Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN S'
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI
n,\
ca
Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt.
o,
'Ub/.
/<J7a
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. <— Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za č Jrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 26. julija 1923.
ŠTEV. 86.
Sezonski krediti.
S pričetkom žetve je postalo vprašanje sezonskih kreditov za našo trgovino in industrijo za financiranje nakupov zelo aktualno. Letos je to vprašanje tembolj aktualno, ker vlada že celo leto občutno pomanjkanje gotovine in skrajna napetost ter draginja bančnih kreditov. Industrija in trgovina v Sloveniji se nahaja letos v tem oziru v prav posebno neugodnem položaju, ker je do septembra lanskega leta povečini poslovala z lastnimi sredstvi in kreditov, ki so bili odmerjeni podružnici Narodne banke v Ljubljani in v Mariboru, ni bila niti popolnoma izkoristila, še manj pa se je brigala za povečanje podružnicama odmerjenih kreditov.
Ko pa je lansko jesen nastalo Pomanjkanje gotovine, je baš v odločilnem trenutku, dne 23. septembra prišla naenkrat na vse podružnice Narodne banke okrožnica centrale, da je treba ustaviti vsako nadaljno dajanje kreditov in sicer, da se ne smejo dajati tvrdkam nobeni novi, pa tudi ne poviševati prejšnji krediti. Reči moramo, da sta imeli slovenski dve podružnici Narodne banke v tem času v primeri z razvitostjo in potrebo naše industrije in trgovine zelo nizko stanje meničnih kreditov in sicer je znašalo v Ljubljani ne celih 170 milijonov, v Mariboru pa kakih 70 milijonov Din. Bili so to po večini mali redni menični krediti in le nekoliko malo sezonskih kreditov. Že tedaj se je velikim industrijskim podjetjem, ki so vsled porasta cen surovin in drugih obratnih sredstev potrebovala po kokih 10 milijonov Din sezonskega obratnega kredita, dovolilo komaj eno desetino. Podjetja so prišla vsled tega v zelo težak položaj, a vse spomenice in poizkusi, da se doseže v tem oziru kako zboljšanje in olajšanje situacije, je ostalo brez uspeha in namesto povišanja kreditov je Narodna banka samo obljubila, da bo kredite pač nanovo °dmerila in pri tem vpoštevala potrebo važnih industrijskih podjetij.
Revizija odmere kreditov se je, kakor slišimo medtem že izvršila, toda namesto pričakovanega povišanja smo doživeli naravnost porazno redukcijo kreditov, ne samo za vsote, ki v momentu revizije niso bile črtane, marveč tudi glede mnogih izčrpanih kreditov. Kakor čuje-mo, znašajo redukcije za obe podružnici Narodne banke v Ljubljani in v Mariboru skupaj kakih 53 milijonov Din ali skoro eno četrtino lani obstoječih kreditov. Za pričetek likvidacije reduciranih kreditov je določen 1. januar 1924 in se ima likvidacija izvršiti tekom dveh let. Tak je torej letos položaj in stanje kreditov.
V zadnjem času se v časopisju mnogo razpravlja in komentira, da je usmerila uprava Narodne banke v sporazumu z ministrstvom financ kreditno politiko na to, da se pri dajanju sezonskih posojil^ upošteva prvenstveno interese našega eks-porta, katerega zahtevam je treba v prvi meri ugoditi, za potrebe jm-Porta pa naj bi se dajali krediti šele v drugi vrsti. K temu moramo pied vsem ugotoviti, da je finansiranje žetve vsled visokih cen naših poljskih pridelkov zelo težavno in da je za vsak nakup potreba ogromnih vsot denarja, s katerim ne razpolagajo niti najbolj mobilni denarni zavodi.
Vsled nezaupanja napram državi, vsled nizke obrestne mere na vloge in vsled konzervativne mentalitete zahtevajo producenti takojšnje plačilo v gotovini, takoj ko oddajo blago in se ne dajo pregovoriti, da bi namesto gotovine sprejeli kak drug plačilni način. Srednji mali producent je na takojšnje plačilo tudi navezan, ker je na dober del dohodkov že vzel predujme, jih investiral in mora svoje obveznosti poravnati. Vsi naši denarni zavodi, kljub svoji mnogoštevilnosti niso v stanju odpomoči tej napetosti in tudi čekovni promet ne more situacije spremeniti. Preostaja edino torej nada, da bo Narodna banka ustvarila izhodišče iz te situacije s tem, da bo dovolila primerne sezonske kredite.
Na industrijo se pri tem popolnoma pozablja in namesto, da bi se jo v primerni meri upoštevalo, se ji je dalo kot edino koncesijo, da smejo posamezna podjetja z odo-brenjem finančnega ministrstva najeti posojila v inozemstvu. Seveda se te ugodnosti more poslužiti le majhno število velepodjetij, ki ima še iz prejšnjih dob stare bančne zveze z inozemstvom, ker je jasno, da imajo inozemski zavodi vsled vrtoglavosti naše devizne, kreditne in valutne politike v preteklih 3 letih strašno malo zaupanja v naše gospodarstvo.
Meja za dajanje sezonskih kreditov je Narodni banki podana v zakonu o Narodni banki ter je sedaj v to svrho zelo malo razpoložljivega kredita. Zakona pa ne kaže menjati in tudi ne povišati kontingenta nov-čanic, ker bi to imelo zelo kvaren vpliv na vrednost našega novca. Zato je edino izhodišče, da se prične pri narodni banki in tudi v finančnem ministrstvu energičneje delovati na to, da finančno ministrstvo, ki je dolžno banki skoro 3 milijarde dinarjev, začne svoj dolg polagoma likvidirati. Šele potem bo dana možnost izrabljanja kreditov pri Narodni banki za podporo domačega gospodarstva v večji meri.
Glede sezonskih in meničnih kreditov določajo sedaj veljavni predpisi Narodne banke, da jih sme dovoliti le centralni upr. odbor v Beogradu, kateremu podajo eskomptni odbori, odnosno uprave podružnic Narodne banke svoje predloge. Kot predpogoj za dovoljenje kredita se zahteva, da je tvrdka vsaj tri leta protokolirana in da je poslovno dobro organizirana. Pri družbah in zadrugah je potrebna predložitev pravil in zadnjih dveh bilanc. Za sezonske kredite se poleg naših ekspor-terjev in sicer predvsem hmeljarjev, trgovcev z deželnimi pridelki in z žitom zanimajo tudi trgovci, ki poslujejo samo v internem prometu, ki oskrbujejo Slovenijo s prehrano iz Vojvodine in iz Srbije. Ti so po tendenci sedanje kreditne politike od vpoštevanja izključeni, kor bo za našo trgovino zelo neugodno. Tudi je zelo neprijetno dejstvo, da imajo naše velike zadružne centrale in zveze od lani le prav malenkostne kredite pri Narodni banki, ki jih sedaj ne morejo povečati, kakor zahteva potreba. Pretekli leden se je vršila plenarna seja osrednjega odbora Narodne banke v Beogradu, ki je imela odločiti tudi o sezonskih kreditih, za katerih podelitev so bile iz Slovenije vložene mnogo-brojne prošnje.
Narodna banka je imela letos le 150 milijonov za te kredite na razpolago. Prošnje pa so bile vložene za kakih 300 milijonov. Lani je Narodna banka dala na jesen 600 milijonov kreditov; od tega dober del v neproduktivne stavbene svrhe. — Vsled tega je sedaj inmobilizirana.
Kar je bilo na razpolago, rezerviralo se je za ožji krog vplivnih iz-vozničarjev srbskih češpelj in žita. Mi smo pri tem skrajno slabo odre-
zali. Na naše prošnje se je reklo, da imamo samo les za izvoz; zato pa ne potrebujemo baje nobenih kreditov. Tako smo izšli sedaj praznih rok. Da bi ne bilo razburjenja in nesporazuma, je dal finančni minister dr. Stojadinovič preko beograjske »Politike« v nedeljski številki razglasiti, da sezonski krediti sploh nimajo pomena. Menda za tiste ne, ki jih niso dobili!
Poštno-strokovna terminologija.
Pred kratkim je zabavljal neki slovenski dnevnik nad popačenjem pristno slovenskih pošino-prometnih izrazov, ki so bili do sedaj uradno in med občinstvom v rabi, poštna uprava pa se je lotila »izenačenja« tudi v terminologiji ter nadomestila v nekaterih slučajih prav dobre slovenske besede s čudnimi tujkami.
S hvalevredno vnemo je sicer ravnateljstvo pošt za slovensko ozemlje v dejstvu zagovarjalo ohranitev slovenščine ter jo rabilo vseskozi v uradnem poslovanju.
»Službeni lilt» te oblasti se odlikuje v slovstvenem oziru s posebno dovršenostjo, kar je gotovo vsega priznanja vredno.
Da bi pa podrejeno uslužbenstvo in s tem tudi občinstvo se hitreje privadilo novi terminologiji, se je »Službeni list« ustavil; uradne obvestitve bo pa prinašal beograjski »Poštni Vestnik«, ki bo seveda obenem skrbel, da se uradna terminologija dosledno razširja. Da so izginili v poštno-uradnem slovarju do-malega vsi pristni slovenski izrazi, je pri tej »izenačbi« že precej umljivo, da pa jih oblasti šiloma nadomestijo s tujkami iz neslovanskih jezikov, je pa pravcati zločin nad domačo književnostjo, kar nam očitno škoduje na ugledu.
Omenjeno uradno glasilo objavlja pred kratkim naredbo, ki govori o »lotanju na blehastih kanglah«. Kdo se potem še čudi napisom po beograjskih ulicah, ki svedočijo: »herih-terska radnja« ali »ovdje se repari-rajo sparherdi» itd.
Mesto, da vzamemo iz lastnega slovstvenega zaklada pristnih izrazov, je pač enostavnejše, da stavimo »adreso« za naslov, »kaso« za blagajno; mesto odrezka dobimo »kupon«; znamk tudi ni več, dobijo se še samo »marke«.
Uradni žigi so sedaj »štambilje«, za »prehod« pa rabimo bolj domači »tranzit«. »Kesa« pomeni po naše vrečo itd., itd. Za odpravo si je pošta prisvojila »ekspedicijo« ter prevzela v svoj slovar tudi »liferunge«.
Medtem, ko se lajiki in znanstveniki trudijo očistiti naš jezik grdih peg tujega vpliva, se zdi poštni upravi potrebno v strokovni terminologiji ohraniti tuje priveske v posmeh in pomilovanje naših sosedov, ki so se srečno take nadloge iznebili.
Sploh se zdijo tuji izrazi naši pošti nekako bolj moderni; s posebnim ponosom so si oblastni dostojanstveniki pri ministrstvu in ravnateljstvih pridržali nazive: »šefi, inšpektorji, sekretarji, kontrolorji, direktorji itd.«, medtem ko so prometnemu osobju privoščili bolj pri-proste slovanske nazive: »upravniki, činovniki itd.«.
S takimi in enakimi formelnostmi se bavi naša poštna uprava z vso živahnostjo velevažnih vprašanj; da bi pa posvetila tudi v obče stvarnim zadevam prometa večjo pozornost ter z isto energijo posegla reforma-torično v obrat, bi ne zašla tako lahko v nevarnost prekoračiti meje resnega in smešnega.
Dr. J. Pretnar :
Industrijske delniške družbe in obrtne oblasti.
2e star običaj je, da si industrijske delniške družbe, ki imajo svoja tovarniška obralovališča v manjših podeželskih krajih, izberejo za svoj sedež kako večje, navadno pokrajinsko glavno mesto. Tudi v Sloveniji imamo več takih podjetij, ki imajo tovarne v provinci, registrirale pa so pri sodišču kot svoj sedež Ljubljano, Maribor ali Celje. Ker svoj obrat dejansko izvršujejo izven tega svojega štatuiaričnega sedeža, ki jim služi poglavitno le kot nekaka reprezentacijska centrala na zunaj in v trgovsko-pravnem oziru, ne uvidijo zato potrebe za priglasitev svojega štatuiaričnega sedeža tudi pri_ obrtni oblasti, v katere področju se nahaja kraj tega sedeža (v Ljubljani, Mariboru odnosno Celin), marveč smatrajo, da je obrtnim predpisom zadoščeno, če so prijavile svoj tovarniški obrat oni obrtni oblasti, v katere okolišu se nahaja njihov dejanski sedež, t. j. obrato-vališče, tovarna. V nekaterih konkretnih primerih pa se je hotela postaviti v zadnjem času neka obrtna oblast prve stopnje na nasprotno stališče ter zahtevati v smislu § 12. obrtnega reda obrtno prijavo tudi štatuiaričnega sedeža družbe.
Ker gre za načelno vprašanje, jc vsekakor umestno, da se ugotovi pravilnost stališča, ki ga zavzemajo prizadete industrijske delniške družbe.
Predvsem se mora delati razlika med štatutaričnim in dejanskim sedežem delniške družbe. Prvi je oni, ki ga je družba označila v svoji družabni pogodbi kot sedež družbe v smislu § 209., toč. 2. trg. zak. in ki je merodajen na eni stram za upravno oblast v svrho privolitve, da se delniška družba kot taka sploh ustanovi, na drugi strani pa za sodno registracijo in za ustanovitev krajevne pristojnosti sodišča, ki se ravna po kraju Statutarnega sedeža družbe. Drugi (dejanski) sedež pa je kraj, kjer družba dejansko izvršuje predmet svojega podjetju, kjer se nahajajo njena obralovališča, tovarne.
Štatutarični sedež družbe se more kriti z njenim dejanskim sedežem, pri akcijskih družbah vendar to ni neobhodno potrebno. Saj je izreklo upravno sodišče (Budw. 1488), da more (komu) upravna (ne kot obrtna) oblast ukazati družbi, da svoj dejanski sedež prenese na štatuta-ričnega, če se ne strinjata. Isto so -
dišče je obenem odločilo, da kraj, kjer se nahajajo knjige in blagajne družbe, še vedno ne ustanavlja njenega faktičnega sedeža. Ker more predstavljati le dejanski sedež sta-jališče (Standort) obrta, je torej jasno, da ustanovitev štatutaričnega sedeža, ki se ne krije z dejanskim, še ne more ustvariti podlage za zahtevo obrtne oblasti, da družba izvrši zanj posebno prijavo, tudi če gre za različne politične okraje. Praktično bi bila taka prijava neumestna, ker bi družba mogla v njej navesti le, da na tem (statutarnem, reprezentativnem) sedežu ne izvršuje nikakega obrta, tudi ne po-družniškega, ter bi obrtna oblast ne imela v čem nadzorovati poslovanja družbe na tem sedežu.
V kolikor je štatutarični sedež v obrtno-pravnem oziru sploh relevanten, bi to bil le v toliko, da ga navede delniška družba v oni prijavi, s katero je prijavila svoj dejanski sedež (stajališče obrata) pri obrtni oblasti, ki je pristojna za kraj, kjer se nahaja obratovališče (tovarna). Štatutarični sedež bi igral le vlogo, kakor jo ima bivališče obrtnika — fizične osebe, ki stanuje v drugem političnem okraju, kakor pa izvršuje obrt.
Iz navedenega torej sledi, da industrijskim delniškim družbam ni treba izvršiti za svoj štatutarični se-
Povišanje taks
Med sodnimi taksami so povišane sledeče:
Taksa za zahtevo, da bi se sodnik izključil, je povišana na 50 Din, za prošnjo, da se komu, ki je neznanega bivališča, z razglasorti v »Uradnem listu« določil zastopnik, pa na 10 Din. Dalje so povišane takse za zahtevo postranske udeležbe pri pravdi, ki jo vodijo drugi, vpoštevaje stadij pravde, v katerem se taka zahteva stavi, od 10 Din, odnosno 20 Din in 40 Din na 20 Din, odnosno 100 Din in 400 Din. Taksa za preložitev naroka ie povišana od 10 Din na 20 Din, za izpodbijanje veljavnosti dražbe pa primerno po vsoti, za katero se je prodaja izvršila od 5, 10 in 1 Din na 20, 50 in 5 Din.
V carinskem poslovanju se plačuje že sedaj za vsako fazo uradnega poslovanja posebna taksa, ki poleg visoke carine povzroča strankam ne le materijelne izdatke, ampak še bolj komplicira že itak komplicirano carinsko poslovanje. Veliko enostavnejše bi bilo tako za stranke, kakor za finančno upravo, da bi se kolkovine unificirale in za celotno uradno poslovanje pobiralo takso le enkrat. Hkratu bi se morale takse za carinsko poslovanje diferencirati po množini ali vrednosti ocarinjenega blaga, da bi se v splošnem ne plačevale enake takse za carinjenje vagonske množine in za poštne pošiljke, odnosno male
LISTEK.
Gustav Freviag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Zvečer je Bernard veselega obraza stopil v družinsko sobo in se postavil za hrbet svoje sestre, ki je sedela pred glasovirjem in se učila neki novi komad. Brat jo rahlo po-ljuoi na uho, ona pa se naglo obrne in zakliče: »Ne moti me Bernard; ta komad se moram navaditi; v nedeljo je velika večerna zabava in gotovo me bodo pozvali, da naj igram.«
»Vem, da te bodo pozvali«, pravi mati, ko se je Bernard molče vse-del na zofo in vzel neko knjigo v roke. »Ni je bilo še družbe, kjer bi se ne bila izrazila splošna želja, slišati Rozalio. če bi se le ti, Bernard, hotel enkrat odločiti, da bi šel z nami; tako duhovit mož si in bolj si učen, nego vsi naši znanci. Nedavno je univerzitetni profesor Starke z velikim spoštovanjem govoril o tebi in je rekel, da postaneš še ponos znanosti. Razveseljivo je za mater,
dež posebne obrtne prijave v smislu § 12. obrtnega reda pri krajevno pristojni obrtni oblasti, četudi se njih dejanski sedež (obratovališče, tovarna) nahaja v drugem političnem okraju.
Ker pravi delniški regulativ v § 22., da se mora v štatutih kot sedež družbe označeni kraj strinjati s krajem obratovališča (Handels-niederlassung), je treba k temu pripomniti, da je besedilo razumeti tako, da bi se moral na kraju, ki je označen kot sedež družbe, nahajati tudi sedež uprave. Kraj, kjer naj je sedež, pa se more določiti v družabni pogodbi poljubno. Drugače je to pri komanditnih in javnih trgovskih družbah. Pri teh je sedež družbe ne poljubno izbran, temveč oni kraj, kjer ima družba svoj dejanski sedež (Staub-Pisko). To pa ima le pomen pri ustvarjanju in registraciji družabnega subjekta, torej za sodno postopanje, ne pa v obrtno-pravnem oziru, kjer gre le za sekundarni stadij, to je za ustanovitev in izvrševanje obrta po pravnem, od obrtne oblasti glede eksistence in njenih pogojev neodvisnem subjektu.
Brzoveaniki
THE REK CQ., LJUBLJANA.
in pristojbin. (Nadaljevanie.)
kosovne pošiljatve in tako podra-ževalo blago ravno detajlistom, ki naročajo majhne množine, plačujejo pa iste takse, kakor za vagonske množine. Sporedne takse v takih primerih presegajo carino samo in blago v nadrobni prodaji izdatno podražujejo.
Za uvozno spremnico (popratni-co), izvzemši poštno uvozno spremnico, je zvišana taksa na 2 Din in za nakladnico (stovornico) na 0.20 Din za vsak tovorek. Ako uvozna sprem-nica nadomestuje nakladnico, se pobira taksa, kakor za nakladnico, vendar pa taksa ne more biti nikdar nižja nego 2 Din. Taksa za naklad-nice, katere predlože železnice, pa-robrodne družbe in podjetja, ne sme biti za vagon (10.000 kg) nikdar nižja nego 10 Din za blago, naloženo alla rinfuza se pobira za vsakih nadaljnjih 1000 kg nadaljnja taksa po 1 Din.
Za izprevodnico, ki spremlja domače blago in za tovorni list, se je plačevala dosedaj skupna taksa 1 Din, sedaj pa je določena taksa za izprevodnico na 2 Din in za tovorni list na 5 Din.
Za carinsko deklaracijo je povišana taksa od 3 Din na 5 Din, za vložke deklaracije od 1 Din na
2.50	Din, za priznanico o vplačanih davščinah glede blaga manjše vrednosti, je povišana dosedanja taksa 50 para na 2 Din. Hratu je določena taksa po 5 Din za priznanico o vpla-
ako more biti ponosna na svoje otroke. Pojdi tedaj z nami v družbo, saj bo tako izbrana, kot more biti le v našem mestu«.
»Saj veš, mati, da ne hodim rad med tuje ljudi«, odgovori sin.
»In jaz hočem, da ima moj sin svojo lastno voljo«, zakliče oče iz sosednje sobe, kamor je skozi odprta vrata slišal poslednje Bernardove besede. Stopil je zavit v nočno haljo, k svoji družini: »Nas Bernard ni tak, kakršni so drugi ljudje, in pot, Tako bled si«, pravi sinu in ga z roko pogladi po rujavih kodrih, »študiraš preveč, sinko moj. Misli na svoje zdravje, kajti doktor je dejal, da potrebuješ gibanja in ti je svetoval, da si vzemi konja in jezdi na njem. Zakaj ne maraš konja? Želel bi kupiti najdražjega, ki bi ga bilo dobiti v mestu, ako bi le mogel svojega sina pripraviti do tega, da bi hotel jezditi na njem. Stori torej, Bernard moj, kar ti je dejal doktor!«
»Najlepša hvala, dragi oče«, odvrne Bernard, »popolnoma nikakega veselja bi ne imel s tem, in kot se bojim, bi mi tudi dosti ne poma-
čanih davščinah na poštni deklaraciji. Za prošnjo, s katero se zahteva vložitev naknadne deklaracije za ekspedicijo iste vrste, se je dosedaj plačevala taksa 5 Din, v bodoče se bo pa pobiralo od deklaracije 25 dinarjev in za vsako nadaljnjo vložitev 10 Din, odpade pa zato taksa za odločbo.
Za prenos tovornega lista na drugo osebo in za prenos skladiščnega blaga na drugo osebo se pobira sedaj za vsako deklaracijo taksa po 10 Din, za naprej pa je določena ta taksa na 20 Din. Za potrdilo o izvoru inozemskega blaga je povišana taksa na 5 Din. Nadalje je povišana taksa za dovolitev, da se predlože potrdila o izvoru blaga naknadno od 5 Din na 25 Din.
Na potrdila o zdravstvenosti blaga in kemična potrdila o izvršeni analizi, je povišana taksa na 20 Din, za dovolitev, da se uvozno blago raztovori izven carinarnice, ako se na blago plačuje carina, na 100 Din, sicer pa na 50 Din. Pri dovolitvah, da se blago, uvoženo za negotovo prodajo, ne izvozi čez označeno, temveč čez drugo carinarnico, ali da se blago, izvoženo s pravico do vrnitve, ne vrne čez označeno, ampak čez drugo carinarnico, je taksa za vsako deklaracijo povišana od 10 Din na 50 Din. Te takse pa ne bodo plačevali trgovski potniki od vzorcev brez vrednosti. Za dovolitev, da se blago, izročeno eni carinarnici, odpremi v ocarinjenje na drugo carinarnico, je povišana taksa od 10 Din na 30 Din, za dovoljenje, da se inozemsko blago, sprejeto pri carinarnici in prijavljeno na vrnitev iz tuzemstva, iznova ocarini v tu-zemstvu, pa od vsake deklaracije od 10 Din na 50 Din. Na ta znesek je povišana tudi taksa za dovoljenje, da se sme ekspedicija blaga izvršiti izven carinskega skladišča. Za dovoljenje ministra financ, da ocarini pohištvo v stanovanju, je določena taksa na 500 Din. Za odobre-nje, da smejo carinski nameščenci vršiti službene posle izven uradnih ur, je na novo uvedena taksa 50 Din,
Za nedostavljive smatra pošta one pošiljke, ki se ne morejo izročiti naslovniku.
Pošiljka se smatra za nedostav-ljivo:
1. če naslovnik pošiljke neče sprejeti;
2. če je naslovnik neznan in ga ni mogoče najti;
3. če je naslovnik odpotoval, pa se ne ve kam in če ni ničesar odredil glede svojih pošiljk;
4. če je naslovnik umrl, pa se pošiljka ne more v smislu člena 41. izročiti drugi osebi;
5. če tvrdke ni več;
6. če je naslov nezadosten ali če jc v naslovu več imen, tako da se
galo«. Hvaležno stisne očetovo roko, ta pa mu otožno pogleda v nagubani obraz.
»Ali daste Bernardu vedno jesti, kar ima rad? Zdaj so dospele sveže breskve, pošlji ponje zanj, Sidonija. Ako pa želiš, sin moj, kaj drugega, kar povej! Dobiti moraš, kar imaš rad, saj ti si moj dobri sin Bernard, in jaz imam veliko veselje s teboj«.
»Saj noče nikoli ničesar sprejeta, pravi mati, »nič drugega ga ne veseli, kot njegove knjige. Po Rozaljn in po meni mnogokrat ne vpraša celi dan nič«.
»Mati!« jo proseče prekine Bernard.
»Preveč čita in za ljudi se nič ne briga«, nadaljuje izkušena gospa. »Zato je njegov obraz tako bled in ovenel, kot bi imel šestdeset let. Zakaj noče iti v nedeljo z nami na zabavo?«
»Pojdem z vami, ako ti želiš«, žalostno pravi Bernard in čez nekoliko časa dostavi: »Ali poznate nekega mladega moža, nekega gospoda Wohlfarta, ki je pri Shiriterju v službi?«
ki se bo po vsej priliki plačevala poleg odškodnine, katera pristoja za tako delo carinikom. Na novo je tudi uvedena taksa za izjemno odo-brenje, da se ekspedicija gotovega blaga sme izvršiti pri carinarnici, ki i po svojem delokrogu ni pristojna za carinjenje takega blaga. Ta taksa je določena na 100 Din.
Za dovolitev, da se sme, predno se vloži deklaracija, odpreti tovor in blago v njih pregledati in stehtati, je povišana taksa od 5 Din na 10 dinarjev. Ne bo se pa pobirala ia taksa od potniške prlljage.
Za dovolitev, da se smejo od blaga vzeti vzorci, je določena taksa na 10 Din.
Na novo je uvedena taksa za pritožbe, ki ima očividno namen, da prepreči vlaganje pritožb. Za pritožbe se je plačevala do sedaj Ie taksa za vlogo, v bodoče pa se bo pobiralo od neutemeljenih pritožb še po 5 Din od vsakih 100 Din davščine,-za katero se zahteva povračilo. Ta taksa je neupravičena. Generalni direktor Dimitrijevič je na seji trgovske zbornice v Beogradu sam priznal, da je angažiral za carinsko službo po večini neizvežba-no osobje, katero namerava teoretično šele izobraziti v posebnih kurzih. To neizvežbano osobje povzroča nebroj reklamacij, ki se povečini zgolj iz formalnih razlogov, jasno je, da pri takem poslovanju nikakor ne gre, da bi se hotelo z visokimi taksami omejevati pritožbe, dokler carinsko poslovanje ne bo popolnoma eksaktno in tarifi ter naredbe tako jasne, da bodo izključevale vsak dvom.
Enako represalno sredstvo vsebuje nadaljna tarifna postavka, ki določa, da se pobira za prošnje in dovoljenje, da se blago po izvršenem uradnem pregledu še enkrat naknadno pregleda, taksa 10 Din, da se pa poleg te takse pobere še nadaljna taksa 100 Din, ako se pri naknadnem pregledu ne ugotovi popolnoma drugačen položaj na korist lastnika blaga.
(Dalje sledi.)
pravi naslovnik ne more zanesljivo razvideti, ali če je v kraju več oseb istega imena, pa ni natančnejše označbe;
7.	če se naslovnik poste restante naslovljene pošiljke ne javi v roku enega meseca, oziroma pri odkupnih pošiljkah v roku sedmih dni, pri pošiljkah z živimi živalmi pa v roku 4u ur;
3.	če je vknjižena pošiljka naslovljena na neprotokolirano trvrdko, katere ime se razlikuje od pravega imena lastnika tvrdke;
9.	če pooblastitev za prevzemanje pošiljk, naslovljenih na tvrdko s trgovskim imenom, ni dokazano s potrdilom obrtne ali krajevne oblasti;
»Ne, ne poznam ga«. ■•»‘Huma r ati.
•-Morda ti, Rozalija? I.ep m<>ž >e. prikupljive zunanjosti. Zdi se mi dober plesalec in družabnik Ali ga nisi še nikjer videla ? Po mojem mnenju bi moral vzbuditi tvojo pozornost?«
»Ali je plavolas?« vpraša sestro in si pri tem popravlja pred malim zrcalom svoje lase.
»Ima temne lase in piave oči«.
»Ako dela kje v pisarni, ga bom pač težko poznala«, pravi Rozalija in vzravna glavo pokoncu.
»Naša Rozalija pleše večinoma z oficirji in umetniki«, pojasni mati.
»Vrl in ljubezniv človek je«, nadaljuje Bernard, »z angleščino se bova skupno bavila; zelo me veseli, da sem se seznanil z njim«.
»Povabimo ga k nam«, odloči gospod Ehrenthal ter vstane z zofe. »Ako ugaja našemu Bernardu, potem je dobrodošel v moji hiši. Sidonija, daj napraviti za nedeljo dobro pečenko, in gospoda Wohlfarta povabimo k obedu. Od danes naprej naj bo povabljen tudi k vsem našim družabnim večerom, ki jih prire-
Nedostavljive poštne pošiljke.
10. če se pošiljke, o katerih je bilo izdano obvestilo, in take, o katerih ie prejemnik izjavil, da pride sam Ponje na pošto, ne prevzemajo v roku 7 dni, oziroma 14 dni, pošiljke z živimi živalmi pa v roku 48 ur;
11. če naslovnik ne more dokazati svoje istovetnosti;
12. če so v pošiljki predmeti, ki se ne smejo pošiljati s pošto.
Pri nedostavljivih paketih zahteva pošta od pošiljatelja naknadno odredbo, kaj naj s pošiljko napravi, razen če je pošiljatelj glede tega že pri predaji kaj odredil. V ta namen javi naslovna pošta pošiljatelju preko sprejemne pošte, da se paket ne more dostaviti in zakaj se ne more dostaviti, la obvestitev se izvrši z obvestilom takoj, čim se ugotovi, da se pošiljka ne more dostaviti- Za obvestitev o nedostavljivosti pošiljke plača pošiljatelj pristojbino po tarifi, ko prejme obvestilo. Kadar ie treba javiti hkrati nedostavljivost več paketov, ki so bili predani obenem od istega pošiljatelja za istega naslovnika, se napravi samo eno obvestilo in se računa pristojbina samo za en paket.
Pošiljatelj je dolžan, da napiše svojo odredbo na samo obvestilo in da obvestilo v roku sedmih dni od dneva, ko ga je sprejel, s sprejemnim listom, oziroma s predajno knjigo vred preda sprejemni pošti, ki odredbo kratko zabeleži na sprejemni list, oziroma v predajno knjigo. Odredbe, ki jih kdo odda po tem roku, se ne upoštevajo.
Za čas, ko čaka pošla odgovora na obvesiilo, se hrani paket na pošti ter se od njega tudi nadalje računa ležnina.
Pošiljatelj sme;
1. naslov popraviti ali izpopolniti;
2. zahtevati, da se poskusi ponovna dostava prejemniku ali
3. da se paket dostavi drugi osebi v istem kraju ali pa
4. da se paket odpravi v drug kraj in tam dostavi prvotnemu prejemniku ali kaki drugi osebi.
Nadalje sme pošiljatelj zahtevati;
5. da se z odkupnino obremenjena pošiljka dostavi prvotnemu prejemniku ali kaki drugi osebi z znižano odkupnino ali pa brez odkupnine:
6. da se paket, ki ga prejemnik ni hotel sprejeti zato, ker je obremenjen s kako pristojbino ali stroški, dostavi brez plačila te pristojbine, oziroma stroškov;
7. da se pošiljka vrne v njegovo sedanje bivališče ali pa pošlje v kak drug kraj; nadalje^
8. sme pošiljatelj pošiljko prepustiti ali pa
9. zahtevati, da se pošiljka proda v njegovo korist.
Pošiljatelj sme v svojem odgovoru napisati največ dve izmed naštetih dovoljenih odredb, od katerih se druga izvrši samo tedaj, če se prva ne more izvršiti. Ako odredbe pošiljatelja ni mogoče izvršiti, se
dimo. Ako je Bernardov prijatelj, naj bo prijatelj tudi naše hiše«.
»Saj vendar še ni napravil svojega obiska«, pravi mati, »počakati moramo, da bo vpeljan v družino«.
»Cernu ga vpeljevati!« se razburi oče. »Ako je znan z Bernardom, zakaj naj bi ga šele vpeljevali pri nas?«
»Se ta teden pojdem k njemu, in ako dovoliš, draga mati, ga povabim v nedeljo k nam na obed«.
Mati da svoje dovoljenje, Rozalija pa sede zdaj k bratu in ga prične z največjim zanimanjem izpraševati o osebnosti novega znanca.
Bernard ji je z vnemo opisoval prijetni vtis, ki ga je Anton napravil nanj, tako, da se je mah končno odločila, da bo pripravila obed na kar najsvečanejši način. Rozalija ;e razmišljala, s katero obleko in s katero panogo svoje izobrazbe bi napravila na tujca vtis, oče pa je ponovno izjavljal, da ima gospod Wohnart ob vsakem času prost dohod v njegovo hišo.
*	*	* (Dalje.)
vrne pošiljka brez ponovnega obvestila.
V primeru točke 6, mora pošiljatelj pri predaji odredbe plačati vse one pristojbine in stroške, od katerih hoče prejemnika oprostiti. Za nadaljni postopek s paketom je merodajna samo ona odredba, ki jo je predal odpošiljatelj sprejemni pošti. Navzlic temu se sme pošiljka naslovniku izročiti ali pa poslati za njim, predno dospe odredba pošiljatelja na naslovno pošto. Pošiljatelja je treba o tem takoj obvestiti, če je pa med tem že plačal kake pristojbine ali stroške, mu jih pošta povrne. Pristojbina za obvestilo se nikoli ne povrne.
Ako je pošiljatelj pošiljko prepustil pošti, se pošiljka proda na javni dražbi. Ako prodaje ni mogoče izvršiti, ker r.eče pošiljke nihče kupiti, se pošiljka uniči. Znesek, ki je bil pri prodaji izkupljen, se uporabi najprej za kritje pristojbin in stroškov, s katerimi je paket morda obremenjen, ostanek pa se zaračuni v korist pošte. Ako je uničena pošiljka obremenjena s kako pristojbino ali s stroški, oziroma če znesek, ki je bil pri prodaji izkupljen, ne zadostuje za kritje pristojbin in stroškov, mora pošiljatelj to pristojbino poravnati.
Pri prodaji pošiljke v korist pošiljatelja se poravnajo iz zneska, ki se pri prodaji izkupi, najprej poštne pristojbine in stroški, s katerimi je pošiljka morda obremenjena, ostanek pa se pošlje pošiljatelju po odbitku stroškov za pošiljanje. Če izkupiček za prodano pošiljko ne zadostuje za kritje pristojbin in stroškov, mora razliko poravnati pošiljatelj.
o vrednostnih pismih se pošilja obvesiilo samo tedaj, če je naslov pomanjkljiv. V vseh drugih primerih nedostavljivosti se vrača vrednost-no pismo takoj sprejemni pošti.
Izvoz in uvoz.
Izvoz ruskega žita se je že pričel. Prvi transport je prišel ie dni s parnikom »Boljševik« v Anglijo in je močno vplival na nazadovanje žitnih cen. Te so nazadovale že poprej radi vesti iz Amerike, kjer je v zadnjem času cena žita padla v Chicagu tako nizko, da ne dosega niti produkcijskih stroškov.
Harodno gospodarska zadeve.
Trgovina.
Konkurzi v Sloveniji. V prvem polletju 1923 je bilo v Sloveniji otvorjenih 5 kenkurzov, a izven konkurza je bilo uvedeno pri 22 tih tvrdkah poravnalno postopanje. Od tega odpade na okoliš deželnega sodišča v Ljubljani 1 kon-kurz in 5 poravnalnih postopanj, na okoliš okrožnega sodišča v Mariboru 3 konkurzi in 4 poravnalna postopanja, na okoliš okrožnega sodišča v Celju 1 konkurz in 13 poravnalnih postopanj. V okrožju Novega mesta ni bilo prijavljenih niti konkurzov niti poravnalnih postopanj. Med tvrdkami, ki so prišle v konkurz, se nahaja: 1 lesna trgovina, 1 trgovina z mešanim blagom, 1 špecerijska trgovina, 1 kavarniški obrt, 1 filmsko podjetje. V poravnalno postopanje je prišlo 6 lesnih irgovin, 5 modnih trgovin, 1 trgovina z vinom, 1 z usnjem, druge so trgovine z manufakturo in mešanim blagom.
Zunanja trgovina Cehoslovaške v prvi polovici 1923. V prvi polovici 1923 je izvozila Čehoslovaška 53,382.951 met. stotov blaga v skupni vrednosti 5.612 milijonov 354.854 čsl. kron.
Industrija.
Občni zbor »Metre«, združenih Ivor-nic trakov d. d. v Ljubljani, se bo vršil v prostorih Slavenske banke izvanred-no d!le f1- avgusta t. 1. v svrho sklenitve povišanja glavnice od 4 in k! na 6 milijonov dinarjev in v svrho spremembe pravil.
Nova podjetja. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo tekom minulega tedna osnovanje sledečih novih podjetij: Tovarna za predelavo vseh vrst kož in obutve (osnivateljica Zaječarska timoška oružna banka); tovarna čokolade in bonbonov v Novem Sadu (osno-vatelj komanditna družba »Pieret«) in
»Srbobransko d. d.« za napeljavo električne razsvetljave v Srbobranu.
Nov način uporabe plina. V novejšem času je postavila neka nemška tvrdka na trg male aparate, kateri dajejo po velikosti 4—15 kilogramov ledu v dveh urah. Konstrukcija teh patentiranih aparatov je zelo enostavna, ker isti ne delujejo s pomočjo motorja in kompresorja kot dosedanji aparati. Stroški znašajo za vsak kg ledu le 2.5 Kj.—0.2 m2 plina. Kavarnam, lekarnam, bolnicam, restavracijam, slaščičarnam, kot tudi vsakemu gospodinjstvu je s tem aparatom dana možnost, si napraviti doma z malimi stroški vsaki čas čist led. Cela aparatura zavzema le malo prostora in se montira lahko povsod doma, kjer je plinov in vodni vod. Naročila za montažo in dobavo teh aparatov prevzema ravnateljstvo mestne plinarne v Ljubljani.
Denarstvo.
Glavna kontrola. Te dni so se vršile v narodni skupščini volitve sedmih članov glavne kontrole. Za člana je med drugimi izvoljen naš odlični so-trudnik g. Hilarij Vodopivec, dosedaj načelnik v ministrstvu financ. — Glavna kontrola je vrhovno računsko sodišče, ki ima nalogo pregledovati državne račune in nadzorovati izvrševanje državnega proračuna in oblastnih proračunov.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. julija je bilo za 5.598,560.000 Din papirnatega denarja v prometu. V enem tednu se je stanje papirnatega denarja zmanjšalo za 45.800 milijonov dinarjev.
Sprejemanje poškodovanih novčanic pri državnih blaganah. Finančno ministrstvo je predpisalo vsem državnim finančnim uradom, da ne smejo sprejemati novčanic, katerim manjka kakšen del, ker jim takih novčanic Narodna banka in njene podružnice ne morejo zamenjati v polni vrednosti. Lastniki takih novčanic naj se tozadevno obrnejo na Narodno banko v Beogradu ali na katero njenih podružnic, ki po pravilih ne izplačajo polne vrednosti, temveč v sorazmerju predloženih delov novčani-ce in po odbitku administrativnih stroškov, ki znašajo za vsako poškodovano novčanico 1.70 Din, izvzemši poškodovane pefdinarske novčanice, za katere se računa 0.50 dinarjev.
Dohodki od taks. Dohodki od taks so se povečali redno od leta do leta. V letu 1919 so državne takse prinesle državni blaganji 18 milijonov Din; v letu 1920 82 milijonov; v letu 1921 218 milijonov; v letu 1922 425 milijonov. Po novem predlogu bi ti dohodki znašali v tem letu 100 milionov dinarjev več, kar bi bilo tedaj znašalo v celoti nad 500 milijonov dinarjev. Medtem se pa ceni da bo finančni efekt novega predloga o spremembah in dopolnilih k zakonu o taksah mnogo večji in da znaša 400 ali 500 milijonov dinarjev. Po temu bi takse prinesle državni blagajni okoli 900 milijonov dinarjev.
Fuzija bank v Novem Sadu. »Srbska Trgovska Banka«, »Zadružna Banka« in »Banka Vojvodina« bodo te dni imele pogajanja glede fuzije v en sam velik novčani zavod, ki bo v vsakem pogledu mogel konkurirati z drugimi madžarskimi in neslovenskimi zavodi v Vojvodini. Nova banka bo takoj osnovala svoje filijale v Vojvodini in v drugih pokrajinah.
Državni kurzi za mesec julij veljajo sledeči: l napoleondor 310 Din, 100 fr. frankov 530 dinarjev, 100 belg. frankov 455 Din, 100 grških drahem 240 Din, 100 lir 390 Din, 100 šv. frankov 1530 Din, 100 šp. peset 1260 Din, 100 hol. goldinarjev 3400 Din, 100 danskih kron 1535 dinarjev, 100 šv. kron 2215 Din, 100 ruskih rubljev 10 Din, 1 angl. funt 395 dinarjev, 1 dolar 85 Din, 100 n. mark 0.07 Din, 100 rom. lejev 42 Din, 100 bolg. levov 100 Din, 1 papirnata turška lira 54 Din, 100 pap. turških pijastrov 54 Din, 100 čsl. kron 260 Din, 100 avstr, kron 0.12 Din, 100 p. mark 0.07 Din, 1000 avstr, kron 1 dinar.
Inflacija v Nemčiji. Izdaja novčanic državne banke se je od 7. do 14. julija povečala za 5.250 milijard mark. Celokupno je v prometu 25.491 milijard mark. Državna banka je bila ta teden primorana, da od svoje zlate rezerve oddeli 500 milijonov zlatih mark.
Carina.
Izvozna carinska tarifa. (Nadaljevanje) Št. Predmet	Din
7. Ovce in koze: 1. Žive:
a) Ovce, carina za komad	30
b) Koze, carina za komad	20 2. Zaklane, očiščene in odrte
ter sveže meso, carina za 100 kg	50
Opomba: Pod ovcami in kozami je razumeti tudi ovne in jagneta, kakor tudi kozle in kozliče.
Ovce, ovni in jagneta, koze, kozli in kozliči zaklani in ne-odrti, carina za komad	20
8. Goveda in bivoli med katere se
štejejo tudi teleta: 1. Živi:
a) Manjša živina, buša-pas-
me, do 300 kg, car. za kom.	120
b) očiščena in odrta brez razlike, kakor tudi sveže in soljeno meso, car. za 100 kg	60
c) očiščena ali neočiščena, toda neodrta: a) mala živina buša-pasme, do 300 kg, carina za komad	120 b) mala živina, buša-pasme
nad 300 kg, kakor tudi vsa druga, carina za komad	250
Opomba: 1. Mala živina, buša-pasme, živa, nad 300 kg, plača carino po postavki 1 b.
2. Teleta zaklana in odrta, kakor tudi sveža in soljena teletina plača carino po točki 2 a.
Jetra, srce, pljuča in obisti ako se izvažajo posebej, so carine prosta.
9. Svinje: 1. Žive: a) do 70 kg žive vage prosto.
b) nad 70 kg žive vage po izbiri izvoznika, carina za 100 kg	450
ah za komad	600
2. zaklane, carina za komad 350
3. meso sveže in soljeno, carina za 100 kg	150 Opomba: Kot sveže in soljeno meso se bodo carinila
tudi pljuča.
10. Mast: 1. Svinjska in slanina,
carina za 100 kg	600
2.	Gosja, carina za 100 kg 600
11. Mesni izdelki: carina za 100 kg 150
Opomba: Izvoz žive in zaklane živine, svežega in predelanega mesa in slanine, perutnine, kakor v splošnem vsih živalskih surovin in izdelkov se sme vršiti samo črez odrejene veterinarske postaje, oziroma carinarnice in po odo-brenju državnega živinozdrav-nika, ki je postavljen od ministrstva poljoprivrede in vod.
Od tega se izvzamejo pošiljke v poštnih paketih v te-žini do 5 kg.
12. Jajca, carina za 100 kg	300
13. Volna, carina za 100 kg	1000
(Dalje sledi.)
Promet
Zvišanje noštnih pristojbin. Minister za pošto in telegraf je odredil naslednje izpremembe v poštni tarifi: Pre-dalnina se zviša od 4 na 10 Din mesečno za predale brez ključa ter od 5 na 15 Din za predale, ki se zaklepajo s ključem Predalnina za poštne nakaznice v krajih, kjer se izplačujejo nakaznice na domu prejemnikov, in skladišče za pakete v krajih, kjer se dostavljajo paketi na dom, se zviša od 5 na 15 Din mesečno. Za navadna pisma in zalepke se zviša mednarodna poštna tarifa — za pisma v inozemstvo — od 2 na 3 Din za prvih 20 gramov ali za del te teže, preko 20 gramov, ali del te teže pa še za 1.50 Din. Za dopisnico se zviša mednarodna pristojbina od 1 Din na
1.50	Din. Ta izprememba za mednarodni promet velja od dne 1. avgusta 1923.
Dubrovniški parobrod »Petka«, brza proga Baker - Hvar - Gruž. Parobrod »Petka« odhaja iz Bakra vsako soboto ob 14, uri.
Prometna pogajanja z Italijo. Med našo in italijansko delegacijo paritetne komisije v Rimu se je dosegel sporazum, da se razpravlja o vprašanjih prometa, kakor ga predvidevajo s. margheritske konvencije. Razprava o teh vprašanjih pa je bila zaenkrat odložena za nekaj časa, dokler se ne začno pregovori o sklepanju trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo. V
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 26. julija 1923.
mmmmmmmmmmmmmmmmmammsmKmmKmastammBmaaaasai
Štev. 86.
zvezi z odložitvijo o prometnih vprašanjih je dospel v Beograd naš strokovnjak za prometne zadeve v paritetni komisiji Deroko.
Potovanje po Nemčiji. Iz notranjega ministrstva p6ročajo: Nemčija je bila lani svojim zastopnikom v inozemstvu izdala naredbo, da naj tujcem otežujejo dohod v Nemčijo, kar naznanja akt gen. konzulata dne 8. oktobra 1922 št. 18. To naredbo je morala Nemčija te dni oblažiti, tako da morejo sedaj nemška zastopništva v inozemstvu dati vizum vsem tistim, ki bi hoteli potovati vsied zdravljenja, vsled obiska kopališč, vsled naukov, vsled trgovine in celo tistim, ki potujejo za zabavo. Na nedavni konferenci zastopnikov so sklenili, da se dosedanje ovire za tujski promet odpravijo. Badensko je pristalo na to, da se zahteva več predhodnih dovoljenj in odpade tako tudi taksa. Bavarska ne zahteva več predhodnih dovoljenj preko konzulatov, ampak izdajajo ta dovoljenja konzulati sami, pristojne bavarske oblasti pa jih brez na-daljnega potrjujejo. Enako določbo sta sprejela Virtemberška in Turingija. Sploh so vse nemške države ukinile dosedanjo prakso, ko je moral imeti vsak tujec ob prehodu iz ene države v drugo predhodno dovoljenje. Tujci, ki žele ostati v Nemčiji preko roka, ki je označen v potnem listu, morajo prositi za dovoljenje. Taksa za to dovoljenje se plačuje temeljem vrednosti zlate marke.
Dobava, prodaja.
Dobava sukna. V pisarni odelenja za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 30. julija t. I. ob 11. uri dopoldne prva pismena ofertalna licitacija za dobavo 1200 m močnejšega sukna temno modre barve Jer 1100 m lažjega sukna temno modre barve.
Prodaja šilastega in listnatega lesa na panju. Pri direkciji gozdov v Sarajevu se bo vršila ofertalna licitacija za prodajo šilastega in listnatega lesa na panju in sicer za državno šumsko področje »Sebič« in »Semišnica« (približno
1,500.000	m3 šilastega in 440.000 m3 listnatega lesa) dne 15. septembra i. 1. ier za državno šumsko področje Dri-njača (približno 1,263.000 m3 šilastega in 1,093.000 m3 listnatega lesa) dne 17. septembra t. 1., vselej ob 11. uri dop.
Dobava odeje. V pisarni oddelka za mornarico ministrstva vojne in morna-
rice v Zemunu se bo vršila dne 3. septembra 1923 ob 11. uri dopoldne prva pismena ofertalna licitacija glede nabave 300 komadov belih pregrinjal za pomorsko vojno akademijo, nadalje 2000 komadov rjavih pregrinjal za mornarske visaljke in 1000 komadov za mornarske postelje.
* * *
Pogoji in natančnejši podatki o gornjih dobavah in prodajah so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub-ljani interesentom na vpogled.____________
Trgovski register.
Vpisale so se sledeče firme:	736
Sedež: Bled. Besedilo firme: Adolf Stark. 737. Sedež: Bohinjska Bistrica. Besedilo firme: Spiro P. Subotič. 738. Sedež: Boštanj. Besedilo firme: Jernej Logar. 739. Sedež: Celje. Besedilo firme:	Anion Kovačič. 740. Sedež:
Cerknica. Besedilo firme: Ronko ml. 741. Sedež: Don. Besedilo firme: tvo Detela. 742, Sedež: Domžale. Besedilo firme:	J. Menart. 743. Sedež: Gorje.
Besedilo firme:	F. Vavpotič. 744.
Sedež:	Kamnik.	Besedilo	firme:	Emil
Cevc. 745. Sedež: Kamnik. Besedilo firme: Anton Slatnar. 746. Sedež: Križ. Besedilo firme: Marija Kosirnik. 747, Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Vekoslav Podlogar. 748. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme:	Srečko	Vršič.	749.
Sedež:	Maribor.	Besedilo	firme:	Josip
Cvitič. 750. Sedež: Mojstrana. Besedilo firme: Ciril Gašperin. 751. Sedež: Sp. Gorje.	Besedilo	firme:	Boris Černe.
752. Sedež: Veliki Mengeš. Besedilo firme: Josipina Jankovič. 753. Sedež; Vodmat. Besedilo firme: Avgust Sku-bin. 754. Sedež: Vrhnika. Besedilo firme: Andrej Opeka^__________________________________
Pokusiti je treba
razne vrsfe testenin »PEKATETE«. Temu dišijo ene, drugemu druge, ako ravno so izdelane vse iz enega tesia.
Razno.
Izredno dobra žetev v Vojvodini. Iz
Novega Sada javljajo: Po dosedanjih podatkih bo v Vojvodini pšenice 30.000 vagonov, to ie dvakrat več nego lani. Sladkorne pese bo po cenilvah okrog
14.000	vagonov. Velik del pese se namerava izvoziti v češkoslovaško.
Centralizacija monopolske uprave. Po odloku finančnega ministrstva se
bodo končno ukinile vse pokrajinske monopolne uprave. Izvedla se bo centralizacija vseh monopolnih uprav. Kompetenca pokrajinskih monopolnih uprav preide na monopolno upravo v Beogradu.
Pogajanja v Rimu. Kakor poročajo iz Beograda z dne 24. t. m., se pregovori med našo in italijansko vlado nadaljujejo. Dosedaj je dosežen sporazum, da se klavzule s. margheritske konvencije glede ureditve prometa med Italijo in našo kraljevino za sedaj ne rešujejo, ampak da se to vprašanje reši o priliki sklenitve trgovinske pogodbe. Kar se tiče pregovorov glede ureditve reške luke, se o tem še ni pričelo diskutirati. V krogih naše delegacije se pričakuje, da bo o tem vprašanju italijanska delegacija podala v kratkem nove predloge. V krogih naše delegacije se smatra, da bi konzorcij bil edino mogoč med našo in reško državo in da je to vprašanje treba reševati direktno med bodočo legalno reško in našo vlado. Za sedaj zahteva naša delegacija v glavnem izpopolnitev tehle točk: Izročitev luke Baroša in Delte in Ban-china naši državi in konstituiranje legalne vlade na Reki. O teh vprašanjih, ki je od njih odvisen uspeh pregovorov, ni dala italijanska delegacija definitivnega mišljenja.
Konec prosjačenja. Ministrstvo za notranje stvari je izdalo odlok, po katerem se prepoveduje vsako kakršnokoli beračenje v naši državi. Policijske oblasti dobijo nalog strogo paziti na to, da se ta odredba tudi praktično izvede ter se na ta način zatre beračenje, ki je bilo v marsikaterem slučaju samo špijonaža za razne prevare, vlome in tatvin.
III.	Iztočni mednarodni velesejem v Lvovu se bo vršil od 15. do 17. septembra t. 1.
Zapuščina v Ameriki. Neki Marko Geodinič (Grdinič, Grdenič, Grdenovič) je umrl 27. oktobra 1918 v AlleghenY Hospitalu v Cumberlandu, Maryland v Zedinjenih državah Amerike, ostavivši ženo in deco. Za bivališče sorodnikov se ne ve. Tudi ni znano od kod je bil pokojnik, ki je ostavil v Ameriki zapuščino v znesku 200 dolarjev. Vsakdo, ki bi mu bilo znano bivališče pokojnikovo ali njegovih sorodnikov, se pozivlje, da javi to generalnemu izseljeniškemu ko-misarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica št. 15 s pozivom na številko 13.075-1923.
Tržna poročila.
Zagrebški žitni trg. Zagreb, 24. julija Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja, notirajo: Nova pšenica 79/80 kg 375 do 380, žolta koruza 290 do 300, ječmen za pivovarne 290 do 300, za krmo 270 do 280, oves 305 do 315, pšenična moka »0« prompt, stara 650 do 675, »2« 625 do 650, »4« 600 do 625, za krmo 200 do 210, drobni otrobi 140 do 150, debeli 200. Tendenca neizpremenjena slaba.
Novosadska blagovna borza, 24. julija. Na produktni borzi notirajo: pšenica bačka, stara 67/77 kg, 2 do 3%, 2 vag. 400, bačka, stara 77/78 kg, 2 do 3%, 1 vag. 400, bačka, stara 78/79 kg, 2%, za jul. duplikat kasa, 2 vag. 375, bačka, stara, 78/79 kg, 2%, za avgust dupl. kasa, 10 vag., 375, bačka, stara 78/79 kg, 2%, za avgust, 2 vag. 37234, bačka, stara, 78/79 kg, 2%, ponudba 370, ječmen, novi, bački, 65 kg, ponudba 295, oves, ponudba 315, bački, novi, 4‘ vagoni, 300, koruza, bačka, 3 vag., 295 do 290, bačka na ladji Tisa, ponudba 295, moka, bačka »0«, 1 vag., 645, bačka »0«, nova, ponudba 595, »2« ponudba 595, »5« 1 vagon 512^, »6«
I vagon 475, banatska »7X>« 2 'A vag., 360, otrobi, bački za september — december 4 vag., 150. Tendenca neizpre-• inenjena.
Mariborsko tržno poročilo od sobote, dne 21. julija: Mesne cene: govedina 19—25 Din, teletina 20—25 Din, svinjina 30—40 Din (prekajena), sveža 37—40, mast 35 Din. Sadje: zgodnja jabolka 1 kg 12 Din, hruške 20 Din, ringloti 20 Din, marelice 24 Din, breskve 24 Din. Razno: gos 250 K, 1 par piščancev 170 do 300 K, kura 250 K, 1 1 malin 30 K,
1 l mleka 14 — 16 K, jajce 5—6 K, grozdje 1 kg 40 Din, Na trg se je pripeljalo 48 voz novega krompirja. 1 kg stane 4—5 K. Trg izredno živahen.
Cene žitu v Ameriki jako padajo. Cene ameriški pšenici se nahajajo na višini predvojne dobe, tako da so globoko pod produktivnimi stroški, dočim so druge cene povprečno za 59 odstotkov višje, kakor pred svetovno vojno. Pšenica je pa zalo tako padla, ker je letošnji pšenični pridelek sila velik in ker je bilo v Kanadi, v Severni Afriki ni Indiji nenavadno dosti s pšenico ob-sejanega polja.
-tovarna	“
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
M Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje. ==
Med dobrim najboljše!
šivalni stroji za rodbino in obrt
Vozna kolesa, razni novi modeli
LJUBLJANA IGNACI] VOK NOVO MESTO
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih elektraren. Zaloga raznih strojev, svetilnih žarnic in inštalacijskega materijala.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo!
v sredini mesta v zelo dobrem kraju se odda. Pismene ponudbe na upravo »Trgovskega lista" pod šifro „LOKAL“.
jIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIl.
! Use trgovske tiskovine |
S oooooooooccooooooooooooooocooooocooooo E
izvršuje	.
točno in	|
solidno	:
S 00000000:00000000000000000000000000000	=
| Tiskarna „Merkur“ v Ljubljani |
1 Simon Gregorčičeva ulica štev. 13.	|
  .................................
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906
Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ljubljana
Gradišče št. 10
Zagreb
Duga ulica 32
'v*>v' ■
4 Lastnik in izdajalci): »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana.
Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.