GEOGRAFSKI OBZORNIK KOMISIJA ZA STANDARDIZACIJO ZEMLJEPISNIH IMEN Drago P e r k o Slovenija je postala samostojna država in člani- ca Organizacije združenih narodov. S tem je bila na temelju spoštovanja resolucij OZN obvezana, da us- tanovi nacionalni organ, zadolžen za standardiza- cijo zemljepisnih imen. Nekdanja Jugoslavija je bi- la ena redkih članic, ki ni imela komisije za standar- dizacijo zemljepisnih imen. Makedonija in Sloveni- ja sta sicer ustanovili republiški komisiji, ki pa nista imeli pooblastil za zastopanje na zasedanjih OZN in pri mednarodni standardizaciji. Zato je skupina strokovnjakov oblikovala pobu- do za ustanovitev komisije za standardizacijo zem- ljepisnih imen. Na podlagi raziskovalne naloge Uporaba resolucij OZN (Komisije za standardizaci- jo zemljepisnih imen) na slovenskem ozemlju s pred- logom vključitve v mednarodno standardizacijo, ki jo je izdelal mag. Dalibor Radovan z Inštituta za geo- dezijo in fotogrametrijo, in drugega gradiva je Ema Pogorelčnik z Geodetske uprave Republike Sloveni- je preoblikovala pobudo v predlog in sprožila posto- pek za oblikovanje slovenske državne komisije. Vlada Republike Slovenije je tako 14. septembra leta 1995 sprejela sklep o ustanovitvi Komisije za standardiza- cijo zemljepisnih imen in imenovala njene člane. Komisijo sestavljajo dr. Milan Orožen Adamič, dr. Drago Perko, dr. Metka Furlan in dr. Matej Ga- brovec z Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti, Anton Pogač- nik z Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, Borut Mahnič z Ministrstva za zuna- nje zadeve, Božidar Humar z Ministrstva za notra- nje zadeve, Janez Rebec in Božena Mauri z Zavo- da Republike Slovenije za statistiko, mag. Dalibor Ra- dovan z Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Fa- kultete za gradbeništvo in geodezijo, Drago Kladnik z Inštituta za geografijo in Ema Pogorelčnik z Geo- detske uprave Republike Slovenije. Sedež komisije je na Geografskem inštitutu ZRC SAZU. Mesto sekretarja komisije je prevzela dr. Maja Tople, raziskovalka na Geografskem inštitutu ZRC SAZU. Prvi sestanek komisije je bil 26. septembra le- ta 1995. Za predsednika komisije je bil izvoljen dr. Milan Orožen Adamič. Program komisije za leto 1995 obsega: izdela- vo toponimskih napotkov, izdelavo terminološkega slovarja, pregled spornih imen držav, pregled spor- nih imen naselij in spremljanje tekočih problemov. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG je že iz- delal nalogo Slovar toponimske terminologije, ki vse- buje angleški izvirnik dokumenta Združenih narodov »Dictionary of toponymie terminology«, njegov pre- vod »Angleško-slovenski slovar toponimske terminolo- gije« in slovenski nacionalni toponimski slovar po pri- poročilih Združenih narodov »Slovensko-slovenski slo- var toponimske terminologije«. Avtorji so 374 termi- nom iz originalne verzije dodali še 146 novih terminov. Geografski inštitut ZRC SAZU je izdelal predlog standardizacije imen držav, ki upošteva pravila slo- venskega pravopisa, ki pravijo, da imena držav slo- venimo (podomačujemo). Ker so sestavni deli neka- terih imen držav tudi osebna lastna imena in zem- ljepisna lastna imena, predlog upošteva še pravili, da osebna lastna imena načeloma ohranjamo, slo- venimo pa med drugim imena znanih vladarskih ro- dovin in svetnikov, ter da načeloma znana zemlje- pisna lastna imena slovenimo, manj znana pa ohra- njamo v izvirni obliki (izvirnik za latinične pisave, tran- sliteracija za nelatinične pisave). Geografski inštitut ZRC SAZU je izdelal tudi predlog za standardizacijo uradnih, daljših imen dr- žav, ki temelji na mednarodnem standardu za drža- ve in ozemlja ISO-3166. Po tem standardu je krat- ko ime za našo državo Slovenija, uradno, daljše ime Republika Slovenija, tričrkovna koda SVN, dvočrkov- na koda SI in trištevilčna oznaka 705. Geografski inštitut ZRC SAZU je izdelal tudi pre- gled spornih uradnih imen naselij v Sloveniji. Sporna so predvsem imena z okrajšavo ali besedo »(del)«, npr. St. Jurij ali Brezovec (del), in naselja z enakim imenom. V Sloveniji je namreč skoraj 8 % naselij, ki imajo enako ime. Od tega je kar 8 Pristav in 8 Po- tokov, po 7 Dolenjih vasi, Brezij, Raven in Trnovcev, po 6 Selc, Logov, Laz, Planin, Brd, Gradišč, Javorij, Goric in Podgradov. Petnajst imen naselij se pojavi po petkrat, 29 po štirikrat, 73 po trikrat, 329 imen naselij pa se pojavi dvakrat. Že teh nekaj primerov kaže na probleme, s ka- terimi se bo srečala Komisja za standardizacijo zem- ljepisnih imen. Ker se tudi geografi stalno srečujemo s problematiko zemljepisnih imen, je uspešno delo komisije pomemben temelj za razvoj geografije. 3