m
PRIMORSKI DNEVNIK
Obiščite razstavo
II
  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Sto Vi . Štev 291 nono^ poštnina plačana v gotovini	———————
*	\x 7KJ7 )	Spedizione in abbon. post. 1. gr.
„NASA BORBA ZA SVOBODO
RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 13. URE IN OD 16. DO 23. URE V DVORANI NA STADIONU aPRVI MAJ» NA VRDELSKI CESTI PRI SV. IVANU.
TRST, sreda 19. septembra 1951
Cena 20 lir
o Kardeljevih izjavah
^eimka "toga
ki jih je dal in o-
novinarjem maršal zadnje izjave ped-Vlade FLRJ in ministra
2(1« ,»i, rcite^<l brez dvema
tk-Vinos za dosego 2« Z:flt5t sodelovanja in lutv	«*n» v tem de,
i tf jfu?	0v OOtovo m niti
n,fe&0ar * * Cn* ^rani Jadrana
HI««,, „ razen agentov ne-"« želeT^	~ ki bi si
SeSUh in po1 letih Seii«Jccfl(1„,, t™<'9a m. P~m-
na jrT	med	sosedu	i-
Jugoslavijo m
Prap želja za vzpo-sakšmh odnoso-v je jugoslovanskemu ministru tiste iz-
*M%o **•«:ieniu
»«e fci	-	--
** Jlh,viemj v na-iih wnni ,n ki si Ogledati	danes	podfrob noje
Kar t« ,,
nažao p o	2dl	predvsem
nkgoi>o h ar^'evih izjavah so za dosego
ZTCl' 2 IUdii° vo-^rekJh	V1	rešite v vseh
m 'tajua*^'-afar';’ a nted n'ji' vpra^ 'Jsega — tržaškega
vprašani V	?	re'*itev teh
"e Krni.	odstranilo #ewl-
1,1 » Pr<*ii,!iaS;!>r0£ij', fci so iroe-*ce	ta,co	težke	po-
1n <?«Mab,	nosih	med Italijo
bok d0 „t'‘50 in ki so pripelje «„ ?Pa<*a Mussolini ■jeve * Pri Um ^ Potreb	Kardeh' neobhed-
(>:*j1,1dZi{rn>;J??l!tranitve starih, ** •’!tffcr»ro,v,	h^mienc pro-
t)rag'^nskim prodom.
?	vc*na	'zia'
% b- 7'a ministra E. Kar-jjS^ansL ‘Načelno Stališče
S W -v!aae Slode trža-
'v«eftu,' i*dn)a je znano sve-J^sa Vn,:rnu mnenju že t * *e JOVn* Konference«, v frilifc; m Umestno. da ot> «? k	p°nov-no	povemo,
Su„; °^v<wska vlada po v p',rizu
T^Oie 2®	?	ob	podpisu
$J*hco T™nl vevodbe po-
keteri ~ obža-
2Sle nrJZZn<'ga besedila hJs DrZnZ njene zahte-niso bip-upoštevani
ir,th>'iiMh' 'Vfrških £	Pa	0te
v za-gle-in eko-
ih*9«W^^niainih določb.
**« ^“90-iZ *> KarnZ^* ozemlja ka-V s^ ^n; «w, Bene-
IsuJ- in zevemo-*> **« *
n^^lia vlada FLRJ. oaN te	“t^lavij^,	s pod.
2s?fe	-
0 njih!, OZe«>ijen>. ki so T-di te ™°!a> ki pa bodo
Vtsfkodbe “«tala ^en
'tam
**e e^..ne slede
«1* mmster
N-idrf’u;n Si U,di Se v na-. ^eli .1« Pravico do teh na morebitna - v „ ^^membe, ki bi
»itaCa tuje! ,0dnosti kot P°' lunj, le«a gospostva nad
J^IJ* *rej
O^i ^ielng ITm- poudar1il-
Dr, e Ularti tališče jugoslo-j» a*ania r G^ede tržaškega !U Ja**OpanSt? »blišče, fci 0« hlt^orip . ^oikiviia v ta-
!* teon°nlerp'nce' potem
oos7a FLr, s da smatra
S0l)an*lcQ l“Ie.dn° kot ju*
. slično Ozemlje m severnozahod<no
slovansko ozemlje. Dalje odvzema Jugoslaviji znaten del Istre, kjer prav tako v večini živi jugoslovanski živelj».
iVt dvoma, da je z gornjimi besedami Kardelj pred petimi leti na pariški mirovni konferenci izraziš volijo in misel m samo used jugoslovanskih, narodov, temveč t udi ogromne večine Tržačanov, še prav posedi j pa tržaških Slovencev, ki so bili žrtev pozneje sprejetega krivičnega načrta mirovne pogodbe, fin kot je ostalo neizpremenjeno stališče jugoslovanske vlade tako, ,e ostalo neizpremenjeno tudi stališče Tržačanov in z njimi tržaških Slovencev v priti vrsti.
Zato je tudi logična Kardeljeva izjava, da je jugoslovansko stališče do vprašanja STO znano v svetovnem javnem mnenju, in da ni doživelo nobene spremembe, iz česar sledi, da tristranska izjava, ne more služiti kot osnova za sporazum glede tržaškega vprašanja. Pri tem pa je E. Kardelj govoreč o osnovi, na kateri bi bila jugoslovanska vlada danes pripravljena začeti razgovore, z italijansko vlado dejal;
«Z druge strani je tudi nam jasno, da tudi jugoslovanska zahteva, naj bo ves STO priključen k Jugoslaviji, v sedanjem’ položaju ne more tvoriti osnove za sporazum. Očitno je torej, dia morata obe vladi iskati tretjo rešitev, to tretjo rešitev pa bo mogoče najti samo z dobro voljo, z medsebojnim razumevanjem in z željo obrh vlad, da dosežeta, sporazum, še posebej pa z zavestjo, da se s pritiskom in hrupom ne d« doseči ničesar, temveč da je treba narediti konstruktivne napore na osnovi realistične analize sedanjega položaja*.
Ostaja torej odprto vprašanje sporazuma glede te tretje rešitve. Prav gotovo izražamo mnenje ogromne i>e(ine Tržačanov in vseh tržaških Slov.-tičev, če poudarimo, da ta tretja rešitev ne more im ne sme biti takšna da bi bil kateri koli del STO ponovno priključen k Italiji. Takšna tretja rešitev ne bi slonela na osnovi realistične analize sedanjega položaja, predvsem pa bi bita v popolnem nasprotju z načeli, ki jih je jugoslovanska delegacija zastopala na pariški mirovni konferenci. Kajti z njo bi bila storjena Tržačanom kri7 vica in nasilje, kar bi odnose med sosednima državama poslabšalo. Bolj kot kdaj koli je namreč prav danes gotovo, da Tržačani, predvsem pa tržaški Slovenci nočejo priti nikdar v'eč Pod Italijo! In tudi to je hotel povedati Kardelj, ko je dejal glede jugoslovanskih želja o dobrih odnosih z Italijo:
a N a ravno pa te želj« — ne glede na to, kar bi moglo biti njena osnova — ni mogoče uresničiti za ceno, ki bi zahtevala n.mogoče žrtve od našega ljudstva, ki jih ne bi moglo razumeti in odobravati*.
“BORBA,, ODGOVARJA NA PE GASPER1JEVE IZJAVE V OTTAWI
Italija onemogoča tlolire odnose s URI
Izogiba se svojih obvez glede reparacij, ignorira sporazum o ribolovu. ne izvršuje restitucijskih obvez, ovira kulturne zveze, izvaja pritisk pri izdajanju vizumov in vodi žolčno protijugoslovansko kampanjo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18, — «Borba» objavlja nocoj članek, v katerem odgovarja na izjavo predsednika italijanske vlade De Gasperija, ki j0 je dal nov nar. jem neposredno pred konferenco v Ottawi in v kateri je poudaril, da je samo zahvaljujoč nekakšnemu naklonjenemu stališču Italije prišlo do 20 gospodarskih in drugovrstnih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo in da Italija baje nenehno poskuša ustvariti ozračje zaupanja v odnosih z Jugoslavijo.
List poudarja, da dejstva govorijo drugače in piše:
»Predvsem n; Jugosi&vija nikdar odklanjala niti odklonila kakršen koli italijanski pred-log ki je težil za reševanjem katerega koli spornega vprašanja med obema državama. Nadalje je potrebno v interesu dejanskega stanja 3tvari poudariti, da je ravn0 zahvaljujoč dobri volji Jugoslavije, a še posebej popuščanju, ki ga je ona storila s svoje strani, bilo mogoče uresničenje tistih dvajset sporazumov, katere je omenil De Gasperi.
Naštejmo nekaj primerov. V pogajanjih okrog reparacij, ki so objektivno povedano z mirovno pogodbo skrčene na najmanjšo mero, je Italija nenehno kazala odkrito željo, da bi se svojim obvezam izognila, a vsak napredek, ki je bil pri teh pogajanjih dosežen, je bij zopet rezultat dobre volje Jugoslavije. Italija n. pr. n.e izvršuje svoje restitucijske obveze dp Jugoslavije. Dalje je tu tudi sporazum z Italijo o ribolovu. na katerega je Italija pristaja ne samo s težkim srcem, temveč ki ga ona zavestno ignorira. Italijanska vlada je nedavno onemogočila gostovanje jugoslovanske opere, bal:ta in ansambla narodnih plesov, čeprav je to v nasprotju s sporazumom o razvoju kulturnih vezi. Ne za dobro volio — temveč za odsotnost dobre volje za prijateljske odnese z Jugosla-v-jc, ic jh-araktvZisLč-u tudi pritisk. ki se izvaja pri izdajanju vizumov jugoslovanskim držav, ljanom. ki slučajno potujejo v Italijo ali pa sam0 čez italijansko ozemlje.
Posebej je potrebno omeniti kampanjo, ki jo italijanski tisk že dolgo časa vodi proti Jugoslaviji ob naklonjenosti in podpori palače Chigi. Ta žolčna protijugoslovanska kampanja ne samo da ne ustvarja atmosfere zaupanja med obema državama, temveč je direktno naperjena proti odnosom sodelovanja.
To so dejstva. In ta dejstva ne govorijo o dobrj volji — za. ključuje »Borba* — in stari želji Italije, da bj uresničila prijateljske in prisrčne odnose z Jugoslavijo, o katerih je govoril De Gasperi. Ta dejstva govorijo ravno nasprotno o tem, da je bila ravno Jugoslavija tista, ki je težila za tem (fci ki še vedno teži), da bi uresničila čim boljše odnose s svojim sosedom onstran Jadrana in da so nerešena vprašanja med obema državama v urvi vrsti posledica nasprotnega sta-lišča v Rimu*.
Prisrčne besede prijateljstva
je naslovil danes Jugoslaviji in njenim narodom ameriški ambasador V Beogradu George Allen ob priliki majhne svečanosti v Zagrebu, ng kateri so mu zastopniki mesta darovali poslopje za ameriški konzulat in kulturno središče, predsednik mestnega ljudskega odbora Rukavina je ob tej priložnosti izjavil, da predstavlja ta dar simbol hvaležnosti zagrebškega prebivalstva za hrano in sodelovanje ki jo je nudila Amerika Jugoslaviji v dobi največje potrebe. To poslopje je na uglednem mestu in v središču Zagreba. K0 se je zahvalil za dar, je G. Allen izjavil:
»Vaš prostovoljni dar n? tem izrednem mestu za ameriški konzulat je znak prijateljstva v še bolj očitni obliki. Ta dar bo ostal še mnogo let kot spomin na vzajemno sodelovanje med našima narodoma v teh važnih dnevih*.
Ambasador G. Allen je dodal.
vsak pripravljen ustreči potre-bam drugega. «Ko jc Jugoslaviji in ko je njenemu ljudstvu bila potrebna hrana v pretekli zimi, ste vi apelirali na nas za pomoč. Mi smo jo dali hitro m svobodno brez vsakršnih pogo-jec, brez zahteve po plačilu. .Danes ste vi ustregli veliki a-meriški potrebi s prav takšno svobodo in lahno rečem brez Postavljanja kakršnih koli pogojev. Naj živi Jugoslavija! Naj Se razvija v moči io blagostanju ter enotnosti!*.
R. R.
nobene rešitve
v Grčiji
ATENE, i . — Ministrski predsednik Venizelos je izjavil, da pred koncem tedna ne bodo znani dokončni izidi volitev in
 	zaradi tega ne bo mogoča še
da	ie	na	načelu	vzajemne	po-	nobena rešitev za spremembo
moči	med	obema	narodoma I vlade. Neki član vlade pa je iz-
javil, d? bodo uradni podatki o volitvah znani šele prve dni oktobra, ko se bo sestal nov parlament. Zaradi tega menijo, da ni verjetno, da bo vla-da podala prej ostavko. Z druge strani izjavljajo, da bi nove volitve, ki jih zahteva Papa-gos lahko vrgle deželo v novo državljansko vojno.
Na splošno se sodi. da bo kralj poveril nalogo za se-tavo vlade Elastirasu. in to za nek®) mesecev. V tem času bi EPEK s podporo Venizelosa in morda tudi Papagosa dosegel ukrepe za notranjo pomiritev, glede ka.terih pa liberalci ne nameravajo prevzeti odgovorno, sti. Po teh ukrepih bi liberalci prišli v Plastirasovo vla.do. Li beralci in tudi EPEK pa zagotavljajo. da bi bili naklonjeni sestavi široke koalic;jske vlade, ki bi vsebovala vse stranke, in sicer Papagosovo skupino, libe. ra.Ice in EPEK izvzemši levičarsko stranko EDA. Znano pa je, da Papagos zavrača vsako tako možnost.
Skupščina odbila
Plevenov načrt o plačah
PARIZ, 18. — Opozicija proti Plevenovi vladi vednp bolj raste v narodnj skupščini. Tako je danes zbornica ob podpori direktivnega odbora zavrnila vladni načrt o dnevnem redu Za razpravljanje o novi le-tvici plač. Zn vlado je glasovalo gamo 232 poslancev, 260 pa proti njej. Dnevni red, ki je bil odbit, je predvideval, da bj plače odločil posebni odbor, ki ga bi določila vlada. Ker je Pleve-nov načrt za rešitev vprašanja plač doživel poraz, bo zbornica proučila druge načrte. To glasovanje ni bilo glasovanje o zaupnici, vendar kaže, da bo imela Plevenova vlada v bližnjih dneh najbrž znova precejšnje težave.
Nehru povabil
kulturno misijo iz Pekinga
NOVI DELHI. 18. — Ministrski predsednik Nehru, je javil danes zjutraj v parlamentu, da je Indija sprejela prilog pekinške vlade. Ta je predlagala že lar.-sko leto izmenjavo kulturnih misij med obema državama. Dodal je, da je indijska vlada povabila kitajsko delegacijo, katero pričakujejo prihodnji mesec.
VVASHINGTON, 18. — Pred
kongresom je senator Mac Ma-hon priporočal Široko proizvodnjo atomskega orožja.
JANIČAR ŠISKOVIC
in požiranje slovenskih vasi
DHHES SPUtiNH STHVKH
Italijanskih lavnih uslužbence*
Poročilo o sestanku De Gasperija s tremi zahodnimi zunanjimi ministri so sklicuje na uradno poročilo o vtashingtonskih razgovorih, ki Je povzročilo v italijanskih krogih splošno razočaranje - Danes pride v Rim newyorškl župan
RIM, 18. — Danes opolnoči se začne splošna stavka državnih nameščencev izvzemši nekatere kategorije, ki se bodo vzdržale.
podtajnik v zakladnem ministrstvu senator Gava je danes po radiu govoril o tej stavki in dejal, da je nezakonita. Omenil jt, proračunski primanjkljaj, ki znaša 369 milijard, in pripomnil, da bi bilo potrebno še drugih 50 milijard razen že določenih 45. če bi hoteli pristati na nove poviške plač. Povedal je tudi, da znaša celotni izdatek za državne nameščence 744 milijard in da današnji gospodarski položaj ne dopušča novih izboljšanj.
Tudi v poslanski zbornici je bilo danes govora o težkem gospodarskem položaju Italije med debato o finančnem proračunu. Tako je prišlo na dan, da je Italija za Portugalsko dežela, kjer je najnižja življenjska raven. Prav tako je med debato prišlo na dan tudi, da je vlada določila 750 milijonov lir za »opere di italianitk* v obmejnih področjih!
Pozornost italijanskih političnih krogov P® je danes obrnjena v Ottawo. kjer se je De Gasperi nocoj sestal z Achesonom, Morrisonom in Schumanom. Po sestanku niso izdali nobenega uradnega poročila. Le navadna informacijska nota pravi: »Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije so se sestali
,,'A-cj L tbgusht
L.! ,000*)« na pariški
1946 pa je imenu jugo-S*Vni fcn7UUCi;e no Pariški ** drugin! nci Poudaril to ^eiih, v: ^®»^ednje stališče
'ene e:
J® Čc-lo ! "^ajo biti podla. JVlS0Sln 0t ‘	‘
S tbffka dele8acija se H io> do • ‘ ?°VO!niki, ki Vej; tret>a Pokazati ^ am. narodov vče-iinr n!SiVnih d™v. d® ^ iuat^heo možnost de-*»ti vil-Prepoi'oda- Toda
Ni1*8 de J!	. mora nuna-
&rav-^^ra*‘®ne 'n na« > in *'Ce človeka in. na-hajV i^rrt ri ne ,&mc manifesti-^ ČS i, a yčerajšnjt mu so-in - 'lrno tam, kjer
Sh narSdr\nasUie n:>d
15 f) &a k- u Povsem ne-K^ajšnje 1 bUo misliti, da
V^oče ! .^resorske drža'
N ’ie’ miru^ "a pot do* 'ri, Sf>dein.,- ,ln demokratič-^dNili d ania tako, da bi 1.>ienL5	krivično
SO
I),*
enega , 'dja
Plena, kakor
,y^0r*> ozem-
Nk1' ih J n,iru 1e- da
Ki si	opusti	o-
«tJi’ m se L 3e Krivično
0>«ne J* umakne
Cec!e * m«Je»,
linve
O*bo L**«« '
v svo-
ki je, mirov
“<>0 ^^JugoZ utem ,J0-
k!8^°dbpSa od! na£rt Ubrov-•Mi„ i,i_QdrP?al
Trst od
gn.i_ .	za-
m« 1 °3vzema detaT« '^"d-
via v Krivice Ta *»,, S.*?** "IM ir. elPičri0 ' Ju«oslaviJl Povsetn čislo
Sestanek zveznih častnikov
na predlog kilajsho-horejshe delegacije
Ni znano, o cem bodo govorili - Pred skupnim korakom treh zahodnih vlad v Moskvi?
TOKIO 1<*. — Kitajskoko-1 ^ sovjetfltaR viada po svojem poveljstvo je danJ predstavniku Meliku namigni-
Vi*
V d<‘i*
Ita{a kor
rejsko
predlagalo, nat ae jutri zjutraj sestanejo zvezni častniki obeh a«.legacij, ki sodelujejo pri pogajanjih za premirje. Predlog ne navaja, o. cem naj bi na sestanku govorili.
Poveljstvo OZiN je predlog sprejelo in izjavi j«, da se bode zvezni castnuci seotah v Panmiunjonu v notranjosti .r v-tralnoga področja.
Kitajsko-jcorejska delegacija pa je k sedanjim številnim oč-tožoan:, dodala še eno. in sicer da so trij«, vojaki združenega poveljstva prekoračili mejo nevtralnega področja pri Pan-munjonu.
V zvezi z včerajšnjim Itidg-wuyevim prihodom na Korejo poroča informacijska služba zavezniškega glavnega stana, da »pada to potovanje v okvir rednih pregledov. General Ridgway je prišel na Korejo, zato da »t razgovarja s povelj, nikom osme armade generalom Van Fleetom in sploh ni šel v Munsan, kjer imajo sedež delegati OZN pri konferenci za prtmirje.
V britanskih krogih v Londonu pravijo, da je mogoče, da bodo Velika Britanija, ZDA in Francija pozvale neposredno Kremelj naj s svojim vplivom posptši konec korejske vojne, če bi kitajsko-kortjsko poveljstvo odklonilo nadaljevanje po. gajamj.
V vladnih krogih so mnenja, da bo Ridgway predvsem ponovil svoje vabilo kitajskim in severnokorejskim generalom, naj st prekinjeni razgovori na. daljujejo. V primeru negativnega odgovora bi se omenjene tri države obrnile naravnost na Moskvo, in to tem bolj, ker
la na možnost rešitve spora,
Ce ta postopek ne bi imel uspeha, bi države ki so poslale svoje čete na Korejo, poslale Varnostnemu svetu OZN poročilo P neuspehu pogajanj za premirje. Možno je, da bi nato predložili zadevo glavni skupščini, zato (te se izognejo sovjetskemu vetu, ko bi sklepali o nadaljnjem postopanju.
Z druge strani pa so v angleških vladnih krogih odločeni poshižiti se vseh mogočih diplomatskih sredstev, da preprečijo razširitev vojne. Vendar pa se poudarja. d» to stališče ni znak šibkosti. Neka angleška diplomatska osebnost je izjavila, dia bi v primem množične ofenzive proti sitem OZN naletel nasprotnik na nepremostljiv Ognjen zid. Poudarja St tudi, da. če je ki-tajsko-korejsk-o poveljstvo izkoristilo čas pogajanj za reorganizacijo svojih sil, ni »iti poveljstvo OZN bilo prekrižanih rok in sile OZN razpolagajo sedaj z obilnim in učinkovitim orožjem.
Pekinški radio je oddajal izjavo kitajskega zunanjega ministra Ce En Laja. ki protestira, kur je bila Kitajska izključena od podpisa mirovne pogodbe z Japonsko. Cu En Laj je poudaril, da se je Kitajska največ čaj« borila proti Japonski.
Ameriško obrambno ministr.
stvo je danes objavilo, da nudijo nasprotniki na vzhodnem odseku korejskega bojišča trdovraten odp .r. Hudi boji na lem odseku se nadaljujejo. V gl >v-nem so bih osredotočeni okoli Yangguja, kjer so sile Združenih narodov zaradi trdovratne-
ga sovražnikovega odpora le malo napredovale. Sile Združenih narodov So zavrnile vse sovražnikove protinapade. Nekoliko so napredovale tudi v bližini Injea.
Po poročilih tiska je sovražnik s četami, ki s© bile zakopane v jarkih, ustavil napad sil Združenih narodov na zahod, nem odseku bojišča blizu Cro-vona. Po istih poročilih so sile Združenih narodov na vzhod, nem in vzhodnosrednjem boji. šču zavzele nekaj strateško važnih vzpetin.
z italijansim ministrskim predsednikom in so imeli z njim dolgo izmenjavo splošnih vidikov o vprašanju mirovne pogodbe, kakor omenjeno v uradnem poročilu treh zunanjih ministrov 14. septembra po njihovih washingtonskih razgovorih*. Štirje ministri se bodo ponovno	iV-gri.
Kakor pravi Ansa, je Schu-man po sestanku potrdil novinarjem. kar že vsebuje gornja informacijska vest, dočim sta Acheson in Morrison odklonila vsako izjavo.
De Gasperi te v privatnem razgovoru, kakor pravi Ansa, izjavil: «Bil je dober začetek. Seveda so vprašanja, o katerih je treba razpravljati, obširna in zahtevajo ponovno proučitev*. Na vprašanje nekega novinarja je De Gasperi izjavil, da na današnjem sestanku niso govorili o Trstu.
Čeprav ni nobenega uradnega poročila o razgovorih, nam že informacijska vest, ki pravi, da so razgovori potekali v smislu uradnega poročila treh zu-na.njih ministrov, lahko pove marsikaj. Znano je. da je bilo omenjeno uradno poročilo precej suhoparno in da ga je italijanski tisk sprejel s precejšnjim razočaranjem.
Kako daleč so tri zahodne države pripravljene Ri glede italijanskih zahtev, se bo šele videlo. Dejstvo pa je. da Italija vse preveč zahteva. Hotela bi kratkomalo popolno razveljavitev pogodbe. V italijanskih krogih namreč trdijo, da je Italija s praktičnega stališča spoštovala vse določbe pogodbe in zato, da ta pogodba nima več nobenega pomena izvzemši vojaške omejitve in ugotovitve v uvodu, o katerih pravijo v italijanskih krogih, da pomenijo moralno diskriminacijo, kakor da zgodovinska ugotovitev dejstev ne drži. Sicer pa vsa zadeva se konča v ponižnem upanju, da bo Italija dosegla vsaj nekakšno izjavo treh velikih. ki naj označi pogodbo za neveljavno, glede izvajanja nekaterih njenih določb, ki se jih Italija itak ne drži. in glede vojaških določb.
bej pa opozarja na člen 78 mirovne pogodbe, ki nalaga Italiji povračilo izgube vsem bivšim sovražnikom, ki so imeli svoje deleže v italijanskih družbah. List poudarja, da bi moral De Gasperi v Washingtonu zahtevati predvsem razveljavitev tega člena, in upa, da se bo v Rimu našel kdo, ki ga bo opozoril na to točko.
Sinoči so De Gasperiju na univerzi v Ottawi podelili čast, ni doktorat. Podpredsednik ZDA in predsednik senata Bar-kley je izjavil- da je povabil De Gasperija, naj bi govoril ob priliki skupnega zasedanja obeh zbornic, ki bo 24. septembra.
Jutri bo v Rim prišel new-yorški župan Impellitteri.
Pisatelj 0’ Sheel
o umoru Adamiča
NEW YORK, 18, — Ameriški pisatelj in pesnik 0'Sheel, ki je bil sodelavec pokojnega Louisa Adamiča, je izjavil, da je prepričan, da je Adamiča zahrbtno ubila skupina organiziranih morilcev.
V svojem stanovanju v mestecu North Terrytowen, v bližini New Vorka. je glede na dogodke pred uoojem Adamiča povedal, da ga je zadnjič videl v New Yorku 19- julija tega leta v nekem majhnem hotelu. Skupaj sta bila eno uro in pol. Ob tej priliki mu je povedal o že znanem obisku nekoliko ljudi, ki so prišli z avtomobilom v; njegovo hišo v Milfordu in mu postavili vprašanja o njegovi knjig} in drugih stvareh.
Takrat 19. julija, je Adamič 0’SheeliU znova pripovedoval o obisku nekoga, ki ga je že od prej poznaj — o nekem jugoslovanskem levičarju, ki pa ni bil nikoli pristaš Tita. Ta človek, katerega imena mu A-dtamič ni povedal, se je pridružil kovninformu proti Titu, jugoslovanski vladi in jugoslo-
bode in pravice in tako poln prezira proti ostudnežem — kakor je on nazival reakcio» narje, imperialiste in neprija-telje narodov — da bi jim napravil uslugo in sebe odstranil iz prvih vrst borbe za pravico in dostojanstvo človeka. Prepričan sem, da je Adamiča u-bila organizirana skupin« morilcev. Naloga drugih je, <ja skušajo dognati, katera skupi« na ali organizacija je izvršila ta zločin.
V vsakem primeru mora biti kaznovan umor tako plemenitega človeka, človeka « tako velikim umom in srcem, pošte* nim kot sončno svetloba m hrabrim kot lev — samo, če bo pravica še naprej obstajala na tem svetu!*
VVASHINGTON 18. — Ameriški kongres je dokončno odobril načrt o vojaških gradnjah v višini 5.864,301,178 dolarjev.
Včeraj smo na tem mestu poudarili, da so postali tržaški kominformisti prava udarna pest italijanskega iredentizma v coni A našega ozemlja. Danes pa moramo opozoriti na članek v zadnji števil ki «Dela», ki dokazuje, da so od teh komimorrnistov naj-besnejši in najhujši tisti, ki jim pravimo slovenski kom-vnformisU. To je seveda ipo-vsem logično in naravno. Pokazati se morajo kakor vsak janičar vseh časov in vseh krajev najbolj vnete, da bi odstranili vsakršen sum glede svoje pasje zvestobe.
Med takšne janičarje spada pisec omenjenega članka v «Delti« Karel Siškovič. On je pod naslovom «Tito prodaja Trst De Gasperijevi Italiji» zapisal, da bi hoteč Tito požreti slovenske vasi cone A in cone B. Nato pa očita da so «li-tofdšistin tisti, ki so prodali Koroško itd.. O ostalih neumnostih omenjega članka smo že v nedeljo pisali in se mislimo zadržati le na tej Šiškovi-čevi ugotovitvi.
Protislovje, v katero je zapadel Siškovič je rezultat prevelike histerične vneme kom-infermovskega podrepnika, ki bi hotel na silo postati slaven in znamenit. Vendar Pa je to zgolj zunanji videz zadeve. Bistvo je v. janičarstvu slovenskih kominformistov. Bistvo je v njihovem stvarnem izdajal-stvu svojega lastnega naroda, o katerem smo že toliko krat pisali. Gornji primer Siškovi-čevega pisanja je le zelo očiten in oprijemljiv dokaz takšnega izdajstva.
Ce ne upoštevamo sloga, Slovarja in tona Sitkoviievega odvratnega izbruha in samo za trenutek pomislimo, kaj pravi marksizem in leninizem o nacionalnem vprašanju, nam postane takoj jasno kako daleč so ti janičarji zašli in kako globoko so v svojem izdajstvu padli. Kaj se pravi reči Za državo, fc; se bori za združitev vsega svojega narodnost, nega ozemlja, da hoče kateri koli del, ki ni ie z njo združen požreti. Marksizem in leninizem govori v takih prme-rih o osvoboditvi itd. ne glede na trenutni režim, ki v dotični državi vlada. Zdt se nam, da je kaj takega jasno kominfor. mistom vseh narodnosti razen tržaškim kominfoimovskim slovenskim janičarjem, ki jim stoji na čelu Siškovič.
To je eno. Drugo pa je tisto. kar izvira iz že triletnega slepega razmišljanja s tujo glavo, kar takšnega janičarja spravijo v protislovja od stavka do stavka, da o logiki niti ne govorimo. Torej: z ene strani Jugoslavija prodaja Trst De Gasperiju, sosednje slovenske vasi pa hoče požreti, a Koroško je že prodala.
Neverjetno — vendar tako je zapisal Siškovič in če ne verjamete, prečitaijte si še enkrat.
Pri Um seved.a ne tgra. ne-važne vlogc tudi insuv->:vna želja za dejanskim prikriva-njem zgodovinskega dejstva. da je Sovjetska zveza dobila za Koroško 150 milijonov dolarjev, predvsem pa za tistim vnetim prikrivanjem Vida-ije. Vega prodajanja Trsta Italiji, fci sc viu promi escluzione mir glioren. To jih prav v teh dneh še najbolj žuli. Zato pričakujemo še marsikakšen jat ničarski izbruh v «De!t<» tudi s strani	ostalih;	Bidmka,
Gombaccija, Bemetiča tn• Podobnih.
Kratke vesti
LONDON, 18. — Angleški vojni minister John Stracheji Je Iz« javil, da bo po njegovem mnenju mogoče najti mimo rešitev vprašanja perzijske nafte. Obe stranki bosta morali popustiti, vendar bo treba veliko potrpijo* nja.
VVASHINGTON, r). — Predsednik Truman je odločil, da bodo s 17. oktobrom razveljavili vse tarifne in gospodarske prednosti, ki jih je uživala Bolgarija. Enake odločitve so ZDA podvzele še proti ZSSR, Madžarski, Poljski in CSR. Zdi se, da bodo bolgarski uvoz v ZDA črtali za 80 odst. Bolgarija izvaža v ZDA predvsem tobak. Vrednost izvoza ZDA v to državo je znašala približno 800.000 dolarjev.
PARIZ, 17. — Komisija OZN za premirje v Palestini je predložila izraelski delegaciji predlog za rešitev spora z arabskimi državami. Delegacija je zahtevala pojasnila pri svoji vladi. Dtlo komisije so za enkrat preložili.
NEW YORK, 18, — Ob stolct-nicl izhajanja je današnji «New York Times* ponatisni! prvo stran svoje številke pred 100 leti.
WASHINGTON, 18. — Predsednik Truman je imenoval Roberta R. Askinsa za podtajnika mornarice. Imenovanje bo moral odobriti še senat.
NEW YORK, 18. — Jacob Pote vsk,, predi etn U. sindikata oblačilne stroke, se je vrnil s potovanja po Evropi. Tisku je izjavil, da je odločno proti oborožitvi Nemčije in vzpostavitvi diplomatskih stikov s Francom. Zagovarjal pa je potrebo po povečanju pomoči ZDA državam Južne Amerike.
ANKARA, 1* — Zadnji rezultati z včerajšnjih dodatnih volitev v Turčiji kažejo zmago demokratov, ki so dobili 18 sedežev od skupnih 20. Zlasti so bili veliki njihovi uspehi na podeželju, kjer je 80 odst. volivcev. V mestih je bila manjša volilna udeležba.
 ....... vanski KR. V razgovoru z
Značilno je pisanje včerajš-l Louisom ga je ta tako žalil, da
njega milanskega časopisa «24 Ore», ki pravi, da »o vojaški pogoji, tržaško vprašanje, itd. argumenti zelp velike važnosti, toda še posebej pa je treba pokazati na vprašanja gospodarskega značaja. List našteva na. to vsa bremena, ki jih je po-
tmi je moral Adamič pokazati vrata. Drugi ljudje pa se medtem spominjajo, da jim je A-damič govoril o dvakratnem
obisku lega človeka.
0’Sheel je svojo izjavo končal s naslednjimi besedami: »Adamič je bil hraber člo-
godba prinesla Italiji. Se pose-* vek, še preveč vdan idejam svo.
VI. KOROŠKI FESTIVAL V SLOVENJGRADCU
Manifestacija enotnosti slovenskega naroda
Sodelovali so tudi Korošci iz zamejstva in tržaški Slovenci s tolklorno skupino iz Ricmanj in Boršta - Minister vlade LRS Tone Fajtar poudaril odločnost Jugoslavije, da ne prepusti niti pedi svojega narodnega ozemlja italijanskemu imperializmu
V nedeljo 16- je bil v starodavnem mestecu Slovenjgrad-cu, na pragu Koroške, tradicionalni «Koroški festival*, šesti po vrsti- Poleg domačinov Korošcev iz svobodne domovine, so bili na festivalu prisotni tudi Korošci iz zamejstva, Tržačane pa je zastopal predstavnik SHRZ in folklorna skupina jz Ricmanj in Boršta. Pred kulturnim programom, ki so ga izvajale domače kulturnc-umet-niške skupine, koroški pevski zbor iz Borovelj ter tržaška folklorna skupina, so govorili predstavniki lokalnih kulturnih in političnih organizacij, ki so predvsem poudarjali zadovoljstvo nad prisotnostjo bratov iz neosvobojene Koroške in Tržaške ter čvrsto enotnost slovenskega naroda ne glede na kri-
Sko
zi sito in rešeto
Tudi «Delo» se je lotilo pra-' njd urednika rubrike milanske aUnitd« pod rgislovom: «Bral sem za vasrt. Tovariško mu svetuje, naj se ne loti pisanja «ako ni gotov, da dobro pozna snov, ki jo hoče obran« navati* in dodaja «»retot;aJi bi mu tudi. naj bi dobro prouči l vprašanje Trsta in Unijo naše partije po tem vprašanju tako, da ne bo več zagrešil take napake, kot jo je zagrešil v nedeljo*.
Popolnoma smo prepričani, da ne bi bilo potrebno tako zmerjanje v uredništvu Lajc-love «Unita», če ne bi Vgar-jevega članka brali tudi zaslepljenci, ki bi se vseeno mogli vprašati, kaj je .ubogi Ugar mislil, ko ie napisal, da italijanski reakcionarni 'tisk »obtožuje tržaške komuniste sodelovanja z Angleži samo zalo, ker zahtevajo izvajanje
mirovne pogodbe.... In vendar vsakdo razume, da bi bilo edino po tej poti mogoče uresničiti na hiter način tisto, kar s o zaradi volilnih ciljev Francija, Anglija in ZDA obljubile Italiji na predvečer 1«. aprila.
Ugar pa se ni glede Vidati-jeve linije Prav nič zmotil-Vidalijev centralni komite je 14. aprila 1950 iprejel na svojem izrednem zasedanju resolucijo, ki jo je potem objavil «Lavoratorev 17. aprila 1950. Ta pravi v italijanščini dobesedno:
«Giorno Per giorno il Parti-
to Comunista ha sottolineato durante un anpo la gravitši di tutti i provvedimenti. di tutte le dichiarazioni, ufficiali o no, che dimostrano la giustez-za delTallarme dalo e la ne-cessita. per tutti coloro che avevano a cuore la sorte del-le popolazioni di questo Ter-
ritorio. di accedere una pro-posta fatta: richiedere al Con. siglio di Sicurezza la Kamina sollecita del Governatore, per render cosi possibile Tunifica-zione deile due zone, 1’allon-tanamento di tutte le truppe straniere, ed aprire con cio la via ad ogni altra soluzione migliore ir/ una atmosfera di pace e democrazia*.
Slovenski prevod, s katerim nam je postriglo «Delo» šele v soboto 22. aprila 1950 pa se glasi:
«V teku enega leta je Komunistična partija dan za dnem podčrtavala teži vseh ukrepov in uradnih ali neuradnih izjav, ki so pokazale utemeljenost sproženega alarma in potrebo, da se vsi, ki jim je bila usoda prebivalstva 'ega ozemlja pri srcu, pridružijo postavljenemu pred.
logu: zahtevi na Varnostni svet za nujno imenovanje Guvernerja. ki naj bi dala možnost združitve obeh con, odstranitev vseh tujih okupacijskih če t ir/ bi s tem odprla pot vsaki boljši rešitvi v ozračju miru in demokracije*.
Res ne vemo, zakaj iiDelos tako žuga ubogemu Ugar ju, naj prouči linijo «naše pan tijev.
Med tem kar je Ugar napisal in tistim, kar so sprejeli na. izrednem zasedanju Vidn-lijevega centralnega komiteja, res ni nobene razlike.
Mislimo, da je tudi modrijani pri «Delu» ne morejo najti! Zato pričakujemo, da bo «Deio» dalo v prihodnji številki lekcijo centralnemu komiteju, ki je resolucijo sprejel.
vične meje, ki še vedno izpostavljajo del narodnega telesa nasilnemu potujčevanju.
V imenu Korošcev iz zamejstva je spregovoril koroški prvoborec iz narodnoosvobodilne borbe tov. Karel Prušnik-Gašpar.
Govoril je o enotnosti koroškega ljudstva in o spoznanju Koroške onstran meje svobodne domovine, da lahko uspešno kljubujejo vsem raznaroacval-nim poskusom nekaterih šovinističnih krogov v Avstriji le s popolno enotnostjo.
V imenu vlade DRS je govoril minister Tone Fajlar. Poudarjajoč velik politični značaj VI. koroškega festivala kot manifestacije enotnosti Slovencev ne glede na politične meje in bratstva med njimi jg izrazil zadovoljstvo, da je avstrijska uradna politika stopila na pot razumevanja za potrebe in pravice slovenske manjšine na Koroškem, istočasno pa 'je obsodil protislovensko delovanje nekaterih političnih skupin, med katerimi se odlikujejo tudi kominformovci.
Del svojega govora je minister posvetil tudi tržaškemu vprašanju. Obsodil je italijansko imperialistično politiko glede Tržaškega ozemlja in odločno poudaril, da Jugoslavija ni pripravljena prepustiti niti pedi svojega nacionalnega ozemlja na Tržaškem Italiji in da bo odločna v svoji borbi za pravice tržaških Slovencev. Sedanja Jugoslavija je socialistična država ki se zaveda svojih dolžnosti do svojega naroda.
Kot zastopnik SHPZ iz Trsta je pozdravil festival tov. Koren Jože, ki ie bratom Korošcem iz svobodne domovine in iz zamejstva izročil pozdrave tržaških prosvetnih delavcev in izrazil zadovoljstvo, da so lahko tržaški Slovenci po eni svojih folklornih skupin prisotni na tem festivalu. Na kratko je opisal težke prilike, v katerih ži-
ve svoje narodno življenje tržaški Slovenci na področju A, ter je govoril o toparskih načrtih italijanskega imperializma in iredentizma, ki prav zadnje čase razvija po italijanski vladi najhujši pritisk na zapadne diplomatske kroge, da bi izsilil priključitev etnično slovenskega Tržaškega ozemlja k Italiji.
Slovensko ljudstvo na Tržaškem se odločno bori proti ponovnemu zasuznjer.ju pod Italijo in proti italijanskim nacionalističnim in konunformistič-nim pobomikom priključitve Tržaškega ozeml-ia k Italiji ter zahteva, uveljavljenje mirovne pogodbe, t, j. samostojnost ter neodvisnost Tržaškega ozemlja. Slovensko ljudstvo na Trža. škem se zaveda, da lahko v teh svojih naporih računa na pomoč Jugoslavije in z največjim zadovoljstvom spremlja vsako dejanje nove Jugoslavije, ki ima za cilj preprečitev, da bi tižaški Slovenci še kdaj postali plen italijanskega imperializma. Tov. Koren je poudaril zadovoljstvo na festivalu prisotnih Tržačanov, da je potrditev takih naporov Jugoslavije poudaril tudi minister vlade LRS Tone Fajfar v svojem govoru.
Bruno pozdravljena je nato nastopila tržaška folklorna skupina s svojimi pestrimi okoli-čanskimi nošami in njen ples «Stu ledi* je žel burno odobravanje večtisočglave množice. Prav tako navdušenje je izzval nastop pevskega zbora iz Borovelj.
Na zaključku te prelepe in nadvse uspele manifestacije bratstva in politične ter kulturne enotnosti slovenskega naroda 90 predstavniki koroških borcev in organizatorjev izročili gostom iz Trsta in Koroške darila, delo domače lesne in železarske industrije. Zares težko je bilo slovo od gostoljubnih Slovenjgradčanov, ki so ob tej priliki praznovali tudi 700-let-nico nastanka svojega mesta.
19. septembra
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Sreda 19. septembra
Konst., V.tograd Sonce vzide ob 5.4b, zatone od 18.11. Dolžina dneva 12.25. Luna vzide ob 19.33, zatone ob 10.1»-Jutri četrtek 29. septembra ' Evstahij, Morana
PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA
Mašili olroh ne smejo potujčevati I
Trst dobi
letalsko družbo
StarU so v tem času ob začetku šolskega leta pred odločitvijo, kam naj vpišejo svoje otroke, v kakšno šolo naj jih pošljejo, da bodo v življenju najbolj zadovoljni. Nikakor pa ne sme obstajati za slovenske starše vprašanje, ali naj vpišejo svoje otroke v slovensko ali v italijansko šolo. Med tema dvema možnostima, ki sta tu v Trstu, Slovenci ne morejo izbirati, če hočejo svojim otrokom dobro, če jih hočejo pravilno vzgojiti, če nočejo, da bi postali odpadniki svojega lastnega naroda, ki niso vredni drugega kot zaničevanja.
Čeprav Slovenci v Trstu še nimamo vseh vrst šol, ki bi jih potrebovali in za katere smo pri šolskih oblasteh mnogo prosili. vendar jih imamo toliko, da lahko naša mladina izbira. In česar še nimamo, to bomo, to moramo doseči, da bodo imeli Slovenci možnost vsestranskega izobraževanja, kakor ga ima italijanska mladina.
Borba za slovensko šolo je težka in šovinistični gospodje ki sedijo v šolskem upravnem svetu in v podobnih vzgojnih uradih ovirajo razvoj slovenske šole, kajti imeti hočejo italijanski Trst, a glavna ovira za potujčevanje slovenskega življa je šola, ki daje poleg temeljnega znanja tudi in predvsem že otrokom v prvih razredih in celo v otroških vrtcih zavest o nacionalni pripadnosti. Prav zato je vse sovraštvo italijanskih nacionalističnih skupin naperjeno proti slovenški šoli; skušajo jo onemogočiti, zato o-virajo njen razvoj. Zakaj se morajo prav slovenski starši boriti za vsak razred? Zakaj morajo slovenski starši moledovati za vrtce v mestu? Zakaj daje šolska uprava za slovenske šole na razpolago najslabše poslopja? Zakaj vedno toži, da ni sredstev, ko bi jih slovenske šole potrebovale? Na vsa ta in še druga podobna Vprašanja imamo en sam odgovor: zaio ker imajo v rokah slovenske šole italijanski šovinisti, zato ker odločajo o slovenskih šolah taki ljudje, ki bi raje zaprli slovenske učilnice danes kot jutri.
Pred začetkom leta, ko je javna kampanja proti našim šolam v tisku nekoliko prenehala, pa zasledimo, da pristaši Lege na-zionale nadaljujejo svoje proti-ljudeko delo podtalno. Didaktični ravnatelji so pošiljali učencem slovenske narodnosti vabila za vpis v italijanske šole. Šovinistični učitelji se celo potrudijo večkrat na domove k posameznim otrokom da bi j,ih s prigovarjanjem pridobili za vpis v njihove šole. Ponavljajo že znana ustrahovanja, češ da mladina, ki prihaja iz slovenskih šol. najde le težko zaposlitve. Govore celo o težkočah, ki jih imajo učenci* z učenjem slovenskega jezika, češ da je mnogo bolj kompliciran od italijanskega.
Vse te trditve so ali brezpredmetne ali pa smešne. Danes, žal, mladina ki konča šolanje tu pri nas v Trstu res nima najboljših upor za zaposlitev. Toda temu niso Vzrok šole, temveč splošni gospodarski
položaj. Vrste brezposelnih delavcev rastejo in med odpuščeni so ljudje z italijanskimi kakor s slovenskimi šolami. V bližnji bodočnosti pa bodo imeli odprto pot predvsem tisti ki bodo popolnoma obvladali oba tukajšnja jezika, slovenskega in italijanskega pa, naj si prizadevajo prepričevati zagrizeni italijanski šovinisti, da je le italijanščina jezik Trsta. To so skušali izpeljati fašisti, trudili so se_ celih pet in dvajset let, posluževali so se vseh najokrut-nejših sredstev, toda ni jim u-spelo. Se toliko manj jim bo to uspelo zdaj, ko imamo vendarle veliko več pravic in možnosti razvoja, kot smo jih imeli pod Italijo. Danes imamo slovenske šole. To je velika pridobitev naše borbe in n srnjo moramo biti vsi Slovenci ponosni. Nikakor je ne smemo podcenjevati, kajti naša šola na našem ozemlju je dobra, kljub težavam, s katerimi se mora še vedno boriti. Nasedati ne smemo nikakršni propagandi. temveč se moramo zavedati svoje osnovne dolžnosti, ki jo
V Trstu je bila ustanovljena i nova družba za letalski promet z imenom »Triest Airways Com-pany». Vest o tem je dal včeraj
na tiskovni konferenci ravnatelj nove družbe Ignat Zgardelj, bivši letalski oficir v ZDA. Družbo so ustanovili s pomočjo ZVU, ki je zanje, le v njih bodo dobili ! podprla akcijo za uvedbo števil-
iDaties	Ms um	Mucev
m nameščenceu lasali ustanov
SLAVA PADLIM BORCEM 1
Tov, Dalmatik Vižintin
imamo kot Slovenci:	Svoje
otroke moramo pošiljati v 51°- I venske šole. Le tam je mesto j
pravilno vzgojo, ki je italijanske šole našim otrokom ne morejo dati, kajti osnovna vzgoja je uspešna najbolj tedaj, če jo mladina dobiva v svojem materinem jeziku.
V soboto so imeli starši v Skednju svoj roditeljski sestanek, prvi v letošnjem novem šolskem letu. Na sestanku so govorili tudi Q tem tako važnem vprašanju, ki ga morajo pravilno razumeti vsi slovenski starši. Za ohranitev in napredek našega naroda na naših tleh je nujno, da se čutimo Slovence, strpne do skrajnih meja, vendar pa nepopustljive, ko gre za obstoj našega naroda. In temelj za obstanek in razvoj vsakega naroda so šole. Naj se letos ne dogajajo taki primeri, sicer osamljeni, kakor so se pretekla leta, ko so slovenske matere vodile svoje otroke mimo slovenske šole v italijansko. Za slovenske otroke je samo slovenska šola;
Zaostrena borba delavcev CRDA - 7udi vprašanje uslužbencev 1RC0 čaka še rešitve
Danes je dan stavk — stav-nl?	pro*'	ki	bodo	ve-	i	Kajo	namrič	vsi	državni	usluž-
zale Trst s svetovnimi središči. V teku 20. dni bodo uvedli naslednje proge: Trst-Atene-Clper-Belrut, Trst-Dunaj-Zeneva; Trst-Zagreh - Beograd. V načrtu so Se druge proge med temi tudi ena, ki bt> vezala Trst z Nico in 3arce'ono. Baza nove družbe, ki razpolaga že s 13 letali, bo letališče na Proseku. Dokler pa to letališče ne bo zgrajeno, bodo letala začasno vzletavala in pristajala v Ronkih, Predsednik nove družbe Je Anglež Thomas Holt.
Sestanek volilnih odborov Ljudske fronte
Danes sreda 19. t. m. ob 20. uri v Ul. R. Manna 29 bo plenarni sestanek sektorskih volilnih odborov Slovensko italijanske ljudske fronte za 1. okraj z izjemo Barkovelj. Se priporoča točnost.
c-enci (razen učiteljev srednjih šol) uslužbenci javnih ustanov, železničarji ter poštni in brzojavni uslužbenci. Do stavke je prišlo v znak solidarnosti s stavko, ki so jo sklicali za današnji ' dan državni uslužbenci v Italiji.
Železničarji ter dlrugi uslužbenci so stopili v stavko že ponoči ob 24, uri ter bodo stavko zaključili danes ob 24. Poštni in telegrafski uslužbenci bodo pričeli stavkati danes ob 6. ter bodo zaključili jutri prav tako ob 6. uri.
Uslužbenci javnih ustanov so šele v zadnjem trenutku sklenili, da. se tudi oni udeležijo protestne stavke, ki se jih dfo neke mere tiče. Kadar gre namreč za poviške državnim uslužbencem, tedaj pridejo na vrsto skoraj vedno tudj uslužbenci javnih ustanov, katerim dodelijo delodajalci navadno tudi enake poviške. Ker pa to
Ije ”Vicloria„
v ladjedelnici Sv. Marka
Včeraj dopoldne ie bila ob prisotnosti številnega občinstva, delavstva in predstavnikov oblasti slovesna splovitev motorne ladje aVictoria«, ki so jo zgradili v ladjedelnicah Sv. Marka za družbo ((Tržaškega Lloyda». Nova potniška ladja, ki ima 11.600 brt. in bo razvijala okoli 21 vozlov hitrceti, je dolga 158.35 m, široka 20.73 m, medtem ko je višina poveljniškega mostu 11.75 m. Kadar bo polno natovorjena, se bo pogreznila 7.15 m globoko pod
morsko gladino. Ladjo bosta poganjala dva motorja CRDA FIAT 7510, ki sta bila zgrajena v tovarni strojev pri Sv. Andreju. Na ladji bo v prvem razredu prostora za 165 potnikov, medtem ko jih b0 turistični razred lahko sprejel 231. Posadka bo štela okoli 200 mož.
Splovitvi, ki ji ie prisostoval med drugimi tudi italijanski minister za trgovinsko mornarico, je predvsem praznik za naše delavce v ladjedelnicah, ki so z «Victorio» ponovno doka-
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Naloga ljudske oblasti ]e da zni2u)8 cene
Na četrtem rednem zasedanju Istrskega okrožnega ljudskega odbora ki je bilo v ponedeljek v Kopru, je tovariš Ginp Gob-bo v poročilu med drugim poudaril, da je za izpolnitev plana do konca leta treba izvesti kategorizacijo delovne sile, u-vesti y celoti akordni sistem dela in voditi točno evidenco in analizo dela. Prav tako je treba dvigniti sortiment proizvodov po zahtevah tržišča in nadalje poglabljati demokratičnost v upravljanju podjetja.
V debati ki je sledila, poročilu, so ljudski poslanci navedli nekatere konkretne primere slabega dela pri izpolnjevanju plana. Predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora tov. Beltram je pojasnil nekatera aktualna gospodarska vprašanja m poudaril, da je naloga ljudske oblasti, da znižuje cene.
Ob zaključku zasedanja so delegati izvolili 23 članski Svet za kulturo pri okrožnem ljudskem odboru.
Udeleženci 1. izleta iz Istrskega okrožja, ki odpotujejo v četrtek na ogled zagrebškega velesejma se bodo lahko .udeležili V Zagrebu brezplačno nogometne tekme med moštvi «Dinamo« in «Partizan», in moto-dirk. ki bodo tiste dni v Zagrebu.
Povečanje proizvodnje v tovarnah
Od začetka meseca avgusta, ko so stopili v veljavo odloki o plačilnem sistemu, ki jih je sprejela skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora, se je v mnogih delovnih kolektivih produkcija znatno povečala.
V opekarni «Nardone» pri Izoli se Je učinek dela pri strojih ki izdelujejo zidake, povečal za okoli 30 odstotkov, V to-varni za konzerviranje rib »Ampelea« v Izoli se je storilnost dela dvignila za okoli 20 odstotkov. Y tovarni «Arrigoni»
se je učinek dela povečal za 20 odstotkov. Ta tovarna ie dobila zadnje čase iz inozemstva, posebno jz Avstrije več naročil za konzervirane ribe. Pred 15 dnevi je Avstrija naročila 16 vagonov konzerviranih rib, od katerih jih je bilo 6 vagonov že odposlanih.
Novi finančni sistem in odlok, da se del dobička razdeli delovnim kolektivom, je občut. no vplival tudi na vprašanje delovne sile. Podjetje «Sloveni-ja ceste« je v zadnjem času sprejelo okoli 100 ljudi na delo pri gradnji rižanske ceste, med, tem ko je konzervna industrija zaposlila okoli 200 novih delavcev.
Gospodarske vesti iz okrožja
Na Koprskem s<> se že začele priprave za jesensko setev pšenice in ječmena. Letos bodo kmetje in zadružniki posejali okoli 1000 hektarov površine z oziminami. Na več krajih so že začeli z oranjem. Zadružni sklad bc. razdelil kmečkim delovnim zadrugam 30 stotov semenske pšenice, katero je uvo. zil iz inozemstva.
Poverjeništvo za kmetijstvo je organiziralo po terenu postaje za čiščenje in razkuževanje semena.
Kmetje in zadružniki bedo let03 sejali v boljših vremenskih pogojih kot lani. ko Je suša zelo ovirala oranje. V-a dela bodo lahko izvršili pravočasno in dobro, tako oa b0 seme imelo dovolj časa in se bo dobro ukoreninilo pred nastopom zime. Letos se je posebno pokazalo, da so bile setve na njivah, kjer je bilo pravočasno vsejano, zel0 lepe in so dale visok hektarski donos. To naj izkoristijo vsi in posejejo zdra. vo in razkuženo seme, da bo pridelek v prihodniem letu res dober.
Izola
V izolskem pristanišču so pred dnevi obnovili glavnj pomol. Pomol je dolg okrog 60 metrov in so ga med zadnjo vojno ponolnoma uničili nemški okupatorji. V kratkem bodo na pomol post-vili n-v svet'lrik. V pristanišču ?o b'd; v teku očiščevalna in poglobljevalna dela,
Nove tarife za obrtnike in brivce
Uprava za cene pri Istrskem okrožnem DO je določila obrtniške in brivske tarife, prav tako tudi krojaške, šiviljske in čevljarske.
Po tej odredbi je določena Cena za britje 25 din, za striženje 13s 40 din. Popravilo čevljev znaša od 100 do 420 din. Izdelava moške obleke bo etala 2500 do 3300 din, moškega plašča pa od 2000 do 3000 din.
Za kulturni dvig
Istrski okrožni ljudski odbor je dodelil knjigarni «LI—PA« v Kopru dva milj ona lir za na. bavo italijanskih knjig. Od te vsote je knjigarna nabavila za en milijon in pol lir šolskih knjig in za pol miljona lir leposlovnih knjig.
Po gmajnah raste bogastvo
Podjetje «Preiad» iz Kopra je v Istrskem okrožju organiziralo nabiranje industrijske rastline rij, ki jo potrebuje tekstilna in kožna industrija. Mladina in kmetje iz Kaštela v Bujščini so nabrali v 14 dnevih 30 stotov te rastline, katero jim je «Pre-rad» plačal po 20 dinarjev za kg. To podjetje bp organiziralo zbiranje še drugih industriji potrebnih zelišč, ki pridejo v poštev za izvoz.
Tovarna likerjev in alkoholnih pijač «Corrado — Ba^eggio« v Kopru se bavi te dni s poizkusi pridobivanja olja iz pelina. To olje se prodaja v Avstrijo po 5000 din za kg.
Uspehi naših ribičev
Vsi ribiči Istrskega okrožja so pretekle dni Sli na ribolov v jugoslovanske vode, kjer se je vzdolž obale od Poreča do Pule pojavilo mnogo rib. V eni sa-mj noči so nalovili 60 ton rib. Z dobrim lovom v jugoslovanskih vodah so istrski ribiči deloma nadoknadili slab lov prve polovice «craka» v naših vodah. Skupno so nalovili v zadnjem «mraku» 380 ton rib.
zali sposobnost in visoko tehniko tržaških ladjedelnic pri gradnjah največjih in najmo. dernejših ladij. aVictoria« bo poleg ostalih modernih ladij, zgrajenih v ladjedelnicah Sv. Marka, ponesla v svet dober glas o tržaških ladjedelnicah, toda na žalost se na njeni krmi ne bo vila tržaška zastava, kajti ladja bo odplula v Genovo, kjer bo registrirana in bo nato z italijansko zastav0 plula med Indijo in Italijo. Čeprav zgrajena v naših ladjedelnicah, na račun «Trža.škega Lloyda» in s pomočjo ECA za Tržaško ozemlje, bo ladja za več kakor
10.000 ton povečala eno in poi milijonsko tonažo ladij, ki so registrirane v Genovi.
Trst pa, ki je pod nekdanjo Avstrijo imel registriranih
680.000 brt., in ki je še leta 1938 imel v svojih registrih vpihanih
530.000 ton ladjevja, se mora danes zadovoljiti s 143.000 tonami, pri čemer so vštete tudi vse ribiške ladje, patrolni čolni in podobno. V zvezi s tem se je jasno zmanjšalo tudi pomorsko osebje, kaiti leta 1938 je bilo na ladjah vkrcanih 5304 pomorščakov, medtem ko jih je danes samo 1529.
Zato je včerajšnjo slavnost zagrenila italijanska zastava na krmi. Tržaški pomorščaki, pristaniški delavci, skladiščniki in drugi, ne bodo od nove ladje imeli nobene koristi. Prav tako ne b0 nobene koristi od «Asie», ki jo bodo splovili čez nekaj mesecev, in ki jo bodo zopet ob prisotnosti kakšnega ministra ter z blagoslovom tržaškega župana registriral; v Italiji. Zato manj ministrov pa več ladij, da bo Trst v pomorskem prometu igral vlogo, ki mu gre.
Zanimivo ie. da naš dnevnik ni dobil povabila na slovesno splovitev, čeprav so taka vabila dobili vsi drugi italijanski listi. Kdo ve, ali so na naš slovenski dnevnik «pozabili» ali pa so se bali, da ne bi slovenski zastopnik tiska s svojo prisotnostjo motil »italianissimega« ozračja.
Padec žene v Nabrežini
Okoli 19. ure so prepeljali v bolnico v izrednem težkem stanju zaradi počene lobanje in pretresa možganov 39-let-no Ano Sverzut por. Skoda i2 Nabreži-ne-Karnnoloirri št. 44. 2eno je spremljala sestra, ki je izjavila, da je Ana med nošenjem vode po stopnicah spodrsnila in padla. pri čemer je verjetno močno udarila z glavo ob stopnice.
Samomor 8 plinom
46-letni Pietro Coronica iz Drevoreda XX. septembra se je zadnje čase prekomerno vdal alkoholu in je včeraj zjutraj sklenil zapustiti ta svet, ki mu je najbrž prinašal več žalosti kot veselja. Vestno je * papirjem zamašil vse špranje, nakar je spustil plin, ki ga je kmalu spravil v nezavest in ga končno usmrtil.
Tudi lutkovno gledališče bo v kratkem pričelo s sezono
Z nastopom mrzlih dni pridejo zopet v poštev razne predstave v zaprtih dvoranah, na katere v vročih poletnih mesecih še misliti ni bilo mogoče. Tako so se tržaški otroci zopet spomnili tov. Marsiča in njegovega lutkovnega gledališča, ki jih je tolikokrat zabaval ter so si zaželeli čimprej nove lutkovne predstave.
Tov. Marsič, ki rad ugodi svojim majhnim obiskovalcem, je obljubil, da bo v teku včerajšnjega dne obiskal otroke III. okraja. Razumljivo je, da je ta njegova obljuba vzbudila med mnogoštevilnimi otroki tega okraja val navdušenja. Nič čudr.ega torej, če se je včeraj že mnogo pred predstavo zbralo precejšnje število nestrpnih oboževalcev lutkovnega gledališča. Na žalost je morala biti, zaradi obolelosti tov. Marsiča predstava odpovedana; tako ni otrokom preostalo drugega, kot da se potolažijo z obljubo, da bo lutkovno gledališče že v kratkem gostovalo v tem o-kraju.
Sicer nismo imeli prilike podrobneje seznaniti, se z letošnjim programom, ki ga je pripravil za lutkovno gledališče tov. Marsič. Toda le iz nekaj njegovih skopih pripomb, smo izvedeli, da ima letos na programu mnogo novih stvari, ki bodo prav gotovo navdušile naše malčke.
Tržaški otroci, kot tudi otroci iz okoliških vasi zato z nestrpnostjo čakajo pričetka delovanja lutkovnega gledališča, ki r.-aj po možnosti obišče čim več krajev, saj ga povsod pričakuje z velikim veseljem njegovo stalno «občinstvo».
Klavrn plen vlomu v „Bar lUario“
Včeraj popoldne so neznani tatiči vlomili s pomočjo ponarejenih ključev skozi stranska vrata bara «Mario« v Ul. Car-ducci in odnesli iz blagajne 6.QOO lir in nekaj drobiža ter zbirko kovinskih novcev neke tuje države. Gospodar bara, 46-letni Mario Todesohinj iz yi-colo Gattomo 5, ki je stvar prijavil policiji, je izjavil, da so mu vlomilci povzročili okoli 50.000 lir škode vendar je bil proti vlomu zavarovan.
Ljubitelji kokošjih beder zopet na delu
Ronoči so se neznanci spravili na dvorišče 55-letnega Euge-nia Sfreddo, iz Ul. Castagneto 18 in se takoj spravili h kurni-ku. Najprej so odtrgali precejš. njo desko, nakar so prijel; dve kokoši in jima neslišno zavili vrat. En0 so pustili na mestu, drugo pa so spravili v platneno torbo, ki jo je imel gospodar obešeno v kurniku in ie služila kot shramba hrane za živali ter nemoteno odšli. Gospodar, ki je stvar prijavil policiji, trpi približno 3000 lir škode.
ni stavka njihove stroke, bodo stavkali samo dive uri, in sicer od 10. do 12. ure. nakar bodo s svojim, delom nadaljevali.
V današnji stavki bi morali sodelovati, kot že rečeno, tudi učitelji srednjih šol. Ker so pa ti povečini na dopustu, so sklenili, dia se stavke ne bodo udeležili, pač pa bodo s posebnimi pismom, oziroma objavo izrazili stavkajočim uslužbenk cčm svojo solidarnost.. Zaradi te odločitve tudi ne bodo preneseni izpiti, ki se vršijo prav v- tem času na omenjenih šolah.
Zelo se je zaostril položaj v ladjedelnicah CRDA. Pred- dvema dnevoma so se namreč sestali sindikalni predstavniki ter proučili položaj, ki je nastal po izvršitvi zadnjih ukrepov vodstva CRDA o množičnih odpustih z dela. Kot je našim čitateljem prav gotovo znano, so bili z dela odpuščeni prav delavci, ki si jih je vodsitvo CRDA izposodilo pri nekaterih podjetjih izven ladjedelnic samih. Ti dielavci so bili vključeni v iste delovne kolektive kot vsi ostali, prejemali so prav isto plačo, kot stalni delavci ter so siploh uživali vse pravice kot ostali uslužbenci. Sedaj pa jih vodstvo CRDA meni nič. tebi n-ič odpušča, pozabljajoč na- vse dogovore, ki predvidevajo drugačno postopanje s tako sprejetimi delavci.
Ker se vodstvo CRDA noče udeležiti pogajanj, toi so jih sklicali sindikalni predstavniki. obenem Pa- še- nadaljuje z odpusti z dela, so prizadeti delavci sklenili, da bodlo svojo borbo zaostrili ter zahtevali, da se preneha z cdlpuščanjem z dela. Zaenkrat sicer ne bodo stopili v stavko, vendar bo lahko tudi do te prišlo, če bi delodajalci vztrajali pri svojem dosedanjem stališču.
Danes so bila na uradu zn delo pogajanja za rešitev vprašanja uslužbencev IRCO, ki še do sedaj, kljub odločnim protestom. niso prejeli že nekaj mesecev svojih plač. Pogajanja so se zaključila seveda brez vsakršnega konkretnega rezultata. zaradi česar bo moral urad za delo ponovno sklicati drug sestanek.
Tov. Dalmatik se je rodil v Trstu. 23.9.1923. Stopil je v partizane 19.9.1943. Sodeloval je v Tržaškem bataljonu, kjer je padel v borbi proti sovražniku.
lov. Drago Sosič
Tov. Drago se je rodil v Sv. Križu 11.1.1922. Vključil se je v partizanske edinice 8.9.1943. Sodeloval je pri 1. Kraškem bataljonu Gradnikove brigade in je padel v borbi proti Nemcem v Vrtojbi pri Gorici dne 19.9.1943.
* # *
lov. Marijan Vižintin
Tov. Marijan se je rodil v Trstu 22.8.1915. Stopil je v partizane 19.9.1943. in sicer tudi v Tržaški bataljon. Padel je v borbi kot njegov brat.
Dirkališče na Montebelu na razpolago Motokluba Trst
Županstvo obvešča, da bo dirkališče na Montebellu od 19. do 24. ure v nedeljo 23. septembra n-a razpolago Motoklubu Trst za dirko dirt-trak.
Ob otvoritvi nove šole v Miljah
Včeraj popoldne je bila v Miljah svečana otvoritev novega šolskega poslopja. Prisbtni so bili polk. Berger in polk. Stamn od ZVU, prof. Andri in Rubini ter člani miljskega občinskega sveta. Poslopje je bla. goslovil miljski župnik, župan se je v kratkem govoru zahvalil višjim oblastem, zlasti ZVU, ki je omogočila s svojo podporo zgraditev šole ter se priporočil še za nadaljnjo pomoč. Polk. Berger je pohvalil delavce in tehnično osebje, ki je bilo zaposleno pri gradnji. Nato so si gostje podrobno ogledali r.ovo poslopje in zaključili proslavo pri prijetni zakuski.
Novo osnovno šolo v Miljah, za katero je ZVU dala 70 milijonov lir, so začeli graditi že julija 1949. Temeljni kamen so postavili že pod prejšnjo občinsko upravo. Kljub temu pa kominformistični tisk po svoji navadi poje zdaj slavospeve sedanji komir.formistični upravi in hoče prikazati javnosti to kot velik uspeh kominformi-stičnega delovanja in uprave. Nočejo pa povedati, da v novi kakor v stari šoli ni slovenskega pouka, čeprav obiskujejo šolo v Miljah tudi otroci slovenskih staršev iz mesta in neposredne bližine. Tudi ko so v občinskem svetu govorili in
odobravali načrt za novo srednjo šolo v Miljah, se sedanja kominformistična uprava ni spomnila na slovenske dijake, da se ne bi zamerila svojim italijanskim šovinističnim bratcem.
Vse to se popolnoma strinja
z ((interr.acionalistično« linijo
poitalijančevanja slovenske mladine in slovenskih krajev. Zato kominformisti tudi nagovarjajo in celo silijo slovenske starše v miljskih hribih, da pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo, češ da ni pravi inter-nacionalist pač pa slovenski nacionalist kdor pošilja svojega otroka v slovensko šolo in da si ne bo mogel služiti kruha, kdor obiskuje slovensko šolo. Mnogo je takih primerov v miljskih hribih in jasno osvetljujejo protinarodno politiko kominformističnih izdajal, cev in sovražnikov našega jezika. /
V novi šoli je 14 učilnic, jedilnica in ravnateljstvo. Sedanje število učilnic pa ne bo zadostovalo, zato bodo morali kaj kmalu dozidati še telovadnico in 9 učilnic. Gradnja sedanje stavbe se je precej zavlekla, ker so bili tam prej vrtovi in ie bilo mnogo dela za preureditev in pripravo gradbenega prostora.
Del množice, ki je prisostvovala otvoritvi kulturnega doma «Igo Gruden® v Nabrežini.
Vpisovanje
v osnovne šole
Otvoritev osnovnih šol na Svobodnem tržaškem ozemlju anglo-ameriški pas, bo dne 24. septembra t. 1.
Od 24. septembra do 5. oktobra t. 1. se bo vršilo vpisovanje in popravni izpiti.
Dne 6- oktobra je svečana otvoritev s službo božjo.
8. oktobra se začne reden pouk na vseh osnovnih šolah.
Vpisovanje je obvezno za vse razrede od prvega do petega. V prvi razred se vpišejo otroci, ki so rojeni leta 1945 in ki do 31. decembra t. 1. dovršijo šesto leto starosti.
Vsa potrebna pojasnila in navodila dobijo starši pri ravnateljstvih šol.
Slovenski starši, pokažite, da ste vredni sinovi svojega naroda in da ljubite svoj jezik.
SLOVENSKI OTROCI V SLOVENSKE SOLE!
Za vpis v I. razred so potrebne sledeče listine:
a) rojstni list od anagrafskega urada;
b) potrdilo o cepljenju koz od zdravstvenega urada;
c) potrdilo o cepljenju proti da vici;
č) potrdilo o zdravih očeh.
Matere oskrbite si listine takoj, dokler ni še navala po uradih-.
Vpisovanje v otroške vrtce
Obveščamo starše, da se bo pričelo vpisovanje otrok v slovenske otroške vrtce 20. sept. Vabimo starše, da vpišejo otro. ke že takoj prve dni v dopoldanskih urah. Ob vpisu otroka morajo predložiti: njegov krstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam im davici ter spričevalo o zdravju oči. V slovenske otroške vrtce bodo sprejeti otroci, ki bodo ob dnevu vpisa dopolnili tri leta.
Cepljenje proti koza m in davici
Županstvo javlja, da se s 1. septembrom prične in z 31. oktobrom 1951 konča jesensko cepljenje proti kozam in davici. Vsi otroci, rojeni leta 1949 in v prvi polovici leta 1950, ter vsi otroci rojeni v letih 1946,	1947,
1948, ki še niso bili cepljeni. bodo cepljeni v tem razdobju. Otroke bodo cepili za mesto in predmestja v delovnih dneh od 16, do 17. ure v’higienskem uradu Ul. Oavana 18 I. nadstropje vhod iz Ul. Duca D’Ao-sta, v okolici pa v ambulantah občinskih zdravnikov. Starše bodo posamezno obvestili, kdaj bodo morali pripeljati otroke. Ce pa ne dobijo obvestila, pa morajo pripeljati otroke od 15. do 31. oktobra ter prinesti s seboj rojstne liste' otrok. Od 15 do 20' dni' po cepljenju bodo morali starši pripeljati otroke k zdravniku za kontrolo in za drugo injekcija proti davici, One, ki za katere bo cepljenje negativno, bodo cepili še enkrat proti kozam. Starši morajo pripeljati čiste otroke, tudi njihovo perilo mora biti čisto. Vse one, ki bodo prekršili te določbe, bodo kaznovali po zakonskih predpisih.
Seja glavnega odbora SHPZ
Seja glavnega odbora SHPZ bo v četrtek 20. t. m. ob 16. uri v običajnih prostorih.
Odborniki bodite točni!
SHPZ
vabi članstvo prosvetnih društev, da sl na stadionu, »Prvi maj* ogleda razstavo, ki je pod geslom
»Naša borba za svobodo* Razstava bo odprta še ves teden.
danes
19. t m. ob 19.30 bo
v okviru
jubilejne razstave Ot
na stadionu nPrvi 1,1
ponovitev prvega jugosiovariskep
pravljičnega
„Čarofani mBC w
Sledi dokumentarni »TRŽAŠKI OTROCI V CITMSK1H KOLONf V SLOVENIJI*
Gledališče
V petek 21. sept. » zbora «Singerverein» m t p! ga simfoničnega orkesu■ m čiani. Na sporedu je Ver Deum« in Brahmsov Requiem».
21
Danes 19. t. m. ob.^?J’oF'1 na seja okrajnega odto III. okraj na običajnem
Z GORIŠKEGA
Lestvica draginjske doklade jf? kublkov do 25 utrov me
za kmečke delavce
Draginjska doklada, ki jo bodo morali delodajalci plačati kmečkim delavcem za dvome-sečje avgust-september 1951 je bila tako določena:
Začasni kmečki delavci: moški od 18. do 65. leta starosti Po 106.05 na uro; delno stalni delavci: 1. rokodelci, izvedenci v sadjarstvu, vrtnarji, drevesni, čarji po 127,10 lir na uro; 2. pazniki, rokodelci prve kategorije, traktoristi, vozači fn za-livarji p0 119.71 lir na uro; 3. traktoristi, vozači in konjarji druge kategorije po 112.30 lir na uro; 4. hlape; pri volih, kravah in v konjušnicah po 104.88 lir na uro; 5. kmečki delavci od 18. do 55. leta starosti po 97.50 lir na uro.
Stalni delavci: 1. sadjarski izvedenci, vrtnarji in drevesni, šarji po 122.14 lir na uro; 1. pazniki, rokodelci, traktoristi, vozači in zalivarji I. kategorije po 115.15 lir na uro; 3. hlapci pri volih, kravah in v konjušnicah po 101.17 lir na uro: 4. rokodelci, vozači in konjarji druge kategorije po 108,14 lir na uro; 5. kmečki delavci 0d 18. do 65. leta starosti pa po 94.20 lir na uro.
Mezdni deiavci: 1. hlapci pri. volih, kravah in v konjušnicah po 17.865,89 lir mesečno; 2. hlapci v konjušnicah 21.041 lir in 69 stotink; 3. navadni hlapci za vsako rabo po 19.593.90.
Znižanje bencinskih nakazil
Posvetovalna komisija proste cone je na zadnji seji poleg drugih važnih vprašanj razpravljala tudi o potrošnji bencina v prvih dveh štirimestčjih letošnjega leta. Na podlagi računov so sklenili, da morajo v mesecu septembru pričeti z večjo štednjo bencina. Tako so Se sporazumeli, dia bodo v tem mesecu razdeljevali bencin v sledečih količinah;
Občini Cforica in Sovodnje: avtomobili po 9 HP, 70 litrov mesečno; po 11, 12, 13 HP 100 litrov mesečno po 14. 15 in več HP 110 litrov; mlkTomo-torji db 50 kubikov 10 litrov mesf-čno; motorji do 120 kubikov db 12 litrov; motorji do
sečno; motorji do 350 kubikov 30 litrov; motorji do 50o kubikov 40 litrov motorji preko 500 kubikov 50 litrov mesečno.
Avtotaksijem bodo dodelili dvojno količino; lastnikom avtomobilov, in motornih koles bodo dali dodatek, kii bo eno in pol krat večji od predpisane količim.
Drugim občinam v pokrajini bodo dodelili bencin v sledečih količinah; lastnikom avtomobilov 2Q litrov mesečno, mo. tornih koles 10 litrov in lahkih motorjev 5 litrov mesečno.
Za motorje in tovorne motorje- jfc komisija odobrila sle* deča mesečna nakazila; motor, na kolesa 40 litrov, tovorni motorji do 5 stotov 70 litrov, tovorni motorji od 6 do 10 sto. tov nosilnosti 100 litrov, tovor-ni motorji od 11 do 20 stotov nosilnosti 140 litrov.
Tovornim avtomobilom z nosilnostjo do 5 stotov 110 litrov, od 6 do 10 stotov nosilnosti 150 litrov, od 11 do 20 stotov nosilnosti 180 litrov, od 21 do 3o stotov nosilnosti 250 litrov, od 31 do 40 stotov nosilnosti 300 litrov in za tovorne avtomobile preko 41 stotov nosil nosti 350 litrov bencina mesečno
Poleg tega je komisija sklenila, da v bodoče- ne bo izdajala nobenih dodatnih riakazil, turističnih bonov in da bo nadalje znižala nad 20 mesečnih litrov bencina dodatek lastni-kom peči.
Planinci v na Ukvansko planino
Slovensko planinsko društv0 v Gorici vabi vse planinke in planince na prijeten septembr-ski izlet na Ukvansko planino, ki bQ v nedeljo 23. septembra. Odhod bo s kamionom s Travnika ob 6. zjutraj.
Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku do vključno petka 21. t. m. Vozni, na stane za člane 650 in nečlane pa 750 lir.
Prijatelji gora ln planin privoščite si izlet na bajno Ukvansko planino in naužite se krasit narave v jesenskih barvah. SPP vam bo na tem izletu nudilo obilo zabave.
Seja
občinskega upravnega odbora
V beli dvorani županstva se je sinoči sestal občinski upravni odbor k svoj,; redni tedenski seji. Seji je predsedoval župan dr. Bernardis in so na njej razpravljali predvsem o vprašanjih upravnega značaja.
Šolske vesti
S ponedeljkom so se pričeli na goriških slovenskih srednjih šolah popravni izpiti, ki bodo trajali ves ta tedien. S 1. oktobrom pa se bedo pričeli zrelostni in uspe sobi jenostni izpiti.
Popisovanje brezposelnih
Namestitveni urad v Gorici je v skladlu z ministrskim odlokom pričel v zadnjih drurh z novim vpisovanjem brezposelnih. Brezposelnim bodo ob tej priliki izročili potrdilo, s katerim se bodo prijavili na občinskem ana-grafskem uradu za izpolnitev družinskega lista, Z dokumentom, ki ga bodo dobili na občinskem anagrafskem uradu, morajo iti nato na davčni urad v Ul. Vittorio Ve-neto št. 3, kjer bodo na zadnji strani omenjenega dokumenta zabeležili njihovo imetje odnosno imetje članov njihovih družin. S tako izpolnjenim dokument etn se bodo lahko javili na uradu za delo.
Pregled živine dvolastnikov
Zveza poljedelcev v Gorici vabi vse dvolastnike, da pripe. Ijejo danes k živinozdravniške. mu pregledu svojo živino, ki jo rabijo pri delu čez mejo. Ti pregledi se vršijo: danes, v sredo 19. septembra, in sicer: v Steverjanu ob 9. uri; v Rupi ob 10. in v Dolu ob 10:30; v četrtek 20. septembra: v Ul. Gabrizio ob 8. uri: v Sv. Roku ob 8.30; v Ul. Giustiniani ob 9.; v Ul. Čampi ob 9.30; v Ul. Leoni ob 10.; v Standrežu ob 11; v So-vodnjah ob 12.
Seja ERS pekovskih
V četrtek 20. t. m. vel|l bo na sedežu Ul. Ma seja vodilnega odbora .^1 razrednega sindikata delavcev z naslednj® u redom.	V
Pregled položaja in P° slučajnosti.
Člani P.D. „Ivan Cankar
Člani in članice bora prosvetnega drus ,a0 p Cankar« so vabljeni na 0 t, v jo, ki bo v četrtek „ mrih-ob 20.30 v običajnih Prus
DAROVi_IN_PRl^
Namesto cvetja na sil Svagla daruje Anton U lir za Dijaško Matico.
Izleti POt ,
Planinsko društvo Trsj j i* v soboto 6. in v MS € tobra izlet v gornjo » j pi.
no Krn. Bav
to-vec«er Trento kot.'.ZltZ ko za izlete k izviru Triglav, predvsem pa (ioV“, pode, kjer bo otvor1 ^pisov* jj planinskega doma. 'tu jt-i pri ZDTV Ul. Machiav' od 17. do 19 ure do vKU t. m.
7. oktobra bo tudi .u no r-.t.li voisova
i*!*1
izlet na Trstelj. Vpi* zgoraj.
Množični
V Lip*c0 ^
V nedeljo 30. sept-žični izlet v LIPK0, ftr svetovneznana in	W.
najstarejših kobilar drugim bo na sP° j^z t konj in konjušnic,	’
nje z enovprego, ov°iWz . četverovprego ter Pp-ofto visoke šole jahanja- ^ bo nato sledila ProSfi, o# .
Vpisovanje je na o?l n ih in krajevnih ^ L bodilne fronte, na lS(., in pri istih tovarišihi zagrebški velesejem-
pira®
ot
Mladinski izlet v
Zveza antifašističP*’, organizira v nedleljo 23. t. i«. ---v Piran in SavtidriJ0
t0rOŽ	snOl
Iz Trsta bomo o®^. soboto popoldne s , av-jj dto Kopra, od tam P*L som v Piran kjer na» r:(fl l'
bra večerja. V v£^taj>
gramu je ples m PL,)
va, drugj dan pa
--ov Pomorskega - isd1^
Po ogledlu se borno mf:pl
kosilom vkrcali
ladjo in odpluli v ^	,	p
kopanje.
Podrobnejše mcS* ih 'bite na sedežu ra ZAM v UL kjer se lahko tudi vF gO. , jr sovanje ob do četr»»jtl 0» dnevno od 10. do do 19 ure
Koncert godbe ci«'1
v Avditorij
M
Danes zvečer bo policije izvedla v -cl Ul. Teatro Romano * p... dečim sporedom- , sK j aCleopatra«, Mascagb^G? schere«, Bellini VmiS' |ffie Verdi «Rigoletto». bo obsegal Bee °,toV* / beyeve in Massenc jp,
ADEX^jZj^
dvodnevni dne 6. in t-
Sv. Lucijo Tolmin Knlinvid Bovec Kanel Sv. Sovo Kojsko Pazin
Vpisovanje • »'K
Vojni zločinec Artukovič
odhaja v zapor s smehom na obrazu
# BO PRIŠEL TUDI IZ ZAPORA NASMEJAN?
fcutoo	so odvzele
leta m jT potem 550 so «iu tri jjji, ^_ -e , neoporečno zato-" enemu izmed svojih * sovražnikov. Toda zdi !i -J * Podrobnost ni bila tog 1 sedaj ni America-
"“»afljkiK3' Na 2ahtevo ju«<> •Ulovi	pr®dstavnikov in na
JtH 4 ®	anlh	dokazov so za-
ie^,	Artukoviča, biv-
•oinkt.., ^'oškega notranjega B=ih,.~*teke in er.«ga iz-, sodelavcev Pa-kil oqj,eK ‘ega človeka, ki je 4»kal ro ,,V 2aP°r. kjer bo ,	0 izrofiitvi, so
•«tio (n	,V	’ kot se zdi,
**#'aoži’«,a mora odgovarjati Pobijanje med voj.
^«abra ** te®a’ da je 14. ♦»Ko 41 Podpisal tudi ftiin P°ved Severnoameri-državam-bodr, ? treba pričakovati,
°biavilo t^?eriSani’ ko se bo
Co»osni *, to dejstvo, -bolj Isooved« JVOj lov- Ta «vojna 'iko b7e’’ J,e dan<* za Arne-^ bila n s? §a interesa, je Soslavi/- et Pogovorov v
^ času Vf V Času v°jrje- V
h NdH °zila šala, da so atska»i N®°dvisna država ni» ir, , r5kvirirali vsa ko-ceb
k»'»rat,°^Up.ane> _______________
^aj 5o ”la' Ce si vprašal,
>vor: ~	’	"
«r
l& Vs* aJu 1 VSa k0’ « o*Jebre’ ,tako da so ker nimajo .	— /prašal,
rekvirirali, Si dobil !*Veli5 ’ ker Pripravlja mornarico
2DA1VaZi5sko
.Atet;
•oal,
acija
‘V!ja
Artukoviča pa
* '■ «otW ščenje’ in ne 2«U svoi^* onih- ki so iz-5?iatelje v t^]bližje in svoje b L ie unra, f- sčih smrti, ki
^OVi* >„ V^al aretirani Ar.
-v. }r t	c	uram	Ar-
■ *asu voin notranji minister °Jne in kot Paveliču
t* dr4ihVdan,a osebnost tudi
M ž Prav ?a°v jih’ ie Artu' j.^vorjjj ko kot njegov šef ta iu nbH» .mr-°žična muče-S? POT;nja’ W so tabori-klSših k ki dala značaj K* v ^ ncentracijskih talini	Srbi.	Židje
ječati moraIi tukaj naj-
ie emigri-^«bit’i f _Artukovič po-llfci^tvo u ameriško dr-
berili b* mu skoraj
d 1 tisk piše' da ^earson prvi, ki
maja meseca
v nekem pri-
stvo čitajočemu občinstvu, ki preveč rado sprašuje. Skušal je tudi, da onemogoči srečanje s policajem, ki ga je pozneje — tega ni dolgo — aretiral.
To aretacijo je neki ameriški list takole opisal:
Pomočnik upravnika policije Roy H. Webb je vstopil v pisarno gradbenega podjetja P. and J. Artukovich, na 13.305 South San Pedro, z nalogom za aretacijo in vprašal za Artukoviča, ki je brat lastnika podjetja Jovana Artukoviča.
Uradnik je odgovoril, da Artukoviča ni bilo tukaj.
Wefob se je legitimiral in vprašal drugega uradnika v pisarni po Artukoviču; tudi ta uradnik mu je odgovoril, da Artukoviča ni tu.
Webb je dejal odločno: «Obveščen sem, d.a je tukaj in ga iščem. Torej mi ne govo-
m M
* * !■
Eno izmed Artukovičevih del: na vsakem drevesu fn na vsakem kandelabru je visel nec, in to še na koncu marca 1945, samo nekoliko dni pred osvoboditvijo
obeše-
rite, da ga ni tukaj, kajti če ga rjajdem, tedaj bom odvedel tudi vas zaradi dejanja zatočišča.«
Tedaj se človek v pisarni premisli im odgovori:
«Dobro, v tem primeru, mislim, da bi bilo treba, da ga poiščem.®
Vrata predsednikove pisarne — na njih je bilo napisano «Pri. vate* — so se odprla in bivši minister hrvatske vlade, obto-
žen po Jugoslovanih za zločinski poboj preko pol milijona Srbov in Zidov, je sedel tukaj mirno, razgovarjajoč se S prijateljem.
Webb je takoj dal Artukoviču na roke lisice, pri čemer mu je pomagal drugi policijski funkcionar Wiliiam Sweeney; to je bilo potrebno že zaradi eventualnega poskusa samomora ali bega. Policaji so delali
hitro; vse se je zgodilo tako rekoč v trenutku. Er.'a skupina je kontrolirala Artukovičevo hišo, druga pa je šla y prostore podjetja«.
List zaključuje svoje poročilo, da so Artukovičevi sosedje res mislili, da je bil aretirani zločinec samo knjigovodja v podjetju s tedensko plačo 100 dolarjev, kot se je predstavljal.
ZA NAŠE CITATELJE NA GORIŠKEM
Za povračilo vojne shode še lahko vložite prošnje
Gre la škodo, ki je nastala zaradi dejanj, ki ne »padajo med vojna dejanja
Meseca januarja t. 1. je izšel zakon, ki predvideva povračilo škode, nastale po rekvizicijah ali dejanjih, katera ne moremo prištevati med vojna dejanja. Ze tedaj smo rekli, da veljajo za povračilo škoče. ki je bila povzročena po tako imenovanih vojnih dejanjih, predpisi osnovnega zakona o povračilu vojne škode. Med poslednja dejanja spada n. pr. bombardiranje ali topniško obstreljevanje, nadalje požigi, ropi, tatvine, rušenje stavb ali uničenja nasadov itd. ne glede na to. ali so to delal'e prijateljske ali so-vfažnikove čete. Vso škodo, ki je nastala nS tak način, imenujemo vojno škoč<o v ožjem smisiu besede, ker je nastala zaradi vojnih dejanj in seveda v teku vojne, t. j. najpozneje do 1. 5. 1945. Cas za vlaganje prošenj za povračilo te škode je že zdavnaj potekel in. kot na« je znano, je ogromna ve-tina oškodovancev tudi pravočasno vložila prošnje in finančna intendanca je tudi že izplačala veliko predujmov na račun te odškodnine.
Sedanji obrat nudi bolj sliko rudarskega muzeja - Modernizirali bodo prevoz v jami in izvoz s sodobnimi stroji; poleg modernizirane topilnice pa bodo zgradili novo separacijo
letos
v*C^?nje w Vw Po tem se se_
S da ‘zogibal prilož.
l dai=i zadovolj-
; i
M
'miš
Idrija je predvsem rudarski kraj. Nekaj sorodnega ima že na zunaj z Zagorjem, s Trbovljami ali Hrastnikom morda prav čudovit r.ered v zazidavi po dolini in vzpetinah, čudni stavbni slogi, labirinti ozkih poti med hišami in vrtički, tu in tam kar najbolj bahaške stavbe ob popolnoma primitivnih ali celo «idiličnih» hišicah ... Po mestu drži ((tramvajska« proga — rudniška seveda. Toda tudi to ne daje Idriji pečata sodobnejšega kraja, marveč rajši nenavadnega tehniškega muzeja. Leta 1906 je začela voziti električna lokomotiva po idrijski cesti. Iz tistih časov, se je ohranila fotografija. Dandanes pa ni niti treba fotografirati te znamenitosti — kar^. vsakdanja je: lokomotiva še zmeraj vozi. To pa ni edina zanimivost nenavadnega »tehniškega muzeja«.
Zato gledaš s tem večjim spoštovanjem na idrijske rudarje irj topničarje, ko spoznaš, da so si kljub muzejski opremi priborili prvo mesto med rudarskimi kolektivi v državi.
V jami še zmeraj prevažajo rudo ročno in celo z eno najstarejših vrst vozičkov — z «ogrskimi» lesenimi vozički na dveh kolesih. V obratu je tudi črpalna naprava iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, prav tako prava muzejska zanimivost. Do 360 m globoko segajo rudniška obzorja — 14 jih je — pa še prodirajo globlje; do 385 m globoko nameravajo prodreti. Na treh krajih izvažajo rudo, dva jaška sta glavna. Do jaškov je treba prepeljavati prav vso rudo ročno. Tudi izvozni stroji spadajo v muzej. Sicer pa bi strokovnjak pritrdil, da je ves rudnik nenavaden muzej. Izvzeti pa je treba ljudi.
V njih je nekaj novega. Sicer pa proizvodnja nikakor lA muzejska. Delo v rudniku je pravi boj in ime «Borba» enega izmed jaškov nikakor ni le sim. bolično.
Po osvoboditvi so idrijski rudarji nadaljevali delo v oropanem rudrjiku. Rudišče so v pravem pomenu besede začeli ropati že v avstrijskih časih; pozneje italijanski fašistični re. žim seveda ni hotel zaostajati. Tako so izkoriščali in skoraj popolnoma izkoristili boljše «partije»; to se pravi, kopali so predvsem bogatejšo rudo,
ne da bi vse rudišče smotrno, zaporedoma izkoriščali. Po osvoboditvi so prevzeli zelo žalostno dediščino. Strokovnjaki so spoznali, da bo kakovost rude postopoma precej nazadovala: kopati bo treba predvsem rudo z mnogo manjšim odstotkom živega srebra. Zato pa naj bi tudi zastarela topilnica prevzela težavno nalogo; predelala naj bi tem več slabše rude, da bi proizvodnja živega srebra r.e nazadovala, marveč še celo naraščala. Rudarji bi naj seveda kopali tudi več rude ... Ko je bil letos 20. febru arja v Idriji velik praznik — rudarji in topilničarji so že izpolnili petletko — se razen rudniških ljudi marsikdo ni zavedal. kako je pravzaprav z idrijskim rudnikom. Mnosti. so bili pod vtisom, da gre vse čudovito gladko in da je treba samo zavihati rokave, pa so re. šer.a vsa vprašanja — oprema rudnika in topilnice je postranskega pomena ...
Niti tega marsikdo ni vedel, da je bila Idrija še do lani
i,	Porrw. „A,rt uko v ife vi m	rabljem služili za
’ kl misu h upravnika policije Roy Webb • d® se lahko še smeje, v Jetniško (Foto Daily News. Los Angeles)
Promet v ameriških prist
New York ima s svojim velikim prometom še vedno prvenstvo med raznimi lukami Združenih držav, bodisi po količini bodisi po vrednosti uvoženega ali izvoženega blaga.
Ameriški zavod za trgovsko mornarico je izdal poročilo gle. de pomorskega prometa v desetih glavnih lukah "idruženib držav v letu 1950, iz katerega je razvidno da se je promet blaga y pristanišču New Yor-ka proti letu 1949 povečal od 25,351.232 na 28,107.458 ton, vrednost blaga pa od 6 milijard 294,000.000 r.'a 6.305,000.000 dolarjev.
Kar zadeva druga pristanišča, se je promet poveča' v lukah Bostona, Houstona in Mo-bile, medtem ko je promet v Filadelfiji, Baltimoru, Norfolku, Galvestonu in Los Angelesu več ali manj občutno padel; pristanišče San Francisco je v letu 1950 zaradi zmanjšane trgovine z Daljnim vzhodom izgubilo več kot pol prometa, ki je padel v tem ietu od 2,619. 248 na 1,259.613 ton, tako da je San Francisco izpadel iz prvih desetih ameriških luk. Iz navedenega poročila je končno razvidno, da pri. dejo za New Yorkom po količini prometa leta 1950 Filadelfija s 13,099.914 tonami, Baltimore z 12,541.566 tonami in New Orleans s 6,363.062 tonami. Po vrednosti došlega in od. poslanega blaga pa si sledijo New Orleans z 1.252,000.000 do. larji, Boston s 652,400.000 dolarji in Filadelfija s 649.800.000 dolarji. __________
PADEC UVOZA IN IZVOZA ZDRUŽENIH DRŽAV
Zadr.je poročilo ameriškega ministrstva za trgovino kaže, da sta od meseca maja do juni. ja uvoz in izvoz Združenih držav za malenkost padla. Tako je splošen uvoz v Združene države padel od 11 milijard 770 milijonov dolarjev v mesecu maju na 9 milijard 299 milijor.ov dolarjev v juniju. Ta padec uvoza zadeva splošne vse celine.
Ameriški izviz je v istem časovnem obdobju, od maja do junija, padel od 11 milijard 804 milijonov na 11 milijard 413 milijonov dolarjev. Ta padec izvoza je mišljen na splošno za vse celine, dočirn sta v posameznih primerih južna A-merlka in področja Avstralije in Oceanije v tem obdobju u-važali več iz Združenih držav kakor prej.
Ameriški izvoz v države, ki uživajo podporo ERP, je v istemčasu prav tako padel s 4 milijard 855 milijonov na 4 milijarde 161 milijonov dolarjev, uvoz iz istih držav pa od 1 milijarde 775 milijonov na 1 milijardo 638 milijonov dolarjev.
eden največjih uničevalcev gozdov. Na stotine in stotine kubičnih metrov drv so požgali y starinski topilnici: za gorivo so še zmeraj uporabljali drva. Za tono rude so porabili okrog 3 kub. metre drv. Drva seveda niso najcenejše gorivo, zato je tudi to vplivalo na pro. izvodne stroške. Zmogljivost topilnice je bilo mogoče povečati samo z izboljšanjem naprav, predvsem peči. Imajo dve vrsti peči: jaškovne in Spi-rekove (po imenu konstrukter-ja, enega strokovnjakov izza avstrijskih časov). V jaškovnih pečeh žgejo debelejšo, grobo rudo (z zrni nad 30 milimetrov debeline), drobnejšo, z zrni izpod 30 mm debeline, pa v Spi-rekovih pečeh. Največ rude predelajo v Spirekovih pečeh, ki so jih najprej začeli predelovati za žganje z generatorskim plinom. V tem mesecu bo. do končali montažo še enega generatorja. Pri jaškovnih pečeh zdaj- še uporabljajo koks, pozneje, že prihodnje leto, pa jih bodo tudi preuredili na plin.
Ze uspeh dosedanjih preureditev je zelc- velik. Ne le, da je poslej obratovanje topilnice cenejše in da je zmogljivost večja, se je povečal tudi izplen, to se pravi, da zdaj pridobijo iz rude večji odstotek dragocenega živega srebra. Po končanih modernizacijah bodo mogli predelovati celo rudo, ki bo vsebovala komaj do 0.35 odst. živega srebra. Tud; zdaj predelujejo predvsem rudo, ki vsebuje izpod enega odstotka živega srebra. Bogate rude je razmeroma zelo malo. Predelujejo jo posebej; zmeljejo jo zelo drobno, tako da so zrnca le 3 mm debela. — V pečeh doseže ruda 500 do 700 stopinj Celzija; med žganjem se cinober, ki vsebuje živo srebro, razkraja: izhlapevata živo srebro in žveplo. Hlapi gredo skozi kondenzator in se medtem hladijo in zgoščajo (kondenzirajo) v tekoče živo srebro. Cim boljši je kondenzator, tem več hlapov zajame, da živosrebme pare ne uhajajo v zrak. Z izboljšanim hlajenjem se je izplen povečal za 0.75 do 1 odst., kar je velikanski uspeh, saj že en odstotek večja proizvodnja živega srebra pomeni tudi v svetovnem merilu zelo mnogo. Toda z uvedbo kurjave na plin so povečali izplen celo do 2.5 odst.!
Delež ljudi za povečanje proizvodnje prav v letih, ko kakovost rude postopoma nazadu-
je, je neprecenljiv. Marsikomu se bo zaelo kar nerazumljivo, da je prišlo do tako velikih sprememb. Kako naj pojasnimo, da se je učinek na rudarja (zaposlenega v jami) od leta 1946, ko je znašal 0.55 tone, povečal lani 0.821 in letos celo na 0.95 t? Kaj se je spremenilo v rudniku? Rudnik sam na sebi je še zmeraj muzej. Vanj še niso prodrle tehnične izboljšave. Toda v njem je zavladal r.ov duh. Rudarji ne de. lajo več za kapitaliste in okupatorje. Ustvarjajo zase. Čeprav so precej zvesti svojim izročilom, navadam in mišljenju — odrezani od živahnejših tqkov širokega sveta — vendar so naši ljudje, kakršnih se nam danes ni treba -nikjer sramovati. Ko gre za rudnik, ni nobenega pomišljanja. To se oči-tuje v prostovoljnih urah — 4753 — v letošnjem prvem polletju; v izpolnitvi polletne proizvodne naloge v jami: 101.3 odst, v separaciji 101.3 odst., v topilnici pri žganju rude: 100.5 odst. in pri proizvodnji živega srebra 100.3 odst.: to se je pokazalo tudi po uvedbi akorda, ki so ga prevzeli brez posebnih težav — kakovost se poslej ni poslabšala, učinek pa se je še povečal; to se očituje v najnižjem odstotku izostankov — rudarjev, ki jih približno četrtina stanuje v oddaljenih Hribovskih vaseh, in jih ne zadrži doma nobeno vreme ... Nikakor ni lahka naloga našte. ti vse uspehe. Podjetju pa je še zlasti v čast. da so že lani postopoma s korenitim proučevanjem uvedli tehnične nor. me za vsa dela v jami, topilnici in na separaciji. Zato so mogli letos junija na podlagi zares realnih norm uvesti akord. Lani so zmanjšali topil-niške izgube na 17 odst., letos pa jih bodo na 16.5 do 15 odst. (manjše izgube, več živega srebra!).
Idrija ima zanimivo in slavno preteklost — rudnik je začel obratovati že okrog leta 1492 in je torej eden najstar-ših na svetu. Toda pred Idrijo je tudi velika prihodnost. Rudi-šča še niso izčrpana. Raziskujejo pa tudi novo rudišče na severozahodu proti Kanomlji; prvi uspehi potrjujejo pričakovanja. Ce bo xuda vsebovala vsaj 0.3 odst. živega srebra, jo bodo izkoriščali. Ce bo rudišče bogato, bo vredno posebej zanj zgraditi topilniške naprave. Sicer pa bodo novi rudnik pod zemljo zvezali z izvoznim jaškom starega obrata. Se nujne-
je pa je, da uresničijo načrt velike modernizacije obratov po letos pripravljenem programu. Prihodnje leto bodo izdelali za modernizacijo vse načrte, leta 1953 pa bi že začeli graditi in bi program uresničili. Gre na kratko za tole: treba je modernizirati jamski obrat tako, da bo izvoz osredotočen le pri enem jašku s sodobnim izvoznim strojem, ki so ga že prejeli; v jami sami bi mehanizirali prevoz v ta namen so tudi že prejeli sodobne električne lokomotive (na akumulatorje); korenito bi modernizirali topilnico in ob nji bi zgradili novo separacijo z žičnico za prevoz rude. Zdaj je separacija okrog 750 m oddaljena od topilnice in je tudi zelo zastarela. Ta modernizacija bi zahtevala okrog 25 do 30 milijonov din stroškov. Omogočila bi pri. bližno 18 milijonov din prihranka na leto, tako da bi bili stroški plačani že v dveh letih. Kdo bi je torej ne zagovarjal?
Sn
Novi z&kon, ki je bii objavljen meseca januarja t. pa predvideva povračilo tiste škoče, ki je nastala zaradi dejanj, katera ne spadajo med vojna dejanja, a so bila izvršena od strani zavezniških oboroženih sil, torej tudi od jugoslovanskih oboroženih sil. Kot primer take škode navedemo lahko zasedbo kake stavbe ali zemljišča, ali odvzem kake premičnine (n, pr. živine, kolesa, avtomobila itd.), ali pa telesno poškodbo kake osebe (n. pr. če je kak zavezniški avto koga povozil) in podobno. Sem 3padajo tudi vse rekvizicije nepremičnin, premičnin in posebno prevoznih sredstev, katere so izvecJle zavezniške oborožene sile. Vsa tu navedena dejanja so se — v nasprotju z vojno škodo v ožjem smislu besede — lahko izvršila tudi po vojni, t. j. tudi Po 1. 5. 1945.
Prošnje za povračilo te vrste škode, povzročene od jugoslovanskih in drugih zavezniških oboroženih sil, bo treba vložiti na finančno intendanco najpozneje do 7. oktobra 1951. Riekli smo že, da bosta finančna intendanca odnosno zakladno ministrstvo priznala, v kolikor gre za rekvizicije, očkup, poškodbo ali uničenje kake premičnine, odškodnino v višini cene, ki je veljala dne 30. junija 1943, pomnožene S količnikom 5. Odškodnina za škodo, povzročeno po rekvizicijah nepremičnin (n. pr. neplačana najemnina, poškodba rekvirirane nepremičnine ini podobno) se bo odmerila brez vsakega poviška po cenah, ki so veljale v času, ko je bila nepremičnina vrnjena lastniku. V primeru kake telesne po-škodbe pa se bo odmerila odškodnina po načelih, ki veljajo za odmero odškodnine pri nezgodah pri delu.
V prošnji je treba opisati predmet ali nepremičnino, ki je bila rekvirirana, kdaj in kdo je izvršil rekvizicijo ali škodo, katero bo treba tudi opisati z navedbo višine škode in odškodnine, katero oškodovanec zahfe-va. Prošnji bo treba priložiti potrdilo one zavezniške edini-ce, ki je izvršila rekvizicijo. Ce pa oškodovanec nima takega potrdila, kot n. pr. v onih primerih. ko ga je že predložil finančni intendanei skupno s prošnjo za povračilo terjatev proti partizanskim 'ečnnicam, bo moral v...ssianji prošnji to izrecno navesti. tPrav tako bo moral tudi v prošnji povedati, če je potrdilo izgubil, ali če mu ga tista zavezniška edinica sploh ni izstavila. V prošnji bo moral nadalje oškodovanec ome.
0e ta teden oBi&eete
lahka 'lazbtavo
flflSflBORBA Zli SVOBODO«
Razstava j e odprta dnevno od 9. do 13. in od 16. do 23. v dvorani na stadionu «Prvi maj»
mmrn
* v-«
svv ••	•
>.	v.	<■««.	/t..	<\J.	<	.•
z1:-***#:!
w •- .....	•
NOVA ODPRAVA ZA GROENLANDIJO
Anglija pripravlja novo znanstveno odpravo, ki bo prihodnje leto raziskala oddaljene in hribovite pokrajine Groenlandi. je. Sedaj se že vrši pripravljalno poizvedovanje; trije mor.
desna ploskev v daljavi 1.600 milj in globini 600 milj pokriva okoli devet desetinGroenlandije. Sredi te brezmejne ledene odeje so gore z višino 10.000 čevljev, ki so še popolnoma ne-
nariški častniki in en častnik raziskane. Angleški častniki, ki mornariških strelcev obiskuje- se zdaj mudijo na Groenlandiji,
jo na krovu hidroaviona RAF razne kraje Groenladije in zbirajo podatke za odpravo v prihodnjem- letu, ki ima v načrtu važna geološka, meteorološka in biološka raziskavanja.
O notranjosti Groenlandije je zelo malo znano, raziskane so samo obalne gorske verige. Le-
nameravajo prodreti preko 20 milj dolgega ledenika do nekega jezera, da tam ugotovijo možnost taborišča za raziskavanja v prihodnjem letu. Ugoto, viti bodo morali tudi, če na jezeru lahko pristajajo hidro-avioni, ki jih bo verjetno uporabljala odprava leta 1952.
Uii'*
niti, če in kdaj je napravil kako prolri5o na italijansko ali zavezniško oblast (n. pr. prošnjo na finančno;, intendanco za povračilo vojne škode ali terja, tev proti partizanskim edini-cam), in če. koliko in od katere oblasti je oškodovanec že dobil kak predujem ali celotno odškodnino.
Končno je neobKodno potreb-
no, da si oškodovanec preskrbi še pričevalno listino (atto no-torio). katero je treba priložiti prošnji ,in s katero mu štiri priče pod prisego potrdijo, da se je škoda v označeni višini resnično pripetila, kdaj, v kakšnih okoliščinah in kdo je škodo povzročil, ter če je oškodovanec že kaj prejel na račun odškodnine.	(«Soča»)
Narodni heroj Mirko Bračič so vrača domov...
Mirko Bračič je bil rojen Tržačan. Rodil se je 16. marca 1915. v Trstu, prav one dni, ko je Italija pripravljala svoj pohod na «Trieste-Trento». Kot mnoge druge je tudi njega usoda Slovenskega Primorja prisilila, da je rastel izven primorske zemlie.
27. avgusta 1942. je sredi tretje sovražne ofenzive nastal Loški odred, katerega komandant je bil tovariš Mirko. Med moštvom }e bilo precej Primorcev, odreci je kmalu dobil ukaz Glavnega poveljstva, naj se pripravi, da gre kot jedro Soškega odreda v pomoč primorskim partizanom, ki so nekaj dni prej, 10. avgusta ustanovili svoj bataljon Simona Gregorčiča. Od vsega Loškega odreda jih je odšlo le 70 v Soški odred.
Primorski partizani sD nujno potrebovali pomoč, pomoč izkušenih borcev, saj so številni partizani v Primorju bili mladci naborniki, ki so orožje poznali le iz fašističnih predvo-jaških vaj, če So ga sploh poznali. Njihovi komandirji pa so
bili večinoma vojaški dezerterji. ki niso zadostno poznali partizanske taktike, taktike naglih premikov in napadov, po napadih zopet nagl'ega izginotja, taktike hitrega združevanja čet v bataljon in zopet razpršitve v čete, celo v vode, ob vsej skrbi za takojšnjo povezavo.
Komandant Mirko je bil prvoborec; imel je za seboj dveletne izkušnje. Rastel je s slovenskim partizanstvom ljubljanske pokrajine, ki se je začelo poleti 1941. na Krimu. Poznal je prve krimske čete in bataljone. Bil je komandant Sercerjevega bataljona,- Doživel je porast partizanstva v odjeke, grupe odredov, poveljeval je Notranjskemu odredu in z njim doživel tretjo sovražno ofenzivo. Ko je dobil nalog, da ocude v Primorje, je bil že izkušen komandant.
Vedel je. da s celim odredom ne sme iti v Primorje na slepo. Zato se je odločil, da preden povede tja jedro Soškega odreda, pregleda teren, se z njim spozna, prouči položaj primorskega ljudstva in polo-
Lepo vreme je in še nedelja danes. Zakaj ne bi šel po po. lju, sem si rekel, in tak0 sem tudi storil. Ko tako stopam mimo njiv in vinogradov, mi pride naproti naš D. S. Pozdraviva se. Pokaže mi svoje trte, obenem pa ogledujeva in kritizirava vinograde drugih, sicer jaz ne. ker se dosti ne razumem. Ko tako kramljava, mi pravi:
«Lepo grozdje je, samo čuvaje bi morali postaviti, kakor smo jih včasih imeli. Jaz sem bil večkrat izbran in so se vsi bali in ogibali vinogradov. Po. sebn0 pa smo morali paziti na italijanske vojake, ker so kaj radi ušli v vinograde».
Pa sem ga vprašal, če se je kdaj kaj bal.
Nato mi taifcoj skoči v besedo
«Jaz», da bi se bal? Ti bom samo na kratko povedal, kako smo se mi «bali». Jn kako smo se znali tepsti, če nas je kdo izzinml. Bilo je še leta 1898. ko smo šli «pod levov. To ti je bila takrat prava bitka Lonjer-cev Proti Tržačanom, od Lege Nazionale. Umjerci smo tedaj na Piazza Grande stepli «škar-tosete» od Lege Nazionalev.
To me je vžgalo, pa sem ga takoj vzpodbudil: «Povejte povejte, kako je bi!o.».
«Znaš, to je bilo tako, sinek. moj« je priče!. Lahko 'me je tako nazival, saj sem kakor otrok v primeru 2 njim. če ravno nisem tako majhen po po-
“Od naših dva ranjena njihovih pa deset,,
Kako so se Lonjerci I. 1898 na Velikem trgu spoprijeli z legaši
stotri. On je namreč pravi Martin Krpan.
«Tisto leto sem bil poklican k vojakom jaz in še drugi štirje moji tovariš1. Organizirali smo lepo družbo, tako da nas je bilo kakih petdeset do šestdeset. Takrat smo že imeli svoj pevski zbor, kjer »mo bili tko-ro vsi člani. Tudi tvoj oče je bil, toda on je bil še mlad. Dober pevec je bii, zato sm0 ga povabili. Poučeval nas je učitelj Cok s Katinare (Doka). V tistih časih smo hodili vojaški novinci se predstavit tja dol na Ulico Economo, kjer so sedaj menda stanovanja za esu-le. Torej je bilo treba iti skozi vse mesto.
Prepevali smo po vsem Akve-dobu slovenske pesmi, saj kaj drugega sploh nismo hoteli. To ti je bila družban, še pristavi, fin tako prepevamo skozi mesto. Ko pridemo na Piazza del-la Bom, pravi nekdo iz družbe. da bi zapeli «Iz bratskog zagrljaja». In res vsi smo bili tako) navdušeni zanjo. Začela
se je torej na Piazza delia Bor-sa in peli smo jo prOtti Piazza Grande, Tam pa so nas napadli «škartoseth> od Lege Nazionale. Tepli smo se in pesem se je nadaljevaila. To ti je bil marsikateri «Aiuto» in uMamma mia» vmes. Pesem smo končali do kraja, čeravno je bilo Onih več kot nas. Kaj hočeš, tam iz «Caf-fe Specchi* in ostalih jih je prišb kot mravelj. Bali pa se nismo niti hudiča. Kaj hočeš, mladi smo bili pa tudi složni. Veš, pa bi nam vseeno trda predla, če ne bi prišli orožniki In vse razgnali; Onih je bilo le preveč: če si jih hotel Šteti, jih je bilo najmanj dvajset proti enemu našemu. Zato so tudi imeli pogum. Po končani bitki smo naredili obračun:	naših
dva v bolnici, njih pa kar deset, Iskali so, da bi zvedeli, od kod so bili ti «sciavi», ki so jih pretepli na Piazza Grande. A še danes ne vedo, pa če hočejo, jim lahko povem. Kaj misliš, da se jih bojim. — Poglej jo.* — bi mi pokaže svojo
ogromno in zdelano roko.
uDobro ste se odrezaiiv, mu pravim.
«Da, dobro, in cmima dvema bi niti ne bilo treba iti v bolnico, saj jima ni bilo hudega, ker sta bHa drugi dan že doma. Ampak veš, da so Oni hudiči tudi po bolnišnici iskali, kje bi našli naše ranjence, da bi se maščevali. Drugi dan pa smo proslavljali zmago i>si doma. To ti je bilo vse veselo pri kozarcu vina, staro in mlado
Lepi čaisi so bili. Takrat smo bili vsi za eno, naj bo delavec ah kmett ko je šlo za našo slovensko pesem in besedo. Saj jaz jim nisem nikoli nič rekel, ko so peli svoje pesmi; kaj jim morem za to, če so Italijani; saj jih tudi spoštujem. Da bodo pa meni prepovedali in ogrožali moj materin jezik — za to so se pa prepozno rodili z vso njih dvatisočletno kulturoa.
Tako se je razvnel še nekaj popravil pri trti in me pozdravil. Vesel sem bil take odločnosti. Zraven sem se pa le tudi nekoliko zamislil: menda nam danes takih mož primanjkuje.
Naš stari korenjak, pa se je tudi v zadnji vojni dobro izkazal, saj je bil dober aktivist na terenu in marsikaj je šlo skozi njegove roke, ko pa gre za kako našo prireditev, je vedrtO med prvimi. In če boste z njim kramljali, vam ne bo nikoli dolg čas.
M.
žaj partizanstva. Oboje je bilo zelo potrebno, saj je ljudstvo bil© za partizane to, kar je voda za ribe.
Po Brkinski četi, ki je po boju na Nanosu nastala iz Pivške čete in je tedaj operirala v sklopu Zidanškovega bataljona največ ob starj italijansko-jugoslovanski meji med Ilirsko Bistrico in Postojno, je vzpostavil stik z Gregorčičevim bataljonom in njegovim komandantom Rudijem — M. Greifom in pa tudi stik s političnimi delavci v Primorju, zlasti s tovarišem Matevžem — A. Veluščkom.
25. septembra 1942. je tovariš Mirko odšel s patrolo S. Gregorčičevega bataljona čez stare krivične meje. ki je tudi njemu, po rojstvu Tržačanu, toliko let zapirala pot v rodne kraje. Prešel je Pivko, Kras in se najbrž v Zgornji vipavski dolini sestal s štabom Gregorčičevega bataljona. Svoje vtise iz nekaj nad osem dni trajajoče poti je nato poročal v pismu 8. okt. 1942. Glavnemu poveljstvu Slovenije.
Njegovo poročilo je kratko, jedrnato .skoraj bi rekli preskopo in se raje nagiba k ostrejši sodbi kot. ne. Splošno oceni situacijo v Primorju kot «povoljno», ljudstvo, cta je OF naklonjeno, «večina je zagotovljena«, dasi je «precej italijanskih konfidentov)).
Politično, pravi, so ljudje nepoučeni, kot dokaz navaja, da kmetje po Kfasu ne ločijo četnikov od partizanov; pač pa preveva vse ljudstvo mržnja do fašistov in do Italijanov, saj okušajo njih dobrote: divjanje in požige. Sovraštvo je toliko, da je starec, ki so mu požgali hišo, prišel v partizansko taborišče in prosil za puško.
Sodba o primorskem partizanstvu je strnjena v treh splošnih oznakah, ki jih podrobneje ne razčlenjuje: ((zeleno kadrovstvo«, «hajduštvo» in «kaj nam pa morejo«. To svojo sodbo pojasnjuje le s pripombami, da so akcije brez načrta, da so žrtve velike, da »e zgodi, da izgubljajo orožje, ker jih so. vražnik preseneti.
Prav iz teh ostrih besed je predvsem razvidno pomanjkanje discipline in trdnega izkušenega vodstva. To pa je veljalo zlasti za brkinsko četo in le deloma za briško in za kra-ško, ki sta do tedaj operirali izven sestave Gregorčičevega bataljona in imeli z njim le redko povezavo. Brkinsko četo, ki z bataljonom sploh ni imela povezave, je Bračič najbolje poznal, najbrž že iz poročil, ki jih je pošiljala Notranjskemu oc>-redu, poznal jo je pa tudi s srečanjem na poti in iz sodb ljudstva, s katerim je govoril, ki pa je brkinsko četo dolžilo vojvodstva, to je nepravilnega
odnosa zlasti do prebivalstva. O ostalih četah Gregorčičevega bataljona navedene sodbe niso upravičene; četa Janka Premrla — Vojka, čmovrška, je bila celo vzor organizirane čete, ker je Vojko celo hrano delil s tehtnico. Sicer je bila prav njegova četa ob nekem srečanju z Italijani septembra 1942. presenečena v taborišču, nekje na 'l‘i novski planoti, izgubila celo 3voj mitraljez, ko je s protinapadom rešila ostalo opremo, ali to j'e bilo naključje, ki ga ni mogoče posploševati.
Za Gregorčičev bataljon, dasi je bil šele dober mesec dni star, moramo govoriti tudi o načrtnosti akcij, njegove čete so načrtno čistile zlasti Trnovsko planoto gozdne milice in napadale italijanske posadke in straže, izganjale italijanske gozdne delavce in požigale zaloge drv in oglja, namenjene za italijansko vojsko.
O moštvu samem, je zapisal tovariš Mirko, da »večina ljudi še ni bila v vojski, da je popolnoma r.euka«. Prav zato, da je «večina plaha«, ((nekateri so pa hrabri«. Zaveda se, da bo treba precej »trdega dela«.
Bračič v svojem pismu predpostavlja, da Glavno poveljstvo že pozna podrobno razmere Primorja, ki so posledica nad dvajsetletne okupacije. Vse njegove ocene se nanašajo na takratni konkretni položaj. Preteklost, ki bi njegove preostre sodbe omilila, ga ne briga, ne išče vzrokov v njej. Prav tako ga ne zanima poseben položaj Primorja, kjer je fašistična oblast in vojska, kontrolirala sledni vas in slehernega človeka. Njegovo gledanje je tipično gledanje vojaka komandanta. ki stoji neposredno pred zadano nujno nalogo in ne naj. de več časa. da bi analiziral, opravičeval, ki ima le eno pred očmi: tak material imam, moral pa bi biti tak, da bi dosegel to, kar moram izvršiti.
Svoj pogled podaja tudi o konfiguraciji terena. Iz tega je razvidno, da ni bij na Trnovski planoti, na Nanosu, v krajih, ki so bili pred vsem dom prvih primorskih partizanov in postali klasičen teren primorskega partizanstva. ((Gozdov ni, par grmičev, pa je že dober prostor za taborišče«, velja le za Kras in Vipavsko.
V pismu Glavnemu poveljstvu glede položaja, kot ga je opisal, omenja tovariš Mirko Bračič, da ima namen organizirati Soški odred le v dveh bataljonih. Njegovo vodilo je bilo: «Bolje en bataljon z desetimi četami, kot dva slaba«. Pri dveh bataljonih je bil prepričan. da bo «vodstvo v čvrstih rokah«.
(Konec sledi)
.	,	, _ Vdor hladnega zraka se še ved.
II U L JLA L	no nadaljuje. Vsled tega bomo
f |\ LI Vi L	imeii V naprej nestalno vre-
me z majhnimi pooblačitvami zjutraj in rje redni mi y popoldanskih urah. Toplot? se bo znižala. Obstaja še vedno možnost, krajših neviht.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
59. SBPTBMBR* 19#t
H
\ Mi,mi! m s if 'ti ii I« I r :
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00:
Iz slovanskih oiper; 21.30: Poje tržaški Komorni zbor. r- Slovenija: 12.00: Igrajo slavni violinisti in P» 22.30: Koncertne overture. valčki in — Trst II.: 13.52: Moderni ritmi; 21.50: Klavir® jazz. — Trst I.: 32.30: Priljubljeni ritmii Plesna glasba,
)ianist!l
23.30)
lirnija in Turčija! NEMŠKA ENOTNOST JE MOGOČA fPERZUA BO VSEENO PREDALA
pred ministri i/ 0ttawi
Razpravljanje o vključitvi teh dveh držav v NATO so za sedaj odgo-dili • Ustanovili so odbor petih za ojačenje vezi med atlantskimi državami • Obrambni ministri razpravljajo o Eisenhowerjevem poročilu
OTTAWA, 18. — Zunanji ministri atlantskega pakta so na svojem sestanku razpravljali o vključitvi Grčije In Turčije v atlar.tski pakt. Acheson, Morrison in Schuman so govorili drug za drugim in zahtevali od svojih kolegov iz drugih držav, naj zavzamejo enako stališče. Acheson je predlagal, da bi te dve državi pridružili direktno k paktu, kot članice z vsemi pravicami. Schuman je dejal, da je Francija za vključitev Grčije in Turčije v atlantski pakt toda na podlagi pokrajinskega pakta. Zaradi soglasnosti pa je pripravljen podpreti ame. riški predlog.
Danski predstavnik je zahteval, da bi vprašanje odložili najmanj za 24 ur. medtem upa dobiti od svoje vlade nova pooblastila. Glede rešitve tega vprašanja ge zdi, bi lahko dosegli soglasje ria dva načina:
1. glasovali bi o vključitvi Grčije in Turčije; 2. vprašanje bi odložili do rimskega zasedanja.
Pravijo, da je norveški zunanji minister Lange izjavil da. nes zjutraj na konferenci, da je njegova država še vedno | prepričana, da bi bil sredozem. ski pakt najboljše sredstvo za rešitev grško-turškega vprašanja. Zaradi mnenja večine pa se ne bo uprl vključitvi teh dveh držav v NATO.
Oba skandinavska ministra naj bi izrekla skrb zaradi razočaranja. K: bi ga lahko povzročila vključitev Grčije in Turčije v atlantsko skupino, Mnenja naj bi bila, da je že danes težko v .NATO podvzeti hitre odločitve in bi povečanje članic od 12 na 14 povzročilo nove težkoče.
Angleški kancler državnega zaklada Hugh Gaitskell je izjavil na razpravi o finančnem in gospodarskem poročilu, da bo Anglija izpolnila svoje sedanje oboroževalne naloge. V sedanjih pogojih pa Anglija ne more pohiteti s tem programom in niti ga razširiti. Nekateri pravijo, da je Gaitskell tudi omenil, češ da angleško gospodarstvo zelo trpi zaradi visokih cen in pomanjkanja surovin.
Ustanovili so tudi komisijo z nalogo, da prouči sredstva, s katerimi bi okrepili vezi med državami atlantskega pakta. V odboru so zunanji ministri Nor. veške Kanade, Holandske, Italije in predsednik stalnega odbora, Charles Spofford.
Naloga komisije bo: 1. poročati svetu o vprašanjih, ki se tičejo tega odbora na sedanjem zasedanju in tudi v Rimu; 2. preprečiti, da bi se z istimi po. sli bavili tudi drugi organi NATO; 3. priporočati načine, s katerimi bi mogel NATO aktivneje reševati skupna socialna, gospodarska in politična vprašanja; 4. proučiti vse tozadevne predloge.
Glede «ojačanja vezi« je zanimiv včerajšnji predlog angleškega zunanjega ministra Morrisona, v «Canadian Clubu*. Ta je namreč dejal, da je treba pričakovati dan, ko bodo imela vsa ljudstva atlantske skupnosti tudi skupno državljanstvo, potem ko bodo odstranili vse zapreke, ki ovirajo svobodno kroženje posameznikov, idej, trgovine in razumevanja.
Danes zvečer pa *o obrambni ministri razpravljali o dveh glavnih točkah Eisenhowerje-vega poročila stalni komisiji. Govorili naj bi o tem, koliko časa naj bi trajala vojaška služba in o izvežbanju rezervnih formacij glede na pozebe atlantskih sil.
Menijo, da bi mogli obrambni ministri nekaterih evropskih kontinentalnih držav zagovarjati stališče, da je brez smisla organizirati rezervne formacije, jih izvežbati in opremiti, če ni orožja, da bi jih oborožili. Zato mislijo, da se bo povečalo dovažanje orožja v prihodnjih šestih mesecih, tako da bodo ministri lahko p od vzeli potrebne ukrepe za vzpostavitev rezerv in njih izvežbanje.
Obrambni ministri so se »brali danes zvečer in odobrili resolucijo angleškega obrambnega ministra Shinwella, na podlagi katere so odložili vsa vprašanja, ki se tičejo
obrambe. O njih bodo razpravljali v Rimu.
Javljajo tudi. da delegati privatno proučujejo možnost ustanovitve novega organa za gospodarsko načrtovanje z nalogo, da povzpeši skupne oborožitvene napore.
Pogrešano letalo
RIO DE JANEIRO, 18. — Ze od sobote pogrešajo letalo, last braziljskega poslanca Osvalda Coste. Na njem je bilo 10 o-seb. Menijo, da se je vsled megle zaletelo v gorovje v državi Minas Gerales.
Po zadnjih vesteh so ponesrečeno letalo našli v bližini obalnega mesta Ubatu Mirim Vseh 10 potnikov in posadka letala so bili mrtvi.
PRAVI KANCLER ADENAUER
Grrotewolilove predloge glede razpisa splošnih volitev po vsej Nemčiji so izročili predsednika Bnndestaga
BONN. 18. — Podpredsednik vzhodnonemškega parlamenta Gerhard Jatzke, ki je včeraj prišel v Bonn, je danes izročil predsedniku zahodnonemškega parlamenta zadnje Grotewohlo-ve predloge glede razpisa sploš-šnih volitev P° vsej Ngmčiji.
Predlogi so navedeni v pianu predsednika vzhodnonemškega parlamenta in predvidevajo, naj bi se v Berlinu začel^ pogajanja o združitvi Nemčije in o primernih sredstvih za sklenitev nemške mirovne pogodbe.
Odbor za nemško enotnost Bundestaga je danes po svojem predsedniku takole odgovoril na predlog vzhodno-nemžkega parlamenta glede splošnih volitev na ozemlju obeh Nenrtčij: «Mi priznamo, da je vzhodno-
■ 25. OKTOBRU
volitve vHiihIIH?
Attlee naj bi se dokončno odločil prihodnji teden, ko bi se vrnili domov nekateri ministri
LONDON. 18. — Kot se je zvedelo v angleških, navadno dobro obveščenih krogih, naj bi bile v Angliji splošne volitve že 23. oktobra. O tej možnosti naj bi razpravljal danes zvečer ministrski predsednik Attlee na sestanku s kraljem Jurijem v Buckingham Palače.
Kralj se je, kot znano, vrnil s Škotskega. Njegov povratek je znova omogočil Attleeju, da ga obiskuje vsak teden. Ker pa v tem času v Angliji govore zelo veliko o bližnjih volitvah, bi po mnenju nekaterih, obisk ministrskega predsednika pri kralju predstavljal potreben predhodni korak za napoved teh volitev.
Kljub temu v uradnih krogih niso objavili pičesar. kar bi moglo potrditi to možnost. Po mmjjnju političnih opazovalcev pa Attlee ne bi mogel na kongresu laburistične stranke v Scarboroughu pričeti govoriti, ne da bi javil predstavnikom svoje strar.ke. če bodo ali ne v Angliji volitve še v tem letu. Pravijo, da so številni laburistični predstavniki zahteva. 11 od ministrskega predsednika, naj nspravi konec negotovosti, ki je bila doslej v Angliji glede tega vprašanja. Nekateri pravijo, da bi jih Attlee mogel zadovoljiti še pred 1, oktobrom, ko se bo pričel kongres stranke.
Pri tem spominjajo, da je leta 1949 Attlee uporabil naslednjo proceduro: kralja je obiskal 8. januarja, naslednji
dan pa zbral člane ožjega kabineta. Dne 10. januarja je sprejel še druge člane vlade in še isti dan is iz Dovvmlng Streeta javil datum volitev.
Jutri zjutraj predvidevajo sestanek ožjega kabineta, iz katerega pa je odsotnih 8 ministrov, ki so na mednarodnih konferencah ali pa na počitnicah. Menijo, da bi odločitev glede bližnjih volitev padla šele prihodnji teden, ko se bodo nekateri ministri vrnili v domovino.
Večerni «Daily Mir^or«, ki velja za vladni list, objavlja dane* članek na prvi strani, v katerem odločno trdi, da bodo volitve 25. oktobra. Pravi, da je današnji sestanek med Jurijem VI. in Attleejem trajal 75 minut. Članek pravi dobesedno: «Uradno sporočilo bo objavljeno v teku 48 ur». List omenja, da bodo konservativci v velikih težavah. Njih kongres se bo pričel 10 dni pozneje, kot laburistični, ko bo volilna kampanja že v polnem teku. Zaradi tega ni izključeno, da tega kongresa niti ne bo.
«Daily Mirror» pravi, da bodo parlament sklicali še pred 23. oktobrom. Vlada je namreč obljubila, da nc bo razpisala volitev pred sestankom parlamenta. Poslanci morejo pričakovati vabila v kratkem.
Vladni predstavniki niso niti zanikali niti potrdili teh vesti.
! nem&ki predlog nekaj več od prejšnjih pozivov. Izdelati moramo noto, ki bo odgovorila vsem točkam tega predloga in zahtevala -jamstva sovjetskih oblasti glede poteka teh volitev. Brez teh jamttev bi bila usoda predloga, da ostang čista poezija«.
Medtem javljajo iz Berlina, da je župan zahodrv-h sektorjev Berlina Reuter na tiskovni konferenci izjavil, da je občinski syet. ki mu on predseduje, bil vedno naklonjen, da se v vsakem trenutku izvedejo volitve v vseh štirih sektorjih Berlina. Poudaril je, da bi morale te volitve biti svobodne, tajne in v smislu volilnega zakona za Berlin, ki je stopil y veljavo leta 1946.
Socialdemokratski voditelj Schumacher pa je nocoj po i-a-diu zahteval, naj zahodna nemška republika kot doka/, iskrenosti sprejme izvedbo .svobodnih volitev v štirih sektorjih Berlina pod nadzorstvom Itirih okupecijikih sil.
V zvezi z Grotewohlovimi predlogi se je včeraj sestal na izreckli seji ministrski svet Zahodne Nemčije.
Po seji so izdali poročilo, da vztraja vlada glede teh vo!;tev na pogojih, ki jih je sporočila v januarju, la sicer: 1. da mara biti zajamčena Nemcem, v Vzhodnem po<fročju svoboda in osebna varnost; 2- Uu morajo Nemci na vzhodnem področju imeli pravico do zborovanj u-stanovitve političnih organizacij in politične dejavnosti; 3. Pri teh volitvah ne bi smelo biti mesta za polvojaške formacije ljudske policije.
Nocoj pa je Adenauer po radiu komentiral sklepe washing-tonske konference in Grote-wohlove predloge. Dejal je, da je mogoče izveati nemško enotnost v okviru enotne Evrope in ta namen da so imeli razgovori zunanjih ministrov v Wa-shingtonu, kar pa skuša vlada Vzhodne Nemčije preprečiti. Adenauer je zlasti poudaril sledeče točke:	l.	skupnost za
obrambo Zahoda ima samo obrambni značaj, dočim hoče sovjetska politika ustvarjati mednarodno napetost; 2. glede Grotewohlovih predlogov ostaja zvezna vlada pri svojih prejšnjih predlogih,
Nato je Adenauer pozval Nemce naj z optimizmom sledijo pogajanjem med Nemci in zavezniki, ki se bodo začela 24. septembra in ki imajo namen spremeniti okupacijski statut.
Govoril je nato o sovjetskem oboroževanju in dejal, da bo »vzpostavitev nemške suverenosti pomenila za Sovjetsko zvezo poraz, na Zahodu, (kakor je bila zanjo poraz na Vzhodu
sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko.
Nato je Adenauer poudaril, da je sedanja pot najbolj gotova, zato da se zajamči roir. ker
bi bilo za Sovjetsko zvezo nevarno, če bi napadla Evropo in ZDA skupaj. Zato je prepričan, da bodo mogoča pogajanja s Sovjetsko zvezo za ohranitev miru.
Glede Grot,ewohloyih predlogov je Adenauer izjavil, da je zvezna vlada že stavila zelo jasne predloge o splošnih volit-van v vsej Nemčiji, česar pa vzhodna nemška vlada ni sprejela. Zaključil je z izjavo, da pomeni Grotewohlov korak samo poizkus, da se prepreči združitev Evrope.
Vlak porušil posiajo
CHICAGO. 18. Potniški vlak ge je iztiril na po*tajl v Mononu, približno 300 km se-vernovzhodno od Chicaga. Strojevodja je bil ubit, trije potniki pa ranjeni. Vlak se je zaletel v postajno poslopje in ga popolnoma uničil.
ULTIMAT VELIKI BRITANIJI
Harriman predlaga, naj bi iskali novo rešitev v sporu glede nafte - Vsebino Mossadeghove note Harrinumu in njegov odgovor bodo verjetno objavili danes
TEHERAN. 18. — Podtajnik v ministrskem predsedništvu Fatemi je izjavil, da Harrima-nov odgovor Mossadeghu ni negativen. Kakor je znano, je namreč Harriman odklonil izročitev perzijskega ultimata britanski vladi, ker r»e vidi v Mossadeghovem ultimatu nobenega novega elementa, ki bi o-mogočil uspešno nadaljevanje pogajanj. Baje je Harriman poudaril, da je potrebno najti rešitev, ki naj spravi v sklad narocjna čustva s tehničnimi zahtevami za izkoriščanje iranskega petroleja.
Vsebino Mossadeghove note Harrimanu in njegov odgovor bodo verjetno objavili jutri zjutraj istočasno v VVashingto-nu in Teheranu. Sinoči je šah sprejel angleškega poslanika Francisa Shepherda. Ta je pri šahu ponovno poudaril resnost položaja, vendar pa ni uspel prepričati šaha o potrebi spremembe vladne politike. Danes zjutraj je lah sprejel Mossa-degha in skupno z njim proučil Harrimanov odgovor.
Iz raznih izjav, ki sta jih tisku pedala dr. Maki in Fatemi, se da ugotoviti sledeče:	Vlada
bo poslala Harrimanu svoje sporočilo v soboto v odgovor na
njegovo pismo; ultimat Veliki Britaniji bodo poslali po perzijskem poslaništvu v Londonu; zaradi odhoda angleškega ravnatelja abadanske rafinerije bo njegovo mesto prevzel perzijski visoki komisar AIOC, dr. Riza Sallah; vlada je danes u-gtanovila gospodarski »možganski truat», ki proučuje finančno krizo, ki je nastala zaradi prenehanja dohodkov iz petrolejske industrije. Sestavljali ga bodo predstavniki finančnega ministrstva in Narodne banke ter pet gospodarskih izvedencev. katerih imena še niso znana. Glede sklepa iranske vlade, da bo odslej zabranlla «Banki za Iran in Srednji vzhod» (ki je angleška) valutne operacije, javljajo iz Londona, da tam niso še prejeli obvestila o tem ukrepu. Izjavljajo tudi. da bi bila taka prepoved zakonita, le če bi jo napovedali šest mesecev prej, in da bi banka lahko vedno nadaljevala z ostalimi operacijami na iranskem o-zemlju.
V Teheranu pa to vest popolnoma potrjujejo in pripominjajo, da stopi ukrep v veljavo 17. septembra.
Predstavnik teheranske vlade je nocoj potrdil, da je policija
a rrm »
f. THffi
JOH\ MARSHALL (PLAVAJOČE CUMO»
O znamenitih športnikih. ljudeh, ki postavljajo nadpovprečne rezultatej miljo rekorde in postavljajo nove, ki se zde celo strokov, njokom neverjetni, vedno mnogo govorijo, pišejo in okoli njihovih imen spletajo ceie legende. Tako je še etan*?* vsem v. spominu slavni Arne Borg, švedski plavalec, ki mu svojčas ni bilo para. Ze takrat, ko je postavljal svetovne rekorde od 200—1500 metrov. so menili, da so to zadnji, neprtkcsljivi rezultati 'm dla nihče ne bo mogel plavati hitreje, ka.kor to suhi, dolgi, svetlolasi Sved.
Vsi se še spominjajo Johny-ja W eissmulierja, ki fe prvi, že preti Arne Borgom. začel plavati v prostem slogu in ka-
1946 nastopil prvič na avstralskem nacionalnem prvenstvu in zmagal na 220, 440, 880 in 1650 ya rdeti.
1948, leta je z aH&PraSLsko o-limpijsko reprezentanco odpotoval v London. Na 1500 m je bil drugi, na 400 m pa tretji. V Londonu je tudi prvič videl ameriške plavalce, ki so nanj napravili globok viis. Po končani olimpiadi je na nacvcnal-m\i prvenstvih in v. vseh prireditvah leta 1949 zmagal doma v Avstraliji v vseh disciplinah prostega sloga, od 100-1500 m.
Strokovnjaki so začeli govoriti, da je resen naslednik znamenitega Arne Borga...
Ameriških plavačev in njihovega trenerja Boba Kiphut-
Ameriški zunanji minister Dean Acheson, John Foster Dulles in holandski minister Stik-ker pred odhodom na konferenco v Ottawo
V četrtek
borno pričeli Herseya
objavljati v podlistku ziitno delo Johna
Hlroslma
ki oPisuje usodo mesta, nad katerim se je razletela prva atomska bomba.
teregq, je sw{ dolgo časa gledal brez diha, WeissnuiiUer je prvi preplaval 100 m Pod klasično mejo 1 minute. Toda pojavila so se nova imena in stara so utonila v pozabljenje. W>*;ss miillerja poznajo Ijiutje skoraj samo še P° fibnih o Tarzanu. V zadnjem času pa celo tu ne more več nastopati, ker mu je — kako tragikomično — zrasel trebuh.
Med, temi novimi imeni pa zavzema John Marshall morda najodličnejša mesto. Glasilo britanskega oHmpi-jokegn kan ii. teja, ilustrirana revija <iWorld Sports», pravi v sOoji plavalni rubriki, da je naj več ji plavalec prostega sloga vseh časov. In ves je nemava/bno to, da drži o»em izmed desetih rekordov prostega sloga. Kdo je ta športnik, plavalec otfcni-kratni svetovni rekorder?
Rodil se je leta 1930 v Novem Juinem WaleSu v Avstraliji. Bil je eden izmed, tistih otrok, ki znajo plavati Mltoraj prav tako hitro, kakor hoditi. S štirimi Uti mu je bila voda Pra„ tako domača, kakor niha zemlja Vemtar po je Sele leta
ha ni mogel pozabiti. Prijavil se je na Valsko umiverzo in septembra 1949 so ga »prejeli športniki s te univerze v svojo sredo. In tu se je začel njegov največ ji 'in najstrmejši vzpon. V kratkem razdobju dvomesečnega suhega treninga ie postal močnejši in- teiji in na d^rta v-rrnn prvenstvu Združenih držav je že postavil dva nota svet&vna rekorda na 220 in 440 yardov. Pri tekmovanju na 1500 m. je plaval 50 m proge več in potolkel stari ameriški rekord za več kot 35 sekund!
V pričetku sezone v juniju 1950 je začel trc-nirati pod vodstvom Boba Kiphutha. Na ameriškem prvenstvu je zmagal v več disciplinah, posUwil pa je tudi diva nova svetotfna rekorda na 880 pardov in na 1 miljo.
In potem so se zmage vrstile. Tudi leto# je bil najboljši plavač prostega sloga na ameriških prvenstvih. Na 440 yar-dov j« trikrat potolkel svoj lastni svetovni rekord, in po-stairtl rfova rekorda na 400 in 500 m.
Bob Kiphuth je o tem pbts-
vaču, ki mu s pravico pravijo «plavajoče čudo». izjavil naslednji:
«iio je John prišel na Yale, je bil udarec njegov? rake izredno slaboten in med vajami. ki jih je moral izvajati, so bile pretežno take za učvrstitev mišic. V njegovem udarcu so biU napravljene samo male tehnične spremembe, saj je John rojen plavač, ki ga nima smisli popravljati.
V sezoni 1951 se je Marshall bdlje obnesel kakor Umi. Preden bo končal študij m yalski univerzi to je v dveh letih, bo lahko dosegel na 440 yardov čas 4:25,0 (svetovni rekord 4:28,1), na 1500 metrov pa 18:15/)».
To je sicer precej tvegano prerokovanje, toda trener Bob Kiphuth, ki je vzgojil nešteto plavačev svetovne vrednosti in več svetovnih rekorderjev, je še vedno uganil.
J ug oslavi j a-Itali ja 55:32
v košarki
CARIGRAD, 18. — Na tretjem dnevu mednarodnega turnirja v košarki ie danes Egipt premagal Avstrijo s 46:39 (26:26). Turčija pa Iran z 58:51 (28:27).
V košarki sta se četrtič po vojni v Carigradu srečali tudi reprezentanci Jugoslavije in Italjje. Zmagala je Jugoslavija » 55:32. Nekaj drugih rezultatov:	Tuačija:Avstrija 33:31,
Francija;Italija 44:30, Franci-ja:Iran 60:40.
aretirala bivšega vladnega gpd-predsednika Ali Motaardija ter bivšaga poveljnika tajne policije. Pripomnil je, da policija išče številne druge osebe, ki jih obdolžujejo udeležbe pri zaroti proti monarhiji in ki so jo organizirali nekateri pristaši bivšega ministrskega predsednika Razmare.
Uradno so tudi javili, da so odstavili sedanjega guvernerja pokrajine Azerbejdžan v severnem Iranu ob sovjetski meji. V političnih krogih ne dajejo nobenih pojasnil s tem v zvezi, ugotavljajo pa. da je guverner pred kratkim odkrito kritiziral Mossadeghovo politiko.
Ob odhodu iz Irdna je na poslovilnem sprejemu ameriški poslanik Grady izrekel zaskrtaljenje glede bodočnosti te dria-ve. Med drufrim je dejal: «Na-pačno je misliti, da je Mossa-deghova vlada močna. Prevladuje jo samo ena odločna ideja: vprašanje nafte, zaradi katerega zanemarja državne posle na vseh drugih poljih. Njeni resnični gospodarji so brezvestni posamezniki, za katere, je terorizem normalno politično orodje. Dokler Perzija ne bo bolj drakonsko odgovarjala tem nevarnim, elementom, bo država še vedno izpostavljena nevarnosti kdkrsnega koli državnega udarca».
Grady je dejal, da, ipo njega* vem prepričanju, ponovna obnova pogajanj ni mogoča. «Dejansko je nemogoče razpravljati z Mossadeghom, ki je postal trmast in ne dela drugega, ko v neskončnost ponavlja isti govor».
Pred tremi meseci je G:rady izjavil tujemu tisku: «Mossa-degh je edini človek v Perziji, s katerim bi bilo mogoče se pogajati in ki more na najboljši način rešiti vprašanje nafte».
Odbojka v Parizu
PARIZ, 18. — Na evropskem prvenstvu v odbojki sta se srečali danes jugoslovansko in sovjetsko moško moštvo. Jugoslovani so se odločno berili in Ru. si so zmagali le z majhnimi razlikami. Rezultati so bili 15:12, 15:12, 15:11.
Romunija je gladko odpravila Izrael s 15:3, 15:3, 15:6. Premagala je tudi belgijsko moštvo s 15:8, 15:3, 15:5.
Med ženskami je Rusija premagala Francijo 15:5, 15:1. 15:3. Jugoslovansko žensko moštvo »e je manj upiralo ruski repre. zentanci, kot moško. Tako so Rusinje premagale Jugoslovanke s 15:1. 15:4, 15:0,
Požar v zavetišču
za onemogle
COLLESVILLE (Maryland), •18. Danes zjutraj je izbruhnil požar v zavetišču za onemogle v Collesvillu. približno 25 km severno od Washir.gto-na. V zavetišču je bilo 50 ali 60 oseb. Gasilci, ki so prišli na kraj požara, so se dolgo časa borili v plamenih. Za sedaj So mogli najti tri trupla. Gotovo pa je, da je število žrtev večie.
Dve eksploziji
v čistilnicah nafte
STOKHOLM, 18. — Velika eksplozija je razrušila čistilni-. co v Moelndal Gothemburgu.
| Pri tem je bilo 15 oseb težko i ranjenih, od katerih jih je 5 ' v takem stanju, da zdravniki zanje nimajo nobenega upanja.
Čistilnico je takoj zajel plamen, potem ko je nenadno eks. plodiral neki kondenzator izven same tvornice. Ko je prišlo do eksplozije je delavce kar odneslo. Streha poslopja se je zrušila in približno 20 delavcev je bilo ranjenih. Eden je že umrl. Požar so gasilci takoj pogasili.
Do druge nesreče v čistilnici nafte pa je prišlo v ameriški državi Illinois, pri mestu Wood River. Javljajo, da je bilo 12 žrtev. Drugih 20 delavcev »Shell Oil Company» pa je v bolnici. Požar, ki je nastal po eksploziji, so omejili.
» * *
GUATEMALA CITY, 18. — Poročilo vlade Guateraale javlja, da so vzpostavili diplomat, ske stike z Nicaraguo. Ti so bili prekinjeni že več let vsled političnih nasprotij.
KINO
V TRST®
Ro*»etii, 16.30: »Brat* ^ Jessa* W.	'	ob	^
Excelsicr. 16.30: «Po>JUb » noči« K. Grayson, M. Feaice. 16.30: «»1»^ Irma» J. Lund, D. Arcobaleno. 16.30: «Ne» | zaradi mene* M, Lindfors.	„(jr'
Astra Rojan. 17.»»: «EvWj» pero» W. Bros, R: K. Alabarda. 15.30: «KriSW£ Fred. Marcti.	..	p
Armonia. 15.15: stva St. 1» C.	-|P
Azzurro. 16,00: »Kokain**
5. VVinters. , um Be! veder e. 16.00: «SkrW»
M. Oberon,
Garibaldi. 15.00: cNortlJ« Ideale. 16.30: «Srečolova» Impero. 16,00: «San» grehom« J. Schultze.
Italia. 16.00: »Adamovo v Hepburn, S. Tracy. Pf(ps+ Kino ob morju. 16.00:	^
dane sanje» D. Kaye>nlip Marconi. 15.00: «NeP"^V G. Cooper, P. Goddara ^ Massirno. 16.00: «Zeja
G. Ford, I. Lupino. „ f Novo Cine. 14,30:
treh zvonovih«.	_	?
Odeon. 16.00: «BU sem ročenee», G. Grant, * dan.
Radio. 16.00: «NevesU ziloa B. Davis, J- Va> v * Savona. 15.00: «Počlt«w hiki*.	,	Mi,t*
Viale. 16.00: »Zarja slav**
H. Fonda.	.jutri' Vittorio Veoeto. 16-®®-
drugačen dan».
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20. in 22.:
F. Severo. 20. in ščena».
Rojan. 19.45 in 21.«-
P°lt».
Vittoria. 20.30: «Dan>» ljamis.	j	mi	#
Skoljet. 20.30: «Ne recl gom».
RADI<?
J l (»OHl/OVAj*-*
CO Si K
SREDA 19.9;‘**‘ Ujfj
ila ob 7.30,
Poročila ob 7.30,
23.05 — 6.45 jutranja J, 9 Polke in mazurke, v a tiskih oper. 14.30 Od^ 0lanc5. 14.35 Lahek ct koncert. 18.00 Skladbe ,« y 18.15 Slovenski sKla sedi in glasbi. 18.45 ^ nesH* J,
roči la. 19.00 Slovenske v ^ y
jo moški zbori. 21,00 sp<r lijanske lirike. 21.30 P“'st8 K ski Komorni zbor peief> Ubalda Vrabca. 22.0“	^
23.10 Glasba za 23.30.	,
•	nj,...
Slovenj, 1$ in umetna glasba,	J
6.15-7.00
luninimi  ...................................................................  .h...................................... imunimi.....im...........................................................................................  mm....,................................  .m.,,.,,,..,,,,,...........................................
ga za prikiado se s sončni-
57.
«Kaj bi!» Je rekel Smuk in segel po spisih v njenih rokah, da jih spra. vi v listnico. «Kaj bi! Zdaj bi me zmerjalo, za tisto sem pa bil dober, kaj da sl zastonj pri meni jedlo m pilo.
«Nesramno*t... in sploh...* ga je ogorčeno zavrnila gospodična Mlel. «Mara kdo zate! Takele osel kiha za Bežigradom!*
«Tako?» je rekel Smuk. «Hardun!» In je dvignil sv^-jo rjavo roko, da ji z njtf zapre usta. Se mu je bila v»eč, ljubljanska ta ptica, njen ?ivi obraz ga je mikal, da ga dobi med svoje prste in malo stisne.
«Barabež, smrduh!* je nadaljevala gospodična, in mu zalučala dragocene listine, javne in zasebne, v glavo in
kom oplazila po roki.
Ubogi sončnik se je strl, listine pa so vzele za hip dobremu Smuku vid, da mu je Sapa zgrešila cilj in ni pogodila lica živahne njegove nasprotnice, ampak njene lase.
Ostrmel je Smuk in se sko-ro prestrašil: lasje so mu ostali v rokah, držal jih je kakor kodeljo! Strmel je in ni slišal, ne Čutil besne gospodične, ki je vekala: «Ci-gan, rabelj, rokovnjač!* in se vanj zaganjala, da mu iztrga dragoceni plen in maščuje sramoto.
Tako m je moglo zgoditi, da sta se f Isto neopaženi po-javili na licu mesta dve no. vi osebnosti, ena po stezi, druga naokoli po cesti, ena z okle^kom v roki, druga z
GOSPODIČNA MICI
NAPISAL FRAN MILČINSKI - FRIDOLIN ŽOLNA
dolgo borovo fižolovko, obe pa v krilih. In sta prisil Smuku na pomoč kakor angela z nebes. Kajti ga je bila nenadna frizura, ki jo je strmeč stiskal v rokah, tako zmedla, da se ni kaj branil, in bi mu bili brez te pomoči v krilih kremplji gospodične Mici skoro razpraskali lice tako temeljito, da ga ne bi bil lastni pes več spoznal.
Saj sta bila okle-ček ln fi. žolovka skraja namenjena prav za prav njemu. Ali ko sta Smukova m Botitka spo-znali položaj, sta obrnili svojo silo njemu v prid in zo-
per skupno sovražnico, pri-četnico vsega zla. In sta jo hitro ugnali in temeljito, da je odnehala ln odstopila.
Potem Je Smukova z dolgima prstoma vzela rešenemu Smuku iz rok znamenito frizuro, se namrdnila, rekla: «Fej!» in Jo vrgla za sovražnico. In Rotička je z orjaškim glasom, ki se ga je lahko Culo do cerkve zgoraj in do postaje spodaj, namig, nlla, ako bi se ljubljanska ta slina In skomina se kdaj prikazala v teh krajih, naj že preje obudi kes, kajti potem utegne biti prepozno.
Dobri Smuk pa Je bil taksen. da je obema pritrdil, rekoč; <Hardun!» Kratko in jedrnato! Prijeli sta ga pod pazduho vsaka od ene strani In ga gnali domov. «Prav treba ti je bilo tega!* je rekla žena ln drugega nič.
Uboga zapuščena gospodič, na Mici je ostala sama sredi ceste, ječ6 lovila sapo, gladila si Je strgano krilo in se bridko Jokala. Poizkusila je zaklicati za onimi tremi: «Sem že lepše videla!* in «Pik aduti!* pa ni bila kos govoriti ln ni mogla drugače dati duska svojim občut-
kom, nego da je z roko ob nosu pokazala za odhajajočimi rogovilice ali kakor pr a. vi jo v Ljubljani — osle.
Blažene Koseze je niso videle nikdar več.
Niti ne bi vedeli v Kose. zah, ali' se živi ali ne, da ni par let po popisanih dogod-kih priSio pisanje od ljubljanskega župana na onega v Kosezah zastran čisto majhnega otroka, ki spada pod Koseze in ga naj prevze. mo in rede. Ime je bilo detetu Marija Menart in je bila hčerka gospodične Mlel m njenih desetih ženinov oziroma neznano katerega izmed njih. S takimi otroki Imajo občine veliko sitnosti in stroškov, da molčimo o pohujšanju.
No, s tem otrokom Izjemoma ni bilo posebnih križev,
kajti Menartovi so ga brez besed in prerekanja vzeli za svojega in ga lepo vzredili in vzgojili in mlada Micka ge bila ubogljiva, rada je delala in rada molila, zato je pa tudi dobila o svojem ča su enaki delež kakor drugi.
Le o Smukovih Se par be, sedi. Dobri Smuk je polagoma res zlezel pod kuratorja, kakor Je kazalo že od kraja. Njegova žena pa je ostala pridna in poštena. Morebiti bo še kdaj srečna. Toda s tem dedcem ne!
Zakaj pijanec je kakor prašiča: če se praslca nava-di v rž, jo moraš pobiti ali pa rž požeti, — ne poboljša se ne!
S to lepo domačo priliko, biserom narodne modrosti! pa končam.
KONEC
 ___________________ 12.00,
stavr.i violinisti In.^P^pojO
“san
■ Ki
Zabavna glasba, zbori in ansambli.	„
kobina Zupančič: Zdra jtfj sveti. 14.10 Iz operne * , <K, W. A. Mozarta. ster Mantovani. n buvna glasba. 17.30	r«f
očka, ietos bo pa igra godba na piha1®-, 1« portaža iz enot in ", ^'‘11 milice. 18.40	Kon«1'1. t
Marjana Lipovška. bavni orkester.
Marjan Čadež: Prvi *-.tlM/f
tov ne meteorološke ” t)ltL> v Parizu. 20.00 ce tik... 21.00 L. N. Tol#®' ska sreča.	„
trst rt- Ji,3tj, Jutnnja .1*
1 31 V
violino in klavir, jjjOjKj
llJjJ
7.30 Jutranja	5«^.
vsakega nekaj. l2“: SoKrJ-Anglija. 12.10 Bratim*-, ji violino in klavir. Kf Španska rapsodija. * W glasba. 13.30 Cajko^1 sca da Rimini. ritmi. 17.30 Plesna *'
| Glas Amerike. *8-Koncert v a-molu *'nj p ? ft in orkester. 18.39 19.00 Zdravniški ve^TflO KM st ra operna glasba- f' j„ Vj/f koncert. 20.30 Sol* . $ » a 20.45 Lahka glasba ' ni kvartet Veseli bf?v) vino: Panorama. *l'u, lil1' glasba. 21.50 Kiavl«1^ Franck: Simfonija v	.
12.30 ffii>
Titul1
11.30 NovejSe „
BA. 12.00 Zbori. ^ t ni ritmi. 13.25 It	j{
18.00 Skladbe »&»*$»• Lahka glasba. 30 tir.ske Amerike. h vV koncert. 22.45 Kon%.jO Liljana Carajan*' * flasba.
Baletna Sola 7
.rilsaItlfl
Vpisovanje v baletno šolo v Kopru se v u(,e l' še danes v sredo 19. t. m. od 15, do
\fl
prostorih Ljudskega gledališča v Kopru- ln 8 naj prinesejo k preizkušnji telovadno ° copate
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, IIJ. nad. — Telefon itev. 93-808 in 94-838. — Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8,30- 12 in od 15- 18. - Tei. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TrfaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S, Pellico 1-11., Te!, 11-32. Koper, Ul, Battistl 301a-I Tel. 70
 	 —____________- - - - -................--	0	\*	C*
N\KOCNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din FLRJ: izvod 6. ,neS J)<ega Poštni tekoči račun za STO . ZVU: ZakrfnlStvo tržaškega tiska. Trst 11.537«, - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega	'	'
Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7, — izdaja Založništvo tržaSkega tiska