LJUBLJANA St. 211 Onu mahnili iM f fratu, v soboto. 4. Mptamora 192«. posamezna številka «su stol. Letnm Ll List Iduja vnk dan fjntraj B me*«ce L M.-, pel Ma iMOnfc-t «1rokaatt I hoteM »vrtnice, aafavak. EDINOST Dndaiihro ™™prfCe o ponovi vpisovanje Članov ter nejo mnog. Nekje semžita^ £ P t/dni. Danes znaža sss— v M? - * pričalo natančno in strogo ga dne so obiskovalci razstave deležni 30 odstotnega popusta na italijanskih železnicah. Tudi jugoslavenske, madžarske in avstrijske železnice so sklenile, da bodo nudile ot>iskoLa bo Izstopila iz Družbe? Pred vstopom Turčija ŽENEVA, 3. Včeraj je pozval češki ntkoie muz Karodna skupščina se bo sestala 10. oktobra? BEOGRAD, 3. (Izv.) Politična situacija se razvija v pričakovanju skorajšnjega prihoda Nikole Pašića. Danes je prispel prvak zunanji minister zastopnike Sveta is Monte Carla radikalski: Družbe narodov na zaupno sejo, na Miljutin Dragovič, kateri' kateri naj bi se določil dnevni red za prinaša bajč vodstvu radikalske stran- i 41. zasedanje Družbe narodov. Te seje ke važna sporočila Nikole Pašiča, ki;^ nista udeležila zastopnika Brazilije ni zadovoljen s položajem v stranki, j ^ Španije. Na seji so bili navzočni za-Z velikim interesom pričakujejo se-jst0pniki Anglije (Chamberlain), Fran-stanek glavnega širšega odbora radi-icije (Briand), Italije (Scialoja), Japon-kaLske stranke, ki se bo sestal v nede-lske (Išii), Belgije (Vandervelde), Šved-ljo ali pondeljek. Skupščinski preflsed- i ske (Undenn) in Uruguaya (Guani). Na dnik Trifkovič je imel v tej zadevi dnevnem redu skupščine bodo pred-daljfšo konferenco z glavnim tajnikom vsem sledeča vprašanja: Dodelitev stal-radikalske stranke. 'Jiega mesta v Svetu Družbe narodov Pašičevci pripisujejo povratku Paši-1 Nemčiji, sprejetje poročila posebne koča velik pomen in pričakujejo, da bo misije za reorganizacijo Družbe naro-on prevzel vodstvo stranke v svoje ro- j doy, ustanovitev treh novih nestalnih ke. Mnogo razpravljajo tudi o možno-; sedežev v Svetu, dodatek k 16. členu sti, da pridejo davidovičevci na vlado.: pakta o Družbi narodov (sankcija proti Danes so v političnih krogih celo go-ionim, ki prekršijo mir), finančno sani-vorili o razdelitvi resortov, ki naj bi I ranje Ogrske in Avstrije, umik franco-se izvršila v takem slučaju. Te vesti so skih čet iz saarskega ozemlja, baje lansirali radikali sami. Izgleda, da| v dobro poučenih krogih govorijo, da prehaja vlada v krizo in nekateri pri-j.bo izvoljen za predsednika zasedanja čakujejo hiter razvoj novih dogodkov. Družbe narodov, ki se prične v pone-Novinarji 90 danes vprašali predsed- j deljek, jugoslovenski zunanji minister nika vlade kaj misli o položaju. Uzuno-vič je odgovoril: «Čakam, da mi izpre-membe dajo možnost, da tudi jaz odidem na dopust. O izpremembah pa ne morem nič izjaviti, ker sem preveč zaposlen v svojem kabinetu. Vem samo kaj se dela v vladi, v kabinetih in v narodni skupščini, ne vem pa kaj se dela zunaj». Smatrajo, da je hotel Uzunovič s tem povedati, da se ne udeležuje razgovorov s davidovičevci glede novih kombinacij. Mirnejši elementi med radikali in v opoziciji po zatrjujejo, da bo sklicanja narodne skupščine ni pričakovati nikakih zprememb. V dobro poučenih krogih zagotavljajo, da se bo narodna skupščina sestala 10. oktobra. Do 20. oktobra bi bil za- dr. Ninčić. PARIZ, 3. Briand je pred odhodom v Ženevo odgovoril časnikarjem na vprašanje, kaj meni on o različnih poizkusih sabotaže proti Družbi narodov. Briand je dejal: Družba narodov predstavlja trenotno najsigurnejše jamstvo za mir na svetu. Vsakdo, ki odkritosrčno hoče evropski mir, in je uverjen, da rešimo civilizacijo in človeške ideale, mora jasno manifestirati svojo voljo za obrambo Družbe narodov. Kar se mene tiče, poudarjam: Bramba Družbe narodov je bramba miru samega. Nič si ne »razkrivam težkih ovir, ki jih je treba premagati, da bomo dovršili delo, ki smo ga pričeli v Locarnu. Toda pred- niku Mofti za njegov trud, met je vreden vsakega truda. Jaz vi-!njeno gostoljubnost, nakar je bila seja tijami gleda na Družbo narodov. Jaa vem, koliko lahko računam na najboljše člane Družbe narodov. Njihova lojalnost in njihov pogum je najboljša garancija, da bodo prav nastopali v času, ko bo potreba braniti skupno stvar, ko bodo morali pokazati svojo odkritosrčnost, dobro voljo in nesebičnost. PARIZ, 3. Kakor piše «Excelsior», je francoska nota glede Tangerja zelo slična angleški noti. Nota ugotavlja, da se tangersko vprašanje ne more reševati skupno s drugimi vprašanji Družbe narodov. Zato se mora sklicati posebna konferenca po določbah, kot jih je določila pogodba v Algezirasu. Francija je pripravljena razpravljati skupno z drugimi državami-sopogodbenicami o preureditvi Tangerja in določitvi španske cone ter pristati na vse ugodnosti, ki so mogoče v tem oziru. , O vprašanju španske zahteve, da se problem Tangerja in dodelitev stalnega mesta v Svetu Družbe narodov skupno rešujeta, je razpravljala tudi švedska vlada. Zavzela je stališče, da ti dve vprašanji nimata nikake skupnosti in se morata reševati ločeno. PARIZ, 3. Dopisnik agencije Havas poroča iz Ženeve, da je madridska vlada, ne da bi čakala na sklep o dodelitvi mesta v Svetu, Že sedaj izrazila svoj desinteresement na delu v Družbi narodov. Tekom 24 ur bo prejelo generalno tajništvo oficijelno noto o tem koraku španske vlade. PARIZ, 3. «Daily Mail» poroča, da je prispel v Ženevo zastopnik turške diplomacije, da bi pripravil tla za vstop Turčije v Družbo narodov. Kriza v Dražbi narodov Papež bo posredoval pri španski? PARIZ, 3. Posebni poročevalec lista «Echo de Paris» poroča iz Ženeve: Sedaj ne bo več nikogar, ki bi hotel sprožiti vprašanje Tangerja, kajti Španska se že odpravlja iz Ženeve. Francija bo uredila tangersko vprašanje pozneje z Madridom in določiti bo treba ob tej priliki glavne točke skupne politike v Sredozemskem morju. Sporazum med Francijo in Špansko, sporazum, ki ga je skalila italijansko-španska pogodba, treba v najkrajšem času spet vzposta^ viti. «Petit Parisien», ki razpravlja o vpra^ šanju sprejema Nemčije, piše: Po izjavah, ki so jih dali vsi delegati komisije o sprejemu Nemčije, lahko sklepamo, da bo Nemčija gotovo sprejeta in da bo tudi takoj dobila stalno mesto v Svetu Družbe narodov. «Fi#aro» pravi, da bo Družba narodov z izstopom Španske dosti izgubila. Vse kaže, da se bo Družba narodov iz-premenila v Družbo Locarna, končno pa se bo Evropa povrnila k staremu sistemu ravnotežja in zvez. PARIZ, 3. Čeprav Španska še ni uradno sporočila, da izstopa iz Družbe narodov, vendar smatrajo v francoskih političnih krogih njen izstop kot gotovo stvar. Nekateri pa kljub temu trdijo, da se bo Španska samo za nekaj časa umaknila iz Družbe narodov v znak protesta, ker ni dobila stalnega mesta v Svetu. Posnemala bi Argentinijo, ki se je pred dvema letoma oddaljila od Družbe, pa se je pozneje spet povrnila. Listi objavljajo neko vest iz Londona, vest, ki jo je treba posneti s potrebijo previdnostjo in pridržkom. «Star» je obelodanil neko brzojavno poročilo iz Rima, ki pravi, da se je papež razgo-varjal včoraj celi dve uri z mons. Tode-schinijem, apostolskim nuncijem v Madridu, ter da se je razgovor nanašal na razmerje Španije do Družbe narodov. Poročilo zatrjuje, da se bo mons. Tode-schini takoj povrnil v Madrid, kjer bo obiskal kralja Alfonsa in gen. Primo de Rivera. Sporočil bo kralju in španskemu diktatorju, da je Vatikan mnenja, da bi morala Španska, v interesu katoliške Cerkve in svetovnega miru, še nadalje ostati v Družbi narodov. Nemška delegacija za Ženevo BERLIN, 3. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo določeno, da bo delegacija, ki bo zastopala Nemčijo na zborovanju Družbe narodov, tako-le sestavljena: Stresemann, dr. Schubert in dr. Gaus. Študijska komisija končala svoje delo ŽENEVA, 3. Komisija, ki se je bavila z vprašanjem reorganizacije Sveta Družbe narodov, je danes končala svoje .delo. Odobrila je poročilo, ki bo izročeno Svetu, ter je sprejela tudi resolucijo, ki jo je predlagal lord Cecil. Resolucija se nanaša predvsem na zahtevo Španske po stalnem mestu v Svetu, ugotavlja, da jc komisija skušala storiti vse, da ugodi v mejah možnosti tej zahtevi, ter izraža Upanje, da bo Španska še nadalje ostala v Družbi narodov. Zastopnik Italije son. Scialoja se je odškodnii*ske obveznice 67.55. Uradna cena zlata (2. 9.) L 530.60. BERL1TZSCHB0Lv,a Fabio FIUi 23'pouk tin prevodi v vseh jezikih, (i 59 TRGOVSKI pomočnik z dvema trgovskima tečajema, vešč slovenskega in italijanskega jezika isćfc primerne službe. Naslov pri upravništvu 1336 UČENEC za podkovasko obrt, krepak, od 15-10 let star, se sprejme. Tomšič Rajko, II. Bistrica ICO. i 1371 podkovaško obrt, krepak, od 15-16 2) Velika pevsko-igralna predstava ▼ KDO gornjem koncu Vrtojbe. Proslava dvajsetletnice društva «Napredek». &TANDREŽ S strehe Je padel 71-letni Andrej Novak je splezal na streho barake, da jo nekoliko popravi; pri tem sprejme pridnega, poštenega, vajenca. Naslov pri upravništvu. mehaničnega 1372 SEDLARSKEGA pomočnika in učenca sprejmem. Scles Anton, sedlar, Trnovo 77 II. Bistrica. 1373 PIANINI, moderni, zajamčeni, najnovejši dohodi, dokazani z železniškimi listinami (izključena tržaška izdelava) se prodajo na obroke. Via Solita- rio 25, III. » 1365 Dne 8. t. m. priredi naše »Prosvetno društvo« " izlet v Cepovan. Pevski zbor se že pridno vadi, da bo z lepimi narodnimi PODLISTEK JULES VERNE: (105) DramatiCna nezgoda delavca Vse svoje žive dni bo 28-letni težak Josip Curci, stanujoč v zagati Sotterranei št. 3, pomnil nezgodo, ki ga je doletela včeraj popoldne pri delu v škedenjskih plavžih. Okoli 15. nre je mazal z oljem kretnice pri tiru male železnice, ki prevaža železno rudo in premog v plavžih; zaglobljen v svoje delo ni zapazil, da se mu bliža mali vlak. Ko se je zavedel, nevarnosti, je bilo že prepozno; prisopihal je stroj in mladenič je izginil pod njim. Ob tem prizoru je navzočnim zastala kri v žilah, kajti prvi hip so vsi mislili da je mladeniča doletela grozna smrt. Toda ko se je vlak kmalu potem ustavil, so naSli Ćurčija navi dno nepoškodovanega na tiru; ko ga je stroj podrl, je namreč mladenič obležal v poglobljenem prostoru med obema tračnicama in, tako ušel strašni smrti. Kljub temu pa je zadobil precej hudo rano na glavi, široke praske na hrbtu in najbrž tudi notranje poškodbe. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, je bil Curci prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo okreval v par tednih, pa bo kljub temu lahko vesel, da jo je tako poceni iz-kupil. S tramvaja Je padla. Vdova Francesca Devescovi, stanujoča na nabrežju Nazario Sauro št. 18, se je včeraj predpoldne peljala s tramvajem po ulici Sani ta; ker ni našla sedeža, je stala spredaj. Ko je tramvaj privozil na ovinek v uli-i ci Orologio, je Devescovijeva radi sunka, mare 70—120; zelje belo 90—130; vrzote ki ga je povzročil obrat tramvaja, zgubila _______,_________________ 70—80; fižol v stročju zelen velik 40—80; ravnotežje ter padla na cesto. Pri tem te nastani v granitni hiši. Mojster Jup mu je ODŠEL je od doma fantič trinajst let star, močne postave, zdrave barve, oblečen v vsakdanjo pono-ženo obleko, hlače kratke do kolen, brez nogavic, je pa stopil tako nerodno, da je padel na črlje tna,vadfnf..in £a>b.rž žologlav Govori sioven- I, w, v* j^*™. sko m tudi italijansko; ima pa napako v govorjenju. tla. Domačini so prihiteli k njemu; ko so | Kdor bi kaj 2Vcdel 0 n{cmf naj pto spor8oči( Jn ^ pa Videli, da si je zlomil nogo lil dobil še £e bi g« dobil, naj ga osebno pripelje k Terezini druge rane, SO poklicali Zeleni kril, ki ga j Janlič, Ločnik pri Gorici, via Stazione, proti jako je odpeljal v goriško občinsko bolnišnico, dobri nagradi. 1328 Po mnenju zdravnikov se bo moral zdraviti najmanj tri tedne. SV. GORA NAD SOLKANOM Deček sa pogreša Od doma, kjer ima oče gostilno, je ušel trinajstletni deček, močne postave, zdrave barve, oblečen v sinjemodro pisano srajco, ponošene vsakdanje žametne hlače, brez nogavic. Deček govori slovensko in italijansko. Pri govoru nekoliko jeclja. Kdor bi ga dobil, naj ga pripelje očetu Andreju Gabrijelčiču, gostilničarju na Sv. Gori, kjer oobi pornjene stroške i nlepo nagrado. PODSABOTIN, V sredo popoldne je začelo goreti v seniku tukajšnjega posestnika Izidorja Radi-kona. Ogenj se je naglo Siril. Od povsod so hiteli ljudje, da pogase ogenj, oziroma da ga omeje. Kljub skrajnim naporom ni bilo mogoče rešiti poslopja. Zgorelo je seno in senik. Bilo je kakih 150 kvintalov sena. Ra-dikon ima precejšnjo škodo in sicer na nezavarovanem senu L 5200 in na stavbi 1500 L, ki je pa krita z zavarovanjem. Kako je nastal požar, se ni dalo ugotoviti. IDRIJA PRI B16L Izlet. RADI SELITVE v Ameriko se proda takoj za 60.000 Dinarjev posestvo obstoječe iz hiše s tremi sobami, kuhinj«, veže, dveh hramov, hleva s priti-klinanti vred, 70 q sena, živeža itd., njive in sadovnjake vse pri hiši na Uncu št. 2Ć, p. Rakek. (20 mizuit od postaje Rakek}. Redi se lahko dve govedi. Pojasnila daje lastnik Josip Komove, isto-tam. 1370 ELIZIK C HINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljie zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalesceaco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 1369 GLTKOL je pravi dobrotmk vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti, Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu- liani 42. 1367 Za pflbsd&lB lovsko sezlja je Isb, frsfoRrvgo Irlandski Sef ter (Ifiscli Setter) 8 mesecev star na prodal pri Evgenu Sfiligoj v Vipavi. BABICA« avtorizirana, sprejema noiače. slovensko. Slavec, Via Glulia 29. Govori 1369 Zdravnik (008) O« IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike ordinira v U. Bistrici štev. 122 | ^ vsak dan od 10-11 lix od 3-4 J Vodstvo UaMJiroskesa vzor&sga Velesejnm priredi od 4, do 13. 6eptembra 1926 L Pokrajinsko razstavo pod imenom LJUBLJANA V JESENI Razstava obsega sledeče panoge: poljedelstvo-mlekarstvo, vrtnarstvo, Čebelorejo, vinogradništvo) živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošno razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo itd. ObiskoTalci bodo deležni sledečih olaji-.v: 50% popust na jugoslovanskih želernicah, 30% popust na italijanskih želznicah. — Lir 12 konzularni vizum. _ Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisarju razstave Oglasni zavod G. Čehovin - Trst, Viale XX Settembre 65, I. - Telefon 33-17. NB. - Preskrbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija. K gornjemu znesku naj se dodz še Lir 7 za poštne in režijske troike. 870 KRONI plačuje vedno par cent. več kot drugi ALOJZIJ POVH. Piazza Gsri&oldi Z »is prvo Pasi te na naslov.' nadstropje Pazita na naslov! i rji Te ofroh daleč od vaSega nadzorstva in lahko oboli na glistah, ki so nevarne čre^ vesne zajedavke. V vsakem takem slučaju da)fe vašim otrokom ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PROTI GLISTAM, ki takoj in gotovo uniči vse gliste. V zelenih zavitkih po L. i,— Prodaja se v vseh lekarnah. ČOKOLADNI 80K8GH PROTI GLISTAM Kcmičrto-telturaiikl tavod »Alla Madonno deli« Salule* • Ca*. Rftff. Godino ■ Triejle, S. Glacomo. Olovni zostopnfk in zaloinik xa Italijo In kolonije; AdoKo Cechel - Tritsle, V|Q S. Mco!6 II NA MORJU. 9 HRIBIH IN NA LETOVIŠČU IMEJTE tfEDNO NA RAZPOLAGO ..ARRiBO" ZA ZDRA9JE VASlH OTROK. 2 j- ' zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Briilania. plaila. ZG-krnaske zlals \m\i Albert Povh — urama Trstf Vla Mazzinl 4o 9!4 Skrivnostni otok Pač pa so sklenili, da bodo objadrali otok s šalupo 5e pred nastopom slabega vremena. Obala ni bila Še popolnoma raziskana. Obrežje med Slapno reko in Čeljustnima rtoma proti severu in zapadu kakor tudi ozki zaliv med omenjenima rtoma so le površno poznali. Ta izlet je predlagal Pencroff, a inženir mu je takoj' pritrdil, ker je sam želel natančneje poznati ta del njih zemlje. Dasi je bilo vreme nekoliko izpremen-ljivo, ni kazal tlakomer bogve kako velikih' padcev, tako da so smeli upati na ugoden veter. V prvem aprilskem tednu je zaCel pihati stalen zapadni veter, tlakomer se je dvignil na 759 mm in ostal v tisti višini, nakar so naseljenci sklenili, da se podajo na pot. Dan izleta so določili na 16. aprila. Naložili so na Bonaventuro vse potrebno za daljšo pot. Cir Smith je obvestil Ayrtona o predstojećem potovanju ter ga povabil, naj se jim pridruži; ker pa je ostal rajši na suhem, so sklenili, naj se za časa njih odsotnosti bil za družbo in ni prav nič ugovarjal temu. Zjutraj 16. aprila so se naseljenci s Topom vred vkrcali. Močan veter je pihal od jugozapada. Đonaventura je morala lavirati, ko je prišla iz Zrakoplovnega pristana, ako je hotela prijadrati do Kačastega predgorja. Od devetdeset milj obsega otoka je odpadlo dvajset na južno obalo od Zrakoplovnega pristana do omenjenega predgorja. Teh dvajset milj so morali napraviti proti vetru. Za to prvo pot do omenjenega rta so porabili ves dan, zakaj ladja je plula samo dve uri z oseko, a naslednjih šest ur ji je nasprotovala plima. Bila je že noč, ko so objadrali predgorje. Pencroff je predlagal inženirju, naj bi z dvema spetima jadroma nadaljevali pot z zmanjšano hitrostjo; Cir Smith pa je velel zasidrati ladjo kaki dve kablovi dolžini od obrežja in počakati dneva, ker si je hotel ogledati obalo. Istočasno so sklenili, da ne bodo ponoči sploh jadrali in tudi naslednjega večera zasidrali ladjo blizu suhega, če bosta le veter in vreme za to ugodna. Prebili so torej noč v bližini predgorja, in ker je z nočjo tudi veter prenehal, je nastopila pokojno tišina. Ramen mornarja niso potniki spali na Bonaventuri morda tako dobro kakor v svojih posteljah v granitni hiši, toda spali so vendarle. Naseljenci so že poznali to krasno gozdnato obalo, ker so jo že prehodili, vkljub temu pa je vzbudila v vseh občudovanje. Vozili so prav tik zemlje, zmanjšali hitrost ladje, da bi vse dobro videli, izogibali so se le posameznim drevesnim deblom, ki so ponekod plavali na površju. Večkrat so vrgli sidro v vodo in Gedeon Spilett je fotografiral nekatere dele te pokrajine. Okrog poldne je prispela Bonaventuru k Izlivu Slapne reke. Onstran slapa na desnem bregu reke je bilo drevje bolj redko, a tri milje dalje so stale le posamezne skupine med zapadnimi odrastki gore, katere nerodovitni grbenci so se raztezali do brega. Kakšna razlika med južnim in severnim, delom te obalel Kakor je bil prvi gozdnat in zelen, tako pust in divji je bil drugi! Pravcata »železna obala«, kakor pravijo v nekaterih deželah, a njena raztrgana formacija je dokazovala, da se je tu v geoloških časih ognjsno tekoči bazaii z naglo kristalizacijp zlil ■ zemljo. Bila je to prava zmes stra* hotnih grobelj. Ako bi bili naseljenci padi* slučajno na ta del otoka, bi bili obupali nac1 svojo usodo. Ko so se prvič povzpeli na Franklinovo goro, niso mogli z višine jasno razločiti te puste obale; z morja pa je bilf videti ta obala tako čudna kakor maloka-teri del zemlje.