Zasedanje zborov velenjske občinske skupščine
Odločitev še ni padla!
njajo sklepov povezanih z ekološko sanacijo TEŠ, po podpisu pa bodo problematiko ponovno obravnavali.
Oktober,
varstva pred požarom
Že nekaj let zapovrstjo je oktober posvečen varstvu pred požarom. Številni požari v letošnjem letu zgovorno kažejo, da je potrebno problematiko požarnega varstva še bolj približati krajanom, delavcem in šolski mladini. Prav zato gasilska društva širom Slovenije v mesecu oktobru pripravljajo številne aktivnosti, ki bodo potekale pod geslom »za varnejši dom«.
Tudi občinska gasilska zveza Velenje je naročila vsem gasilskim društvom, da izvedejo določene naloge v mesecu varstva pred požarom. Med drugima naj bi društva pripravila razstave gasilske opreme in omogočila šolski mladini ogled razstav in domov, nadalje naj bi gasilci opravili požarno varnostne preglede po domovih, podjetjih in trgovinah. Občinska gasilska zveza bo izvedla tudi več skupnih gasilskih vaj.
To je le nekaj nalog, ki čakajo gasilce v letošnjem oktobru, zaželjeno, če ne že nujno, pa bi bilo, da bi pri vseh akcijah sodelovali tudi občani. Naj postane oktober, mesec varstva pred požari opomin, da so požari in njihove posledice, naše veliko, če že ne preveliko zlo.
B. M.
Program Pikinega festivala
PIKIN TEDEN
Ponedeljek, 5. oktobra 1992,
ob 17.00 dom kulture Velenje Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana L. Caroll: ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI
Vstopnice: 100 SIT
Torek, 6. oktobra 1992,
ob 17.00 dom kulture Velenje Celjsko plesno gledališče Jana Stržinar: KAPLJICA
Koreografija: Goga Stefanovič - Erjavec Vstopnice: 100 SIT.
Sreda, 7.oktober 1992,
ob 9.00 - mala dvorana doma kulture GARDALAND
ples, diapozitivi, video
Produkcija: Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Vstopnine ni!
ob 11.00 - mala dvorana doma kulture Velenje KEKEC kviz
Voditelja: Marko in Irena Vstopnine ni!
ob 17.00 dom kulture Velenje Slovensko ljudsko gledališče Celje
(sen - Veras: DALEČ OD DVORCA
ftf Vstopnitf|\l00 SIT
Četrtek, 8. oktober 1992
ob 17.00 - dom kulture Velenje Malo plesno gledališče Maribor PIKA NOGAVIČKA Glasba: Kruno Cipci Koreografija: Iko Otrin Vstopnice: 100 SIT. ob 19.00 - dom kulture Velenje MOJ PRVI KEKEC Pogovor z ustvarjalci prvega Kekca bo vodila Miša Molk Odlomki iz filma Kekec, Triglav, 1951 Vstopnice: 100 sit.
Petek, 9. oktobra 1992
ob 17.00 - Dom Kulture Velenje Lutkovno gledališče Ljubljana: OH, TE PRINCESE
Vstopnica 100 SIT

Razstave:
knjižnica Velenje: KEKEC avla občinske skupščine: PIKA NOGAVIČKA veleblagovnica NAMA: KRIŠTOF KOLUMB avla doma kulture: OSTRŽEK
galerija Gorenje Servis: MALA NAPOTNIKOVA KOLONIJA
sobota 10.
PIKIN DAN
oktober 1992
Zasedanje zborov SO Mozirje
Kljub poletnemu odmoru spet nesklepčnost
Po skoraj trimesečnem odmoru so se minuli petek na skupnem zasedanju zbrali poslanci vseh treh zborov skupščine občine Mozirje.
Prizorišče: Pikin trg v Velenju Pričetek: ob 9.00
Aktivnosti: Pikin oder, Pikin sejem, Pikine delavnice Pikina parada ob 15.00 Posebni gostje: Sten Vilar, Svetlana Makarovič, Ljerka Belak. Božo Kos, Mateja Koležnik itd.
Zaključek: ob 17.00
Poslanske klopi so si v tem času zares lahko odpočile in so najbrž pričakovale polno zasedenost prav tako odpoči-tih poslancev. Vseeno pretirane gneče že na začetku ni bilo, bila pa je zagotovljena sklepčnost. Na začetku seveda. Zaradi dolgega premora je bil dnevni red razumljivo dovolj obsežen, da se je obetala dolgotrajna seja, kar spet ni obetalo nič dobrega v zvezi s sklepčnostjo. Že na začetku so na dnevni red uvrstili dovolj zanimivo dodatno točko, pri posameznih točkah se je (ne)pričakovano zapletlo,
kar pa kaže, da poslanci svoje poslanstvo vendarle jemljejo resno in zadev ne sprejemajo po hitrem postopku zaradi hitrega postopka samega po sebi. Kakorkoli že, seja se je pričela ob 7. uri in bila po petih urah skoraj točno opoldne prekinjena zaradi nesklepčnosti. Nadaljevanje sledi, ob njem pa sta do konca leta predvideni še dve redni seji, če seveda računamo na sklepčnost v vseh treh primerih. (Dalje na 3. strani)
SDP
VELENJE
854-381
MLADINSKI SERVIS "v ■ ■ * j «.-
tel.: 854-831, 853-061
		d	VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
STUDIORtBIRNIlt Id 063/MI-9M, /m: 063IH5I-6M			
AKCIJA
Policisti in inšpektorji so spet dali pod drobnogled nekaj...
Stran 5
MED
POLHARJI
v lepi jesenski noči
Stran 8
CELJSKI VEČER
na Dobrni z dr. Janezom Drnovškom
Stran 4
številka 39, cena 70 tolarjev velenje, 1. oktobra 1992
Odločitev o tem, kaj po novem letu, ko bo treba začeti uresničevati sklep sprejet v velenjski skupščini pred dvema letoma o zmanjšanju emisij žveplovega dioksida iz TEŠ za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1900, na torkovem zasedanju zborov še ni padla. Ker čistilnih naprav še ni, bi bilo to možno le z zmanjšanjem proizvodnje v elektrarni in rudniku, kar pa bi prineslo s seboj vrsto gospodarskih in socialnih težav.
Predsednik velenjske vlade Franjo Bartolac je začel razpravo in pred delegate razgrnil vse tri možne variante. Prvo, ki bi pomenila praktično zapiranje velenjskega premogovnika, drugo, ki ima za osnovo postopno zmanjševanje emisij do konca leta 1996 in s tem tudi zmanjševanje izkopa premoga in tretjo, ki ne posega v količinsko proizvodnjo, ampak temelji le na dostednem upoštevanju in izvajanju določb republiškega odloka o mejnih imisijah ter
Občinskega o varstvu zraka. Za to možnost se je ogreval
izvršni svet. Razprava je od začetka kazala, da je ta še najbolj sprejemljiva za mnoge poslance, a so ob koncu odločili, da do podpisa pogodbe o izvajanju del na čistilni napravi med investitorjem in izvajalcem ne spremi-
Zeleni Velenja so skupščini predlagali pričetek postopka za razrešitev predsednika izvršnega sveta, ker mu očitajo, da naloženega dela ni opravil. Več na 3. strani.
Milena Krstič—Planine
Živahni pogovori so med poslanci in gosti potekali tudi v skupščinskem preddverju
(Foto: Aljoša Videtič)
5\[ovice
v
V	Šoštanju izbirajo izvajalce
Potem ko je slovenska skupščina vendarle dala jamstvo šoštanjskim termoelektrarnam za najetje kreditov v višini 130 milijonov mark, so se v tem kolektivu nadaljevale pospešene priprave na to izgradnjo. Kot je povedal direktor Jaroslav Vrtačnik, bodo opravili v teh dneh zaključne pogovore z vsemi štirimi ponudniki, na osnovi tega pa bodo lahko izdelali veljaven investicijski program. Sočasno s tem bodo sklenili doolgoročno pogodbo z Elesom o prodaji električne energije in na ta način zagotovili še potrebna lastna sredstva. Ocenjujejo, da bodo pogodbo z izvajalcem del podpisali najkasneje do 7. novembra letos. Če bo šlo vse po sreči, bodo lahko čistilne naprave na četrtem bloku šoštanjskih termoelektrarn začele obratovati konec leta 1994.
Slovenija nova članica IUAPPA
Na devetem svetovnem kongresu "ČISTI ZRAK" v Mon-trealu je sodelovalo več kot trideset držav, med njimi tudi deset strokovnjakov iz Slovenije, ki jo je predstavljal tudi Zavod za ekološke raziskave ERICo iz Velenja. Na kongresu je predavalo šest slovenskih strokovnjakov, kar štirje referati pa so predstavljali rezultate raziskav v Šaleški dolini. Zanimanje za raziskave v Sloveniji je bilo veliko in slovenske raziskovalce so povabili na strokovno usposabljanje, ki ga v Kanadi vsako leto organizirajo za njihove in tuje strokovnjake. Povedati velja, da so Slovenijo sprejeli v članstvo te pomembne mednarodne organizacije; ob njej so sprejeli še Poljsko.
V	Celju nič novega
V	Celju tudi po seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine (prejšnji ponedeljek) in po četrtkovi skupni seji vseh treh zborov na kadrovskem področju ni nič novega. Na prvi seji niso izvolili novega predsednika zbora - seje sploh ni bilo, ker se je zbralo premalo poslancev. Na četrtkovi seji pa niso izvolili ne podpredsednika občine (za področje družbenih dejavnosti) ne novega predsednika celjskega izvršnega sveta. Dvema že prej znanima kandidatoma so krščanski demokrati dodali še tretjega, vendar nihče od teh ni dobil dovolj glasov poslancev. "Brezglavost" celjske občine se tako še nadaljuje, (k)
Trgatev pred vrati
Za zaposlene na Eri Vino Šmartno ob Paki so vnete priprave na letošnjo trgatev mimo. Tako kot v drugih vinogradniških področjih v Sloveniji je tudi v šmarško-virštanjskem vinorodnem okolišu letina kazala zelo dobro. Cvetni nastavek, zgodnje cvetenje in uspešna plodnja so napovedovali celo izredno kakovosten pridelek.
Suša in izredna poletna vročina pa sta seveda naredili svoje. Po ocenah sta "oklestili" pridelek za okrog 20 odstotkov- na nekaterih površinah bo|j, na drugih manj, pač odvisno od vrste tal. Tam, kjer prizadetost zaradi suše ni velika, bo kakovost grozdja zelo dobra (seveda brez velikih vremenskih neprilik do spravila). Nekateri celo napovedujejo približanje letniku 83,ki ga poznavalci vin imenujejo tudi hit letnik stoletja.
V	kleti Imeno, ki prevzema pridelek iz šmarško-virStanjskega vinorodnega okoliša, naj bi odkupili okoli 50 vagonov grozdja. Trgati pa so ga začeli v začetku tega tedna.
Na grobovih vojakov - pozivi za mir
Na celjskem mestnem pokopališču je bila v soboto posebna slovesnost: po dolgoletnih prizadevanjih in urejanju so odprli grobišče nemških vojakov, ki so na slovenskih tleh padli v prvi in drugi svetovni vojni. Mnogi govorci, med njimi tudi veleposlanik Nemčije v Ljubljani Gunter Seifert, so ob tem dejanju opozarjali na grozote vojne in se zavzemali za mir. Ob tem so opozarjali tudi na grozote vojne, ki divja v bližnji Bosni in Hercegovini. Menili so tudi, da je ta prireditev priložnost za spravo ter za prizadevala, da se take grozote ne bi več ponovile.
Na to grobiščena celjskem mestnem pokopališču so prenesli posmrtne ostanke 986 vojakov, ki so padli v II. svetovni vojni, pa tudi 902 iz prve svetovne vojne. Predvsem predstavniki Nemške zveze za vprašanja grobov padlih veteranov so se zavzeli, da bi taka grobišča kmalu uredili še drugod po Sloveniji, pa tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije, (k)
Ljubitelji kulture gredo spet na pot
V	Gorenju so že pred časom začeli z načrtnimi ogledi kulturnih zanimivosti doma in na tujem. Od 2. do 9. oktobra bo organizirala Gorenjeva "Kulturnica" ogled kulturnih znamenitosti Leningrada in Minska. Z njim bo začela novo sezono načrtnih ogledov kulturnih znamenitosti po svetu.
Predstavniki društva multiple skleroze Gorenjske v Velenju
"Taka srečanja bomo nadaljevali"
BORŽA VRED
Omenili smo že, da se na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, glede na način odplačila obveznice trguje z dvema vrstama obveznic. V prvo skupino lahko uvrstimo obveznice z enkratnim odplačilom glavnice in polletnim ali letnim izplačilom obresti, drugo skupino pa predstavljajo anuitetne obveznice, kjer se glavnica odplačuje v več obrokih hkrati z izplačilom obresti. V današnjem prispevku si oglejmo prednosti in slabosti obeh vrst obveznic.
V praksi prevladuje prva skupina obveznic, saj ni potrebna nenehna skrb za rein-vestiranje (ponovno naložbo) odplačanega dela glavnice. Trgovanje je preprostejše, saj ni potrebno	neprestano
preračunavanje ostanka glavnice. Oblika je primernejša tudi za izdajatelja, saj lahko
Za ljudi, ki jih povezuje ista neozdravljiva bolezen, nekatere je celo priklenila na invalidski voziček, je vsako srečanje prisrčno in doživeto. Tako je bilo tudi na sobotnem srečanju v Velenju med člani društev multiple skleroze gorenjske in velenjsko - koroške podružnice. Gostje z Gorenjske so se v Velenje pripeljali predvsem zato, da dan preživijo skupaj z velenjskimi člani in se tako bolje spoznajo med seboj ter pogovorijo o vsem kar jih veže. Srečanja sta se udeležili tudi dr.Veronika Cankar, predsednica ljubljanske
podružnice društva ter Jelka Pavšič, poverjenica te podružnice.
V soboto dopoldne je za goste in gostitelje predsednik SO Velenje Pankrac Semečnik pripravil v avli skupščine sprejem, učenca glasbene šole pa sta izvedla krajši glasbeni program. Velenjski župan je udeležencem najprej zaželel dobrodošlico in dobro počutje v Velenju in med drugim dejal: "Vesel sem, da sem se srečal z vami, ki ste vztrajni in vam je upoanje v življenju enako kot drugim, čeprav vas spremlja huda bolezen. Zato
Udeležence srečanja je najprej pozdravil velenjski župan
naj bo naše in vaše srečanje toliko lepše in nepozabno. Na srečo živimo v zdravi državi, ki skuša pomagati vsem ljudem do enako vrednega življenja. Država v okviru svojih možnosti skuša tudi denarno pomagati, žal pa je tega denarja mnogo premalo," je še dodal župan in v nadaljevanju na kratko predstavil občino Velenje. Za mnenje o srečanju smo zaprosili predsednika gorenjske podružnice Jožeta Tavčarja, ki je povedal: "Včasih smo imeli skupna srečanja vseh podružnic, pa smo ugotovili, da se ob takem številu članov težko med seboj spoznavamo. Zato smo sklenili, da se naenkrat srečata le po dve podružnici in tako bolje spoznata druga drugo. To je prvo tovrstno srečanje, z njim bomo nadaljevali in velenjsko-koroške člane povabili k nam v goste. Članom takšna srečanja veliko pomenijo, saj se lahko vsaj malo sprostijo in za nekaj časa pozabijo na vsakodnevne tegobe."
Po sprejemu pri županu so srečanje nadaljevali z ogledom mesta Velenje, sklenili pa so ga s kosilom in družabnim srečanjem v gostišču Zaje.
B.Mugerle
v
Šmartno ob Paki
v
Čigava je šola?
Čigava je stara osnovna šola v središču kraja? Delegatsko vprašanje delegata krajevne skupnosti iz Šmartnega ob Paki ,zastavljenem na enem od letošnjih zasedanj zbora KS velenjske občinske skupščine, ostaja še vedno brez odgovora.To temo je sicer pristojno celjsko sodišče že obravnavalo in lastništvo dodelilo velenjskemu Vegradu, vendar se je krajevna skupnost na omenjeni sklep pritožila na višjo republiško ustanovo.
Vsa zadeva še najbrž ne bi imela takšnega epiloga kot ga ima, če Vegrad kot sedanji uporabnik ne bi omenjenega objekta prodal zasebniku( menda brez vednosti krajevne skupnosti).V krajevni skupnosti po tem dejanju seveda niso ostali križem rok..Toliko manj zato, ker naj bi vsa zbrana dokumentacija govorila o oddaji objekta v upravljanje in v uporabo gradbenemu podjetju Oljka oziroma njegovemu pravnemu nasledniku Vegradu.To pa, po mnenju krajevnih veljakov, še ni lastništvo.
POSLOVNE INFORMACIJE
♦	Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za gostinstvo in
turizem' prireja 39. GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR in sicer 21. in 22. oktobra v Kranjski Gori. Rok prijave je 10. oktober 1992.
♦	Gospodarska zbornica Slovenije - Služba za ekonomske odnose s tujino je pripravila program tržnih aktivnosti do konca leta 1992 z načrtom po posameznih državah. Program in pojasnila sona voljo na Območni zbornici Velenje.
♦	V okviru pospeševanja sodelovanja z bivšimi državami SPV se
pripravljajo vladno gospodarski obiski teh držav. Pozivamo vsa podjetja, da posredujejo svoje predloge.
♦	6. oktobra bo obiskal Območno zbornico Velenje predstavnik
Gospodarske zbornice Madžarske iz Gradca. Prosimo vse zainteresirana podjetja, da ponudijo predloge sodelovanja.
♦	Center za tehnološko usposabljanje Ljubljana prireja seminar
"Mednarodni sistem zagotavljanja kakovosti - ISO 9000 in statistična procesna kontrola (SPO)". Seminar bo potekal 29. in 30. septembra 1992 ob 9.00 uri v Hotelu Prebold. Prijave sprejemamo na Območni zbornici Velenje.
♦	Center za tehnološko usposabljanje Ljubljane prireja seminar
"Ocenjevanje delovne uspešnosti in motivacije". Seminar bo potekal 12. in 13. oktobra 1992 v Velenju - Gorenje. Prijave sprejemamo na Območni zbornici Velenje.
♦	Na Območni zbornici Velenje smo dobili nov spisek Evropske
skupnosti o poslovnih možnosti. Spisek je na vpogled na Območni zbornici Velenje.
♦	Obveščamo vse interesente za JOINT VENTURE posle z Italijo, da imamo neposredne stike z italijanskim vladnim podjetjem iz Rima za JOINT VENTURE posle Italije z vzodno Evropo. Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje.
Direktor GZ Velenje: Božo Lednik
Ob mednarodnem dnevu slušno prizadetih
Enakopravnejša obravnava slušno prizadetih
Nad 500 slušno prizadetih iz vse Slovenije se je v soboto zbralo na Gričku nad Celjem, kjer so s pestro prireditvijo proslavili mednarodni dan slušno prizadetih. Proslave so se udeležili tudi predstavniki sorodnih organizacij iz sosednjih držav, pa tudi John Strom, predstavnik OZN. Za slušno prizadete s celjskega območja pa je tudi zelo pomembno, da so v soboto v Celju odprli nov dom, kjer se bodo lahko zbirali slušno prizadeti na družabnih in delovnih srečanjih, tu pa bo imela svoj sedež tudi delovna organizacija, ki zaposluje le slušno prizadete. V kratkem naj bi uredili še servis za popravilo slušnih aparatov. Dom so v glavnem uredili s svojim delom člani sami, na pomoč pa so jim priskočila tudi nekatera podjetja in organizacije. Tudi ob tej prireditvi v Celju so slušno prizadeti ponovili nekatere svoje zahteve, da bi bili enakopravneje vključeni v našo družbo. Terjajo spremembo določila, ki
jim priznava le 70 odstotno invalidnost, s čemer niso deležni nekaterih benifikacij, čeprav bi do njih gotovo bili upravičeni. Pri tem namreč še vedno velja stara jugoslowanska zakonodaja, slušno prizadeti pa se zavzemajo, da bi to področje uskladili z evropsko zakonodajo in standardi. Terjajo tudi sprememb-no tretmaja invalidskih organizacij, saj jih zdaj še vedno obravnavajo kot društva, pa tudi spremembe pri komunikacijah. Novi zakon o informiranju naj bi privedel do enakopravnejšega obravnavanja tako prizadetih ljudi; predvsem želijo več oddaj na televiziji, ki bi bile podnaslovljene.
Za enakopravnejše obravnavanje slušno prizadetih se je zavzel tudi slavnostni govornik Božidar Voljč, minister za zdravstveno in socialno varstvo republike Slovenije. Dejal je še, da je ta organizacija (v Sloveniji je v 11 društvih slušno prizadetih vključenih 6800 članov) marsikateri drugi lahko za vzor.	(k)
zbrani kapital večkrat "obrne" in s tem ustvari večji dobiček. Omogoča mu stabilnejše finančno poslovanje. Vsekakor pa je obveznica z enkratnim odplačilom glavnice dražja za izdajatelja, saj je obrestna mera praviloma višja (večje tveganje zaradi daljše vezave), obresti pa se plačujejo vse do zapadlosti celotne glavnice.
Anuitetna obveznica, pri kateri se plačujejo obresti le na preostanek glavnice, je z vidika tveganja ugodnejša za vlagatelja. Pri tovrstnih obveznicah vlagatelj sproti ugotavlja plačilno sposobnost podjetja, saj vsaka zamuda obroka opozori na določene finančne težave. V primeru stečaja izdajatelja je izguba za vlagatelja manjša, saj izgubi le še neodplačani del glavnice.
LB Splošna banka Velenje d.d.
Borzni posrednik: M. Zimšek
SAVINJSKO - ŠALEŠKA NAVEZA
Kakor boš sejal, tako boš
Vse bolj sicer poudarjamo, da se uspešno vključujemo v moderne družbe, pa vendarle še vedno velja, da ne moremo pozabiti vsega, iz česar smo zrasli. Pa tako tudi ne na rekla, ki so zrasla iz ljudi; tistih pravih ljudi, ne iz ust predstavnikov ljudi, ki često govorijo stvari, za katere zago-tavljajo^ da so jih za to "zadolžili" - v resnici pa so vse te stvari zrasle na njihovem lastnem zeljniku, ali kvečjemu na njihovem zaplan-kanem strankarskem vrtu.
Tisto "Kakor boš sejal, tako boš žel" ne velja le za predstavnike kmečkega živl-ja, tako kot tisto "Kakor si boš postlal, tako boš spal" ne le za nezaposlene ali upokojence. Oboje izraža veliko takega, česar bi se še kako morali zavedati sejalci
na skupščinah najrazličnejših nivojev; pa seveda še kako tudi vsi mi v sedanjem predvolilnem času.
Prav zdaj je namreč čas, ko odbiramo seme, ki ga bomo vsejali, da bi imeli čimbogatejšo žetev. Še tako moramo biti pesniško skeptični: "Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve", toda malo le moramo zaupati v svoje sposobnosti in zdravo selekcioniranje. Po prvi volilni evforiji smo naša rešeta že malo popravili, ve-jevnice naravnali, tako da bomo laže ločevali ljulko od semena. Zdaj se nam je namreč zgodilo ravno obratno, kot bi se naj: pri sejanju tisto, kar najprej pride na površje, odvrže mo - pred časom pri nas očitno nismo naredili vedno tako.
Kmetu je lahko: če opazi,
da se je med žitom pojavilo še kaj plevela, stvar ponovno preseje in vsiljivce odpravi. V našem življenju je žal drugače, saj izkušnje kažejo, da nekateri imajo kar radi tudi kaj plevela in drugih primesi, pa čeprav je jasno, da bo iz tega kruh slabše kakovosti.
Seveda pa moramo na seme in sejanje gledati tudi na nižjih ravneh. Eni vidijo seme v čimhitrejšem "sprejetju ureditvenega načrta za velenjske centralne mestne predele; pa naj bo malo bolj ali malo manj zakonito. Če tega ne bo, se bi lahko še izcimilo, da bi Velenju kdo ukradel Zavod za zaposlovanje, če ne bi zanj uredili dodatnih prostorov. Tak zavod pa ob vse večji brezposelnosti dodatne prostore seveda potrebuje.
Drugi vidijo tako seme v pravilnem povezovanju in potrebni agresivnosti, saj ni prav, da pobudo prevzemojo npr. "celo" Celjani, ki že vodijo svojo volilno politiko. Hvala bogu, da jim vedno ne uspeva. Svojevrstno seme naj bi bila tudi bitka za ceste, čeprav "brez upa zmage", saj se sicer lahko znajdemo prometno izolirani tako od metropole kot od severnih sosedov. Semen, ki jim lahko rečemo tudi železo, ki ga je treba kovati, dokler je vroče, pa je še več. Seveda pa tudi za vsa ta velja, da jih je treba prav prijeti; sicer se nam lahko zgodi, da bi se, namesto da bi oblikovali lep izdelek, le vsi skupaj opekli.
Invalidov - takih in drugačnih - pa imamo pri nas že tako dovolj.
(kr)
1. oktobra 1992
DOGODKI
nas cas
3
Zasedanje zborov SO Mozirje
Kljub poletnemu odmoru spet nesklepčnost
Dodatna točka, ki so jo na zahtevo dr. Antona Žunterja uvrstili na dnevni red, je bil trenutni položaj v Gorenjevih Malih gospodinjskih aparatih v Nazarjah in njihovo tesnejše povezovanje z nemškim partnerjem. Poslanci in občani se namreč ne želijo več "naslajati" ob govoricah, temveč zahtevajo celovito informacijo. V zahtevi je bilo posebej poudatjeno, da tesnejši povezavi ne nasprotujejo, če (ker) zagotavlja podjetju razvoj, želijo pa biti s tem seznanjeni, saj je podjetje za dolino v celoti in za kasnejše rodove preveč pomembno. Osnovno informacijo so dobili, podrobnosti bodo znane, ko bodo pogovori na ustrezni ravni, vseeno pa so zahtevali pisna poročila vodstva podjetja in Koncema Gorenje ter mnenje slovenske vlade.
Po dokaj dolgi razpravi so se vrnili k dnevnemu redu. Proti vsem pričakovanjem hitro so sprejeli osnutka statuta in poslovnika občine Mozirje, saj naj bi bila razprava o obeh dokumentih vroča. Ker razprave skorajda ni bilo, lahko domnevamo, da je statutarno pravna komisija dobro opravila svoje
delo. Ni namreč verjetno, da si poslanci ne bi dovolj pozorno prebrali osnutkov obeh, na preteklih zasedanjih tolikokrat spornih aktov.
V nadaljevanju so po tehtnih razpravah sprejeli nekaj pomembnih dokumentov s področja planiranja in urejanja prostora. Poslancem najprej ni bilo povsem jasno zakaj morajo sprejemati osnutek (spremenili so ga v predlog) srednjeročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-1990, usklajenega 1989. Je pa tako, da ga skupščina v prejšnjem mandatu ni sprejela, da so njegovo sprejemanje lani zaradi poplave sporazumno z republiko (ki je kriva, da dokument ni bil prej sprejet) preložili za leto dni, da niti pod razno Mozirje ni edina občina v takšnem položaju in da so ta dokument morali sprejeti, saj je prvi pogoj za kakršnokoli načrtovanje in delo. Kdaj bodo izdelali takšen dokument za to obdobje, še ni jasno (nova lokalna samouprava). V zvezi s tem področjem so sprejeli še osnutek dopolnitev dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1989 in osnutek odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje. Oba osnutka so preimenovali v predloga.
Precej se je zapletlo pri zdravstvenem področju in to nepričakovano. Sprejeti bi morali osnutke odlokov o spremembi in dopolnitvi odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Zgornjesav-injski zdravstveni dom, za lekarniško dejavnost in za zobozdravstveno dejavnost. Šlo je za "malenkost". Za dopolnitev namreč, da stroka ni pogoj za imenovanje direktoijev zavodov, kot je bilo doslej; torej za pomoč pri izbiri direktorjev, saj ga denimo v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu iz svojih vrst ne morejo izbrati. In je prišlo do nasprotovanja prav iz zdravniških vrst, pri glasovanju pa je bil zbor krajevnih skupnosti proti spremembi (ob veliko vzdržanih). Po usklajevanju je bil predlog sprejet. Po nekaj ostalih točkah so prišli tudi do informacije o poslovanju v mozirski občini v prvem polletju in pri tem ugotovili, da je kritično, pri čemer besedica zelo sploh ni odveč. Že med razpravo je postala kritična še sklepčnost in po petih urah so zasedanje prekinili.
Odpadle so torej med drugim razprave o uresničevanju proračuna in njegovi renomi-naciji, o posledicah suše, o razrešitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja, o raznih poročilih in končno tudi delegatska vprašanja in odgovori.
Op)
Dr. Anton Žunten "Še pred dvema letoma jc bilo Gorenje MGA vzorčno podjetje. Kaj jc zdaj z njim in predvsem zakaj?"
Andrej Presečnik: "Tudi po novem statutu in poslovniku smo še delegati. Uradno, sicer po želji. O statutu in poslovniku sem pričakoval dve uri razprave, ki je pa ni. Ali je to pohvala statutarno pravni komisiji, ali osnutkov niste prebrali? Upam, d a to pomeni pohvalo"
(op.:bila je pohvala)
Albert Tof: "Sedaj izdajamo lokacijska dovoljenja na podlagi urbanističnega reda iz leta 1968. Sprejmimo sredneročni plan za nazaj, da preprečimo še večjo anarhijo, na katero smo se kot kaže že navadili"
Alfred Božič: "Ta srednorčni
plan moramo sprejeti, sicer je vse kar delamo in bomo delali črna gradnja. Mozirska obvoznica recimo"
Rafko Krznar: "Ali so naravna in kulturna dediščina stari mlini in njihovi ostanki, ali vikendi, ki namesto njih že stojijo in še bodo?"
Janja Port: "Kategorizacija kmetijskih zemljišč je bila narejena iz pisarn, zato je recimo na kartah zarisano kmetijsko zemljišče A kategorije v resnici že pozidano"
Rade Rakun (ob težavah pri izbiri članov za usklajevalno komisijo): "Naj se v zboru krajevnih skupnosti sami uskladijo" Edi Mavric: "Zakaj sploh glasujemo, če moramo svoje prepričanje ob vsakem usklajevanju stalno menjati"
Alfred Božič: "Ob stalni izgubi imajo na RTC Golte visoke plače, v posameznih obdobjih
celo najvišje v občini. Naj bodo visoke, če so rezultat uspeha, pa niso. Manjša izguba v Turistu je obvladljiva, najprej pa morajo rešiti probleme dnevnega inka-sa. Na Glinu so v velikih težavah in v temeljiti reorganizaciji. Rešitev je samo, če bo novo vodstvo dosledno spoštovalo sprejet program. Res bo za marsikoga kruto, vendar v nasprotnem primeru sledi pogreb" Vera Pečnik: "Nekaj je narobe s socialo nezaposlenih. Iz Glina je prišla k nam v Elkroj ena sama delavka, mnogi pa uživajo in niso pripravljeni delati" Marko Purnat: "Negospodarstvo je torej gospodarilo po planu. Seveda po tem, ko je v gospodarstvu napolnilo vreče in celo nima nobenih problemov. V gospodarstvu pa si moramo izposojati denar za plače za visoke obresti prav pri negospodarstvu, ki nam je pred tem skoraj vse pobralo"
moja diagonala
Strankarski prestopni rok
V hvalevredni skrbi, da bi pripravila volitve, kot se za mlado demokracijo v mladi državi spodobi, je slovenska oblast opravila velikansko delo. Še več! S posameznimi predlogi v nekaterih zakonih je šla celo čez mero. Naredila je več, kot bi lahko, toda ta silna vnema je dodobra oglodana kost iz že znanih zgodb. Tokrat bi rad zapisal besedo ali dve o tistem, česar ta oblast ni naredila pa bi - tako sem prepričan - nujno morala. Toda, kot uči ljudska modrost: nikoli ni prepozno.
Za tole gre. Sodim, da bi bilo treba v paket s šestimi volilnimi zakoni položiti še zakon, odredbo, odlok ali karkoli podobnega o prestopnem roku iz stranke v stranko. Stvar bi bila nadvse zanimiva, potrebna in koristna. Če kdo ne verjame, naj vpraša športnike, ki imajo s tovrstno prakso bogate izkušnje.
Trdno sem prepričan, da bi mnogim odleglo, če bi s takim državnim blagoslovom naredili za povsem običajno nekaj, česar si v prastrahu pred javnimi očitki na račun neznačajske labilnosti, omahljivosti, obračanja po vetru ali še česa hujšega zdaj ne upajo privoščiti. Z opravičilom vsem tistim, ki ne spadajo v ta koš, bi namreč rad povedal, da se mi dobršen del zdaj veljavne strankarske pripadnosti ne zdi
stoodstotno iskren. Da bi podkrepil to ugotovitev, navajam vsaj dva po mojem mnenju najpomemb-nejša razloga. Prvi je nerazpoznavna profiliranost mnogih strank v času njihovega nastajanja.. Množile so se kot gobe po dežju, mnogih se še po imenih ni dalo ločevati, kaj šele po programih. Na spisku stotih in več nazorskih druščin si zlahka našel vsaj nekaj deset vsebinsko na las podobnih in čisto vseeno bi potemtakem bilo, kam te zamika. K tej , ki ima nižjo članarino, k oni, ki jo vodijo bolj simpatični lider-ji, k tisti, ki pripravi več piknikov, k njihovi, ki ima lepše značke in nalepke...
Od prvega bujnega strankarskega razcveta do danes se je kajpak marsikaj razbistrilo in pokazalo, nekaj najpogumnejših je zato tudi zamenjalo barvo, kar nekaj pa je gotovo še takih, ki bi prestopili v drug "klub", če se ne bi bali zmerjanja. Že res, da bi bili očitki v takih okoliščinah povsem neutemeljeni, saj takšno pionirsko iskanje prave smeri na pogosto varljivem političnem kompasu nima prav nič skupnega z nenačelnostjo. Res pa je tudi, da smo ljudje, kakršni smo in da radi stvari obračamo in obrnemo po svoje, kadar se nam tako zdi potrebno. In še drugi razlog, zavoljo katerega navijam za strankarski prestopni rok. Kot
dediči po sili in največkrat kislih nasmehov se mi zdijo nekateri veljaki tistih strank, ki jih tako ali drugače lahko razumemo tudi kot naslednice prejšnjih družbenopolitičnih organizacij. Težko bi me kdorkoli prepričal, da je večina tistih, ki jih je večstrankarstvo doletelo na funkcijah v bivši zvezi komunistov, zares predana programskim ciljem zdajšnje ŠDP in da vsaj nekateri med njimi ne simpatizirajo s programi drugih strank. Tudi ne vem, če so vsi, ki so Slovensko politično pomlad dočakali v vrhovih Socialistične zveze delovnega ljudstva, po duši in srcu zares pravi socialisti, kot kažejo s sedanjo pripadnostjo tej stranki. Niti ne bi mogel reči, da je večina bivših zsmsjevcev zapisana liberalni demokraciji in tako dalje in tako naprej. Še posebej zato, ker so na ta mesta v določenem času prikolobarili po čisto drugih merilih in niti malo po nazorskih. Skratka, odprimo strankarska vrata brez posmehljivih pripomb. Vsi smo jedli iz iste sklede pa če nam je to všeč ali ne.
Pustimo preteklo pripadnost preteklosti: se raje lotimo spominov na prihodnost. Tu naj se pokaže, kaj je in kdo je kdo.
IZ BELEŽKE
Dr. Bogdan Menih (SDSS):
"Za obravnavo skupne problematike, bi morali zbori velenjske občinske skupščine zasedati na skupni seji, ne ločeno po zborih, ker se dogaja, da so zbori o isti stvari informirani zelo različno."
Peter Rezman (Zeleni): "8. julija sem predsedniku skupščine gospodu Semečniku in predsedniku izršnega sveta gospodu Bartolcu
poslal osemnajst delegatskih vprašanj in pet pobud. Med njimi je bilo tudi vprašanje kolikokrat bo potrebno še "barvanje" Partizanske in Foitove ceste. Gospod Kosi mi je odgovoril, da tu delajo doktorsko dizertacijo, ker morajo iz štiripa-sovnice narediti kolovoz. Zdaj me pa zanima kdo dela to doktorsko dizertacijo, da še ni pri koncu, ker Partizansko spet prekopavajo."
Marjan Gaberšek (LDS): "Dajem pobudo, da avto šolam v najbolj prometnih ulicah prepovemo učenje
od 5.30 do 7. ure."
Srečko Meh (SDP): "Delegatska vprašanja postavljamo izvršnemu svetu in ta nam odgovore naj tudi poda. Tako se ne bo zgodilo, da na vprašanje oziroma pobudo, da se enkrat vendarle v Velenju že pristopi urejeno k plakaterianju dobim odgovor Rde^p dvorane v katerem ti ugotovijo A da se popolnoma strinjajo z delegatsko pobudo in predlagajo, da se za plakaterinaje pooblasti njih."
(mkp)
Odločitev še ni padla!
Velenjčani so pričakovali, da bo torkovo zasedanje zborov velenjske skupščine zanimalo tudi Republiko Slovenijo, vendar med njenimi predstavniki za to sejo ni bilo prevelikega zanimanja. Nekaj je k temu gotovo pripomoglo dejstvo, da je tudi v Ljubljani tisti dan zasedal parlament, nekatere odsotnosti pa so. preprečili že v naprej dogovorjeni pogovori. Med vabljenimi na sejo, povabili so predsednika slovenske skupščine Franceta Bučarja, predsednika vlade Janeza Drnovška, podpredsed-
nika vlade Hermana Rigelnika, ministra za urejanje okolja Miho Jazbinška, ministrico za delo Jožico Puhar in glavno republiško sanitarno inšpektorko Metko Macarol-Hiti, sta prišla le minister za energetiko v vladi Republike Slovenije Franc Avberšek in republiški sanitarni inšpektor Dušan Vrtovec. Minister Avberšek je sicer opravičil Janeza Drnovška in Hermana Rigelnika, kaj pa drugi?
Razprava o ekološki sanaciji Termoelektrarne Šoštanj je bila zelo pestra, veliko razprav smo lahko slišali, veliko
Pankrac Semečnik: »Kaj pa, če bi jim elektriko vzeli enkrat na mesec?«
predlogov za razrešitev težave, ki je nastala, ker do konca letošnjega leta na bloku IV šoštanjske Termoelektrarne zagotovo ne bo čistilnih naprav. Med delegati je sicer bilo opaziti mnenje, da zapiranje rudnika ne pride v po-štev, in da je treba vztrajati na sanaciji, kako, pa ni bilo povsem jasno. Tako so ukrepali na način, ki je bil v tistem trenutku še najbolj sprejemljiv: sejo so praktično zaključili brez dokončne odločitve, poiskali jo bodo šele po podpisu pogodbe o izvajanju del pri čistilni napravi na bloku IV. Kdaj natanko bo ta pogodba podpisana, še ni znano. Direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaro Vrta-čnik je povedal, da bodo že do konca oktobra izbrali enega od štirih ponudnikov. Čistilne naprave na bloku IV pa naj bi začele poskusno obratovati leta 1994.
Minister za energetiko Franc Avberšek je obljubil, da se bo v vladi zavzel za uresničitev sklepov. Brez velenjskega premoga in šoštanjske elektrike bi Slovenija težko zaokrožila energetsko bilanco.
V razpravi je Vane Gošnik (Zeleni) poudaril, da bo vsaka odločitev zaznamovala življenje ljudi v dolini. Potrdi-
tev predloga izvršnega sveta pa bi zanj pomenilo nadaljevanje agonije v dolini. Srečko Meh (SDP) je izrazil prepričanje, »da bomo krivdo, ker sklepi niso uresničeni, plačali ljudje v dolini, ki nimajo kam. Republika pa nam prepušča odločitve in težave, ki bi ob tem nastale«. Herma Grozdnik (zbor združenega dela) je poudarila, da. so o izkopu premoga v velenjskem premogovniku vedno odločali v republiki in bodo v končni fazi tudi tokrat. Milica Kovač (SKD) je podčrtala, da zapiranje premogovnika ne pride v poštev. odločiti pa se je treba tako, »da bomo lahko živeli v čistem okolju in da bomo odpravili negotovost, ki danes
Zeleni Velenju so velenjski skupščini podali predlog za pričetek postopka /a razrešitev predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. l\a skoraj šestih listih so podali tako vsebinske kot formalne razloge za tak predlog. Očitajo pa mu, da nalog, ki mu jih je naložila skup ščina, s svojimi odločitvami ni opravil in izvršil.
Predlog Zelenih za predčasno razrešitev predsednika velenjske vlade Franja Bartolca bo proučila komisija za volitve in imenovanja, in o svojih ugotovitvah poročala skupščini.
vlada na rudniku in v elektrarni.«
Miran Gmajner (zbor združenega dela) se je zavzel za omejeno proizvodnjo, ki bi jo kompenzirali z uvozom elektrike, ob tem pa vprašal, kaj bi omejeni izkop pomenila za proizvodnjo toplotne energije. Ivan Žlebnik (Zeleni
Vane Gošnik Petru Rezmanu ti...« (Foto: Aljoša Videtič)
: »Jaz ob po! desetih grem,
Velenja) je izrekel kritiko v elenjski vladi, češ da so njeni predlogi za tako usodne stvari, prerevni. Martin Budna (SSS) je bil odločen — »nimamo se kaj pogovarjati, dokler država ne da garancije, to pa je podpisana pogodba«. Joče Melanšek (zbor krajevnih skupnosti) je pobaral ministra za mnenje, katera rešitev je zanj optimalna? Edo Žlebnik (zbor krajevnih skupnosti) se je vprašal, komu sploh še lahko zaupamo?
, Peter Rezman (Zeleni Velenja) je poudaril, a v tem tre-' nutku nimamo nobenih zagotovil, da bo sanacija sploh stekla in si zato ne bi smeli zapirati vrat s sprejemom katerekoli variante, sploh, ker nihče ne ve, katera in kakšna vlada bo v republiki sedela 1. • januarja. Pankrac Semečnik (SSS) pa je ob koncu razprave — predno so sejo zaključili z odločitvijo, da razpravljajo in odločajo, ko bo podpisana pogodba — izrazil prepričanje, da bi republiko redukcije električne energije enkrat na mesec pa le stresle.
Milena Krstič-Planinc
naš čas
SREČANJE
1. oktobra 1992
16. celjski večer na Dobrni
Slovenija - zgodba nekega uspeha?
Mladinske delavnice
Priprava mladoletnika za življenje
Dr. Janez Drnovšek je po
skoraj dve letnem premoru ponovno odprl celjske večere v Hotelu zdravilišča Dobrna. Veliko jih je bilo, ki so želeli ta večer preživeti v njegovi družbi. Moderator pogovora, novinar Jože Volfand mu je najprej zastavil vprašanje, ki je bilo zapisano na vabilu: Slovenija je (je že?) na zemljevidu sveta? Dr. Drnovšek je odgovoril: "Slovenija se uveljavlja kot samostojna država, to vsekakor ni tako enostavno, kot bi kdo mislil, ker se je v zadnjem času v svetu pojavilo kar nekaj novih držav... Konkurenca je velika in v tej se je treba prebit in opozorit nase. Slovenija ima ob vsem tem še dodatno nalogo, da na nek način popravi "Image", ki je zaradi bližnje vojne še vedno nekoliko zabrisan. Še vedno nas mešajo v "Jugo krizo". Zato je pomembno, da se na najvišjih mednarodnih forumih predstavimo, pokažemo -kot nova samostojna država, ki je popolnoma normalna, mirna, ki je po splošnem mnenju izšla iz splošne krize. To je sedaj država, ki se ukvarja z normalnimi gospodarskimi problemi, kako ustaviti inflacijo, kako prestrukturirati svoje gospodarstvo."
Dr. Drnovšek se je pred kratkim vrnil iz poti po ZDA in prepričan je, da nas svet že dokaj dobro pozna, zanimivo pa je, da nas dobro poznajo v pomembnih mednarodnih institucijah . Ocena dela naše vlade v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki vlivajo nova upanja, saj so te institucije najbolj strogi ocenjevalci razmer.
"Resnično inpresionira naš dosežek v deviznih rezervah, ko smo v letu dni ustvarili več kot miljardo dolarjev deviznih rezerv, začeli pa smo iz nič. Enako velja za inflacijo. Ko smo uvedli nov denar lanskega oktobra je bjla začetna stopnja 21,5 %, znižanja do sedaj so ocenjena kot precejšen dosežek, čeprav bitka z inflacijo ni nikdar dokončno dobljena." ♦smo slišali v nadaljevanju. Inflacija še vedno ostaja pod kontrolo, saj bo vlada nadaljevala z protiinflacijsko politiko in ne bo popuščala mnogim pritiskom. Zadnjo, nekoliko višjo stopnjo mesečne inflacije je vlada
pričakovala zaradi sezonskih dejavnikov.
Nemogoče se je bilo izogniti domačim žgočim temam. Kaj bo z dolgovi, ki so povezani z bivšo Jugoslavijo, kakšen je odnos tujih finančnih institucij v odnosu do Slovenije v primerjavi s Hrvaško, kakšne so prednosti Slovenije za prihod tujega kapitala. Kar se slednjega tiče, je Dr. Drnovšek kot prednosti omenil ugodno geografsko lego, tradicijo v kvalitetnem delu, sorazmerno dobrem in kvalitetenem kadru. Izrazil je prepričanje, da bo, ko se bo situacija pri nas umirila, marsikateri partner in investiror iz tujine deloval
za področje Balkana ravno iz Slovenije. Poudaril je še nekatere dejanske rezultate te vlade in zaključil z mislijo: "Ta država najbrž je perspektivna." Vendar je nadalj ni razvoj dogodkov odvisen od veliko če-jev. Tudi o teh smo veliko slišali. O porušenih odnosih s sosednjo Hrvaško, o tem, kako jih bo poskušala vlada razrešiti. O tem, da se Slovensko gospodarstvo težko odpove celotnemu tržišču bivše Jugoslavije in da bo ta prostor po umiritvi razmer vedno zanimiv za naša podjetja. Na koncu pa tudi, da se cena bencina ne bo spremenila, tečaj tujih valut bo še vedno odvisen od ponudbe in povpraševanja na trgu, da so zaradi tega možnosti vlade pomagati izvoznikom majhne, pritiski pa veliki, da vlada ne bo popuščala pritiskom za povišanje plač...
Vseeno je Dr. Janez Drnovšek prepričan, da je Slovenija lahko zgodba nekega uspeha.
Bojana Špegel foto: Aljoša Videtič
Bolje preprečiti kakor zdraviti je staro zlato pravilo. Velja ne samo za zdravstvo, ampak tudi za druga življenska področja.
Ob vse večjem pojavu odklonilnih vedenj pri odraščajoči mladini je pomen preventive velik. In najbrž ne po naključju se je pod okriljem Društva za razvoj preventivnega in prostovoljnega dela v Ljubljani rodila ideja o ustanovitvi tako imenovanih mladinskih delavnic.Ze na 50 šolah po Sloveniji teče uresničevanje tega programa. V letošnjih dveh spomladanskih mesecih pa je zaživela tudi v občini Velenje. Zasluge za to ima velenjski Center za socialno delo. Ob tem pa velja omeniti še osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda Velenje, na kateri so delavke centra našle precejšnjo mero razumevanja za izvajanje te novosti.
Mladinske delavnice niso delavnice, v katerih bi ropotali stroji, pela dleta in kladiva, ampak beseda - strokovna, poljudna, razumevajoča,... "usmerjena" v zaščito in progresivni razvoj duševnega zdravja osnovnošolcev (predvsem učencev sedmih in osmih razredov). Povedano bolj po domače - gre za pripravo odraščajočega otroka na bodoče življenje,za pravilno usmeritev njegovih moči v zrelejše in odgovornejše reševanje ovir, na katere bo morebiti v življenju naletel. Kraj uresničevanja programa mladinskih delavnic so posamezne šole, izvajalci pa (ob delavkah centra) prostovoljci -študentje ali nezaposleni strokovni delavci.11 takih iz občine Velenje se je sredi prejšnjega meseca že udeležilo posebnega seminarja za mentorje.
Tovrstna priprava na ali za življenje mladoletnikov poteka na dveh ravneh. Najprej z učenci sedmih razredov, ki se prostovoljno odločijo za vključitev, nato pa za sodelovanje v skupini. Enkrat na teden ti namenijo del svojega prostega časa za teme kot so: izgradnja samopodobe, odnos do starešv, sovrstnikov, odnos med spoloma, lastna spolna vloga, težam, povezanim s šolo, učenjem,...
Pri tem je osnovna delovna metoda skupek socialnih iger, vodenih fantazij, igre vlog... Na drugi ravni pa delavnice zajemajo še vključevanje šole s preostalimi učenci. Pri tem se skupina prostovoljno organiziranih učencev aktivno vključuje v družbeno življenje na šoli bodisi z organizacijo srečanj s sovrstniki drugih šol, razredov v obliki tribun, predavanj, športnih turnirjev. Preventivni del zasvojenosti-preprečevanje alkoholizma, narkomanije, kriminalitete in drugih vedenjskih ter duševnih odklonov mladih seveda ni zanemarjen.
In kako so učenci sedmih in osmih razredov minulega šolskega leta šole Mihe Pintarja Toleda Velenje sprejeli to novost?
Z navdušenjem. Želijo si celo nadaljevanja. Kot pravijo na Centru za socialno delo v Velenju so pokazale pripravljenost za izvajanje programa mladinskih delavnic tudi preostale osnovne šole v velenjski obččini. Tovrstna priprava sedmošolcev za življenje pa naj bi na njih stekla že ta mesec. Stroške si bosta delila velenjski Zavod za zaposlovanje iz naslova "javna dela" ter občinski proračun.
Dr. Janez Drnovšek in voditelj pogovora, novinar Jože Volfand
Velenjska knjižnica
"Prizadevamo si, da bi kupili prav vse naslove?
Knjiga. Nepogrešljiva spremljevalka skozi življenje. Prvi stiki z njo ostajajo človeku dolgo v spominu, prav tako kot posamezne knjige, ki nas prevzamejo s svojo vsebino. Ja, knjiga je lahko marsikaj. Nujno zlo, če moramo prebrati kaj, kar nas ne zanima, tolažba, včasih edina zaveznica. Bralne navade so v naši mali državi že kar dobro razvite, v Velenju pa so. vsaj po analizah sodeč, izredne.
Včasih so ljudje kupovali knjige na metre. Saj veste, takšne, ki so se ujemale z novim regalom v dnevni sobi, vse iz iste zbirke, iste barve..., vsebina je bila nepomembna. Danes so takšni redki. Knjiga je postala dobrina, ki si jo ne more več vsak kupiti, zato je pritisk na knjižnice toliko večji. Ljudje pričakujejo, da bodo v njih dobili prav vse, tudi take, ki bi sodile v njihovo domačo knjižnico.
Izhajamo predvsem iz bralcev
Vendar, kot mi je v pogovoru povedal vodja velenjske knjižnice Ljubiša Savovič, knjižnica ni in ne more biti socialna ustanova.
Do tega sva prišla, ko sem mu omenila, da pogosto slišim, tako na ulici, da izbira knjig v velenjski knjižnici ni ravno velika. Na vprašanje: "Ali se bo knjižnica v kratkem kaj razširila, ne le prostorsko, tudi vsebinsko, bo na policah kaj več novosti?" sem dobila res jedrnat odgovor.
Ljubiša Savovič: "Prostorsko prav gotovo ne, ker projekt nove knjižnice stoji, investitorja ni, tudi financ ni. V občinskem planu je, da bi se leta 1993 šlo v razširitev. Prostor nas po nekih standardih, ki so bili v Sloveniji sprejeti v bolj pesimističnih časih, pesti, mislim pa, da vseeno ni tako hudo, ker smo z nekaterimi notranjimi preureditvami, ureditvijo skladišč in prostorov v kleti le dosegli, da ta prostor lahko zadosti našim potrebam. Vprašljiva pa je kvaliteta, saj nam letos proračun ni odobril nobenih sredstev za vzdrževanje stavbe. Še sreča, da je bila suša, ker je pri zadnjem nalivu v skladišča pritekala voda in shranjevan-je gradiva je postalo blagorečeno nestrokovno.
Vsebinsko? Največkrat slišim, da knjig ni, ali da knjižnica ne kupuje novosti.
Mi smo letos kupili vse, kar se da kupit na slovenskem tržišču. Moram pa reči, da proračun ni dal denarja za vse, zato to sami rešujemo, iščemo razne poti, dogovore. Sprejeli smo filozofijo, da moramo bralcu ponuditi tisto, kar je na tržišču, politika in proračun se bosta pa že zmenila, tudi, če bomo mi v minusu, kako to pokrit. Izhajamo predvsem iz bralcev.
"Ostajamo splošno izobraževalna knjižnica"
Čebljala sem nekaj o tem, kako v velenjski knjižnici ni dovolj strokovne literature,
Ljubiša Savovič
da morajo tisti, ki jo iščejo, po njo v Celje ali Ljubljano. Po tem, ko mi je sogovornik odgovoril, mi je bilo kar malo žal, saj tudi sama nisem razmišlajla o tem, kakšno usmeritev ima velenjska knjižnica.
Ljubiša Savovič: Mislim, da je nerazumevanje vloge velenjske knjižnice splošno prisotno. To je bila in bo splošno izobraževalna knjižnica. Pesniki in tisti, ki so bolj nagnjeni k leposlovju, nam očitajo, da smo letos kupovali samo strokovno literaturo. Res, da že leto in pol kupujemo preko vseh standardev predvsem strokovno literaturo, vendar to ni strokovna knjižnica, čeprav imamo imamo z vseh strokovnih področij, pa tudi s področja splošne izobrazbe, večino stvari. Po standardih moramo v 60% skrbet za leposlovje. Problem je drugje. Leposlovnih knjig ni, ker so se skoraj vse založbe v Sloveniji odpovedale leposlovju. Gre za tržišče. Po mojem ljudje nimajo denarja za knjige, založbe pa so ugotovile, da ne morejo živeti od 60 knjižnic v Sloveniji. Mi smo letos kljub pomankanju denarja kupili resnično vse, kar sodi v splošno izobraževalno knjižnico in kar se je na slovenskem tržišču dobilo. Ni novih romanov, ni prevodov, ni ponatisov klasike. Založba Mladinska knjiga edina vztraja pri hitih.
"Danes bi vsi brali Premike"
"Predvsem smo se odločili za ta princip, da kupujemo manjše število izvodov neke
knjige, zato smo letos tudi lahko kupili prav vse naslove. Z organizacijskimi prijemi skušamo doseči, da bralci knjige vrnejo prej. Za to smo se odločili zato, ker, ko knjiga izgubi aktualnost, le obleži na policah ali v skladišču. Danes recimo celo Velenje išče Premike, kupili smo jih le 10. Na ta način ne bomo ostali brez knjig, ki jih moramo imet na policah." je nadaljeval pogovor Ljubiša Savovič. Sicer pa svoje pove tudi podatek, da so v prvih 8 mesecih letos kupili nekaj manj kot 4,5 tisoč knjig.
Vsak šesti Velenjčan je član knjižnice
Bralne navade so v Velenju močno razvite, vsaj če se zanesemo na statistiko. Sogovornik mi je to razložil takole: "Mislim, da to ni nikjer v Sloveniji, da bi bil vsak šesti občan član neke knjižnice. In mislim, da tudi Evropa ne pozna takega razmerja. Pa ne govorim o formalno vpisanih članih, govorim o tistih, ki vsaj nekajkrat na leto pridejo po kakšno knjigo. Razveseljivo je, da je v našo knjižnico vključena skoraj vsa mladina in ta zelo rada bere. V celotni občini imamo 7100 bralcev."
Težava je drugje. Denar, ki ga država odobri posamezni knjižnici je odvisen od števila prebivalcev v mestu, ne od števila bralcev. Velenje ima to nesrečo, da je pod mejo 50 tisoč prebivalcev,tako, da denar, ki ga dobi velenjska knjižnica odgovarja neki občini, ki
ima 20 tisoč prebivalcev.
Govorila sva še o novostih, ki jih bo kar nekaj. Kljub pomanjkanju denarja. Ljubiša Savovič razmišlja drugače:"Ni vse v denarju. Problem je v idejah in prostem času, ki nam ga vsem primanjkuje. Poglejte, evropski standard je, da knjižničarka izposodi 12 tisoč knjig na leto. V Velenju jih mora 23 tisoč. Temu dejstvu je podrejena tudi notranja avtomatizacija dela."Ze letos jeseni naj bi v knjižnici zaživela Bukvar-na, v kateri boste lahko za simbolično ceno odprodali svoje knjige.
Pa še tole mi je povedal sogovornik: "Vsi občani niso Japončki, zato knjižnica ostaja neko zbirališče za ljudi, ki bi se radi pogovorili, tudi kaj doživeli. Ob tem, da bi radi postali neko informacijsko središče občine Velenje, ker imamo sposobnosti in opremo, se bo knjižnica še naprej trudila, da ostane mesto srečevanja preprostih ljudi, kulturnikov. Letos nam gre dobro od rok, mislim, da še nikoli ni bilo toliko prireditev, razstav, trudimo se, da bi vsak teden ponudili kaj novega."
Po tem, ko je Velenje, po številu prebivalcev eno največjih mest v Sloveniji, izgubilo kino, ko večje kulturne prireditve spremlja le ozek krog ljudi, ko nimamo niti enega kluba, kjer bi se kaj dogajalo (da o koncertih raje ne sanjamo), nam ostaja knjižnica. In to vedno bolje opremljena in založena.
Bojana Špegel

Spet smo bili na delu:
Neljubi obisk pri priljubljenih poslih
Res je tako kot je ob koncu zapisa o podobni akciji napisala kolegica Milena. Ni bilo treba dvakrat reči in v mesecu dni smo bili spet v akciji: tržna inšpektorica Majda Potušek, sam šef velenjske policije Peter Očkrl, štirje policisti, obvezno tudi štirinožec Han (tudi tokrat ni imel dela), ekipa velenjske televizije in moja malenkost.
Kam? Tega ni vedel nihče drug kot Majda, ki "delovne trase" ni menda zaupala niti svojemu šefu, vodji inšpekcijskih služb Zlatku Mrazu. Vedeli smo le za dan, uro in kraj zmenka: petek ob 18. uri na velenjski policijski postaji.
V "nagovoru" v komandirjevi pisarni smo izvedeli, da gre za nadaljevanje zastavljenih aktivnosti velenjskih inšpekcijskih služb, da je res treba poskrbeti za red in disciplino. Prvi korak k temu je bila prejšnja akcija po gostinskih lokalih, druga bo ta. Tretja ji bo morda sledila prav kmalu, ni pa izključena še četrta v tem letu. Tik pred zdajci, pred odhodom na teren vedndarle izvemo, da bomo tokrat "obdelali" črne vinotoče (gostilne in trgovine).
Skratka dejavnost na črno, ki jo opravlja nekdo, za kar ni registriran, niti ne plačuje določenih obveznosti.Toliko časa sem že presedela na sejah zborov velenjske občinske skupščine in tolikokrat poslušala pripombe ter vprašanja delegatov, da sem se po tihem vprašala: ali so se inšpektorji tokrat zares odločili, da bodo namesto kritik delegatov o njihovem nedelu raje poskrbeli za nenačrtovane vire prihodka občine. Preden povem vse, kod nas je vodila pot, naj zapišem še to: Majda je imela tokrat "na zalogi" bolj kruto kazensko varianto za kršitelje - črne tržne viške naj bi kar naložili na tovornjak in odpeljali. Pa je izvedela, da nekatera zakonska določila tega ne dovoljujejo.
Prvi cilj: dom krajanov v Lokovici
Sedli smo torej v policijski landrover P-02-024 in hajd. Moram priznati, da mi pri srcu ni bilo ničkaj prijctno.Stvar je res zanimiva, toda ne za tistega, ki v njej sodeluje. Še manj za kršitelja. Ampak, tako pač je in naj bo. Mimogrede mi je Majda povedala, da imajo na seznamu okrog 7 črnih vinotočev. Da jih je še precej več so znali povedati policisti sami.Kolona je tako prispela do doma krajanov v Lokovici. Romane Sevčnikar, za katero naj bi prišla prijava o črnem točenju, "na delu" ni bilo. Poklicali so jo.Iz rok je mora-
la odložiti fen in črtačo za lase ter odpreti "pušlšank". O tem, da je bila presenečena nad takšnim obiskom najbrž ni treba posebej govoriti. Urejen prostor v lokoviškem domu krajanov je skladišči zaboje alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
"Prodaja na veliko? To pa ne. Samo za potrebe tenis kluba in igralcev." se je branila Romana. "No, ja. To boste poevdali tam, kjer bo treba," je bila odločna Majda. "Ni se za hecat s takšno stvarjo," jo je še podučila." Kajti glede na to, da ste obrtnica, vam lahko vzamemo dovoljenje za vašo osnovno obrt. No, tokrat ne bo tako. Če pa še kdaj, pa..." Romana je povedala, da tega ne dela zase, ampak za klub, ki sodi pod okrilje tamkajšnjega prosvetnega društva. Prav na prigovarjanje igralcev tenisa je privolila v točenje pijač izključno za njihove potrebe. Vedela je, da s tem dela prekršek. Tudi pot do pristojnih upravnih organov je menda že obredla, vendar tega ni uspela urediti zaradi poletnega dopustniškega časa.
"A, veste. Društvo mi je dovoljenje za tovrstno prodajo dalo in tako brez sklepa društva sama ne morem nič narediti. Sklep o razširitvi dejavnosti naj bi oblikovali na rednem občnem zboru. Ta pa bo kasneje. Denar od tega "kšefta" bomo porabili za nakup jute, da nam tenis žogice ne bodo uhajale skozi mrežo." je še povedala Romana.
Majda jo je poslušala in seveda zvesto pisala prijavo oziroma zapisnik. Vmes vprašala, koliko časa že to traja in kakšne so cene. Steklenica Laškega piva 50 SIT,jupi ( 0,2 I) 30 SIT, šum (1,5 1) 70
tolarjev. Majda ji ni verjela, da so cene lahko tako nizke. Sevčnikarjeva pa ji je dopovedovala, da jih ne določa sama, ampak takšen je bil dogovor v društvu.
Pijačo nabavlja v raznih diskontih, dobavitelj pa ji je tudi zasebni gostinec Franc Jazbec, ki jo obišče vsake tri tedne. Na Majdino vprašanje, koliko zasluži, pa ji je dogovorila:
"Ja, luba Marija. Saj jaz delam zastonj. Pa še več kot to. Za vsako veselico me najdejo in so me tudi za to. Sama igram tenis. V klubu so skoraj vsi lokoviški kulturniki. Sicer pa, ni nuja, da točim pijačo samo jaz. Tudi ne vsak dan. Toliko mimogrede."
Nič ni pomagalo. Prekršek po 68. členu zakona o blagovnem prometu je Romano "kačil" vsemu navkljub. Majda je popisala zaloge, prebrala Romani zapisnik, jo mimogrede podučila, kako lahko to legalizira, vozniku tovornjaka pa naročila, da zaseženo pijačo, s katero je bil storjen prekršek, naloži in odpelje na policijsko postajo: 57 steklenic piva, 112 steklenic jupija, 15 steklenic šumija. Vročila ji je potrdilo o zaseženih predmetih (ali jih bo dobila nazaj, bo odločil sodnik za prekrške).
"Tako, mi smo svoje delo opravili. Kaj pa vi," jo je vprašala Majda za konec.
"Niti pod razno tega ne bom več počela. Čeprav sem sama "namočena" v tej zadevi, take akcije pozdravljam. Bom vsaj davka morebiti manj plačala," pa ji je odgovorila Sevčnikarjeva, ki bo morala zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti brez dovoljenja "žrtvovati" še kakšno pot in
Na velenjski avtobusni so se šli tudi trgovino..
Na ftzervno lokacijo
Kar debelo uro smo se zadržali v Lokovici. Kam pa sedaj? Lokal Mak na vrhu Lokovice.Vožnja skozi smrdečo sotesko Penk in vzpenjanje po ozki cesti je bilo zaman. Lokal je bil namreč zaprt. Menda zaradi tega, ker so najemniku gostje nekaj stvari "sesuli". Majda je določila rezervno lokaciji - dom krajanov v Skor-nem. O, tu pa nekaj bo. In je res bilo. Bučna glasba, igralni avtomati, štirje gostje in na moč presenečen najemnik prostorov- "črni" gostinec Oblakov Franci iz Florjana. Majda je poveda, kdo in kaj je, mimogrede pokukala za točilno mizo in takoj povprašala po zalogah. "To kar vidite. Nič drugega". Ker Majda pač ni bila naivna, je želela pogledati še v drug zaprt prostor. Tu pa - ve se kaj: zaboji vina, piva, coca cole, jupija, radenske, 2 steklenici Vecchia Romagna (kuštrovca mu pravijo nekateri) in o, la, la še videokasete. Majda je seveda že pisala zapisnik, tudi njena radovednost o tem in onem (čigavi so igralni avtomati, čigava je pijača, kako je z videokaseta-mi,...) je bila najbrž za Francija na višku. Vse je izvedela. Tudi velenjski televizijci so Francija uspeli prepričati, da naloga za snemanje, ki ga je hotel videti na samem začetku, pač ni potrebno imeti. Ko sta se Franci in Majda trudila
Brez sanka? Kar po domače? Ne, ne bo šlo...
wiim§mšimsmšmsmmmmmmmmmm
S Frančiškom v tretje tisočletje
Priznam, da je napisati kratko razmišljanje o svetem Frančišku, temu simpatičnemu in paradoksalnemu srednjeveškemu svetniku, zame posebno veselje. In zakaj me ravno ta človek toliko privlači, ko je pa vendar toliko drugih, njemu podobnih? Človek, ki v življenju ni napisal nobene učene knjige, niti duhovnik ni bil, ampak le preprost samostanski brat; kaj mi ta posebnež iz mračnega srednjega veka sploh še lahko pove ob izteku drugega tisočletja?
Pravzaprav, nič novega. Samo to, kar je dal že ljudem svojega časa, kakšnih osemsto let nazaj. To pa je pristno
pričevanje, bolj v dejanjih kot besedah, za živega in svežega idola Kristusa. Nič več, samo to.
Frančišek je pravzaprav čudovit mistik. Prav malo govori o vstajenju, veliko pa razmišlja o naravi, trpljenju, križu in smrti in se ob tem nenehno sprašuje: zakaj me Bog tako ljubi? Njegovi sodobniki ga ne imenujejo zaman Božji zaljubljenec. Frančiškova najglobja želja in zadnja leta njegovega živeljenja tudi glavna skrb je bila to ljubezen povrniti z ljubeznijo. Vedno in povsod se sklicuje na temeljne evangelijske vrednote: ponižnost, pokorščino, uboštvo
in smisel za meditacijo ter žrtev.
Frančišek nam vztrajno, a nevsiljivo ponuja svojo pustolovščino, svojo idilo, neverjetno drznost, nepopisen pogum, in če še hočete, drznost, s katero je življenjske skrbi valil na Boga. Šarmantni menih iz sončne Umbrije na vsakem koraku živi in s tem neposredno priporoča svobodo, in to tisto popolno, ki nas celo odvezuje od dolžnosti, da bi v njenem imenu sprejeli večje in težje obveznosti. Ponuja nam samo eno alternativo: to je ljubezen, ki je sama sebi zakon. Zato ne potrebuje ne zakonika, ne navodil. Od tod
nam je lažje razumeti njegov beg od ustaljenih oblik življenja in togih navad, s katerimi oporeka svojemu in našemu času.
Svoboda živi svobodno in nima večjega občudovalca, kot je Frančišek Asiški. Zahteva žrtev, ki se ne bo nikdar pregrešila ne nad ljubeznijo, ne nad pravico. Zato bo vedno izziv pravega miru. Frančišek naravnost zahteva noro hrepenenje po drugem življenju, saj na tostranskega ne da veliko. Tako bo po njegovem prenehala prismojena dirka za materialnimi dobrinami. Frančišek ne zahteva nič zase. Zato tudi nima nasprotnika.
zadevo končati, se je policijski del ekipe veselo zabaval ob dialogu z vinjenim gostom. Zaradi njega bo Franci moral plačati še več kot bi moral samo za opravljanje gospodarske dejavnosti brez dovoljenja. Policisti bodo namreč zanj napisali prijavo sodniku za prekrške, ker je točil vinjenim osebam alkoholne pijače. Ob naslednji podobni akciji nabrž Francija ne bo na "črnem seznamu". Obljubil je namreč, da bo dejavnost, ki jo opravlja približno tri mesece (predvsem zaradi raznih aktivnosti mladine, ki se po njih zbirajo ob večerih in vikendih v domu), legaliziral. Pač na področju, za katerega bo objekt izpolnjeval minuimalne tehnične pogoje.
"Prav, prav, da ste prišli"
Sreče pri preverjanju, kako pri Stropnikovih v Florjanu (nedaleč stran od prejšnjega cilja akcije) spoštujejo pravila igre, nismo imeli. Eden od gostov je bil tako "prijazen", da smo lahko pot takoj nadaljevali do vinoteke ŠPORT MAN, prav tako v Florjanu.
"Prav, prav, da ste prišli," nas je pozdravil lastnik Branko Majsen. Druščina treh "ja-grov", ki so prišli po jagi mimogrede na kozarček, Majde ni zmotila, da ne bi videla skladišča. V njem je bilo "blago", za katerega lastnik nima dovoljenja oziroma " tu se v bistvu pijača ne prodaja, temveč nudi kot gostinska storitev" je zapisala tržna inšpektorica v zapisnik. Pri tem se je začudila nad visokimi cenami pijače, z vprašanjem, kako dolgo imate odprto (listek na vratih je bil namreč že precej obledel) pa tako zmedla lastnika, da ni vedel ali do 20. ali 21. ure. Čas našega motoviljenja v ŠPORT MEN-u je bil bljižji zadnji uri. Majda je z vsebino zapisnika (tako kot vse prejšnje "stranke") seznanila kršitelja, ga poprosila za podpis, da se z zapisanim strinja in mu prepovedala nadaljnje opravljanje "črnih" storitev do pridobitve ustreznega dovoljenja. Za tega je menda na pristojnih organih omenjeni že vložil vlogo.
Zadnji cilj - velenjska avtobusna postaja
Pojdimo k Herbiju v Šoštanj! Predlog enega od udeležencev
je bil sprejet. Od presenečenja zelen obraz tamkajšnjega uslužbenca je napovedoval "posel", a na koncu je sledilo le Majdino opozorilo: "Povejte šefu, da smo bili tu in da pijače tudi za svoje potrebe v lokalu ne sme imeti." Od av-dio video uslug in videoteke Herbi pa na šoštanjski bazen. Tema. Nič ne bo. Od tam pa za hec nazaj v Florjan k Stropniku. Tudi tokrat smo delali račune brez krčmarja. Obrnili smo in zaradi teme nismo videli, ali se nam je že ob prvih naših namerah obveščena opazovalka na balkanu smejala ali ne. Kakorkoli je že bilo, mi smo akcijo hoteli nadaljevati na velenjskem bazenu.Ker tudi tu ni bilo nič, smo jo z landrovetjem mahnili na velenjsko avtobusno postajo oziroma v tamkajšnjo okrepčevalnico. "Videoteka- hm, hm" je bila Majdina prva ugotovitev. Paketi cele kave v vitrini prodajnega pulta druga nepravilnost.
"Jo imate na ceniku? Po koliko je? Jo prodajate za lastnika? Ja, s prodajo se ne smete ukvaijati, ker to ni trgovina, ampak gostinski lokal."
In Majda je že pisala, prisotna natakarica pa odgovarjala: kava je po 440 SIT za kilogram, uporabljamo jo za svoje namene, razen če hoče kdo od gostov kupiti celo kilo. Na Majdino željo se je našla kartonasta škatla in 10 zavitkov mešanice vrhunskih kav Caffe Tropic jo je napolnilo. Začasno zasežena bo uskladiščena čakala do zaključka postopka na sedežu občinskega inšpektorata. Z njo vred pa tudi zaseženi zavojčki cigaret Milde Sorte, Ronhill in Lord, ki so bili brez nalepke - za prodajo v republiki Sloveniji. Obvestilu organa za postopek o prekršku, povabilu najemnikov lokala na pogovor k tržni inšpektorici,... O vsem tem je Majda seznanila natakarico, ta pa je najbrž že obvestila najemnika, kaj ga čaka.
Urni kazalci so se premaknili že čez 22. in velik del ekipe je imel potepanja " od pušlšanka do pušlšanka" dovolj. Čeprav je Majda ocenila, da akcija ni bila tako razgibana in uspešnejša zaradi zaprtosti najbolj "problematičnih" črnih lokalov, za policiste akcija "z ne dosti haska", je bila zame zanimiva.
Morda je Majda menila tako zato, ker ni izpolnila naročila svojega šefa (da bo robe dovolj za sobotni piknik). Policisti morda zaradi le spremstva ali istega razloga kot Majda (srečanje so namreč imeli takoj naslednji dan). No, šalo na stran. Kajti, ko pridejo inpšektorji in policisti družno nekam, to ni dobro znamenje. Njihovi tovrstni "gostitelji" to že dobro vedo. Tisti, ki pa tokrat niso prišli na vrsto, pa bodo na eni od prihodnjih podobnih akcij.
Mi smo torej končali, pravo delo za policiste pa se je šele začelo. Najbrž še za kakšnega lastnika "pušlšanka", ko bo njihove namere vzel dovolj resno.
Tatjana Podgoršek
........i
Zahteva brezmejno spoštovanje Boga, kar se nato spontano spreminja tudi v spoštovanje vsakega človeka brez izjeme. Iz tega izvira tudi zavzetost za brate in od tod izhaja resnično bratstvo med ljudmi. Pa ne samo to; kot vidimo v njegovi Sončni pesmi, je tudi narava in z njo celotno človekovo okolje en sam Božji biser, ki ga moremo le občudovati in varovati. Ni zaman trditev, da je Frančišek ravno zaradi svojega kristalno čistega odnosa do narave prvi in največji ekolog vseh časov.
Frančišek obožuje molk in hrup ga pohujšuje. Zato pravi: Manj modrovanja, več prizadevanja! Več vere, manj načrtovanja! Naravnost in brez ovinkov zahteva brezmejno zaupanje v Boga, dvomi pa o prevelikem zaupanju vase.
Poanta njegovega življenja je eno samo sporočilo; da nam je glavna skrb sprejeti Boga v svoje srce, v preganjanju in bolezni ohraniti ponižnost in potrpežljivost ter ljubiti tiste, ki nas preganjajo, zmerjajo in obsojajo... To je življenje, vse drugo je sanjarjenje.
Razumljivo je, da Frančiškove oblike življenja ne moremo prenesti naravnost v naš čas, lahko pa se dokopljemo, poglobimo in oživimo njegovega duha, njegovo ljubezen, vero in smisel za žrtve. Tu počiva upanje na novo Frančiškovo pomlad.
Frančišek je eden, velik, nedosegljivo velik. Veliki ljudje nimajo naslednika, vedno pa izžarevajo moč, ki privlači in oživlja, celo po osmih stoletjih.
Stane Koselj
Zgodilo se je...
1. OKTOBRA
LETA 1881
Tudi današnjo rubriko začenjamo z novico iz Slovenskega gospodarja, ki ima naslov "Iz št. Ilja pri Velenji. (Letina, toča, strela)":
"Človek obrača, Bog pa obrne! Mnogo smo si spomladi od letošnjega leta obetali, a le malo smo in bomo prejeli, kajti ozimina, ki sicer ni imela nobenih posebnih ujim za prestati, pleni izvanredno slabo; oves je nekoliko boljši, krompir pa, kolikor ga še miši pustijo, je večjidel gnjil. Vse pa bi se še posililo, ko bi nas ne bil Bog s "trdim dežom" dne 17. in 28. julija, ter 22. avgusta, tako hudo obiskal. Najhujše zadete so Laze, za njimi Kauče in en del Ložnice; tukaj se težko najde "ajdovi cvet", po vinogradih pa še to betvo grojzda, kar ga je silni toči ostalo, v enomer gnjije in se suši. Češplji, koji so nam lepih novcev obetali, so deloma potolčeni, deloma pa razklani, da gnjijejo.
Dne 9. kimovca ob 4. uri popoldne mislili smo že, da smo pa zopet dobili goste toče, kajti bliskalo in grmelo je, da je bilo groza in strah; strela zadene med Krule-jevim in cerkvenim bliskovodom stoječo sušilnico Antona Pirnata, koja začne koj strahovito goreti; sreča za tamošnje tri posestnike je le bila, da je vlekel zahodnji veter, sicer bi vsa ljudska pomoč bila le malo izdala, kajti le 20 korakov od gorečega poslopja stalo je drugo s slamo krito, za tem tretje, četrto itd. poslopje Antona Ježovnika in Matije Voha p.d. Kruleja, koja
dva posestnika sta si še itak le komaj od strahovitih požarov leta 1861 in 1869 opomogla."
No, letos se je narava z nami zopet poigrala, vendar tokrat na nekoliko drugačen način. Bo kar držalo: "Človek obrača, Bog pa obrne!".
LETA 1963
V ljubljanskem Delu sta bili objavljeni tudi dve krajši novici iz Velenja. Prva ima naslov "Dom počitniške zveze":
"Pred občinskim praznikom bodo v Veleti ju odprli dom počitniške zveze, ki bo namenjen mladinskemu turizmu. V ta namen so adaptirali stare prostore osnovne šole. Počitniški dom bo imel 50 ležišč in lepo urejeno klubsko sobo."
Kakšna je bila usoda tega doma, pa večina Velenjčanov dobro ve, če ne drugače, po številnih polemikah, ki so bile v zadnjem času objavljene v tem časopisu.
Druga in hkrati zadnja današnja novica ima naslov "Višje cene mleka tudi v Velen-ju":
S 1. oktobrom bodo tudi potrošniki v Velenju plačali liter mleka po 70 dinarjev (doslej 60 dinarjev), ker kmetijski obrat Energo - kemičnega kombinata Velenje s staro ceno krije komaj dobro polovico proizvodnih stroškov mleka."
Energo - kemični kombinat (EKK) Velenje je bil v naslednjih letih poznan po celi Sloveniji in tudi širše, bolj zaradi nečesa drugega, kot pa zaradi mleka.
Damijan Kljajič
Odbor za kulturno dejavnost delavcev iz drugih republik in društvo Krajišnik iz Velenja
Dobrodelni koncert
Pred slabimi štirinajstimi dnevi sta odbor za kulturno dejavnost delavcev iz drugih republik bivše Jugoslavije pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje ter društvo Krajišnik iz Velenja pripravila dobrodelni koncert za pomoč prebivalcem Bosne in Hercegovine.
V goste* sta organizatorja povabila glasbeni skupini Kondor iz Velenja in Jerani iz Prijedora ter Esa Samadžiča iz Švice ter njegove pevce.Navdušili so obiskovalce koncerta v Rdeči dvorani v Velenju, ti pa organizatorja. Prodala sta namreč 1242 vstopnic, iztržila pa več kot 342
tisoč tolarjev. Denar sta nakazala velenjskemu Rdečemu križu.Ta pa je od omenjene vsote že namenil prebivalcev Cazinske krajine prehrambeno blago v vrednosti 300 tisočakov. Preostali denar pa sme porabiti za potrebe beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo pod začasno streho nad glavo v občini Velenje.
To ni bila prva dobrodelna akcija odbora za kulturo delavcev iz drugih republik pri ZKO Velenje in društva Krajišnik. Kot trdijo tudi ne bo zadnja, saj naj bi naslednjo pripravili še v tem letu.
Tudi priznanja
Na seji predsedstva Zveze kulturnih organizacij Velenje so sklenili, da bodo po dogovoru s kulturnimi društvi prispevali čim več prireditev za občinski praznik - osmi oktober. Zvedeli smo, da pripravljajo prireditve v Skalah, Velenju, Šmartnem ob Paki, šaleški likovniki in drugi. Tako naj bi ves oktober izpopolnili s kulturo, kar naj bi bil hkrati uspešen začetek nove sezone.
Na seji so predlagali, da poskrbijo za priznanja najbolj predanim kulturnikom. Ta bi podelili za osmi februar. Letos teh priznanj niso podelili. Priznanja so gotovo vspodbu-da za nadaljne delo v občini.
(Viš)
Družbene firme da ali ne
Žalec je prejšnji teden obiskal minister za kmetijstvo nove generacije in ne več tako nove vlade mag. Jože Protner. Po zglednem sestanku, ki ga je pripravila lokalna Liberalno demokratska stranka, se je v sejnih prostorih nove Hmez-ad banke, d.d., zbralo blizu štirideset vodilnih delavcev kmetijske proizvodnje in predelave, predstavniki zadrug in še nekaj gostov (zavarovalnica, bančniki).
Na sestanku smo slišali kar nekaj zanimivih ocen. Tako so predstavniki družbenega kmetijstva navrgli ministru podatek, da je v zasebni lasti danes kar 83 % vseh zemljišč, kar predstavlja 88 % obdelovalnih površin. Torej v družbeni lasti je le borih preostalih 17 %. Preko 50 % vseh tržnih viškov hrane proizvedejo ravno v kemtijskih podjetjih, ki posedujejo od skupne količine zemljišč le okoli 11 % zemljišč (ostalih 6 % odpade na neobdelana zemljišča).
Večino družbenih obratov je danes evropsko organiziranih, ne gre za nobene mastodonte, kot se jih skuša ponekod v javnosti prikazovati. Farme so organizacijsko povezane v celoto, ki pa lahko brez večjih pretresov zaživijo vsaka zase. Danes so povezane le radi racionalizacije administrativnega dela, ki
se v novi državi ni niti malo zmanjšal.
Minister Protner je rekel, da družbeno politično ozračje res ni naklonjeno družbenim farmam, da pa ni nobenega govora o ukinjanju družbenih posestev. Gotovo pa je, da se bodo tudi družbena posestva lastninsko preoblikovala. Po končno izpeljani denacionalizaciji pa bo slika prav gotovo drugačna.
Tudi Savinjska dolina je bila zaradi posledic suše kar precej prizadeta. Hmeljarji so ministra opozorili, da je katastrofa večja, kot so bile prve ocene in da so zato letos obrali najmanjši pridelek v zadnjih desetih letih. Hmeljarji so trdili, da četudi se sami odpovedo plačilu za svoje delo, ne morejo pokriti izpada, ki je zaradi tega nastal.
Na javni tribuni je bilo govora tudi o dolgoročni strategiji kmetijstva v Sloveniji; za katero je minister Protner omenil, da se globalna strategija že pripravlja in da jo ima ministrstvo namen predstaviti ravno v Žalcu na eni izmed javnih sej v prihodnosti. Cilji kmetijske politike v prihodnje so prav gotovo, da država poskrbi za kmetijstvo kot nacionalno panogo s posebnim družbenim pomenom. Nujno potrebno bo več narediti na področjih samooskrbe prebivalstva, na pridelavi zdrave, biološko neoporečne hrane,
ki pa cenovno ne bo preveč odstopala od evropske konkurence. Hkrati je minister navrgel tudi misel, da se mora kmetijstvo kot panoga nujno vključiti v program ohranjanja ekološkega ravnotežja človekovega sožitja z naravo oziroma bivanja v njej.
Vsekakor je potrebno še posebej v kmetijstvu gledati na to, da se proizvodnja hrane ne more in ne sme metati v isti koš z drugimi panogami proizvodnje, kajti panoga je funkcionalno povezana z bitjem človeka, obstojem države in njeno suverenostjo.
Kmetijci so izrazili mnenje, da naj bi republiški proračun namenil določena sredstva predvsem za razvoj in krepitev tistih proizvajalcev hrane, ki prispevajo vsaj minimalni obseg tržne proizvodnje hrane. Potrebno je tudi preučiti možnosti kvalitativne obravnave razlik med višinskimi pogoji kmetovanja in pogoji v dolinah. Mnogi kmeti do danes niso imeli možnosti pridobivanja ugodnih kreditov ali kakšnih drugih nepovratnih sredstev. Vsekakor pa, so menili kmetijci, bi država morala uvesti možnost kreditiranja zalog, regresiranja obrestnih med in zaščitne cene v kmetijstvu. Tržne cene ne bi smele presegati zaščitnih v večjem obsegu kot 15 %. Minister je zaključil tribuno z besedami, da se bo v kratkem spet vrnil v Žalec.
Iz Žalca: Gregor Vovk
Preurejajo Majeijevo vilo v Šoštanju
oktobra slikarska razstava
Prijatelj mi je zatrjeval, da živi v šaleški dolini najmanj devet, deset slikarjev -samoukov. Mnogo teh povezuje in izobražuje Šaleški likovni klub, ki ima svoj sedež v Šoštanju. Tam prav te dni preurejajo Majerjevo vilo. To bodo svečano odprli 2. oktobra dopoldne.
Otvoritev bodo povezali s promenadnim koncertom šoštanjske godbe. Hkrati pa bodo odprli tudi pregledno razstavo grafik domačih ustvarjalcev.
Med njimi bo razstavljal tudi znani celjski slikar Jure Godec, ki je tudi član likovnega združenja šaleških
ustvarjalcev. Z nenehnim izobraževanjem v sezonskem času mladi likovniki uspešno napredujejo.
Od teh bo 2. oktobra pokazal Velenjčanom svoje gvaše Andrej Krevsal, predmetni učitelj likovnega pouka.
(Viš)

Sveža in spočita se zvečer odpravima po Aveniji Liber-dade na sprehod po Lizboni. Lastniki praznih restavracij naju poskušajo prepričati, da se da pri njih poceni in dobro jesti, a nama je njihova vnema sumljiva, zato se jih otepava kakor vema in znama. Z vzpenjačo narejeno 1904. leta, se dava prepeljati na Sao Pedro An-cantara Belvedere, odkoder je lep razgled po mestu. Letala v Estorilu, na zahodu mesta, pristajajo vsako minuto in pol, Portugalci so majhni, njihova dekleta lepa. Opaziva tudi želežniško postajo in ker je blizu, se tja napotiva na ogled. Znano je namreč, da se utrip mesta meri na takšnih krajih. Tam mimogrede pojeva še večerjo, ker so pač razmere take. V hotelu potem za posladek dol udariva še eno pivo, na CNN-u pa nama povedo, da se v Bosni še vedno tepejo.
Zajtrk je dober, ameriški ne kontinentalni, sok, šunka, jajca, sadna solata vse v samopostrežni obliki. V Lizboni sva že drugi dan, zato so nama ulice bolj domače. Uber-eva jo proti trdnjavi Belem, kjer je arheološka zbirka, samostan in pomorski muzej. Pred trdnjavo so čudoviti vodometi in lepo urejen park, malo naprej je zgradba, kjer se srečujejo ministri ES. Približam se ograji, da bo posnetek boljši in samo dahnem čez, že sta v trenutku pod mano dva do-bermana, ki me prežeče opazujeta. Prvi obisk tc zgradbe, rade volje prepustim našemu ministru Ruplu ali pa kakšnemu drugemu politiku, midva se
raje odpravima v pomorski muzej. Takoj po vhodu je karta z vsemi pomembnimi odkritji morjeplovcev in letnicami. Tu so domača imena Magellana, Daria in Vasca da Gamc, španskih ne marajo, celo Columba, ki je iz njihovega mesta Faro odplul v Ameriko, je bolj malo opaziti. Zavist, kaj češ. Ugotovimo, da je portigalska zgodovina bogata, tudi krvava, skupaj s Španci so nagnali Arabce, se kasneje stepi i med seboj, pa kasneje z Angleži, toda zadnjih sto let jih to ne mika več. Pot po muzeju je dolga, ustnice in
grlo suho, pivnica blizu, to nama omogoči kratek počitek ob kozarcu pira. Kamera znamke Sony marljivo brni in posname tudi mladega natakarja, ki nama postreže in tega je strahovito vesel. Midva pa sva vesela, da imava to kamero, ko bo čas izbrisal spomine iz možganskih vijug, bo ostala pripoved na traku.
Akvarium Vasco da Gama je razočaranje. Majhen je, videti ni veliko, za laket velikega morskega psa, mrože, ki vpijejo medtem ko jim menjujejo vodo, ostarele pira-nhe želijo v votlinah in želve
zelo smrdijo. Še dobro da je ta ogled zastonj, slavni pomorščak pa bi si zaslužil kaj bolšega.
Druga mogočna trdnjava v Lizboni je Sao Jorge. Razgled je mogočen, zato zaprosiva Italijana, da naju posname z Andrejevo kamero. V ozadju je viseči most, ki močno spominja na onega v San Franciscu (Gold-en Gate). Sao Jorge premore tudi živali, ki jih ne poznama, skrite kotičke v katerih so veljaki kovali načrte ali zapeljevali dvorjanke, drago restavracijo in jarek z vodo za neumne osvajalce. Debeli topovi še zdaj opozarjajo na moč te trdnjave, nikjer nisem prebral, da bi bila ta trdnjava kdaj osvojena in vstop v reko Tejo je bil zato dobro varovan. Večerjava spet na kolodvorski restavraciji, le da tokrat zamenjama menu, hrani pa da posebno slast, pravo portugalsko vino.
Naslednji dan sva, še preden vstanejo Portugalci, v avtu, na poti v Porto. Nekje na polovici poti leži najstarejše univerzitetno mesto na Portugalskem, Coimbra. Pričakujeva majhno, slikovito mestece, a sva razočarana, kajti mesto obnavljajo, veselje nama pripravijo let trije Romčki, ki jih Andrej posname, oni pa za naju naredijo pravo predstavo v pretepanju. V mestu ostaneva le toliko, da napiševa razglednice in poštno uslužbenko poučiva, kam jih mora poslati. Upava, da Slovenija ni Suri-nam, kot se ji zareče. Ambasador mora biti v teh krajih hudičevo težko.
Ne rineva v center Porta, ampak najdeva 30 km pred njim prijazno mestece Santa Maria da Feira in v njem poceni hotel NovaCruz. Lastnik je odsluženi igralec nogometnega kluba Porto in kaže
veliko razočaranja, ker ga ne poznava, ko pa mu Andrej našteje nekaj bolj znanih portugalskih nogometašev, mu je kar malo nerodno. Ker sva blizu Atlantika, Ano Mario simpatično receptorko, povprašam kako je kaj s kopanjem tod okoli. Dobim odgovor, da je v Espinhu krasna plaža, voda je precej mrzla in zelo zdrava za kopanje. V torbo torej zbaševa brisače, oblečema kopalke in grema iskati Ocean. Tega ni mogoče zgrešiti, tudi večkilometerske plaže ne, s kpanjem pa ni nič. Valovi so tako visko, da ni v vodi niti enega kopalca, jadralca ali čolna. Turisti ždijo v platnenih kabinah, ki jih varujejo pred vetrom in se sončijo. Z otožnostjo se spomnema Jadrana, kjer je obala veliko lepša, morje pa precej bolj prijazno. Če bi Srbi to vedeli, bi Hrvatom zagotovo še bolj stolkli obalo in turistična naselja, tako tuhtava, jaz pa z globokim vzdihom zabredem do kolen v Atlantik. Voda je res mrzla, valovi močni, tako da Andrej v skrbeh gleda za mano. Kasneje sediva v sipki mivki in buljiva tja proti odprtemu morju in ker ni upanja, da bova uzrla Ameriko, jo ubereva nazaj v hotel. Kličem domov, potem se posvetima planiranju izleta v Porto. Večerjava kar v sobi in minogrede gledava program nacionalne TV. Portugalci filmov ne sinhronizirajo, ampak podnaslavjajo, zato bojše obvladajo angleščino, kot npr. Francozi ali Italijani.
Peter Pušnik
T OVEN od 21.marca do 21. aprila
Po dogodku izpred nekaj dni boste postali veliko bolj previdni. Ne boste mogli preboleti kritike na vaš račun, saj se vam bo zdela zelo neupravičena. Še posebno previdni pa boste postali pri komentiranju stvari na delovnem mestu. To, da jih je bolje zadržati v sebi ali iztuliti v samoti, tako že veste, le iz svoje kože ne morete. Bližnji osebi, ki ste jo zaradi dela preveč zanemarjali, se pričnite intenzivno posvečati, sicer bodo naslednji tedni naporni!
BIK od 22. aprila do 20. maja
Vedno bolj vas muči misel, da bo tudi tega koledarskega leta kmalu konec, v vašem življenju pa se je vse premalo stvari obrnilo na bolje. Razcepljenost med čustvi in razumom vam bo tudi v naslednjih dneh delala največ preglavic, sploh, ker se zavedate možnih posledic vašega sedanjega početja. Muči vas občutek, da vam uhaja čas, nočete pa si priznati, da ga skozi prste velikokrat spuščate sami. Ne tolažite se več s tem, da tudi drugi ne počnejo vedno le tistega, kar bi morali!
H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija
Spustili ste se v kalne vode, iz katerih boste le s težavo izplavali, ne da bi to opazil kdo, ki bo to znal obrniti sebi v prid in vam v škodo. Ni problem v tem, da ste se noro zaljubili, problem je v vsem okoli tega, od tam naprej, ko se spustite na zemljo in preštudirate vse realne možnosti vaše nove zveze. Da ne boste dolgo navdušeni, že slutite, da pa boste s svojim početjem povzročili pravo krizo pri izbrancu, nočete. V poslovnem svetu se bo vaše počutje odražalo na čuden način - neverjetno prijazni boste postali do sodelavcev.
S RAK od 22. junija do 22. julija
Če se boste lahko odločili za krajši umik iz sedanjih krogov prijateljev, boste zase naredili veliko uslugo. Zakaj, se bo izkazalo šele čez nekaj tednov. Poskušajte manj otresati jezik, ker boste zaradi babjih čenč, ki bodo nastale iz vašega komentiranja, močno prizadeti, saj bodo hudo neresnične. Res, da se bo to navezovala na vaša dejanja v preteklosti, vendar se boste zaradi tega zaprli vase, kar sicer ni vaša lastnost. Prehladih se boste!
SI LEV od 23. julija do 23. avgusta
Čeprav ste to pričakovali, se boste veliko posvečali razmišljanju o tem, zakaj se vam je posrečilo. Potem se boste odločili, da boste to z vsemi silami izkoristili in pri tem pozabili na vse druge sfere vašega življenja. Partner bo zelo razumevajoč, saj si je tega želel tudi on. Zato se takrat, ko boste z njim, tega zavedajte in mu pokažite, koliko vam pomeni. Pri sklepanju poslov bodite previdni in ne popuščajte, saj je vaša poslovna usmeritev čisto prava!
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Toliko dela si boste nakopali na glavo, da bi bilo komaj, da bi dan imel vsaj 40 ur. Ne bo šlo, kar vas bo jezilo, pri nekaterih pa naredilo vtis, da ste zelo neresni. Rešite, kolikor se še da in vnaprej povejte, kaj boste zmogli in kaj ne. Zaletavost vas bo tako počasi minila in potem si boste privoščili tudi več časa zase, svoj izgled in zabave. Kot kaže, bodo naslednji dnevi kar pestri, lcar se družabnega življenja tiče.
£ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Čeprav bo odločitev težka, zahtevala bo veliko razmišljanja, tehtanja in taktike, jo boste uspešno izpeljali. Nikakor se ne boste pustili zmesti, kar se bo že kmalu izkazalo za pravilno odločitev. Od navdušenja boste kar cveteli, hkrati pa so naslednji dnevi čisto vaši, v vašem znaku. Praznovanje bo tokrat veliko lepše, kot si ga zamišljate, razlogov zanj pa bo tudi več, kot jih je bilo v preteklih letih. Nekaj čeri je vseeno pred vami!
m. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Postajate uganka za ljudi, ki z vami preživijo največ časa,. To sploh ni čudno, saj ste se zaprli vase, kot v jajčno lupino. Čisto srečni ste trenutno v njej, le okolica tega ne sprevidi in vas noče pustiti na miru. Čeprav ste si v letošnjem letu privoščili že nekaj zelo prijetnih, sproščujočih dni daleč od doma, se jim tudi v tem mesecu ne boste znali odpovedati. Vsaj miselno, od drugih pa je odvisno, ali jih boste lahko tudi izpeljali...
X1 STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
Spet ste si postavili visoke cilje, čeprav zaenkrat le po tiho. Bolje bo, če tako tudi ostane, saj pri okolici ne boste naleteli na odobravanje. Vendar po dolgem premoru potrebujete ravno to, dokler ne poskusite, pa tako ne morete vedeti, ali ste se odločili prav. Že v tem tednu boste to lahko ugotovili, k odločitvi pa vam bo pomagal tudi partner, ki vas bo tudi tokrat podprl. V tem se vseeno skriva nekaj nevarnosti, vendar, če ne boste tvegali, ne boste nikoli ničesar dosegli!
^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Živčnost in napetost vas ne bo in ne bo hotela miniti, krivili boste tudi jesen in mislili, da gre za obliko jesenske utrujenosti. Že kmalu se bo izkazalo, da je problem drugje. Poiskati boste morali zdravniško pomoč, ker drugače res ne bo šlo. To, kar bodo pokazali izvidi, vas ne bo pomirilo, saj boste prisiljeni korenito spremeniti svoje življenske navade. In spet se bo izkazalo, kako hudo je to, saj vam bo že po nekaj zanesenjaško zagnanih dneh novega stila življenja pošla vsa volja..
VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Toliko finančnih stisk, kot jih boste dali skozi v naslednjih dneh, pa že dolgo ne. Ker veste, da do njih ni prišlo le po vaši krivdi ali zaradi nepremišljenosti, se boste tolažili vsaj s tem, čeprav denarnice to ne bo napolnilo. Med iskanjem možnosti za dodaten zaslužek, boste našli zelo ugodno varianto. Če jo boste uspeli prepoznati in izkoristiti, bo že kmalu bolje. Po nasvet lahko brez oklevanja stopite tudi do dobrega prijatelja, ki vas še nikoli ni pustil na cedilu!
K RIBI od 20. februarja do 20. marca
Zaradi spleta okoliščin boste pričeli verjeti v stvari, ki so se vam še do nedavnega zdele nedosegljive. Čeprav pričakujete naporen teden, temu ne bo čisto tako. Nekaj srečnih naključij vas bo rešilo krize, ki se vas je že pričela lotevati. Med drugim vam bo kot z neba padel precejšen kupček denraj, krvavo potrebovanega in željenega. Lahko, da bo to dedovanje, vsekakor pa se vam spiača poskusiti tudi v kakšni igri na srečo. Srčne zadeve bodo na stranskent,tiru.
Lepi m zdravi lasje so želja vsake ženske. Vendar zaradi bivanja v suhih in zakajenih prostorih, izpušnih plinov in sončnega sevanja, nemalokrat pride do tega, da se nam začno lasje cepiti, so brez leska, niso elastični ali pa se nam celo pojavi prhljaj.
S pomočjo naravnih pripomočkov lahko lasem vrnete prvotno svežino in sijaj.
Proti cepljenju las vam
priporočam, da si pripravite zmes z medom in mandljevim oljem. Enako količino medu in mandljevega olja zmešajte. Nato pripravek nanesite na konice las in pustite delovati 30 minut. Potem si lase sperite z mlačno vodo. Nato pa si jih umijte z nevtralnim šam-ponom.
Za preprečitev izpadanja las in za hitrejšo rast las si pripravite losion, ki ga pripravite takole:
50 g stolistnika (Achillea milefalium) kuhajte pol ure
v enem litru vode. Nato precedite in si po možnosti zmasirajte s pripravkom lasišče vsak dan in siccr 14 dni.
Za nego las
- Dva rumenjaka zmešajte z 5 cl ruma in žličko olivnega olja. Nanesite si na lase. Da bi se zmes lepo vpila, pustite delovati pol ure, nato pa lase umijte z nevtralnim šam-ponom.
Ta obloga bo vašim lasem vrnila elastičnost in sijaj, po dolgih in vročih poletnih mesecih.
Za nego las si lahko pripravite tudi oblogo iz avoka-da. Zdrobite ali zmiksajte meso enega avokada in mu dodajte nekaj kapljic limoninega soka. Nato oblogo nanesite na lase. Po eni uri si lahko lase umijete. Vaši lasje bodo po tej oblogi postali močnejši, saj avokado vsebuje posebne masti, ki dobro vplivajo na lase.
Za trajno kodrane lase
Po trajni preparaciji las so lasje velikokrat brez leska. Priporočam vam, da si pripravite tale pripravek: žličko semena od melone prelijte z 2 del mrzle vode in pustite stati dve uri. Nato precedite in si nanesite na lase. V primeru, da vam ostane nekaj tega pripravka, ga lahko hranite tudi v hladilniku, vendar ne dlje, kot teden dni.
dipl. kozm. Metka Mujadiič - Kaligaro Tel.: 856-837
lepe lase
MODA
Pobalinska eleganca
Med nekaj modnimi smermi za letošnjo jesen in zimo je močno izstopajoča smer, ki se zgleduje po moško krojenih oblekah. Ne le kroji, tudi materiali so povsem isti, barve tudi, detajli, kot so čevlji, ki spominajajo na moške in kar velikokrat tudi kravata okoli ženskega vratu, to vse še začinijo.
Takšna garderoba je lahko športna, še večkrat pa izpade elegantna. Stroge linije, pravi smokingi različnih dolžin (tudi zelo dolgi), hlače krojene tako, da jih likamo "na črto", srajčne
bluze...vse to vsebuje ta smer. Ovratniki na srajčnih bluzah praviloma niso majhni, priporočljivi so celo zelo veliki srajčni ovratniki z velikimi, strogimi konjicami. Pod ta ovratnik paše kravata v tonih sakoja. Tudi barteka ne bo udarec mimo.
Barve? Veliko sivih odtenkov, prevladujejo temnejši, tudi rjave je precej, več v peščenih tonih, temno modra pa je ravno tako zelo modna. Črna je nepogrešljiva tako podnevi kot zvečer, tako, kot že dolga leta.
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Smelo v novo šolsko leto
V	poletnih številkah Našega časa smo predstavili delo posameznih krožkov Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki v občini Velenje uspešno deluje.
V	prihodnji številki bomo predstavili še delo zgodovinskega krožka, tokrat pa vas želimo povabiti v izobraževalne oblike, ki bodo potekale letos v organizaciji velenjske podružnice Andragoškega društva.
Našteli bomo krožke, ki bodo letos potekali, kdo jih bo vodil in kdaj se prično. Ob tem naj še enkrat poudarimo, da so vabljeni k sodelovanju vsi dosedanji udeleženci teh izobraževalnih oblik, pa tudi vsi drugi upokojenci in starejši občani. Prav nič drugega vam ni treba storiti kot priti na prvo srečanje. Lahko pa pridobite še kakšno informacijo na Centru za socialno delo pri Slavki Mijoč vsak ponedeljek med 15. in 17. uro (telefon 853 031).
Pogovorna nemščina 1 (Marija Klemenšek), torek, 13. oktobra, ob 9.50 na CSŠ - pritličje rumene šolske stavbe; pogovorna nemščina II (Manca Potočnik), četrtek, 15. oktobra ob 18. uri v Domu za varstvo odraslih; Pogovorna angleščina - začetna nova skupina (Magda Žist), torek, 20. oktobra ob 16.30 na OŠ MTP; bridge krožek - začetni nova skupina (Ivan Mijoč) v ponedeljek, 19. oktobra ob 18.
uri v bistroju Šahec v Starem Velenju; likovni krožek (Anton Skok), v četrtek, 15. oktobra ob 17. uri na OŠ MPT; plavanje (Marjan Pistotnik) v ponedeljek, 12. oktobra ob 11. uri na velenjskem bazenu; slovenski prazniki in običaji (Slavka Mijoč) ponedeljek, 12. oktobra ob 17. uri na Centru za socialno delo; ustvarjalno pletenje (Slavka Mijoč) v sredo, 14. oktobra ob 17. uri; ročna dela (Marija Kuzman), torek, 13. oktobra ob 15.30 v prostorih doma upokojencev Šoštanj; zgodovinsko etnološki krožek (Anica Podlesnik) v torek, 13. oktobra ob 17. uri v prtostorih KS Levi breg; plesni krožek (Tanja Meža), v torek, 13. oktobra ob 18. uri na OŠ Štirinajste divizije; krožek za ohranjanje gibčnosti -preprečevanje bolečin v križu, vratu - nova skupina (Vida Žolnir) v torek, 20. oktobra v sejni sobi Doma za varstvo odraslih.
Poleg navedenih krožkov pripravljajo tudi skupne ekskurzije in družabne prireditve. Ker so prostovoljna, strokovne organizacije skušajo z majhnimi sredstvi ponuditi kar največ. Zato so dobrodošle vse pobude, še zlasti pa pripravljenost za sodelovanje.
Vpisnina za prej omenjene izobraževalne oblike znaša 1000 SIT, poravnati pa jo je mogoče v dveh obrokih.
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
Preventivno delo v šolskem dispanzerju
V	začetku šolskega leta začnemo v šolskem dispanzerju tisti del preventivne dejavnosti, ki ga imenujemo sistematični pregledi in cepljenja. Sistematični zdravstveni pregled je periodični pregled zdravih šolarjev v času šolanja. Namen teh pregledov je nadzor nad zdravstvenim stanjem populacije, spremljanje rasti in razvoja šolarjev, zgodnje odkrivanje in preprečevanje kroničnih obolenj in okvar, zdravljenje akutnih obolenj in okvar, ki jih odkrijemo ob sistematičnih pregledih. Rezultati teh pregledov pa služijo tudi za planiranje dela v šolskih dispanzerjih.
Šolska mladina predstavlja rizično skupino prebivalstva, saj v tem obdobju potekajo intenzivna telesna rast in razvoj ter psihosocialno dozorevanje.
V	šolskem dispanzerju opravljamo sistematične preglede otrok pred vstopom v šolo (v mali šoli), v prvem razredu osnovne šole (v drugem polletju), v 3., 5. in 7.
razredu osnovne šole, v 1. in 3. razredu srednje šole in v vsakem razredu šole s prilagojenim učnim programom.
Sistematične preglede opravljamo v prostorih šolskega dispanzerja; če je fe možno v dopoldanskem času. S tem se izognemo spreminjanju posameznih parametrov, ki normalno varirajo v toku dneva (krvni pritisk, telesna višina, telesna drža). Dopoldan so tudi bolj pravilni odvzemi krvi in urina ter rezultati laboratorijskih preiskav. Dan, ko opravljajo šolarji sistematični pregled, je prost dan.
V mali šoli spremljajo otroke na sistematične preglede starši, kasneje pa razredniki.
Ob sistematičnih pregledih šolarjev ugotavljamo rast in razvoj (merimo telesno težo in telesno višino), pregledamo vid, sluh, stanje zobovja, ocenimo delovanje srca in pljuč, izmerimo krvni pritisk, pregledamo kožo, iščemo eventualno povečane bezgavke in žlezo ščitnico, pregledamo trebuh,
telesno držo, hrbtenico, ocenimo spolni razvoj in opravimo osnovne laboratorijske preiskave krvi in urina.
Ob pregledu se pogovorimo s šolarjem ali s starši, zlasti pri nižjih razredih osnovne šole pa tudi z razredniki. Če odkrijemo pri pregledu šolarja nepravilnosti oziroma bolezenska stanja, jih poskušamo odpraviti, če to ni v naši moči, pošljemo otroke na pregled k ustreznim specialistom. Te otroke še dalje spremljamo ob namenskih pregledih.
Pri otrocih, ki redno hodijo na sistematične preglede, je možno pravočasno izslediti in tudi odpraviti motnjo v rasti in razvoju, ker otroka tedaj gledamo v skupini vrstnikov in primerjamo izmeijene parametre z normativi za rast in razvoj za populacijo slovenskih šolarjev. Več je tudi možnosti, da pri otroku, ki ga pregledamo na sistematičnem pregledu, pravočasno opazimo slabo držo, deformacijo stopal, srčno napako, motnje v delovanju ščitnice.
Preventivni pregledi - mednje sodijo tudi sistematični pregledi in kurativni pregledi, to so pregledi bolnih otrok -spadajo tudi po novi zdravstveni zakonodaji med obvezno zavarovanje, kar pomeni, da
starši zanje ne plačujejo participacije. Zaželeno je, da bi isti zdravnik, ki opravlja sistematične preglede, tudi zdravil šolarja, kadar zboli. Ta zdravnik otroka najbolj pozna, pozna pa tudi okolje, v katerem otrok živi (družina, šola).
Sistematični pregledi niso obvezni, zato lahko starši sporočijo razredniku, da ne želijo pregleda svojega otroka.
Veiik del preventivne dejavnosti šolskega dispanzerja predstavlja cepljenje.
Šolski dispanzer opravlja naslednja obvezna cepljenja:
-	v 1. razredu osnovne šole cepimo otroke proti davici, tetanusu, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu in rdečkam,
-	v 7. razredu osnovne šole cepimo otroke proti davici, tetanusu, otroški paralizi in rdečkam,
-	dijake zadnjih letnikov srednjih šol cepimo proti tetanusu.
Zadnja leta smo v Sloveniji cepili več kot 95 % šolskih otrok. Zaradi tako visokega procenta precepljenosti šolske populacije otroci že več let ne zbolevajo za davico, tetanu-som in otroško paralizo. Vse manj pa je tudi rdečk, ošpic, mumpsa in komplikacij, ki jih te bolezni povzročajo.
Marjanca Sreš Zerdin dr. med., spec. pediatrije
ife*-.
Past z zvončkom je z veščo roko hitro nastavljena
Jesenska noč med polharji
Lepi užitki za lepe kožuščke
Polh je v pasti, pričakovanje potešeno
Jesen ponuja svoje čare na vsakem koraku, za vse in tudi samo za izbrance; to so lahko izbranci iz roda v rod, ali zgolj naključni. Ta čudna ugotovitev velja za polharje, njihovo strast, veselje in užitke. Kljub vsemu lepemu je teh izbrancev v mozirski občini presenetljivo malo, kar je po eni plati malo čudno, po drugi pa ni nič narobe, če je tako. Ti izbranci, izključno po svoji krivdi, so le v Kokarjah, Potoku, Lačji vasi in tu blizu, višje po Zadrečki dolini in sicer sploh v Zgornji Savinjski doliniso bolj posamezniki, ki v svoji posameznosti tudi znajo uživati in varovati svojo skrivnost.
Prav za skrivnostnost gre, ki se varuje in prenaša iz roda v rod, polšine so (večinoma) tajna. Moraš imeti srečo v obliki dobrega prijatelja, da te vzame zraven v čudovite pros-
tranosti mogočne Črete, ki s svojim nočnim utripom ponuja enkratne čare; če si jih voljan in soposoben dojeti. In sem imel srečo.
V poznem sobotnem popoldnevu smo se odpravili doživetju naproti. Sobotni večer in uro daljša noč na nedeljo sta bila vzrok, da je bilo nekaj teh "tajn" že zasedenih. Pa kaj, vsak polhar ima res svojo skrivnost in že v mraku nas je varno privedel do nje. Z vajeno roko je nastavil pasti, v katere se bodo ujele ljubke živalce, ko se bodo pod noč iz svojih podzemskih bivališč odpravile na nočni obed, za sprotne potrebe in za zimsko zalogo. V primerni oddaljenosti in na primernem mestu je zagorel ogenj: pravi polharji vedo kako se mu streže in zaradi njih požara v gozdu šc ni bilo. Posedemo okrog in v
Nazarski samostan
Prihod frančiškanov v Gornjo Savinjsko dolino ni bil pomemben le za kraje in prebivalstvo tega predela, temveč za daleč širše okolje, saj so frančiškani poleg lekarniške dejavnosti širili kulturo med tedaj še dokaj neukimi ljudmi, pomagali v zdravilstvu in seveda so prav posebej še s svojo šolo, ki je zaradi razširjenega učnega programa presegala vsebino tedanjih župnijskih šol, veliko prispevali k omiki mladega rodu.
Nazarski frančiškani so potomci bosanskih bratov tega reda, ki so morali pred nasiljem Turkov bešati iz bosanskih krajev, zato so iskali zavetja v tedanji Avstriji, ki je bila izrazito katoliška dežela. In ker v širšem okolišu Savinjske oziroma Šaleške doline ni bilo samostana, je na dlani, da so prav zato poiskali s pomočjo ljubljanske škofije s sedežem v Gornjem Gradu, Nazarje za svoje bodoče domovanje. Seveda kraja Nazarje v tistih časih ni bilo. Bila je občina Zlabor, sedanji kraj pa je dobil ime po cerkvici in pozneje samostanu, ki so ga imenovali Marija Nazaret. Škof Hren je odkupil grad Vrbovec leta 1615 in je sklenil na griču Gradišče nad Dreto pozidati cerkvico v čast Marije. V ta namen je odkupil od žovneškega lastnika Wagen von Wagens-berga celoten hrib, na katerem stojita danes cerkev in samostan po vzoru nazareške hiše, ki je bila zgrajena 1625.
Že leta 1631 so bosanski frančiškani zaprosili za mesto kamor bi prebegnili. V samostanski knjižnici je ohranjena listina o prevzemu cerkve po frančiškanih, datirana je na 25.ok-tober 1632, torej je ta dan smatrati kot pričetek delovanja frančiškanov v Nazarjah. Kot lahko razberemo iz omenjenega dokumenta, je tedanji ljubljanski knezoškof Rajnald Silič dovolil prenos lastništva na frančiškane.
Darilna pogodba je bila podpisana v Gornjem Gradu šele l.januarja 1633, kar seveda ni zavrlo predhodnega delovanja
frančiškanov v Nazarjah. Ker je loretanska cerkvica privabljala vse več romarjev, je postala kamlu pretesna in že leta 1661 je bila zgrajena sedanja cerkev, 25.septembra pa jo je posvetil ljubljanski knezoškof Otto grof von Buchheim.
Samostan je imel zelo bogato knjižnico. V njej so bile številne inkunabule in tiskana dela iz začetka naše slovenske književnosti. V drugi svetovni vojni je bilo samostansko poslopje huje poškodovano, z njim vred pa seveda zelo prizadeta tudi knjižnica. Mnogo znamenitih knjig je bilo uničenih, veliko pa tudi odnešenih. Tako je denimo kronika samostana hranjena v Mariboru, številne dragocene knjige pa so v lasti zasebnikov, saj so dela neznano kako prišla celo v prodajo v antikvariate. Frančiškani si sedaj prizadevajo knjižnico, kolikor jo je še ostalo, urediti, da bo dostopna za raziskovalce znotraj in zunaj samostana.
Izredno pomembna dejavnost nazarskih frančiškanov pa je bilo od vsega začetka zdravilstvo. čeprav naj bi te naloge opravljali zgolj v samostanu, so pomagali ljudem, ki niso imelin-iti zdravnikov, niti lekarne, še manj pa denar, da bi možne usluge plačali. S tem so si nakopali jezo predvsem celjskih
uživanju noči v gozdu nestrpno pričakujemo cingljanje prvega zvončka, ki opozori na sproženo past. Nismo nestrpni le slučajni izbranci in novinci, tudi polharja mučita malo strast in malo strah, da pred nami ne bi mogel biti ponosen. Zauka sova, največja polhova naravna sovražnica, če nas ne štejem k naravi, polhar jo vešče prikliče bliže (poizkus novinca, da bi storil enako, je uspešen toliko, da se globoko v dolini oglasi pes) in zatem zvonček in letošnji polhec, pa drugo cingljanje in zajeten lanski polh, pa tretje, četrto...Čas vmes je
nekaj posebnega. Sediš ob ognju, brez misli strmiš vanj, prisluhneš glasni tišini nočnega gozda, nad žerjavico pečeš na palico nataknjene okusne koščke mesa, uživaš, čakaš, se ob zvončku zdrzneš, po možnosti pozabiš na meso in odhitiš v temo. Bliža se polnoč. Ne veš kdaj so minile ure, veš, da zvonček to noč ne bo več cingljal, zadovoljen in pomirjen, nekam čudno brez besed pospraviš in se vračaš v dolino, zaspiš in se prebudiš z veliko željo, da bi imel še kdaj srečo.	(jp)
Zadovoljstvo na koncu, polhovka je vse bliže
kirurgov in lekarnarjev, pa ne le nazarski menihi, vsi samostani so bili na udaru in končno je celo cesar Kari VI.moral sprejeti ustrezne predpise, ki so prepovedovali menihom zdravilsko dejavnost zunaj samostanov. Prebivalstvo naše doline je doseglo, da je celjska gubernijska oblast izjemoma dovolila dejavnost nazarske lekarne, dokler ne bo javnega kirurga oziroma lekarnarja na tem območju. Kot vemo je prva javna lekarna v Mozirju pričela delovati šele nekaj let pred drugo svetovno vojno. Dotlej pa so zdravila ali pripravljali zdravniki sami, ali pa so jih ljudje iz doline kupovali v lekarnah daleč od svojih krajev.
Prav posebej pa velja poudariti prizadevanja frančiškanov za osnovno šolstvo v Nazarjah. Že leta 1786 so pričeli s poukom, ki je po vsebini presegal okvire tedanjih župnijskih šol, tako je šola kasneje pridobila celo status javne šole. V Schmutzovi topografiji iz leta 1822 najdemo podatek, da je bilo tedaj v nazarski šoli vpisanih 32 otrok.
Letošnji jubilej nazarskih frančiškanov povezuje torej dolga pot uspešnega vključevanja v vse vrste prizadevanj za pomoč prebivalstvu, saj so frančiškani v času hude gospodarske krize pred drugo svetovno vojno pomagali ustanoviti delavski konzum v Nazarjah, ki je lajšal preživetje številnim lesnim delavcem v dolini. Aleksander Videčnik
Nevednost je ena od oblik onesnaževanja okolja
Frank Freeman
Darinka Herman
Vsa ta leta se je tako spretno upirala temu, da bi na straneh našega tednika spregovorili o njej, o Darinki Herman kot že inventarju velenjske občinske organizacije Rdečega križa, o Darinki Herman kot mami in še o čem. Tudi tokrat ni bilo drugače: "Ne sračkaj ga. Ne vem, če sem jaz primerna za to!" A, naša vztrajnost se je tokrat obrestovala.
Utrujena od napornih dnevov - vlečejo se že od novembrskih poplav, leta 90 dalje - kar ne ve, kaj bi lahko o sebi povedala. Bolje, kje bi začela. Njen "Od hudiča si" naju obe skupaj spravi v dobro voljo, pogovor pa na začetek poti, po kateri hodi še danes. Že 12 let je poklicna aktivistka RK, ljubiteljsko pa v tej človekoljubni organizaciji, po zaslugi svojega očeta, dela od leta 1968 dalje.
"Ni mi žal, da sem tu, kjer sem in kar počnem. Za delo z ljudmi sem se odločila že pred šolanjem za medicinsko sestro. Da je zahtevno, o tem ne bi. Prva leta sem bila zadovoljna, ker sem se neprestano odzivala na izzive. Zame so bila to zdravstvena predavanja, srečanja starejših krajanov, množične krvodajalske akcije. Sedaj pa zaradi tega, ker vedno bolj pridobiva na pomenu osnovna dejavnost Rdečega križa." Ob tem pokaže na veliko sliko ustanovitelja RK J. H. Dinanta in na njej na letnico ustanovitve 1963. "Socialna stiska, pomoč ob elementarnih nesrečah, žal, tudi ob vojni kažejo RK v drugi luči. Ta je bila doslej ljudem manj poznana.
Darinka Herman v "elementu"
"Hvaležnost ali ne? Ja, pri tistih, ki se zavedajo svojega položaja in so zadovoljni s tistim, kar mu lahko človek nudi, kako mu lahko pomaga. Se pa najdejo tudi drugačni. Na srečo so menda redki.
Kaj si mislijo ljudje o njej? "Ti si mi pa frajer! Ne vem. Vprašaj jih. Lahko rečem samo to: nudim lahko tisto, kar imam, kar dobim. Skromna materialna pomoč je eno, drugo pa... Z razumevanjem in dobro voljo poskušam pomagati. To mi seveda vedno ne uspe povsem. Morebiti kakšna ostra beseda, hladen sprejem - tega se zavedam. Vendar sem človek, ki nima v rokah čarobne palice. Trudimo se vsi, ki smo tu, ampak tako je." Povešen pogled in kratek molk - treba je vprašati še kaj drugega.
Kaj je to prosti čas ne ve približno že dve leti.Tudi drugi, ki z njo delajo ne . Nima ga. Prečute noči, sploh ob prihodu prvih beguncev iz BiH,... To se je sicer umirilo, ostale pa so druge stvari, za katere prej ni bilo časa.
"Se k sreči, da me mož in odrasel sin razumeta, da sama gospodinjita. Tudi
pomoč moje mame me velikokrat rešuje. A, kaj. Tu smo zato, da pomagamo ljudem in dokler bo tako, bom to tudi počela. Upam, da v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo tistih, ki bodo na vrata RK potrkali."
Znani obliži in mazila
	n ShKL. ftk lin^jH H|H	VH	
; g			
			
		jfc'2	
	1- r, 'Zgjp 't*" ' j " '*	-m	
Piše:
Aleksander Videčnik
Domači zdravilci so radi uporabljali obliže (flajštre) raznih vrst. Ločili so torej obkladke od obližev. Našteli in opisali bomo nekatere, ki so v Gornji Savinjski dolini uživali poseben sloves.
Že smo omenili "Salomonov flajšter" nazarskega meniha Lipolda. V dsolini so kaj hitro posnemali njegovo recepturo, čeprav je popolnoma niso mogli ponarediti. Mnogi so trdili, da je njihov obliž po Salomonovi recepturi, kar pa se je ob proučevanju sestavin enega in drugega zdravila jasno pokazalo kot napačno. S tem pa ni rečeno, da tudi drugi obliži niso našli med ljudmi hvale. Treba je upoštevati možnost samostanske apoteke, ki je imela svoj laboratorij in "varjenje" obližev v kakšni kmečki hiši.
Salomonov obliž
Znani raziskovalec lek-arnarstva pri nas mag.Mlinarik je še po drugi vojni v nazarskem samostanu zasledil recepturo tega zelo iskanega zdravila. Po njegovem tolmačenju je
sestav obliža takle: v olivnem olju kuhan minij (rdeč), temu sta primešana asant in v špiritu omehčana kafra. Dodajali so še neko snov, ki pa je Mlinarik v recepturi ni mogel razbrati. Ker je Salomon Lipold varil najrazličnejša zdravila, lahko domnevamo, da je bil ne le kirurg, ampak tudi izprašan lekarnar.
Muhačev flajšter
Dolga leta sta dve sestri v Dobletini kuhali svoj flajšter, za katerega so ljudje trdili, da je po Salomonovi recepturi. Govorili so o pogostih obiskih sester Muhačevih v nazarskem samostanu in menihov pri njima, pa so iz tega sklepali o dobrih zvezah z nazarskim samostanom; torej ne bi bilo izključeno, da je Antonija Gros, ki je pripravljala sestav ine za obliž, izvedela za recept Salomona.
Lahko le domnevamo, da sestavine niso bile povsem enake kot v Salomonovem flajštru, saj je po izjavi sodobnikov Grosova v svojo zmes dajala svež telečji mozek, tega pa v nazarski recepturi zagotovo ni. Antonija Gros sestavin nikoli ni povedala, tako je danes le težko najti kaj bolj otipljivega zapisati.
Kovačev flajšter
V Lokah pri Mozirju se je izučil kovaške obrti Perme iz stične. Ker gospodarja nista imela otrok, je kovačnico
pri Črnem kovaču podedoval. Ljudje so ga poznali kot odličnega strokovnjaka za ostrenje orodja in so ga zato imenovali "moker kovač". Sosedu je venomer obljubljal recepturo za svoj obliž, pa ga je prej onesposobila kap; umrl je 84 let star. Vendar pa je sosed Beli kovač le marsikaj vedel o njegovem delu. Tako je vsakokrat kuhal v novem lončenem loncu, ki je moral biti znotraj glaziran. Sestavine pa so bile, kolikor jih ve povedati sosed: čebelji vosek, macesno-va tekoča smola, terpentin, svež telečji mozek in še druge neznane sestavine. Že po tem torej ne gre za nazarski obliž. Vendar so ljudje tudi Kovačev obliž zelo cenili. Med sosedi je bil Perme -Črni kovač imenovan, zelo priljubljen zaradi velikega znanja, zato so menili, da je v Stični obiskoval gimnazijo, saj je v Loke prišel že 2o let star.
Nerodova žavba
V Bočni je živel zanimiv mož, znan po vedrini in spretnosti obvladovanja raznih rokodelskih opravil. Pisal se je Franc Žmavc, po domače Neroden. Izdeloval je razna orodja in jih tudi dobro popravljal. Varil pa je tudi žavbo takele sestave: mac-esnova smola, vosek, ozkolist-ni trpotec, rman, ranjak, kaktus, listi ciklame in še nekaj drugih zeli.
Notranji del obnovljenega samostana
Kaj z balkonskim cvetjem?
Jesenski čas ni običajen samo za spravilo pridelkov, temveč je tudi primeren za pripravo rastlin za prihodnje leto, predvsem tistih, ki nas bodo obdarovale s cvetjem. Kako razmnožujemo balkonsko cvetje in kako ga sploh ohranimo čez zimo? O tem nam je nekaj več v nadaljevanju pripravil naš sodelavec, vrtnar Stane Vanovšek.
"Naša najpogostejša balkonska rastlina je bršlanka (pelargonija peltarm). Za bujno cvetje in zdravo rastlino moramo poskrbeti že sedaj. Vse pelargonije razmnožujemo s potaknjenci. Temu načinu pravimo vegetativno razmnoževanje. Za razmnoževanje izberemo vedno zdravo rastlino in takšno, ki je že dovolj zrela. V tem času so dovolj zrele praktično že vse rastline. Vršičke rastlin pripravimo za potikanje tako, da jih odrežemo na dolžino približno lo cm in to tik pod listno
pazduho oziroma kolenčkom. Rez mora biti gladka, zato uporabljamo posebno oster nož ali britvico. Vršiček nato očistimo; spodnji list odstranimo, prav tako dva prilistni-ka, ki sta običajno prisotna, naslednji list prirežemo na polovico. Tako pripravljene vršičke (potaknjence) nato potikamo v pripravljeni razmnoževalnik, v katerem imamo razmnoževalni substrat. To je lahko rečna mivka, nevtralna šota ali šotni substrat, zemlja, zemlja z dodatki perlita ali hygromulla; vedno pač naj bo substrat čim bolj zdrav in zračen. V cvetličarni "Beli cvet" vam v ta namen nudimo posebej pripravljen substrat za potaknjence, ki ima vse naštete lastnosti, po preizkusih pa daje tudi zelo dobre rezultate.
Potaknjence potaknemo v globino 1 - 2 cm in ga dobro utrdimo, da ne pade. Gostota je med 4 in 5 cm. Zelo priporočljivo je, da po poti-
kanju zabojček zalijemo s previcurjem. To je sredstvo (fungicid), ki ima zelo širok spekter delovanja na rastlinske bolezni, poleg tega pa še spodbuja rastline k rasti. Zabojček s potaknjenci postavimo na svetlo mesto in ga zaščitimo z vrtnarsko tkanino (covertan) ali zelo tanko folijo. Redno zalivamo, rosi-mo in pazimo, da ne bo vlage preveč; morebitne bo-lane rastline takoj odstranimo. Po vkoreninjenju mlade rastlinice presadimo v posamezne posodice, lončke in jih na svetlem in ne preto-plem mestu negujemo do pomladi. Za bujnejše cvetenje je priporočljivo, da v lonček posadite dve rastlini, zato že sedaj izračunajte koliko potaknjencev boste potrebovali, seveda pa ne pozabite, da se prav vsi ne bodo razvili v normalne rastline.
Stare rastline, ki jih imamo sedaj na okenskih policah in balkonih in še vedno lepo
cvetijo pregledamo, če so zdrave. Sedaj je še vedno čas, da jih s pravilno nego in škropljenjem pripravimo na prezimovanje. V jeseni so temperature že nižje, v zraku pa je precej vlage. To so dobri pogoji za razvoj predvsem plesni. Zato odstranite vse suhe in bolane liste, da bo rastlina dobila dovolj zraka, po drugi strani pa boste s tem odstranili tudi žarišča bolezni. V jeseni je priporočljivo zaboje z rastlinami zaščititi, predvsem ponoči. To boste najlažje naredili z vrtnarsko tkanino (zimski covertan), ki ščiti rastline vse tja do -8 stopinj Celzija. Kljub bujnosti in cvetenju, rastlin sedaj ne dognojujemo več, saj bodo sicer zimo pričakale neutrjene in bodo slabo prezimile. Rastline za balkone lahko očuvamo tudi 3 - 4 leta, če je bila naša skrb za njih stalna in učinkovita.
Res bi danes moral spregovoriti še kaj o sajenju čebulnic in gomoljnic, pa bom to storil prihodnjič. Vi, dragi ljubitelji lepega cvetja, si pa že sedaj oglejte in nabavite to cvetje, saj je izbira še bogata."
OPJO
it ~
/ K
Pohvaljenih pa ni bilo!
Velenjski župan je v soboto pripravil sprejem za člane društva multiple skleroze iz velenjsko-koroške in gorenjske podružnice. Ko je predstavljal Velenje, je med drugim povedal, da imamo tudi lastno lokalno televizijo, za katero je med občani veliko zanimanja, saj se ljudje na njej radi vidijo. "Pozabil" je povedati, da jih na srečanju ni; snemalcev VTV namreč.

mi r.
• «m■■■■
r ■ <
_
Luknja, ki vodi v nesrečo
Verjetno si težko predstavljate, da bi si sredi belega dne na pločniku sredi Velenja zlomili nogo, razen če nisre skrajno nerodni. Vendar možnost zloma obstaja. Ena je recimo na pločniku ob izložbi pri vhodu v stolpnico na Šaleški 19 (radio). Predstavlja jo za čevelj velika luknja (na fotografiji), ki je verjetno nastala zaradi pogrezanja asfalta. Le majhna neprevidnost in noga je v luknji, posledice pa takšne ali drugačne. Ondan se je to naši občanki tudi zgodilo. Kljub padcu jo je še kar dobro odnesla, le z nekaj odrgninami. Bo res moralo priti do hujše nesreče, ki bo "vredna" krpanja?
Pripadnost že, a čemu
Na nedavni okrogli mizi o turizmu na kmetiji so veliko govorili tudi o podeželju kot prostoru prihodnosti. Cenjena strokovnjakinja je zlasti poudarila bližnji izid prevoda knjige "Na podeželju je prihodnost", ki opisuje bavarski uspeh in je pisana tudi na kožo Zgornji Savinjski dolini. Pri razvoju podeželja je po izkušnji z Bavarske bistvena pripadnost razvojnemu projektu, nič ljudem vsiljenega ne more uspeti. Prav pripadnost ljudi v tej dolini pa je dvoumna. Po izjavi enega od razpravljalcev (ponovil je izjavo enega (možnih) nosilcev razvoja turizma) so ljudje v Zgornji Savinjski dolini gotovo za denar od turizma, niso pa za turiste. Nova "možnost" torej, v obilici danih in neizkoriščenih.
In je cesta res (pre)slaba
Na že omenjeni okrogli mizi je večina razpravljalcev za glavni razlog in največjo oviro razvoja turizma v Zgornji Savinjski dolini navedla obupno cesto med Ljubnim in Lučami, kar je milo rečeno (skoraj) čisto res. In se je ob tem predsedniški kandidat Slovenske ljudske stranke dr. Stanko Buser iskreno začudil rekoč nekako takole: "Trije moji poslanski sotrpini v republiškem parlamentu ste tudi tukaj, pa v parlamentu za problem te ceste še nisem slišal." Torej je s to cesto še slabše, kot si mislimo; niti vest o njenem žalostnem stanju in bližnjem koncu se ne more prebiti po njej do pravih ušes. Drugo vprašanje seveda je, če ta ušesa sploh kaj slišijo. (Pa pri tem niso mišljena SAMO ušesa uglednega strokovnjaka in poznavalca doline).
Tabula rasa
Nepopisan list papirja je tudi tabla, bogsigavedi čigava je, ki je svojčas služila "Slovenijalesu" na Gorici. Pri gostišču Zivkovič stoji in plakate/ji so že odkrili super plač za svojo reklamo. Zdaj vsak voznik, ki bulji v tablo, izziva svojo življensko usodo. Najbolje se odločijo tisti, ki stopijo v bife "Garaža" in čez okno prebirajo plakate. Vsaj žejni niso!
h
Grde sanje
Uh, kakšna noč. Nisem in nisem spal. Sanjal sem, da sem v skupščini in da govori... Vitomir Gros!
Jožef Lugarič (levo) in Franc Jeromel pozorno pregledujeta čebeljo zalego
Dober dan, vljudnost!
V zadnjih nekaj letih se je v vseh občinah celjske regije močno razmahnila huda gniloba čebelje zalege. V velenjski občini so morali zaradi povzročitelja te hude bolezni v lanskem in začetku letošnjega leta uničiti preko 25 čebeljih družin. Povzročitelj, bacillus lar-vae, je zelo odporen in preživi loo let. V velenju so žarišče te kužne bolezni odkrili najprej v Skalah pred dobrimi šestimi leti. Nato se je bolezen hitro širila tudi v druge kraje velenjske občine.
Vsako leto v občinah celjske regije kjer odkrijejo hudo gnilobo čebelje zalege opravijo strokovne preglede čebelnjakov. V Velenju sta omenjeni pregled v ponedeljek in torek, 21.in 22.scpteinbra, opravljala dr.vet.medicine Jožef Lugarič iz Celja in Franc Jeromel, čebelar iz Velenja.
Ob tej priložnosti smo Jožefa Lugariča, ki čebele pregleduje že osem let, sicer pa dela v laboratoriju na pregledih kužnih bolezni
Javornikova rudarska svetilka
Zdaj je menda zakopana bojna sekira med skruniteljem spomenika Rudar na Titovem trgu v Velenju in lastniki rudarskega simbola. Roman Javornik, ključavničar iz ESA, je napravil konec s krajo rudarske svetilke iz brona, kije pripadala spomeniku.
Ko so predstavniki RLV svetilko shranili na varno, je sam izdelal podoben prototip in ga namestil bronastemu rudarju v roko na način, ki preprečuje odtujitve. Že res, da je možno z grobo silo posegati v "intimnost" rudarjeve skulpture, res pa je tudi, da je velika sramota za "barabo", ki že nekaj let nagajavelenjskim rudarjem in občanom. Roman se ni vdal in je "udarniško" zadevo za zdaj rešil, menda že tretjič. Gre mu zahvala in želja, da bo svetilka na svojem mestu tudi ostala.
Roman Javornik pri "rudarju"
ZA FILATELISTE
Vam je že kdaj prišlo na misel, da bi odprli pismo, namenjeno prijatelju ali prekinili dobrega znanca, ki vam že desetič pripoveduje oguljeno zgodbo? Najbrž ne. Kaj pa doma, v krogu svojih domačih? Tu je slika često drugačna. Ne pomišljamo, ko se vtikamo tudi v najmanjše skrivnosti svojih najdražjih. Dogaja se, da je največ zbadljivk in žaljivk izrečenih ravno v družinskem krogu.
"Vljudnost," se dobro izrazi H. Risner, "je odlika duše, ki zna dvigniti pogled iznad plota tudi na rože, ki cvetejo na sosedovi livadi".
Posebej pride vljudnost do izraza v zakonski, pa tudi izvenzakonski skupnosti. Najmočnejši strup za skladen zakon sta nedvomno grobost in brezobzirnost. Čeprav to vsi prav dobro vemo, je včasih že kar naeveijetno, kako znamo biti vljudni s tujci, ki jih morda prvič vidimo, doma pa kot da za vljudnost še nikoli nismo slišali. Vljudnost je namreč za uspešno skupnost kot olje za motor našega avgomo-bila.
Za znanega humorističnega pisca ameriškega rodu O. W. Holmsa pravijo, da je vedno kadar je bil nerazpoložen ali potlačen, odšel v svoj kabinet, se zaklenil in ostal tam tako dolgo, da ga je minilo. Zavestno ni hotel s svojimi skrbmi moriti svoje družine. Jaz v takšnih trenutkih obujem adidaske in grem teči. Pomaga.
In kako se v takšnih trenutkih odzivamo mi? Zgodi se, da zamudimo v službo, da ima šef slab dan in zlije na nas ploho hudih besed, ali nas na cesti razjezi brezobziren in nevljuden šofer - komaj čakamo, da pridemo domov in zlijemo zadrževani bes na svoje domače, ki niso nič krivi in
ponavadi sploh ne vedo za vzrok naše nakopičene jeze.
Vem, da poznate ljudi, ki so v družbi vljudni, da jih je veselje pogledati, doma pa praznijo svoja negativna čustva na svojih otrokih ali partneijih. In če takšnega človeka vprašate, kaj mu več pomeni: družinska sreča ali družba, se bo brez pomisleka odločil za družino, kar je po svoje paradoks.
In kaj pravijo o vljudnosti ženske same?
Dobro je zadela D. Dix, ki pravi takole: "Nobena ženska ne more razumeti,-kako lahko moški vloži veliko več truda v izgradnjo lastne kariere kot pa v dom, družino in trden zakon. Čeprav vam vsak moški zago-tavja, da je važneje imeti zadovoljno ženo (mar ne zveni malo hinavsko, op. avtor) kot direktorsko plačo, se jih zelo malo potrudi izpolniti osnovne pogoje za srečen zakon. Večina se jih zanaša na srečo in naključje: vse prepuščajo slučaju, naj odloči usoda, pravijo. Žena tudi ne more razumeti, zakaj moški tudi med štirimi stenami doma ni tako takten kot izven domačega ognjišča." Večina mož dobro ve, da lahko od svojih žena dobijo vse, kar hočejo. Le na pravi gumb morajo pritisniti. Na gumb, pod katerim piše: vljudnost in pozornost. Dodal bi samo tole: vsaka žena, tudi najbolj preprosta, je prepričana, da njen mož prav dobro ve, kaj ji prija. Prav zaradi tega je mnogokrat v zadregi, saj ne ve: naj ga mrzi aH pfezira zaradi trmastega nespoštovanja vsega, kar jo veseli ali zaradi dragih daril, s katerimi se občasno skupša odkupiti, namesto da bi se potrudil z lepo beseco dobiti od nje to, kar mu zastonj nudi. Vljudnost nič ne stane. Morda pa ravno zaradi tega v naši potrošniški družbi nima prave cene.
Pa še nekaj o priložnostnih znamkah: ob začetku letnih olimpijskih iger v Barceloni je poštna uprava izdala 2 znamki - po 4o in 46 SIT. Po obliki sta slični kot za zuimske olimpijske igre, romboidne oblike (od desne proti levi) tiskane v tiskarni "Delo", Ljubljana. Mala pola vsebuje tri dvojčke, vendar z mnogo višjo naklado kot za Albertville - kar 3oo.ooo serij odnos-no sto tisoč malih pol. (V katalogih veijetno zato ne bo dosegla visokih cen - vsekakor nižje kot za zimsko olipiado!). Naj omenim, da je tudi sosednja Hrvaška pohitela z "olimpijsko serijo", ki pa ni tako uspela kot naša. V začetku septembra smo dobili na poštah novo priložnostno znamko s sliko kraškega ovčarja, kot navajajo "edinega avtohtonega slovenskega psa, o katerem je pisal
živali na zavodu za živinorejo in veterinarstvo Celje, povprašali o tej hudi bolezni.
"Omenjena kužna bolezen se močno širi predvsem s prenosom čebel iz okuženega na neokuženo področje. Nadalje s tem, da zdrave čebele oropajo okužene in se tudi same okužijo, bolezen pa se prenaša tudi z nečistim čebelarskim orodjem. Žal je ta bolezen zelo potuhnjena in jo odkrijemo šele po dveh letih, kar je največkrat že prepozno. Hitreje je moč bolezen odkriti z analizo medu. Preglede opravljamo v krogu treh kilometrov od žarišča bolezni, vendar se ta krog nenehno širi. Sum najprej v laboratoriju zavrnemo ali potrdimo. Če ugotovimo, da je določena čebelja družina okužena, predlagamo občinskemu veterinarskemu inšpektorju, da bolne družine uniči ali sanira. Žal opažamo, da se ta vrsta bolezni kljub zatiranju vse bolj širi, tudi v velenjski občini." B.Mugerle
že J.V.Valvasor V "Slavi". Tudi ta znamka ima visoko nominalo 4o SIT. Znamka je zanimiva za tematiko favna.
Na naši pošti nimajo letošnjega programa priložnostnih znamk. Zanimivo pa je, da v tujini to že vedo! Dunajski partner mi je sporočil, da je zasjedil v Michel Runschau, kakor sledi: septembra ob loo - letnici rojstva skladatelja Kogoja; oktobra ob 2oo - letnici rojstva Langusa; novembra ob loo - letnici Hermana Potočnika in 2o.novembra -božična znamka. Upajmo, da bodo nekatere izmed njih tudi z nizko nominalo - za frankiranje tuzem-skih pisem, predvsem pa s primerno višino naklade. Več o tem, ko nam bodo na pošti odkrili tudi to tajno, o rednih frankovnih znamkah pa prihodnjič.	(V.d.V.)
Huda gniloba čebelje zalege
ESO Elektra: W Norik 66:88 (42:41)
Hud poraz v domači dvorani
Košarkarji ESO Elektre so z velikimi željami pričeli prvenstveno se/ono. Po dveh kolih se lahko tolažijo le z mislijo slab začetek, dober konec. V sobotnem 2. kolu so gostili Medvodčane. Srečanje je privabilo veliko gledalcev, blizu 300, ki so pričakovali prvi točki, pa so razočarani » zapustili telovadnico OŠ Šalek. Razočaranje je bilo zelo veliko, ker so košarkarji v drugem polčasu povsem odpovedali in dovolili gostom, da so iih premagali kar z 22 točkami razlike. Domači so igrali zadovoljivo le v prvi dvajsetih minutah, toda gostje so z začetnim vodstvom 7:0 napovedali, da jim je kaj malo mar za Elektrine ambicije. Na odmor so resda šli s točko več v svojem košu, gotovo pa niti sami niso pričakovali tako lahkega dela v drugem polčasu. Gotovo si nihče ni znal razložiti kaj je bil razlog nenadni začetniški igri domačih igralcev. Njihove roke so drhtele, saj so dosegli le 24 točk v drugem delu. v
odstotkih na to pomeni 22-odstotni met. Sploh so razočarali Elektrini centri, ki so igrali tudi nepazljivo ali preveč agresivno, sa j je moral Tomic zaradi petih napak že v 31. minuti, Plešej dve minuti kasneje in Saw minuto za njim, skupaj pa so ti trije igralci dosegli le 15 točk. Torej niti toliko ne. kot najbolj učinkovit Elektrin igralec Rizman (19), oziroma gostujoči Jan/ek (26). Ljubitelji košarke v Velenju seveda upajo in pričakujejo, da bodo košarkarji kmalu prebrodili začetno krizo in da se bo kmalu pokazalo delo profesionalnega trenerja. Včeraj so igrali redno kolo, Velenjča-ni bi morali gostovati v Kopru vendar so to tekmo na željo igralcev Micom Marcusa preložili. V soboto bo na sporedu 4. kolo, igralci ESO F.lek-tre pa bodo znova gostitelji.
ESO Elektra: Sevšek 2, Mrzel 4, Bogataj 2, Rizman 19, Saw 7, Dum-buva 12, Lipnik 4, Leskovšek 3, Mac-kovšek 5, Plešej 6. Tomic 2. (vos)
Športna zveza Velenje
O proračunu
V ponedeljek, se je na izredni seji sešlo predsedstvo Športne zveze Velenje v razširjeni sestavi in kot edino točko dnevnega reda obravnavalo re-nominacijo občinskega proračuna in glede na katastrofalno finančno situacijo v velenjskem športu ugotovilo, da se stanje glede na predlog reno-minacije, še bistveno poslabšuje. Predsedstvo ugotavlja, da je obseg sredstev namenjenih za vse oblike športnega udejstvovanja nominalno enak kot je bil v letu 1990, kar pomeni ob že znani rasti stroškov v letu "91 in '92, da šport letos razpolaga z realno tako majhnimi sredstvi, da je resno ogrožen njegov obstoj oz. dejavnost. Zato predsedstvo predlagatelju reno-minacije postavlja naslednja javna vprašanja:
1.	Če gre za renominacijo občinskega proračuna zakaj sredstva namenjena za šport niso renominirana?
2.	Kdaj bo skupščina občine nadaljevala obravnavo gradiva »Nadaljnja usmeritev športa v občini Velenje« in sprejela ustrezne sklepe?
.3. Menimo, da je odnos do športa v naši občini skrajno neodgovoren in podcenjevalen, kar že vpliva na kakovost življenja občanov, predvsem mladine. Kako dolgo še?
Kot legitimen predstavnik vseh športnikov in športnih delavcev občine Velenje, bo predsedstvo Športne zveze Velenje storilo vse potrebne korake za obveščanje tudi širše javnosti o nemogočen položaju športa i naši obči-
C 1 L v
Trebeliško — stadionski motokros
Navdušila Sitar
in Kampuš
V nedeljo je bilo razburljivo in zelo zanimivo na Trebeliškem. Marljivi člani AMD šaleška dolina so izvedli tretjo dirko za državno prvenstvo v stadionskem motokrosu v razredih 125 in 250 kubičnih centimetrov. Blizu 1.000 gledalcev je bilo najbolj navdušeno nad vožnjo Kampuša I Radenci) v razredu 125 kubičnih centimetrov. Po I. krogu je bil šele deveti, nato pa je z drzno in mojstrsko vožnjo dohiteval in prehiteval tekmovalce ter na koncu zasluženo zmagal. V razredu 250 kubičnih centimetrov je brez težav zmagal Sitar, ki je v odil od starta do cilja, dobil pij je tudi superfinale. v katerem so nastopili najboljši v obeh razredih.
Pred začetkom dirke so se predstavniki domačega društva in gledalci

poslovili od nadarjenega velenjskega tekmovalca Gašperja Založnika, ki je moral zaradi zdravstvenih razlogov prekiniti obetavno tekmovalno pot.
Železničar :Rudar 3:0
»Pričakovan« poraz z novincem
Nogometaši Rudarja so ostali praznih rok v minulem kolu. Gostovali so •pri novincu v ligi. železničarju v Mariboru. Pravzaprav je bil njihov poraz več ali manj pričakovan. Nastopili so zelo oslabljeni, brez poškodovanih Cvikla in Omeroviča ter »porumenelih« Vidoviča in Dolerja, Karič pa je zaradi izključitve v Kranju počival že drugo tekmo. Seveda si njihovi privrženci želijo, da bi se igralci le spametovali, zaigrali bolj disciplinirano, da bo končno manj kartonov in izključitev. Z vsem tem seveda najprej škodijo sebi, še bolj pa klubu. Vedeti moramo, da na koncu ostane samo poraz, kaj hitro pa se pozabi, da je bila ekipa oslabljena. Mariborski železničart jih je torej na svojem igrišču odpravil kar s 3:0. Zaradi tega poraza so zdrsnili na 7. mesto.
V naslednjem kolu pa bodo gostili enejsterico Steklarja iz Rogaške Slatine.
Domžale :ERA Šmartno 0:0
Prva točka na gostovanju
V Domžalah so začeli zelo previdno, vendar so se hitro otresli pritiska domačinov in imeli tudi nekaj priložnosti. V 10. minuti je lepo priložnost zapravil Malus. v 17 Bolko, domačini pa si ob navidezni terenski premoči niso ustvarili pravih priložnosti za zadetek. Za nameček so gostje v 30. minuti celo zadeli prečko, tik pred odmorom pa ostali z KI igralci, saj je bil zaradi spotikanja izključen M a roj t. V drugem polčasu so gostitelji jalovo napadali, Šmarčani so se uspešno branili in na koncu zasluženo osvojili točko. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Primorja.
J.G.
Vransko :Ljubno 3:1
w
Šahovske novice
V soboto, 26. septembra, so velenjski šahisti gostili šahiste iz Slovenj Gradca. Odigrali so prijateljski dvoboj na 10 deskah po sistemu vsak z vsakim dvokrožno. Zmagali so domači s 115:85. Pri gostih se je izredno izkazal Domen Krumpačnik, ki je zbral IX točk od 20 možnih; Milan Matko je bil s 16,5 točk najboljši pri domačinih.
Danes, I. oktobra, se bo ob 17. uri v prostorih ŠŠD pričel redni mesečni turnir.	Andrej Novak
Smučarski skoki
Smučarsko skakalni klub Velenje bo organizator dveh letnih državnih prvenstev. Mladinci do 18 let se bodo za državne naslove na 80-metrski skakalnici pomerili v nedeljo, 4. oktobra: tekma se bo pričela ob 10.30.
Prihodnjo soboto, 10. oktobra, pa bo na 55-metrski skakalnici še državno prvenstvo pionirjev do 14 let; tudi ta tekma se bo pričela ob 10.30.
Invalidski šport
Kolesarjenje bo ob 12. uri
Društvo invalidov Velenje sporoča, da bo kolesarska prireditev za memorial Toma Hudoletnjaka na stadionu ob Jezeru v nedeljo, 4. oktobra, ob 12. uri in ne ob 14. uri, kot je bilo sprva predvideno. Predstavitev je nujna zaradi kasnejše nogometne tekme.
Teniške novice
V zadnjih preteklih tednih so bili zelo uspešni nastopi teniških igralcev ŠTK iz Velenja. S svojimi nastopi in uspehi so že opozorili domačo in tudi ostalo slovensko teniško javnost.
Med člani najbolj izstopa Matej Dovšak, med članicami pa Radanovič Urška, Babianko Dunja, pri mlajših igralcih na vse boljša Srebotnik Katarina in Crešnik Matej.
* * *
Na zaključnem turnirju — MA-STERS '92 (8 najboljših v pretekli sezoni) mladine do 14 let v Celju sta se uvrstila pri dekeltih Srehotnikova in pri fantih Crešnik. Svojo dobro formo sta potrdila tako. da je Srebotni-kova zasedla odlično peto mesto, kar
se tudi šteje med večje uspehe ŠTK. Crešnik pa je osvojit sedmo mesto, kar je za dv anajstletnika tudi velik uspeh. Dosedanji uspehi teh dveh mladih nadarjenih igralcev je tudi odraz sistematičnega dela njunih trenerjev.
***
Na teniškem turnirju mladincev in mladink do 18 let v Ljubljani sta se v finalu srečali klubski igralki Radano-vičeva in Bibiankova. Zmagala je bolj izkušena Radanovičeva, letošnja finalistka državnega prvenstva do 16 let in reprezentantka Slovenije na evropskem prvenstvu v Berlinu in Sieni. * * *
Na Članskem teniškem turnirju za TEDIJEV MEMORIAL v Domžalah z nagradnim skladom 5.000 DEM se
je zelo dobro odrezal Matej Dovšak z uvrstitvijo med osem najboljših.
Mladi tenisači do 14 let (Crešnik. Pavič, Napotnik, Lisac, Kaiser) tudi uspešno nastopajo v ekipnem tekmovanju. Premagali so ekipe iz Slovenske Bistrice, Mežice in Ljutomerja, izgubili pa z Branikom Maribor. V zadnjem kolu se bodo srečali z vrstniki iz ŽTK Maribor.
Uspešne so tudi deklice do 14 let (Srebotnik, Glušič, Memič). Izgubile so samo eno tekmo proti Braniku iz Maribora, proti vsem ostalim pa so bile uspešne (Slovan, Akademija Celje. Klasje Celje). V zadnjem kolu se bodo še srečale z ekipo iz Novega mesta.
Rally za državno prvenstvo Lokostrelstvo
Avto moto turing klub Velenje bo v soboto, 3. oktobra, v Velenju in okolici pripravil avtomobilski rallj za prvenstvo Slovenije. Prireditev je tudi v mednarodnem športnem koledarju, zato bo nastopilo tudi 15 posadk iz Hrvaške, po prijavah z začetka tedna tudi posadki iz Avstrije in Italije, seveda pa tudi vsi najboljši slovenski vozniki z Branetom Kiizmičem in Silvunom Lulikom, lanskim zmagovalcem velenjskega rallvja, na čelu.
Rallv se bo pričel popoldne s tehničnimi pregledi. Zares se bo pričelo v soboto ob 7. uri pred velenjsko pošto. Proga rallvja je dolga 230 kilometrov, od tega je I 15 kilometrov hitrostnih preizkušenj. Razdeljen je v dva dela. V prvem bodo vozili po trikrat tri hitrostne preizkušnje, ki so razen prve izključno na ma-kadamu. Za gledalce bo posebej zanimiva prva hitrostna preizkušnja, saj je pri restavraciji Jezero proga speljana tako, da bodo z enega mesta vidni vsaj trije zanimivi ovinki (starti te preizkušnje bodo ob 7.14, 8.48 in 10.22). V drugem delu je proga speljana po asfaltnih cestah, od tega je ena preizkušnja na glavni cesti od Pol/ele do Velenja; popoldanske hitrostne preizkušnje bodo vo/ili po dvakrat.
Start pred velenjsko pošto bo torej v soboto ob 7. uri: ponovni start po dopoldanski preizkušnji ho ob 14. uri. prav tako pred pošto, prva vozila s končnim zmagovalcem pa bodo v Velenje pripeljala ob 17. uri in 19 minut.
ZAPORE CEST: Jezero Gaberke od 6.15 do 12.20, Velunja Podgorje od 6.30 do 12.45. .lenina Cirkovce od 7.00 do 13.15, Florjan Gorenje od 13.20 do 17.50, Polzela Velenje od 13.45 do 18.00 in Vinska gora -Vrtače od 14.25 do 19.05.
Zamujena priložnost Velenje — Zanimivo srečanje rokometnih generacij
»Ob setvi si vsak želi dobro žetev«
Nogometaši Ljubnega so v 3. kolu prvenstva na področju MNZ Celje zamudili lepo priložnost, da bi se z gostovanja na Vranskem v rnili s točko, če ne že z obema. Prikazali so najboljšo igro doslej, povedli so z 1:0, zadeli dvakrat okvir vrat in s treh metrov zgrešili gol. Vse to se jim je maščevalo in gostitelji so zmagali s 3:1. pri čemer jim je bilo v pomoč tudi dejstvo, da so Ljubenci proti koncu igrali številčno oslabljeni, saj poškodovanega igralca niso mogli več zamenjati. Ob vsem tem vendarle veseli dejstvo, da njihova igra dobiva pravo podobo. kar bodo skušali dokazati v soboto, ko bo na Ljubnem gostoval Odred iz Kozjega.
Kadeti uspešnejši
Steklo je tudi tekmovanje podzveznih reprezentanc v pionirskih in kadetskih selekcijah. Selekcija pionirjev MNZ Celje je v gosteh izgubila z vrstniki Ptuja z 0:1, kadeti, ki so prav tako gostovali na Ptuju, pa so bili uspešnejši in so zmagali s 4:2. (J. G.)
Rokomet
V 1. kolu z Omnikum Rudarjem doma
V soboto bo steklo tudi rokometno prvenstvo. Spremenjena, predvsem pa močno pomlajena ekipa RK Gorenja, prej SRK Velenje, bo za začetek v Rdeči dvorani gostila igralce Omnikum Rudarja iz Trbovelj, ki jih sedaj trenira Slavko Ivfzič. Tekmo bodo pričeli ob IS. uri, v predtekmi pa se bodo ob 16.30 domači kadeti srečali z. Dravo. Rokometašice LIR Velenje bodo gostovale v Ljubljani pri Primožu.
Povejmo še, da sezonska vstopnica velja 1.000 tolarjev in jo lahko kupite na športni zvezi ali pred tekmo; vstopnica za tekmo za odrasle sieer velja 150. za mladino pa 100 tolarjev.
Se novost: posebna komisija bo po vsaki tekmi izbrala najboljšega igralca; ocenjevanje bo štelo za najboljšega igralca sezone, prav tako pa bodo na koncu prvenstva razglasili mladega igralca, ki bo v sezoni najbolj napredoval.
Liga »Škale 92«
Razpoloženi strelci
V ligi malega nogometa »Škale 92« so odigrali 16. kolo in v obeh skupinah so strelci dosegli veliko zadetkov in prispevali svoj delež k v isokim zmagam nekaterih ekip. Dve koli pred koncem lige in pred pričetkom razigravanja v skupini A vodijo \\ ild bovsi s 25 točkami, s po 22 pa jim sledijo Kava bar Cuk, Old rabit s in Mušketirji; v skupini B KMN Škale ne popušča in vodi z .31 točkami, drugi Sportklub jih ima 26, Konovo Šalamon 1 in Texas jih imat^ po 19 na tretjem in četrtem mestu. V skupini A je najboljši strelec Hudarin z 29 zadetki, drugi Veter jih je dosegel 20, v skupini B pa je z 20 zadetki na vrhu lestvice Gnezda.
Besede v naslovu smo si sposodili od dr. Matjaža Kmecla, a ne kot politika. temveč rokometaša. Izrekel jih je na petkovem prisrčnem srečanju v Velenju. Tega dne so se v Rdeči dvorani zbrali nekdanji in sedanji roko-metaši skratka, vse generacije, ki so kdajkoli igrale rokomet v šaleški dolini. Proslavili so častitljivi jubilej 40 let rokometa v šaleški dolini.
Prišli so najstarejši, pa malo mlajši in seveda najmlajši, tisti, ki danes nadaljujejo tradicijo rokometa ob Paki.
Pri vsakem delu, tudi športu mora biti nekdo prvi. »Prvi smo pač bili mi; tedaj smo iskali po vsej Sloveniji novih športov in rokomet se je pokazal kot nalašč za Velenje, za nas. Žačeli smo s velikim rokometom leta 1952 in tisto kar je za nas danes morda najbolj pomembno je, da se je ta igra obdržala v tej lepi šaleški dolini. Če bo uspelo tudi sedanjim rokometašem prodreti v Evropo, bo to prekrasno. Potem bomo seveda tudi mi začetniki še bolj ponosni, kajti vsakdo, ki nekaj seje, želi videti, da potem kaj dobrega tudi zraste. Zraslo je dobro. Vsi kar vas je tukaj, mislim na mlajše generacije, o tem pričate.«
Zakaj smo si za uvod izbrali te besede dr. Kmecla? Predvsem mlajši ga poznajo kot dobrega politika, starejši pa seveda vedo, da Matjaž Kmecl sodi v tisto generacijo, ki je začela rokometno igro v Velenju. Vsakdo je na to lepo srečanje prišel s svojimi spomini; za vsakogar je bil to praznik častitljivega jubileja in vsakdo je bil seveda ponosen ter vesel, da je v rokometu nekaj storil za Velenje oziroma Šaleško dolino. To prijetno srečanje je pripravil poseben prireditveni odbor. ki ga je vodil Roman Repnik. Nanj so prišle vse generacije, največ pozornosti pa je bilo seveda namenjene tistim fantom, ki so se leta 1952 /brali in se začeli ubadati z rokometno igro. Tedaj je bilo to družabno povezovanje, kot je dejal Valter Končan, prv i rokometni kapetan. »Tedaj ni bilo drugih zabav, ali so bile zelo redke, ni bilo TV sprejemnikov, radijskega je imela le redkokatera hiša in zbrali smo se po končanem pouku, da bi na igriščih preživljali lepe proste trenutke.«
Spomini vseh na začetek te igre so bili sveži, najbogatejše pa ima F.do Centrih, ki je bil neke vrste tehnični vodja prve velenjske rokometne ekipe. »Zelo rad sem branil, a zaradi poškodbe nisem mogel tako trenirati in
igrati kot drugi. Zato sem bolj skrbel za administrativne zadeve, med drugim sem pisal tudi kroniko.« Edo Centrih ie bil pri tem zelo vesten, saj ima zabeleženo vse kar se je zgodilo od 17. julija 1952 do leta 1961. »Tedaj smo se zbrali dijaki, ki smo se vozili v šolo v Celje, tam smo se navdušili nad rokometom, ga prenesli v Velenje in začeli igrati velik rokomet na prvem Rudarjevem igrišču; tam kjer je danes Gorenje. Nogometaši so nam posodili tudi prve kopačke in za prvo tekmo tudi drese.« Kot zanimivost je Edo Centrih povedal še, da so se ob ustanavljanju kluba brata Kmecl in Jože Lu-kanc z dvokolesi odpeljali v Ljubljano, da bi jih sprejeli v takratno rokometno organizacijo.
31. avgusta 1952 ob 10. uri so odigrali v Velenju tudi prvo rokometno tekmo — TVD Partizan:Krim 15:6. Ekipo so sestavljali dr. Drago Zagaj-šek, ki je bil tudi odličen nogometni vratar, Janko Pirnat. Roman Repnik, Alojz Ojsteršek, dr. Matjaž Kmecl, Marko Kmecl, Tvrdko Kolšek, Rudolf Ževart, Valter Končan, Karli Leskovšek, Rudi Bizjak, Franjo Korun in Heini Valenci.
Edo Centrih pa je natresel še nekaj drugih zanimivosti. Na turnirju leta 1953 so igrali klub štajerske in Medži-murja. Tekma Velenjčanov z Varaž-dinci je določala ali bodo zmagovalci Hrvatje ali Branikovci. Velenjčani so do tedaj izgubili vsa srečanja, na tem pa so prekosili sami sebe in dosegli

fenomenalen rezultat 0:0: zaradi izgube točke so Varaždinci izgubili tudi prvo mesto. Tudi v tedanji drugi republiški ligi so Velenjčani dosegli neverjetne rezultate, morda celo za Guinessovo knjigo rekordov. Ekipo Slovenj Gradca so naprimer premagali kar s 43:8. na Ravnah pa Fuži-narja s še hujšim rezultatom 51:2; to srečanje so takratni časopisi zabeležili kot najvišji rezultat v državi.
Še in še bi lahko zapisovali prve in kasnejših generacij. Morda le še besede Draga Zagajška: »Ko se takole srečujemo, smo veseli, da nobeden izmed nas ni zgrešil življenja, da ga je ujel v svoje roke in tudi naredil dostojno kariero.« Seveda pa je prav, da povemo, da je vse zbrane v petek v Rdeči dvorani poleg predsednika organizacijskega odbora Romana Repnika pozdravil tudi sedanji predsednik velenjskega rokometnega kluba Gorenje Franc Plaskan. »Ponosni smo na generacijo, ki je >prinesla< rokomet v Velenje. Njihovo tradicijo v sedanjem klubu dostojno negujemo, kar kažejo tudi rezultati sedanje rokometne generacije.« Franc Plaskan je skupaj z Romanom Repnikom nekaterim podelil tudi priznanja. Srečanje pa ni minilo le ob obujanju spominov, ampak so se generacije med sabo preizkusile po dolgih letih tudi med dvema goloma, razšli pa so se seveda z obljubo, da se bodo ob naslednjem jubileju znova zbrali. Zlasti starejšim so mlajši zaželeli, da bi bili enako čili in razpoloženi, kot so bili tokrat, (vos)
Prvenstvo pripadnikov TO
Pripadniki teritorialne obrambe Slovenije so se na I. lokostrelskem prvenstvu zbrali lani, letošnje prvenstvo pa bo pokrajinski štab TO Celje pripravil v soboto, 3. oktobra, na Gol-teh. Glede na lanske izkušnje organizatorji na tekmoivanju. ki se bo pričelo ob 10. uri. pričakujejo udeležbo ekip in posameznikov iz vseh enot in štabov fO Slovenije.
Strelski šport
Štuhec odhaja drugam
V nedeljo je bila v Rečici pri Laškem revija najboljših strelcev Slovenije. Izredno zanimivih tekmovanj sta se udeležila tudi Simon Veternik, ki je s 378 krogi zmagal s standardno zračno pištolo in Janez Štuhec, ki je bil s krogom manj trejti. Štuhec je tokrat zadnjič nastopil za SD Mrož: odhaja, ker mu lahko drugje ponudijo boljše pogoje, kot v Velenju.
J. Š.
Trgovina SP0RT AS
elElaRONsko NApENJANJE lo pAR j EV TENIS, SQUAsh, bAcjMINTON
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE GORENJE POINT
111111
organiziramo
30-URNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA ZA ZAČETNIKE
s pričetkom 12. 10. 1992 ob 16. uri
—	osnove računalništva, DOS
—	urejanje besedil WS 7.0
—	delo s tabelami, grafi - QPRO 3.0
Prijave in informacije na Delavski univerzi Velenje Titov trg 2, tel. 063 854-539
hAROČITE hAŠ ČAS
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 21. 9. do 27. 9. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO; prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikrogramov/m' za urbana in industrijska območja
100 mikrogramov/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja
v naslednjih dneh:
1	□	0	m	0	0	i i	□	n
GOSTINSTVO PAKA,
P O
63320 VELENJE Rudarska 1
po sklepu delavskega sveta razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovnega prostora v pritličju objekta v Šoštanju, Trg bratov Mravljak 14 s funkcionalnim zemljiščem v izmeri 294,5 m'. Poslovni prostor je v najemu. Poslovni prostor v pritličju zgoraj navedenega objekta stoji na zemljišču pare. št. 1047 stavbišče — dvorišče, ki je vpisana pri vi. št. 99 k.o. Šoštanj.
Javna dražba bo v prostorih Gostinstva Paka, Rudarska 1, Velenje dne 9. 10. 1992 ob 10 uri.
Izklicna cena za poslovni prostor s funkcionalnim zemljiščem znaša 5.500.000,00 SIT.
Varščino v znesku 550.000,00 SIT (10% izklicne cene) morajo interesenti poravnati na žiro račun št. 52800-601-22251 Gostinstva Paka Velenje najkasneje en dan pred dražbo. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe predložiti potrdilo o plačani varščini.
Uspeli ponudnik, ki na dražbi uspe, mora plačati končno draž-beno ceno skupaj s prometnim davkom, ter stroški objave razpisa dražbe in zemljiškoknjižnega prepisa ter vloženi delež najemnika v roku 15 dni po podpisu ustrezne pogodbe, sicer se zaračunavajo zakonite zamudne obresti.
Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbe (brez obresti), uspelemu ponudniku pa se vračuna v kupnino. Uspeli ponudnik mora podpisati pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe neupravičeno odstopil, varščina pa zapade v korist Gostinstva P;tk;t.
Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobijo interesenti pri gostinstvu Paka, Rudarska 1, Velenje ali po telefonu št 853-351.
21.	9. AMP ZAVODNJE
22.	9. AMP ŠOŠTANJ
23.	9. AMP ŠOŠTANJ
AMP GRAŠKA GORA
24.	9. AMP ZAVODNJE
26.	9. AMP GRAŠKA GORA
27.	9. AMP GRAŠKA GORA
130 mikro-g/m' 150 160 270 110 210 330
SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA
KINO DOM KULTURE
Nedelja, 4. 10. ob 10. uri dopoldan
PREDPREMIERA ameriške grozljivke MESEČNIKI režiserja Stephena Kinga Otrokom ne priporočamo ogleda!
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 21. 9. do 27. 9. 1992
■i 21. 9.	HI 22. 9.	□	23. 9.	H 24. 9.
m 25. 9.	[ZD 26. 9.	am	27. 9.	
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 21. 9. do 27. 9. 1992
TOPLOTNA TEHNIKA TONE
d.o.o.
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS.
TOP.	V.V.	ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
■i	21. 9.	■ 22. 9.	□	23. 9.	M 24. 9.
[Ml	25. 3.	□ 26. 9.	m	27. 9.	
HLADNI DNEVI SO TU. NE PUSTITE SE PRESENETITI!
Podjetje TOPLOTNA TEHNIKA TONE d.o.o. vam nudi proizvode in storitve za montažo toplotnih in plinskih naprav za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter za njihovo vzdrževanje in prenovo. Podjetje se ukvarja tudi s trgovino proizvodov in
opreme za toplotno tehniko. V trgovini vam nudijo proizvode in opremo za toplotno in sanitarno tehniko domačih in tujih proizvajalcev najsodobnejšega designa.
iK POSEBNA UGODNOST: ^f
NOVO NA NAŠEM OBMOČJU
Iz programa FISCHER vam nudimo vse
vrste vijakov, z najlon vložki vseh velikosti, za pritrjevanje najrazličnejših materialov.
TRGOVINA TTT Koroška cesta 8/c tel.: 063/853-495 fax: 063/853-674
PODJETJE TTT Ljubljanska 15/b tel.: 063/851-210
IZKORISTITE PRILOŽNOST
—NAKUP—
KURILNEGA OUA
ZA
GOSPODINJSTVO
bVBSSS

STRDISCE POD -10 C • VSEBNOST ŽVEPLA NAJVEČ DO 0,3% • S STANDARDOM DOVOIJENO1%
UGODNI PLAČILNI POGOJI
ZA KOLIČINE NAD 1000 LTTROV
PLAČILO NA TRI OBROKE S ČEKI
BREZ OBRESTI
OB TAKOJŠNJEM PLACELU 50% POPUSTA PRI PREVOZU
KOLIČINE SO OMEJENE ZATO POHITITE V NAJBLIŽJO PETROLOVO SKLADISČE
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
2500
2000
1500
1000
0
SOS. TOP. V.V.	ZAV. VEL. G.G.
MERILNE POSTAJE
POSTANITE LASTNIK GOSPODINJSKEGA APARATA, KUHINJE, KOPALNICE, BARVNEGA TELEVIZIJSKEGA SPREJEMNIKA, KERAMIČNIH PLOŠČIC IN STAREGA POHIŠTVA GORENJE NA SODOBEN NAČIN /
Informacije: GORENJE, Velenje, telefon: 063/ 853 066,855 135
12
nas cas
ZANIMIVO
1. oktobra 1992
Izza zaitcra

NA SVOJI ZEMLJI [XII]
piše: Peter Rezman
danes se vse naprej dogovori,
__poberejo se prijave,
da kakšen golaž ne ostane
P.R., Prvomajska
Po izvolitvi občinske vlade na volitvah 1990, smo bili v naši občini na dobri poti, da postavimo sistem urejanja prostora na mesto, ki mu sodi. Znano je, da je bil do volitev eden najmočnejših občinskih upravnih organov Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. Prostor se je urejal plansko, vse se je v naprej dogovorilo, splaniralo, porisalo za pet let in potem je bilo treba tem planom slepo slediti, neglede, kaj se je v tam času in prostoru dogajalo.
Takrat izvoljen predsednik izvršnega sveta, g. Todor Dmitrovič je razcepil ta komite in direktorja geodetske uprave predlagal za sekretarja, ki bi pokrival Upravo za urejnaje prostora in varstvo okolja. Ta je bila, kot že ime samo pove, sestavljena iz dveh odsekov. Posebnost te sheme je še bila, da je vodja odseka direktno ogovarjal ne le direktorju uprave, ampak tudi predsedniku izvršnega sveta. Žal je nam vsem ušlo iz pozornosti, da je ostalo izdajanje lokacijskih dovoljenj v sekretariatu za javne gospodarske zadeve, ki ga je vodil g. Miran Gmajner. Če je bilo to dejstvo takrat premalo premišljeno, potem lahko danes govorimo, da je šlo za večjo napako. Če pa je bila ta poteza premišljena, potem je očitno, da tudi prejšnji izvršni svet še ni bil pripravljen ukrepe v prostoru zasnovati varovalno do okolja.
Po menjavi vlade je bila odločitev za reformiranje občinskih upravnih organov skoraj sama po sebi umevna, saj; s čim bi se pa nova vlada postavila, če ne z reformo občinskih upravnih organov? In tako so predložili skupščini ukrep, ki je na videz povečal vpliv ravno na področju varovanja okolja. V resnici je praksa hitro dokazala, da je bila ta poteza ravno v nasprotju z napovedanim (željenim?) okrepljenim delom na področju varovanja okolja. Če bi torej nova občinska oblast hotela resnično okrepiti, politiko varovanja okolja tudi na sistemski ravni, potem bi morala okrepiti Upravo za varstvo okolja in urejanja prostora. To bi bilo najlaže storiti tako, da bi jo odrezali od Geodetske uprave, (kar se je tudi zgodilo) in Upravo "povzdignila" v Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora z dvema samostojnima resoijema. V bistvu bi torej struktura ostala ista, le da bi sekretar postal član Izvršnega sveta in tako imel en glas v IS. Na vsak način pa bi moralo v pristojnost tega sekretariata preiti izdajanje lokacijskih dovoljenj za posege v prostor, ki bi jih strokovno pripravili v prostorskem delu sekretariata in preverili ter analizirali v delu, ki bi imel na skrbi izključno varstvo okolja.
To se ni zgodilo. Občinska vlada je skupščini predlagala in na žalost tudi uveljavila naslednjo shemo. Bivša Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora je razpadla na Upravo za urejanje prostora, katere direktor je g. Marijan Kac in ni član IS ter na Sekretariat za varstvo okolja, katerega sekretar je g. Emil Šterbenk in jc član IS, medtem ko se lokacijska dovoljenja še naprej izdajajo na Sekretariatu za javne gospodarske zadeve in jih podpisuje g. Viktor Robnik.
Največja zadrega te sheme je, da je varovanje okolja na videz resnično veliko pridobilo, toda dokler ni sprejet Zakon o varstvu okolja, ta sekretariat nima kaj prida pristojnosti za konkretno poseganje v sistem politike urejanja prostora. Zato sem mnenja, da bi se Uprava za urejanje prostora in Sekretariat za varstvo okolja morala združita nazaj. Vodja takšnega upravnega organa bi bil hkrati član občinskega izvršnega sveta. Tak organ bi izdajal lokacijskega dovoljenja. Ta bi nenazadnje tudi poenostavilo in racionaliziralo postopek predvsem z vidika občana, saj bi se mu prihranila najmanj ena pot in zmanjšalo komuniciranje z najmanj enim občinskim uradnikom.
Se posebej se mi zdi ta racionalizacija koristna tudi zato, ker do sprejetja nove zakonodaje ne bo treba več izdelati veliko novih prostorskih izvedbenih aktov, saj bo novi zakon presekal te dejavnosti. Zato bi se pri naročanju in sprejemanju teh aktov veljalo omejiti res na najnujnejše! To je na prvem mestu Ureditveni načrt centra Velenja, ki se "pajsa" v občinskih predalih že najmanj leto dni in tisti prostorski izvedbeni načrti, s katerimi bi sprostili (in naravovarstveno preverili) posege, ki bi omogočali razcvet drobnega gospodarstva.
Sedaj pa imamo stanje, ko izvršni svet sam točno ne ve, kdo pravzaprav odgovarja za posege v prostor. Še posebej je to izpostavljeno v spornih primerih, ko si občinski uradniki iz rok v roke podajajo stranke, ki želijo uveljavljati svoje interese in pravice. Običajno si za takšne "velikodušno" vzamejo čas sam predsednik in "uredijo zadevo", kakor je pač najbolj koristno... ve se, za koga!
S tem želim zaključiti ta cikel pisanja ki nosijo naslov Na svoji zemlji. Kot je bilo najbrž opaziti, sem bil ves čas veliko bolj pozoren do sistemov ki obvladujejo urejanje prostora, kot pa do vsebine problemov, ki nastajajo pri urejanju prostora. Trdno verjamem, da je politika urejanja prostora v bistvu ključ do varovanja okolja. Zato pogrešam vizije in stališča tistih, ki so in ki še obvladujejo prostor, ki se imenuje Šaleška dolina. Pa recimo, da mi je znana vizija urejevalcev prostora, kot sta bili g. Nestl Žagnak in g. Ivan Atlšek. Toda ob njima in za njima je zrasla cela mavrica strokovnjakov in politikov, katerih dela čutimo na vsakem koraku te doline.Čeprav dvomim, (a še vedno upam), da bodo g. Nestl Zgank, g. Ivan Atlšek, g. Franjo Korun, g. Jože Mraz, g. Srečko Gračner, ga. Tatjana Krajnc, g. Franc Avberšek, g. Viktor Robnik, g. Todor Dmitrovič, g. Ivan Gaber, g. Marijan Kac, g.v Miran Gmajner, g. Franjo Bartolac, g. Srečko Meh, ga. Tatjana Šmid, g. Nande Korpnik, ga. Saša Piano, g. Emil Šterbenk, g. Marijan Jedovnicky, ga. Marijana Kopitar, g. Marko Vučina, g. Franc Sever, g. Alojz Hudarin, g. Edi Vučina, g. Pane Semečnik,... da ne govorim o celi vrsti strokovnjakov, ki tako ali drugače s svojim delom posredno in direktno posegajo v naš prostor in rišejo po naši zemlji, nam laikom v poduk, sebi pa v olajšanje razgrnili svoje vizije. Tažko je namreč na tem našem svetu, če se ne ve, kdo je za kaj odgovoren in je praktično nevzdržno, da se danes, na primer, ne ve točno kdo je pravzaprav zasnoval Kardeljevo ploščad v Velenju, ali če gremo bolj na "mikro", kdo je avtor betonsih "teleg" pred slaščičarno v Šoštanju, ki jih je g.Viktro Kojc že pred leti poimenoval kvazi kitajska arhitektura, zaradi nje pa sta morala pasti dve čudoviti drevesi?!
Če smo pred volitvami 90 verjeli, da so pred nami usodne odločitve, se te na področju urejanja prostora niso zgodile. Bodisi zaradi objektivnih (vojna in osamosvajanje), bodisi zaradi subjektivnih (minister) vzrokov. Danes pa upam, da se bodo po volitvah 1992 le našli pokončni in vztrajni strokovnjaki ter zarezali v sedanji anarho-liberalističen, kvazi-strokoven in lobijsko obarvan sistem politike urejanja prostora.
Demokrati smo
Demokratska stranka, ki sc pojavlja na velikih (drago plačanih) reklamah v naših časopisih se hvali, da združuje sposobne, zanesljive in odločne ljudi. Čeprav jc Demokratom treba priznati, da imajo na osmih črnobelih fotografijah dovolj sposobnih in odločnih ljudi, se ob pogledu na sedem okra-vatenih možakarjev in gospo Spomenko Hribar porajajo pomisleki. Presenečenje je pravzaprav že demokratsko članstvo gospoda Mencingerja, ki smo ga vedno poznali kot socialdemokrata. Presenečenje je tudi, da bi prav on spadal med odločne ljudi, saj je bil brez dvoma najbolj cagav in preplašen minister v Peterletovi vladi in je navsezadnje neslavno odstopil. Prestopanje iz manj perspektivnih v bolj obetavne stranke je očitno postala prava moda in življenjska nuja za vse tiste novopečene politike, ki to tudi želijo ostati. Vodilni politiki Demokratske stranke se gotovo lahko postavljajo z velikopo-teznostjo in smelostjo, vendar tisti, ki jih poznamo "od blizu" krepko dvomimo v njihovo demokratičnost. Ko smo bili še na skupnih sestankih sveta SDZ smo lahko znova in znova doživljali kako so vodilni SDZ-jevci zdolgočaseno gledali na uro, zehali ali se pogovarjali, če je govoril kak "navaden" član sveta. Pozabiti tudi ne bi smeli, da je bil razpad SDZ posledica dejstva, da se vodilni "demokrati" niso podredili sklepu večine članov 3. kongresa SDZ. Nastanek Demokratske stranke je bilo mogoče dejanje odločnih ljudi, zagotovo pa ni imelo ničesar opraviti z demokracijo. In seveda tudi z zanesljivostjo ne, čeprav tudi to besedo opažamo na reklamnih oglasih.
Postavlja pa se še eno vprašanje. Od kod Demokratski stranki toliko denarja, da ga tako velikopotezno razmetavajo. Treba je namreč vedeti, da ta stranka do pred kratkim od države ni dobivala niti tolarja, ne na državni in ne na občinski ravni. "Odločnim in sposobnim" iz Demokratske stranke ni samo uspelo razbiti Demos in s tem mogoče za vedno pokopati možnost	normalnega
demokratičnega političnega razvoja v Sloveniji, ampak so se očitno naučili tudi čarati denar.
Mogoče pa ima denar kaj opraviti z dejstvom, da Demokratom pravijo "direktorska stranka"? Nekdanjo SDZ so vrli Demokrati namreč zapustili v času, ko bi slovenski parlament moral sprejeti zakon, s katerim je hotela Peterletova vlada družbeno premoženje razdeliti med vse slovenske državljane. Spomenka Hribar, Dimitrij Rupel, Tone Peršak in drugi na novo nastajajoči demokrati pa so temu odločno nasprotovali. (Spomenka Hribar je tako na seji sveta SDZ povedala, da ne bo glasovala za zakon, čeprav je svet SDZ skelnil podpreti Peterletovo namero o delitvi družbenega premoženja). Bili so mnenja, da morajo premoženje dobiti le "najsposobnejši". Kakor je videti, so za najsposobnejše imeli direktorje. Da slovenski narod ni prišel do razdeljenega družbenega premoženja je ena od velikih zaslug "sposobnih in zanesljivih Demokratov". Direktorji so takoj razumeli političen namig in začeli veselo krasti in privatizirati nekdanje družbeno premoženje. Za ljudi, ki so prej prisegali na delavsko samoupravljanje in na skorajšnjo smrt kapitalističnega sistema vsekakor dokaz izredne prilagodljivosti. Torej so dejansko sposobni. In videti je, da so svojim političnim botrom tudi hvaležni. Dobili smo torej sloj novih, sposobnih kapitalistov in skupino odločnih politikov Demokratske stranke. In ker so bili prej vsi v isti stranki, se bodo gotovo še dolgo razumeli in sodelovali, kakor piše v časopisih, za cilje slovenske prihodnosti.
Borut Korun
Tako je, da bog pomagaj!!
Prisluhnite vi vsi, ki ste nam za naše delo in življenje dolžni zagotoviti red in mir, pa tega ne storite. Mar ne čutite nobene moralne odgovornosti do soljudi, do nastajajoče boljše družbe, do svoje službe, do matere Zemlje, do ničesar pod milim nebom? Kako naj ustvarjalno delamo, če se ponoči niti spočiti ne moremo, zaradi vpitja brezobzirnih
ponočnjakov? Mar je nemogoče, da bi redar opravljal obhode in opozarjal objestneže na nered? Včasih bi že zadostovalo opozorilo stanovalcev, pa žal vsakdo misli, kaj bi se vtikal, bodo že drugi... Zaradi takih in podobnih brezbrižnosti se vse le prepočasi obrača na bolje.
In spet in spet te presnete smeti, da bi jih zlomek! Kot da se izza vseh vogalov in kotov posme-hujejo. Najraje bi zaklela. "Kardeljeva" ploščad je dobesedno ploščad smetja, ne pa ploščad cvetja, kakor bi jo lahko preimenovali, če bi jo hoteli urediti. Pomoč in več doslednosti bi potrebovali od stanovanjskega podjetja in komunale. Vsi skupaj: starši, vzgojitelji, cerkev, DPM... bi lahko več storili za prebujanje ljubezni do lepega okolja - z vzgledom, pa tudi s primernimi dejavnostmi na tem področju, saj so otroci verni posnemovalci nas odraslih. Pretirano ne bi posegli v proračun, če bi zasadili nekaj več cvetočih rastlin in zaposlili kakšnega nezaposlenega človeka več, da bi popazil na red in snago.
Vendar tu in tam že lahko vidimo oazice lepote in miru. Moralno podpiramo vse, ki kljub nerazumevanju in zaprekam vztrajajo v prizadevanju za lepšo ureditev našega mesta. Vsi, ki smo vam zaupali, da boste sprejemali nove programe, združite se v željah in hotenjih, uresničiti vse, kar je mogoče, da bomo lahko zaživeli v harmoniji z okoljem in s soljudmi in se usmerili v življenjsko rast.
_VS.
Ne sprejemamo pošiljk za Bosno!
Roke še vedno drhtijo. Med prsti je na pol zmečkano pismo. Moralo bi v Bosno, k prijatelju.
Ne morem verjeti. Na velenjski pošti se pogovarjam z namestnico direktorja. In bolj ji skušam dokazovati, kako dragoceno je izročilo, ki ga stiskam med prsti, bolj me, sicer prijazna gospa, prepričuje, da je vse zaman.
Sicer pa - to pismo je že dvakrat potovalo in dvakrat se je vrnilo s pripombo na zadnji strani: Pošta ne dela. To pomeni, da v Zenico pismo ne more in ne more.
Gospa je zavrtela še Celje in vprašala tudi tamkaj za mnenje o sprejemanju pošiljk. "Ne, s posebnim odlokom jc prepovedano sprejemanje pošiljk za Bosno. Pokličite sami, pa boste videli."
Vdal sem se. Z neveselo vestjo se je moralo spoprijazniti še stotine drugih, ki živijo v Velenju, pa bi se radi povezovali s svojimi v vsak dan bolj ogroženi Bosni.
Na ovojnici zadaj sem sam pripisal: Pošta dela! Na ovojnici spredaj sem spodaj dodal Preko Splita.
Nič niso zalegle vse prošnje. Pa vendarle. Naš prijatelj se je še enkrat potrudil na soštanjski pošti. Tam so pismo sprejeli, in upajmo, da bo srečno priromalo v Zenico.
Ne razumem, zakaj naj bi bile pretrgane vse zveze z Bosno. Ali je to res pisni odlok, ki naroča vsem poštam Slovenije, da ne sprejemajo nobenih pošiljk, tudi pisem ne?
In za konec še čisto človeško misel in čutenje: kako je mogoče, da vzamemo človeku, ki je nesrečen begunec, še to možnost, da bi zvedel, kako živijo njegovi v vsak dan bolj kravavi Bosni?
Ali pa sem mogoče pozabil na Rdeči križ? Bi mogoče s pismom tam uspel. Nekomu pisati in ga v hudih dneh in mesecih preizkušnje bodriti, je vsekakor humano in dolžnost nas vseh. Kaj menite?
Viš
Pravica je zmagala
V našem času sem se oglaša zaradi stiske in krivic, ki so me obdajale. Nikakor se nisem izživljala, le pomoč sem iskala in jo tudi, našla. Veliko ste mi pomagali. Še enkrat hvala. S polno odgovornostjo izjavljam, da nisem z neresnicami zavajala javnosti. Tudi obrekovanje mi je tuje. Več mi pomeni knjiga in ročno delo. Vsako besedico, s katero sem občane seznanila, lahko dokumentiram in zagovarjam pred sodiščem.
Laž ima še vedno kratke noge; moja notranjost je čista. Obljubljam pa, da boste še izvedeli kdo je koga zavajal, žalil in lagal. Cena Resnice je zelo visoka, prinaša pa notranji mir.
Fanika Fece
Ali snemajo kriminalko?
V petek proti mraku smo bili v Lokovici priča svojevrstnemu dogodku. Avto policistov (šest) s psom, tovornjak, reflektor, kamera, fleš od fotoaparata - najbrž
snemajo kriminalko!?
Pa se je vse zjasnilo. Tisti, ki igramo tenis, ne bomo nič več poklepetali pred "Domom krajanov" (ponekod so pa plačani, da gojijo družabnost), nič več ne bomo popili piva ali ore, pa tudi z denarjem z dodatno mrežo ne bo nič. Inšpekcija s svojim številnim spremstvom - poleg inšpektorice in policije so bili trije od VTV, novinarka in šofer, je vse zasegla, ker si še nismo uspeli pridobiti ustreznega dovoljenja, ki smo ga pri občinskih organih že iskali. Včasih so bile samoupravne interesne skupnosti (v Lokovici nimamo registriranega športnega društva). S tega naslova smo dobili zadnjo dotacijo leta 1990 in še to samo 1.000 din. Za ta denar nismo mogli kupiti niti odbojkarske žoge. Spomladi smo zbrali denar, da smo kupili mrežo za tenis, v bodoče pa bi potrebne stvari kupovali z denarjem od prodane pijače. Petkovo dejanje je sicer hvale vredno, vendar pa naj v bodoče tako številno spremstvo razmisli, če so vsi res potrebni, da inšpektorica napiše zapisnik.
Ni nam tudi znano, zakaj je bila zraven VTV. Mar želijo v Velenju zvedeti, kako se živi na vasi, kjer je potrebno vse narediti z dobro voljo in z udarniškim delom, saj nam družba ne asfaltira pločnikov in ureja gredic ter parkov, da ne govorimo o teniški hali. So se na VTV sploh vprašali, s kakšno pravico snemajo po tujih prostorih in če smejo ta material predvajati?
Pa še to nas zanima! Smo mogoče igralci tenisa in ljubitelji športno rekreativne dejavnosti taki pretepači, da je potrebna tako močna policijska straža zraven? Ko pa Lokovičani prosimo za označen prehod za pešce čez mag-istralo ali za table za označbo kraja, imajo za naše želje občinski organi tako malo razumevanja. Sedaj jih tudi razumemo, saj jim mora zmanjkovati časa in ljudi. Verjetno še ni bilo dovolj nesreč in žrtev, ali pa ne vedo da obstojamo.
Za igralke in igralce tenisa
Romana Sevčnikar in Herman Mrak
Miloš Volk
V spomin ob 90-letnici
V ponedeljek, 28. septembra, bi daleč naokrog znani humanist in družbeni delavec ter funkcionar v številnih društvih in družbenih organizacijah Šoštanja in Velenja Miloš Volk praznoval visoki 90-letn[ življenjski jubilej.
Zal mu je praznovanje tega častitljivega jubileja preprečila nenadna smrt v domu za ostarele občane v Velenju, prav tako na ponedeljek, 2. junija 1992. Kot že omenjeno, se je rodil 28. septembra 1902. leta v številni in narodno zavedni šoštanjski družini, Heleni in Jakobu Volku. Oče je bil krojaški mojster ter predsednik obrtne zadruge okraja Šoštanj. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je bil tudi član Narodnega sveta Šoštanj ter načelnik tedaj že slovenskega gasilskega društva' Šoštanj - mesto, mati Helena pa
je vodila kemično pralnico in barvalnico tekstilne stroke. Kako močna firma je bila to, priča tudi lastna razglednica, ki predstavlja mogočno zgradbo poleg takratnega Sokolskega doma. Miloš se je doma izučil za krojača, a tega poklica ni dolgo opravljal, saj so ga mikala potovanja po širnem svetu in telovadba. Začel je obiskovati sokolske tečaje v Celju, Ljubljani in Beogradu, kjer je opravil izpite za telovadnega učitelja. Prepotoval je velik del vzhodne Evrope, kot vnet telovadec pa je sodeloval na raznih vsesokolskih zletih. Pri teh potovanjih mu je dobro služilo znanje češkega in nemškega jezika. Že leta 1922 se je udeležil prvega vsesokolskega zleta v Ljubljani, potem pa se je ves posvetil telovadbi; sam je sestavljal razne vaje in tako v Šoštanju vzgajal mladi rod telovadcev v orodni telovadbi in prostih vajah.
Leta 1930 je odšel v Banjo Luko, kjer je pri Sokolski župi Banja Luka dobil mesto telovadnega učitelja. Po okupaciji leta 1941 se je vrnil v Šoštanj. Istega leta je okupator vso Volkovo družino izselil na Hrvaško. Med okupacijo je bil zaposlen v železarni in rafinerij^ v Sisku. Leta 1945 se je vrnil v Šoštanj in postal okrajni fizkulturni referent. Kmalu pa se je zaposlil kot administrator pri podjetju Milan Horvat "Umetnostna lesna obrt in žgano slikarstvo Šoštanj", kjer je bil do nacionalizacije podjetja 1948.
Po tem obdobju se je vključil v družbeno in upravno gospodarsko življenje. Najprej na okraju Šoštanj kot referent za obrt in industrijo, po ukinitvi okraja pa na občini Šoštanj in nato v Velenju kot načelnik oddelka za gospodarstvo, kjer je ostal vse do odhoda v pokoj. V petdesetih letih je bil tudi župan mesta Šoštanj, in sicer
je tef funkcijo opravljal brezplačno, honorar pa. je prepustil občinski blagajni za humanitarne namene. V Šoštanju je organiziral številne akademije in telovadne nastope. To je bila zlata doba "Partizana" v Šoštanju. Hkrati se je posvetil raznim društvom in družbenopolitičnim organizacijam, predvsem pa gasilstvu, pri katerem je sodeloval tudi v republiškem odboru. Bil je soustanovitelj Gasilskega muzeja v Metliki, tajnik okrajne gasilske zveze, dolga leta predsednik in tajnik domačega društva ter predsednik Občinske gasilske zveze Velenje, ki ga je imenovala za svojega dosmrtnega častnega predsednika. Skupno je deloval v gasilstvu polnih sedemdeset let, za kar je prejel med drugimi odlikovanji, tudi najvišje republiško priznanje - bronasti kipec gasilca, ki so ga prejeli le redki. Dolga leta je bil tudi predsednik ribiške družine "Paka" in hkrati republiški ribiški sodnik. Vseskozi je v borbi za čisto okolje spremljaj zelo pogoste pogine rib v onesnaženih vodah, zlasti v reki Paki. Kot neumoren organizator je bil dolga leta tajnik in duša TVD "Partizan" in organizacije Zveze borcev, kjer je marsikomu pomagal do njegovih pravic. Po upokojitvi je bil dolgo let tudi predsednik Krajevne skupnosti Šoštanj. Bil je tudi član Upravnega odbora društva upokojencev. Dolga leta sva skupaj sodelovala v odboru planinskega društva, olepševalno turističnega društva in skoraj do zadnjega v mestni organizaciji" Rdečega križa.
Pokojni Miloš je s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom veliko prispeval za dobrobit raznih društev in organizacij, za kar je prejel tudi številna državna in druga odlikovanja in priznanja. Za svoje delo ni nikoli prejemal honorarjev, plačila ali denarnih nagrad. Vsemu se je odrekel v korist sočloveka in družbe, zato se tudi ni nikoli poročil, saj spričo številnih funkcij sploh ne bi imel časa za družino. Kljub častitljivim letom je še vedno pri Partizanu vodil vrsto telovadccv-veteranov. Nenazadnje naj še omenim, da je bil dolga leta govornik na pogrebih svojih rojakov, kar nikakor ni bilo lahko, saj je zato humano opravilo žrtvoval veliko prostega časa. Pravzaprav je skoraj nemogoče opisati vsega ogromnega dela, ki ga je pokojni Miloš opravil pri vsesplošnem razvoju in napredku mesta Šoštanj ter občine Velenje.
Prav zaradi teh zaslug in požrtvovalnosti se je pogreba v Podkraju udeležila ogromna množica ljudi iz bližnje in daljne okolice. Med njimi so bili številni gasilci iz velenjske občine in iz drugih krajev Slovenije ter predstavniki republiške gasilske zveze in predstavniki društev in organizacij, v katerih je pokojni Miloš deloval.
Kljub njegovemu požrtvovalnemu in brezplačnemu delovanju v vseh dolgih letih po osvoboditvi, pa mu žal nobena organizacija ali društvo po smrti ni mogla napisati v zahvalo vsaj skromnega nek-rologa v "Našem času'j katerega dolgoletni dopisnik iz Šoštanja je bil pokojni Miloš.
Dragi, dolgoletni prijatelj Miloš, naj Ti bodo te vrstice v trajen spomin in skromno zahvalo za vse, kar si storil v svojem dolgem življenju v prid mesta Šoštanj in širše družbene skupnosti.
Viktor Kojc

10.25 Kovaška pravljica, otroška oddaja. 10.45 Jakec in čarobna lučka, otroška oddaja. 11.00 Šolska TV: Tolstoj. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Priča, norveška nadaljevanka. 17.40 Živ žav. 18.20 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Žarišče. 20.35 Tvariete. 21.40 Tednik. 22.30 Dnevnik 3, vreme, šport. 23.10 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka.
16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi: Koper. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nem. naniz. 20.30 O raku, angl. serija. 21,25 Andrej Hieng, portret. 22.20 A. Heing: Izgubljeni sin, posnetek predstave MGL.
življenje je šov (Harald Juhnke, Peter Alexander, Caterina" Valente, Eddi Arent in drugi). 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Apokalipsa, amer. film (Martin Sheen, Marlon Brando). 23.55 Čas v sliki. 0.00 Zmeda v nočnem klubu, franc. komedija. 1.25 Poročila (teletekst). 1.30 Tisoč mojstrovin.

PETEK
OktC)lXT
SALEI ITSKA TV
9.05 Besedna igra. 9.30 Hotel. 10.20 Bonjouir, Kathrin, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 Tv-borza. 13 35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 McGyver 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 VVolffov revir, nemški kriminalistični fim, 1992 (Juergen Heinrich). 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Kdor seje nasilje, angleška kriminalka, 1971 (Dustin Hoffman). 1.05 MacGyver.
rtl plus
___
7,45 Santa Barbara, pon. 8.30 Dobro jutro. Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 TV-šola. 11.30 Smogovci, serija. 12.00 Poročila. 12.05 Življenje po Henryju, humor serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon 13.45 Poroči-la. 13.50 The Orchis House, serija, pon. 14.45 Unprofor. 15.10 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.40 Risanka. 17.10 Polnočni klici, serija, pon. 18.05 Znanstven, pogovori. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 10.05 Da prijetno mine čas. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
TV fiVSTRIJfi l
6.00 Tekstvizija. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Številna družina, serija. 10.30 Najboljši mož pri interpolu, angl. krim. komedija (Peter Sellers). 12.10 Muzikanti iz Avstrije. 12.15 Klub seni-orjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Sinha Moča telenovela. 14.00 Dom za živali, serija. 14.45 Pogled na naravo: Akacije. 14.55 Deževni gozdovi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Knjiga o džungli. 15.30 Am dam des. 15.50 Črni blisk, serija o dirkalnem konju. 16.15 Kiku, otr. kulturni klub. 16.30 Nasvet. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 MacGyver, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šov je življenje,
8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva v živo. 11.30 Družinski magazin. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in pokvarjen. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča 18 00 Elf 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Angel za Felixa. 21.15 Klic v sili. 22.15 Odprto. 23.15 Gotschalk. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Baretta. 1.30 Quincy.
10.10 Moja družina in ostale živali, angl. nadalj. 10.40 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 11.00 O raku, pon. serije. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 14.00 Andrej Hieng, pon. 14.50 A. Hieng: Izgubljeni sin, posnetek gledal, predstave. 16.20 Gospodarska oddaja: R & R, pon. 17.00 Dnevnik. 17.10 Tok tok, oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1, vreme, šport. 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angl. nadalj. 21.25 Sova: Rose-anne, amer. naniz. 21.50 Dnevnik 3. 2.20 Sova: Pros & Cons, amer. naniz.; Zločin iz strasti, ameriški film.
16.45 Sova. pon. 18.00 Regionalni pro-gram-Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nanizanka. 20.30 Večerni gost. 21.20 Studio City. 22.20 Koncert, posnetek
18.30 MacGyver, serija. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Zadeva za dva. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Tr-moglavec, franc. komedija. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Večerni šport. 23.35 Vaba za zver. amer. grozljivka. 1.15 Poročila. 1.20 Tisoč mojstrovin.
[SATELITSKA TV]
3.
SOBOTA
oktober
nalka. 0.45 Čas v sliki. 0.50 Groza v sibirskem ekspresu. grozljivka. 2.15 Poročila. 2.20 Ex libris. 2 25 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
om b •
pro 7
6.10 Vegas, Trick 7, Colt za vse primere. 10.00 Srca iz druge roke, ponovitev ameriške komedije. 11.50 Ceste San Francisca, serija 12.45 Bili Cosby show. 13.15 Perry Mason 14.15 Smrtni prepad Laramia. ameriška vestem. 15.40 Zvezde in živali. 16.40 Trick 7. 18.30 Billy Cosby show. 19.00 Ceste San Francisca, serija. 20.15 Neusmiljeni lov, kanadski film, 1987 (Kerrie Kea-ne). 22.25 Special Squad, avstralska kiiminalistična nanizanka. 23.20 Napad ob zori, italijanski vojni film, 1971 (Simon Andrevv, Patty Shepard). 1.20 Nočni klici.
H" 33331
9.00 Channel E. 12.00 CNBNC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Bili Cosby. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Film Europe. 22.00 Novice. 23.00 Destination inner Space, znanstvenofantastični film (Scotl Brady).
7.45 Santa Barbara, pon. 8.30 Dobro jutro, Hrvaška. 10.00 Poročila. 10.05 TV-šola. 11.30 Živeti kot ves svet. oddaja za mlade. 12.00 Poročila 12 05 Murphy Brown. pon 12.30 Jutrofon 13 00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 The Orchid House, pon. 14.45 Unprofor 15 10 Serija za otroke 16.00 Poročila 16.40 Risanka 17.10 Polnočni klici, pon. 18.00 Poročila 18.05 Al-pe-Donava-Jadran. 18 35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1 20.05 Zabavna oddaja. 20 55 Poslovni klub. 21.40 Ekran brez okvirja. 22.45 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko. 0.10 Poročila.
V 6VSTRIJ6
9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija. 9.30 Ruščina. 10.00 Številna družina, serija. 10.30 Senatorkina preteklost, ameriški film. 12.10 Centralna Avstralija. 12.15 Reportaže iz Avstrije 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, telenovela. 14.00 Dom za živali, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v sfudiu' 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Črni blisk, serija o dirkalnem konju. 16.15 Zoom opazovanje od blizu. 16.30 Vif Zack. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi.
sati
9.05 Zdravje, pon. 9.30 Hotel. 10.20 VVolffov revir, serija. 11.10 Ugovarjam! 11.55 Kolo sreče. 12.45 Tv-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče 20.15 Policijska akademija, amer. komedija. 1984 (Steve Guttenberg). 22.00 Nogomet. 23.00 Dunajske Mici-ke. 0.35 Doma v Los Angelesu. 1.00 Nogomet. 2 00 Schreinemakersova v živo.
rsumnmmm
10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in pokvarjen. 13.20 Santa Barbara 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi. slabi časi 20.15 Zdaj se začne, show s Tonyjem Marshailom. 22.15 Rdeča laterna. shovv 23 15 Gottschalk. 0.00 Grozno prijazna družina 0 30 Čedne najstnice; Prva ljubezen italijanski seks film, 1976 (Gloria Gui-da) 2.00 Tutti Frutti. 2 50 Tulsa, pustolovski film.
pro 7
10.15 En dan je lepši od drugega, ponovitev komedije 12.00 Ceste San Francisca 12.55 Mr. Belvedere, naniz. 13.25 Perry Mason. 14.20 Tajna naloga K. angl kriminalka, 1967. 15.55 Hartovi. 16.45 Trick 7. 18.35 Bili Cosby. 19.05 Max Monroe. 20.15 Salem Alei-kum, nemška komedija, 1959 (Peter Alexander). 22 05 Mike Hammer. 23.05 Na drugi strani 110. ulice, amer. kriminalka, 1972 (Anthony Ouinn). 1.05 Jake in McCabe. 2.05 Gospodična doktor, pon.
7.45 Radovedni Taček: Miš. 8.05 Modro poletje, ponovitev. 9.05 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 13.30 Večerni gost, ponovitev. 14.20 Tednik, pon. 15.10 Plymouth Adventure, ameriški film. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Vizionarji, serija, ponovitev. 18.00 Da ne bi bolelo. 18.30 Dober tek!, kuharski nasveti Paula Bocuseja. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Ona + on. 21.35 J. McGinnes: Slepo zaupanje, amer, nadaljevanka. 22.20 Dnevnik 3. 22.50 Sova: Murphy Brown, amer. nanizanka; Poštenjaka in lump, amer. nanizanka; Obsessive love, amer. film.
m^mmmm
14.35 Tok, tok, pon. 16.30 Sova. pon. 17.45 Poglej in zadeni. 19.00 Šaljivec, slovaška humor, serija. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Klasika. 20.30 Amityville II.: The Possession, amer. film. 22 05 Tra-čarije v živo.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Poročila 9 15 Slika na sliko. pon. 10.00 Poročila 10 05 Tv-šola. 11.05 Otroška oddaja 12.00 Poročila. 12 05 Zvonili ste. moj gospod?, serija, pon. 12.55 Gem. set. meč, serija, pon. 13 50 Risanka. 14.00 Poročila. 14 05 Izbor iz sporeda za tujino: Pozdravi iz domovine. 14.35 Opera 15.15 Prekomurski Hrvati-kaj-kavci dok oddaja 16.00 Poročila. 16.10 A Challenge For Robin Hood, angl film. 17.35 Blufonci. risana serija. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Lone Wolf McOuade, amer. film. 21.55 Usode. 22.30 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
sat i
6.15 Nogomet. 7 15 Otroški spored. 11.00 Ftouky, amer. akcijski film, 1976 (Sylvester Stallone). 13.00 Čar gora, magazin. 13.30 Black, črni blisk, ka-nad. naniz. 14.00 Kolos iz Konga, hongkonški film, 1970. 15.45 In potem so ga klicali Čudoviti, vestem, 1972 (Terence Hill). 18.00 Nogomet. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 21.00 Narodna glasba. 22.00 Moški, oh moški, zabavni spored. 23.00 Puščavski ljubimci, švic. erotični film. 0.15 Poročila. 0.20 Dunajske Micike, erotični film. 1.45 Puščavski ljubimci, erotični film.
rtl plus
6.00 Otroški spored. 8.00 Shanghai-ska policije, hongkonški film. 11.05 Barbari, film. 12.45 Buddy v Hongkon-gu, akcijska komedija, 1975 (Bud Spencer). 14.50 Howard — živalski junak. amer. film, 1966. 17.00 Over The Top, igra mišic Sylvestra Stallonea, amer. film, 1986. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hills. 90210. 20.15 Pivska kura, kmečka burka. 22.00 Vse, nič ali? shovv s Hello von Sinnen. 23.00 Erotični film po želji: Katarina, gola carica. Zvodnica ali Čedne najstnice. Prva ljubezen. 0.35 Angelček ali Bamberška devica, nem. erotična komedija. 2.00 Tutti Frutti. 2.50 Rožnata serija.
pro 7
Ennmzma
11.00 Divja Amerika. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanca. 19.30 Črna serija 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 22.00 Novice 23.00 Three Guys Named Mike, amer film, 1950
M
9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija. 9.30 Cirkus jutrišnjega dne: Tekmovanje mladih artistov v Parizu. 10.30 Mož z zlato pištolo, film 12 30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Vse bo zopet v redu, film. 15.10 Burleska. 15.25 Magične minute: Farmagija. 15.30 Risanke. 16.00 Spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Otroški magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Alpe—Donava—Jadran 18.30 MacGvver, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Cas v sliki 20.15 Kdor reče A. igra in zabava (Peter Rapp). 22.00 Zlata dekleta, serija. 22.25 Večerni gost 23 05 Heat, krimi-
6.30 Angel na Zemlji, Planet gigantov Dakota 10.40 Salem Aleikum, pon nemške komedije. 12 15 Mini Max. nanizanka. 12.40 Vse povsem normalno, nanizanka. 13.10 Max Monroe. pon 14.00 Shovv Btlla Cosbyja. 15.20 Dinozavri imajo prednost, amer. komedija, 1961 (Terry Thomas, Celeste Holm). 17.00 Blagoslovljen par. 18.05 Skrivnostni otok, angl. film, J960 (Michael Craig). 20.00 Dnevnik. 20.15 Sem z majnimi Angležinjami, franc. komedija, 1975 (Stephane Hillel). 22.30 Mož brez živcev, amer. film, 1974 (Charles Bron-son). 0.20 Simon Templar.
nim-i-iiM.Tu«
10.05 Super mix. 11.30 Poročila. 12.00 Ali mixed Up! 14.00 Najstniški spored. 14.30 Magazin. 15.00 Potovalni magazin. 16.00 Divja Amerika. 16.30 Fokus. 17.00 Poročila. 18.30 Video moda. 19.00 Filmska matineja. 21.30 Evropski film. 22.00 Novice. 22.30 Veliki E. 23.00 Poročila. 23.30 Športni shovv. 0.00 Thirst, avstralska grozljivka, 1979.
innnnnnftaaflflftiiiiiiiwww
NEDELJA
4-. oktot>er
Astor Piazzoll: Korjcert za bandoneon. 0.25 Čas v sliki.
SATELITSKA TVl
22.10 Apropos film, novice iz filmskega sveta. 22.40 Z mojimi vročimi solzami, tv film o skladatelju Schubertu. 0.15 Čas v sliki. 0.20 Ples na robu prepada, film iz NDR, 1990. 1.55 Poročila.
SAT 1
9.30 Ziv žav. 10.15 Priča, norveška serija. 10.45 Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja. 11.05 Kronika, serija. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 12,55 Begunci, tu z nami. 14.45 Šaljivec, humoristična serija, ponovitev. 15.15 Videomeh, ponovitev. 15.45. Maksim Gorki: — Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Ficti-on Makers, angleški film. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.40 Sova: Ameriške video smešnice; Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka.
5.30 Nogomet. 6.50 Otroški spored: Grisu, Batman, Drops! 10.25 In potem so ga klicali Čudoviti, ponovitev vestema. 12.40 Kino. 13.05 Pozor, kamera. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.05 Enterprise. 15.00 Black, črna strela, kanadska nanizanka. 15.25 Popolnoma nori dopust, komedija, 1972 (Barbara VVindsor). 17 00 Tarzan, amer. serija 17.30 Baywatch, amer. nanizanka. 18.30 Nogomet. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče 20.15 Mladi potrebujejo ljubezen, avstrijski glasbeni film, 1961 (Johannes Heesters). 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Pet pred dvanajsto. 23.50 Popolnoma nori dopust, pon. filma. 1.20 Smileyevi ljudje, serija.
14.40 Sova. pon. 16.00 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik BiH 20.00 Druga godba 92 20.33 Vizionarji, serija. 21.25 Očetje in sinovi, nadalj 22.40 Mali koncert Susane Eberhardt, block flavta. 22.50 Športni pregled.
8.30 Poročila. 8.45 Slika na sliko. 9.45 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Požega. 10.50 Risanka. 11.00 Smogovci, serija. 11.30 Narodna glasba. 12 00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobro 13.30 Hišni ljubljenci. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 15.00 Daktari, serija. 1600 Poročila. 16.10 Opera Box. 17.00 Poročila. 17.10 Padli idol, angl. film. 19.30 Dnevnik 1. 20.10Zalju-bljen v Lidijo, serija. 21.00 Zabavna oddaja. 21.30 Ana Vidoviž in njeni bratje, dok. oddaja. 22.05 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
rtl plus.
6.30 Cesaričina nova oblačila, pravljični film 10.05 Mož iz Atlantisa. fantazijska serija (Patrick Duffy). 11.00 Bo-ragora 12.00 Tropical Heat. nanizanka. 13.00 Moj oče Zunajzemljan. Mun-sterjevi, Ultraman. 14.00 Disneyeva filmska parada: Army, ura resnice, amer. film, 1981. 16 00 A-team. 17.00 Brenda Starr, amer. film, 1986 (Brooke Shields). 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Dva super tipa v Mia-miju, film, 1991 (Bud Spencer). 21.55 Spiegel tv. 22.40 Prime Time, pozna izdaja. 23.00 Playboy Late Night. 0.00 Kanal 4, Kabaret. 0.55 Moj oče je Zunajzemljan. pon filma.
pro 7
9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Gradec. Pričetek operne sezone 12.15 Nova Gvineja, otok za oblaki. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki 13.10 Številna družina, serija 13.35 Cesar Kalifornije, film. 15.10 Jadrnica, kratek film. 15.25 Kakor misliš, ljubi Bog. 15.30 Otroški spored, nato Octu-pus, kviz. 16.10 Daktari, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Mac Gyver, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Krompir z omako (4). 21.10 Kabaretno gledališče. 22.05 Vizije. 22.10 Originalna inscenacija za Mozartovo opero Titus v Salzburgu. 23.10 Po sledovih Eve Deutsch, dok. film o trpljenju Židinje v nacistični dobi. 23.55
5.25 V kraljestvu živali, Planet gigantov. 8.00 Blue Fin, avstralski film, 1978 (Hardy Kruger). 9.40 Komandant, amer. vojni film, 1960 (James Ste-vvart). 11.35 Mini Max. 12.05 Shovv Bil-la Cosbyja. 12.35 Blagoslovljeni par. 14.30 Killer Cain, vestem. 16.25 Go-onijevi, amer. film 18.30 Shovv Billija Cosbyja. 19.00 Hardcastle in McCormick. 20.00 Poročila. 20.15 Marie, resnična zgodba, kriminalka. 23.30 Vsaka glava ima svojo ceno, kriminalka (Steve McOueen). 0.20 Simon Templar. 1.30 Mike Hammer.
murnuE
8.30 Mix. 10.30 Religija. 13.30 Jutrišnji svet. 15.30 Novice. 16.00 Probike. 17.00 Športni shovv. 17.30 Video moda. 18.00 Variete. 19.00 Dokumentarec. 19.30 Evropski žurnal. 20.00 Gornja reka, ameriški film, 1979. 22.30 Richard II., angl. zgodovinski film, 1988.
mmmmmMtim
9.30 Otroške oddaje. 10.10 J. Mortimer: Odloženi raj, pon. 11.00 Tv mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 16.20 Dober dan, Koroška, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček. 17.25 Bratovščina Sinjega galeba. 18.20 Obzorja duha, pon. 18.55 Moja knjiga o džungli, serija. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.35 Dokumentarec: Mit in korenina. 21.00 Isidor Štock: Božanska komedija, lutk. gledališče Ljubljana. 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Brooklynski most, amer. naniz.; Poštenjaka in lumpa, amer. naniz.; Ameriška kronika, amer. dok. serija.
mmmmm^mš
16.15 Sova, pon. 17.30 Športni dogodek, pon. 18.00 Regionalni programi Ljubljana. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Besede, besede, tv igrica. 20.30 Made in Slovenija. 21.00 Sedma steza. 21.30 Clairino koleno, film.
10.00 TV-šola. 11.30 Jaz, lutkar. 11.45 Mala kinoteka: Pepelka in Ogledalce. 12.00 Poročila, Beverly Hills, Buntz, serija. 13.30 Jutrofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, Poletel bom, pon. 14.50 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Slavonski brod, dok. oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zunanjepolitična oddaja. 20.55 Črna Lunja, francoski film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.35 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija. 9.30 Avstrija v sliki. 9.55 Helmi, otr. prometni klub. 10.00 Številna družina, serija. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Gasparone, nem. film, 1937 (Marika Ročk, Johannes Heesters). 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Dom za živali, serija. 14.45 Cestne železnice sveta: Rio. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Črni blisk, zgodba o dirkalnem konju. 16.15 Strelovod. 16.30 Ding Dong. 16.55 Konec. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.30 MacGayer, serija. 10.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, kriminalka.
SATEUTSI\A TV
ska televizija. 21.07 Pogledi od strani 21.15 Runing Man, amer. srhljivka, 1987 (Amold Schvvarzenegger). 22.50 Zadnja želja, tv film. 0.20 Cas v sliki. 0.25 Nočni sokol, kriminalka. 1.10 Poročila. 1.15 Tisoč mojstrovin.
sat 1
9.05 Baywatch, nanizanka. 9.50 Enterprise. 10.40 Mladi ljudje potrebujejo ljubezen, avstrijski glasbeni film, 1961, pon. 12.05 Kolo sreče. Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse! 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 V spomin na Roya Blacka. 21.15 Zelena je pušča, nemški film, 1972 (Roy Black). 22.50 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Kanal 4. 0.35 MacGyver.
rtl plus
8.50 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje, mlad in pokvarjen. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser, tv pogovor. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. v živo. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: dih umora, amer. film, 1973 (Peter Falk). 21.45 Na življenje in smrt. 22.45 10 pred enajsto. 23.15 Gottschalk. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Baretta. 1.30 Quincy, pon.
pro 7
5.50 Planet velikanov, Flipper, Trick 7, Loterija. 9.35 Skrivnostni otok, angl. film, pon. 12.20 Shovv Billa Cosbyja. 12.55 Agentka s srcem. 13.45 Shorlist. 14.00 Sem z malimi Angležinjami, franc. komedija, pon. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 87. 18.30 Shovv Billa Cos-byja. 19.00 Ceste San Francisca. 20.15 Z eno nogo v zaporu, amer. film, 1969 (Kurt Russel). 22.30 Topovi za Cordo-bo, amer. film, 1969 (Giovanna Ralli, Raf Valone). 0.30 Vojna svetov. 1.40 Mož brez živcev, pon. amer. filma.
HUJŠIM."
7.40 Ura novic. 9.00 Channel E. 12.00 CNBC program 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18 30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Dokumentarec 22.00 Novice. 23.00 Zaradi golih oči, amer. film, 1983.
9.00 Otroške oddaje. 11.00 Sedma steza, pon. 11.30 Da ne bi bolelo, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 15.10 Clairino koleno, pon. franc. filma. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuhaj. 17.20 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 17.40 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah. 18.10 Den-ver, poslednji dinozaver. 18.50 Mostovi. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.35 Osmi dan. 21.25 Novosti založb. 21.40 J. A. Lukas: Skupna zemlja, amer. nadaljevanka. 22.30 Dnevnik 3. 23.05 Kronika, serija. 23.35 Sova: Svež veter v starem gradu, angl. nanizanka; Poštenjaka in lump, amer. nanizanka.
15.15 Dokumentarec meseca. Fani Okič: Mit in korenina, pon. 15.40 Sova, pon. 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi-Koper. 19.00 V službi rock'n'rolla. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.45 Omizje, kontaktna oddaja. 23.45 Svet poroča, pon.
7.00 Dobro jutro, Hrvaška: »FM«, humoristična serija. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. 12.00 Točno opoldne: Poročila, Beverly Hills Buntz, serija. 13.30 Jutrofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Ford, serija, pon. 15.40 Unprofor 16.00 Poročila. 16.35 Malavizija. 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju. 18 35 Santa Barbara. 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Begunci, tuja dok. serija. 21.00 V ospredju, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstrija 9.30 Angleščina za naprednejše. 10.00 Številna družina, serija. 10.25 Čas v sliki da capo 10.30 Enakost ne pozna barve, ameriški film, 1991. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča. 14 00 Dom za živali, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am dam des 15.50 Črni blisk, serija o dirkalnem konju. 16.15 Detektivi za okolje. 16.30 Gameshovv. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nova Gvineja, serija. 21.00 Žival-
SATELITSKA TV
sat 1
8.30 Sosedi. 9.20 Srce je adut. 9.45 Roy Black special, pon. 10.35 Zelena je pušča, pon. nem. filma. 12.05 Kolo sreče, pon. 12.45 Tv-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Goliath, po 40 letih, amer. film, 1981 (Christopher Lee). 22.05 Jakarta, indonezijsko-ameriški film, 198#" (Sue Francis Pai). 23.55 Mac Gyver. 0.50 Na begu, amer. kriminalistična nanizanka.
rtl plus
8.50 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.20 Santa Barbara 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser, tv klepet. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kolegi, kolegi, shovv Linde de Mol. 21.15 Zore, Mož brez meja. 22.15 Explosiv, vroči stol. 23.15 Gottschalk. 0.00 Grozno prijazna družina 0.30 Baretta. 1.30 Quincy.
pro 7
5.00 Planet velikanov, Flipper, Trie 7, Agentka s srcem. 11.35 Cesta San Francisca 12.30 Bili Cosby Shovv. 13.05 Primeri Harrya Foxa, kriminalna nanizanka. 13.55 Z eno novo v zaporu, pon. amer. filma 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Shovv Billa Cosbyja. 19.00 Ceste San Francisca. 20.15 To zadene, nem. komedija, 1957 (Peter Alexander). 22.10 Polnočni klici. 23 15 Poslednji tango v Parizu, italijansko-francoski film, 1972 (Marlon Brando, Maria Schneider). 1.40 Simon Templar.
super channel
8.00 Svetovne novice. 9.00 Channel E. 9.30 Super Shop 11.00 Potovalni magazin. 12.00 CNB program 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Mož od drugod, kanadski film, 1976.
UWAKXKiOOOnnrrWVVVWywwgW	.......
10.00 Biskvitki, ameriška risana serija. 10.25 Bratovščina Sinjega galeba, ponovitev. 11.00 J. A. Lukas: Skupna zemlja, ponovitev ameriške nadaljevanke. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 14.50 Omizje, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub klobuk. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Žarišče. 20.35 Film tedna: Baby girl Scott, ameriški film. 22.15 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.45 Sova: Radio FM, ameriška nanizanka: Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka.
15.50 Osmi dan, pon. 16.40 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi — Maribor 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Športna sreda. 22.30 Večer komponistov AG.
t
7.00 Dobro jutro, Hrvaška: »FM«, humor, serija, 10.00 Poročila. 10.05 Tv-šola. 11.30 Lolek in Bolek, risana serija. 12.00 Točno opoldne: Poročila; Be-verly Hills Buntz, serija 13.30 Jutro-fon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Ford, serija, pon, 15.40 Unprofor. 16.35 Malavizija, 17.30 Hrvaška in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Dok oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Boccaccio 70, italijanski film. 23.00 Dnevnik 2, 0.02 Poročila
9.00 Čas v sliki. 9.05 Devetkrat Avstri-ia. 9 30 Francoščina, 10 00 Številna družina, serija 10.25 Čas v sliki da capo 10.30 Cesar Kalifornije, nemški film, 1936 (Luis Trenker) 12 05 Dedek Casanova, risanka 12 10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13 10 Mi 13.35 Sinha Moča, serija 14 00 Dom za živali, serija, 14.45 Čarovnije 15 00 Otroški spored. 15.05 Niklaas. fantič iz Flandrije, risanka 15 30 Kje tiči Mopl-popl?, lutke 15.50 Črni blisk, zgodba o dirkalnem konju. 16.15 Helmi, otroški prometni kljub 16.20 Pravljice 16,30 Mini kviz. 17 00 Mini Čas v sliki, 17 10 Spored po željah 18 00 Čas v sliki 18.05 Me ženske. 18 30 Macgy-ver, serija 19.30 Čas v sliki 20.15 Kjer šumijo stari gozdovi, nemški film. 1956 (Willy Firitsch, Josefine Kipper). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Model in voh-Ijač, zadnji del serije. 22 45 Mfavljina filozofija, avstrijski film, 1989 (Sissy Kraner). 0.15 Čas v sliki 0.20 Vrt kot pribežališče, izraelski film, 1977 (Mela-nie Griffith). 1.50 Poročila (teletekst). 1.55 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA. TV
sat 1
7.30 Sosedje. 9.05 Drops! 10.20 Goli-ath, senzacija po 40 letih, pon. amer. filma. 11.55 Kolo sreče, pon, 12.45 Tv-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje. Hotel. 16.00 MacGyver 17,05 Pojdi na vse! 18 15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče 20.15 Sreča je ptič, kmečka burka. 22.00 Akutno. 22.30 Schreinea-kersova v živo 23.35 Poročila 23.40 V vrtincu, 2. del, odločitev iz Atlante, 0.30 MacGyver.
rtl p1us
8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy 16.00 Hans Meiser. tv klepet. 17 00 Tvegano! 17.20 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. magazin 18.45 Poročila. 19.15 Ex-plosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Umor je njen konjiček, umor Sherlocka Holmesa. 22.15 Stem tv. 23.15 Gottschalk. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Baretta. 1.30 Quin-cy.
6 05 Flipper, Trick 7, Hartovi, Agentka s srcem, 9.55 Na drugi strani broo-klynskega mostu, komedija, (Margaux Hemingway). 11 55 Cese San Francis-ca 12.50 Shovv Billa Cosbyja 13.25 Kolt za vse primere, nanizanka. 14 15 To zadene, pon. komedije 16.40 Trick 7. 18 30 Show Billa Cosbyja. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Dirty Tiger, amer. film 22.05 Jake in McCabe. 23.05 Niso poznali zakona, vestem. 1.45 Vojna svetov. 2.45 Topovi za Cordobo, vestem.
super channel
6.30 Poslovni kanal, mix. 8.00 Svetovne novice. 9.00 Channel E. 11.00 Onkraj jutri. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija, 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tablo-idne novice. 21.30 Fokus. 22.00 Novi-, ce. 23.00 Film o Elvisu, 1. del amer. filma.

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 1. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
PETEK, 2. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč
SOBOTA, 3. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 4. OKTOBRA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.30 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 5. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 6. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. I 1.00 Na svidenje
SREDA. 7. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 16.30 Poročila 17.00 Mi in vi. 18.30 Živ žav. 20.00 24.00 Program Alfa Radia Velenje.
Prireditve
KULTURNI CENTER »IVAN NAPOTNIK« VELENJE
—	GALERIJA
Vabi na otvoritev razstave slik ANDREJA KREVZLA, člana Društva šaleških likovnikov.
Otvoritev razstave bo v petek, 2. oktobra 1992, ob 19. uri.
V programu bosta sodelovala: Franc Javornik — bas, Pavle Fajdiga — klavir.
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE
VPISOVANJE ABONMAJEV 1992/93
V domu kulture v Velenju še vedno vpisujejo
—	glasbeni abonma
—	gledališki abonma
—	mladinski abonma
—	pikin abonma
vsak dan od 9.00 do 15.00, v soboto od 9.00 do 11.00. Posebni popusti za mladino, upokojence in abonente iz oddaljenih krajev (več kot 5 kilometrov izven Velenja).
BROADWAY, NEW YORK, ZDA
Pripravili smo program sedemdnevnega bivanja v ZDA z ogledom \ew Yorka in VVashingtona in z ogledom ene izmed broadway-skih predstav. Odhod v petek, 23. oktobra 1992.
Cena 1.500 DEM vključuje prevoz, bivanje in ogled mest. Podobne programe dobite pri Marjanu Marinšku, Kulturni center Ivan Napotnik Velenje, Titov trg 4. tel. 853 574.

BUTIK KAJA
Mislinja 152
ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068
m&m
PRODAJALNA
Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a Tki: 0602/ 55-237
AVTOPREVOZNIŠTVO IN GRADENA MEHANIZACIJA
FAJDIGA FRANC, Skorno 63, Tel. 881-223
Po izredno ugodnih cenah vam nudimo:
—	kiper prevoze
—	izkope gradbenih jam, jarkov ...
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
Trgovin« z meianlm blagom
Koroik« 8 c, Velenje Tel.: 855-998
zbd-aijjdJ:
** *
NAGRAJUJE VAŠO ZVESTOBO! SREDNJEŠOLCI POZOR!
•	vsak mesec bomo med kupci dijaških mesečnih vozovnic izžrebali 4 nagrajence, ki jih bomo 3. 7. 1993 brezplačno peljali na izlet v Gardaland
•	vsak mesec bomo izžrebali 2 brezplačni mesečni vozovnici za naslednji mesec
POSEBNE UGODNOSTI:
•	neomejeno število voženj na relaciji, za katero je izdana mesečna vozovnica — tudi ob sobotah in nedeljah
•	dijaki, ki imajo šolsko prakso ali pouk izmenično, lahko dobite dijaško mesečno vozovnico, ki je veljavna na obeh relacijah (če se šolska praksa opravlja izven kraja šolanja). S potrdilom o opravljanju prakse in z vozovnico pridite na prodajno mesto, kjer ste vozovnico kupili, in še isti dan boste dobili novo vozovnico. Cena se obračuna za daljšo relacijo.
•	50 % popust pri nakupu mesečne vozovnice
Na relaciji VELENJE—CELJE in nazaj vozijo naši avtobusi vsako uro od 5. do 22. zvečer.
VELIKO USPEHOV V ŠOLI IN NASVIDENJE NA IZLETU V GARDALAND!
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik). Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik). Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
Občina Velenje Zdravstveni dom: Zdravniki:
Četrtek, I. oktobra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Friškovec in dr. Bola
Petek, 2. oktobra — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar
Soboto, 3. oktobra in nedeljo, 4. oktobra — dr. Rus, dr. Ram-
šak
Ponedeljek, 5. oktobra — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Bola, nočni dr. Grošelj in dr. Jonko
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 4. oktobra — dr.
Andreja Ambrožič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 2. oktobra do 9. oktobra — Rok Pečnik, dr. vet. med.. Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322.
Občina Mozirje: Veterinarska postaja:
Do 3. oktobra — Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-769.

zdrava hrana in zelišča d.o.o.
V HOTELU PAKA
del. čas: od 9.—12. in od 16. do 19. ure, sobota: od 9,—13. ure
gorenje
Lesna industrija, d.o.o 63331 Nazarje 32
OD
OBJAVLJA
prodajo mansardnega stanovanja, ki se nahaja v bloku št. 93 v Nazarjah, zgrajeno v letu 1985, skupna površina znaša 71,12 m2.
Cena stanovanja znaša 2.589.619,20 SIT in več počitniških prikolic Adria, katerih cene so od 1.000 do 3.500 DEM. Ponudbe pošljite na Gorenje GLIN Nazarje, kadrovsko področje-
Stanovanje oz. počitniške prikolice si je možno po predhodnem dogovoru z g. Jakušem ali g. Danojevičem tudi ogledati (tel.: 063/831-321, int. 397 in 370)
■v
d.o.o. SLOVENJ GRADEC - OB CELJSKI CESTI
GRADITELJI!
GRADBENA SEZONA JE ŽE TUKAJ, VENDAR JE LAHKO KRATKA. POHITITE!
POPUSTI DO 35'/fl DO 15.X.1992
□	OKNA IZ0UR IN P0LKNA LESNA
□	OKNA 'INOINLES" ZA ZAHTEVNEJŠE KUPCE
□	FURNIRNA VRATA "SUMO' LESNA
□	FURNIRANE 0BL0GJ: "PAMO" LESNA
□	VHODNA IN GARAŽNA VRATA
□	HRASTPVIPARP
□	0STRESJE ZA HISE, MASIVNE OBLOGE, LADIJSKI POD
□	TEGOLA "CANADESE" ČRNA, RDEČA ZELENA, RJAVA
□	IVER1CE, NAVADNE IN OPLEMENITENE - PRIKROJENE
□	BLAGOVNA MENJAVA ZA LES
□	PRODAJA TUDI NA OBROKE - ČEKE (1+1) (1+2) (1+3)
□	DOSTAVA DO 150 KM ZA NAKUP NAD 100.000 SIT
INFORMACIJ« "RACI0NAU€S" ■ SL0VCNJ GRADEC
T€L: 0602/41-160,41-941, FflX: 41-063 AU POSLOVN« CN0TC:
"GRADBENIK" MARIBOR STUDENCI • SOKOLSKA102,TEL: 062/104-780
"ROGAČ" ŠENTILJ, TEL.: 062/651-277
"MAXILES" RIBNICA TEL.: 061/863-342
"CERDUS" GROSUPLJE, BREZJE 8, TEL.: 061/ 773-378
"RACIONALLES" NOVO MESTO, CEGELNICA12, TEL: 068/21-623
raiDITC - KUČITC - ODPCUITC!
C? o

tel. 883 481,888 480 fax 881 990
iLi^zlsn ocjtai,, ogtai. v nol cai.
TELETA 130 kg težkega, za zakol in nadaljno rejo, prodam.© 831-504.
JUGO 45, letnik 1985, registriran do 3/93, bele barve, prodam.® 855-945 od 15. ure dalje. ŽREBIČKO HAFLINGER. staro 5 mesecev, prodam. ® 892-775.
KUPIM HIŠO S CENTRALNIM OGREVANJEM V VELENJU. Ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas, Foitova 10, s pripisom šifre »Hiša«. KINTA KUNTE, ugodno prodam.© 858-265.
IŠČEM KERAMIČARJA (najugodnejšega) za polaganje 200 trr ploščic.© 850-808 od 6. do 7. ure.
OPRAVIČUJEM SE ALOJZU UDOVCU ZA IZREČENE BESEDE. Resnik.
BIKCA 100 KG težkega in drva prodam.© 882-146.
VIKEND, KOMFORTEN NA PAŠKEM KOZJAKU, pro dam.© 27-368.
CEMENTNO STREŠNO OPEKO 200 m', prodam po polovični ceni.© © 857-388. GARSONJERO NA KARDELJEVI PLOŠČADI, v pritličju, solidarnostno, menjam za eno-sobno stanovanje z balkonom v centru ali garsonjero z balkonom. Informacije dopoldan po ©853-231 interna 315 Marto.
NOVO KOPALNO KAD, ugod no prodam.© 893-593 zvečer. PRALNI STROJ GORENJE,
prodam. Cesta 1/29.© 855-157 dopoldne.
AVTO MITSUBISHI, LANCER GI.X, letnik 6/90, prodam.© 882-758.
ZAZIDLJIVO PARCELO
723 m2, v okolici Šmartna ob Paki, prodam. Pokličite proti večeru po® 061-738-704. BOJLER ZA PEČ TAM STAD-LER 120 I, nerabljen, ugodno prodam.© 0602-41-495. TELEFONSKI PRIKLJUČEK ODDAM NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU.© 858-005.
BTV MARATON, šivalni stroj Višnja in specialni šivalni stroj Singer Ultra Lock, prodam.© 857-602.
USTROJENE KONJSKE KOŽE, PRODAM. Zdenka Hriberšek, Stantetova 7, Velenje. GRADBENO PARCELO V OBRTNI CONI NAZARJE k o. Prohova, velikost 750 m2 z vso dokumentacijo,	pro-
dam.© 831-653.
PRALNI STROJ 20 kg in sušilni stroj 15 kg Primat, prodam.© 831-653.
POSLOVNI PROSTOR 80 m',
oddam v najem v centru Mozirja.© 83 1-653.
PROSTOR PRIMEREN ZA PISARNO 16 m2, v centru Mozirja, s kompletnim postrojenjem za računalniško obdelavo, dam v najem.© 831-653. LADA NIVA, LETNIK 1987, prodam.© 831-653. SAMSKA ZAPOSLENA ŽENSKA, išče sobo v centru Velenja. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Soba«. KUPIM 126 P.© 854-209 od 18. do 20. ure, Anja.
ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »LL«
Stanetova 62, Velenje (za kinom) Tel.: 857-608
IŠČEM AKVIZITERJE ZA DONOSNO DELO. Marija Lipnik, Aškerčeva 3, Velenje,© 850-390.
SADIKE MAČEH PRODAJAMO. Pripeljemo jih tudi
na dom ® 892-775.
naroČila za belo
GROZDJE (laški rizling, ši-pon), sprejemam.® 852-702.
OBVEŠČAMO VAS, da bo s 1. oktobrom zopet pričela s svojim delom ŠPORTNA ŠOLA. Šola je splošnega značaja in je namenjena učencem od I. do 5. razreda. Informacije po® 854-905.
JABOLKA ZA OZIMNICO
prodam po 20 sit. Dermol, Lokovica 34, Šoštanj ali® 882-802.

TEKSTILNI DISKONT:
moška srajca dolg rokav FLANELA moška srajca dolg rokav UVOZ
SIT 1024,60 i SIT 356,40 1
KOZMETIKA:
L'OREAL BARVA ZA LASE 4-
ŠČETKA — brezplačno
POLY COLOR - HENKEL ZLATOROG
šampon barvni
barva
lak
pena
šampon
regenerator
METRAŽA:
blago za jesenske kostime v modnih barvah blago za bunde
SIT 741,50
SIT 429,00 SIT 528,00 SIT 426,00 SIT 337,00 SIT 270,00 SIT 297,00
od 1134,40 SIT dalje od 589,40 SIT dalje
OTROŠKI ODDELEK:
španarce otroške jeans jakne podložene trenirke otroške
S Si
SIT 319,70 SIT 2847,00 SIT 1701,00
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Alojza Arnuša st
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje
ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo pevcem, gospodu župniku za pogrebni obred in obema govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Metka, sinova Branko in Lojze, hčerka Tatjana z družino in sorodniki.
OSMRTNICA Mnogo prerano je umrl naš sodelavec
Uroš Jelen
rojen 17. 4. 1954
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV ESO VELENJE.
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(Gregorčič)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedija
Jožeta Podgorška
Špančevega Joža iz Rečice ob Paki 27 2. 4. 1917-27. 9. 1992
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali vence,
cvetje in sveče.
Iskrena hvala sodelavcem Gorenja Servis, šmarskim gasilcem, pevcem za odpete žalo-stinke, govornikom, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
__ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Gibanje prebivalstva
Občina Velenje
Andrej Fišer, Velenje, Koroška c. št. 15 in Darja Rutnik, Velenje, Šercerjeva c. št. 1, Branko Reherman, Lokovica št. 28/c in Ana Bizjakj Paška vas št. 24, Oto Mravljak, Skale št. 69 in Janja
Felicijan, Škale št. 69, Dušan Uršnik, Skorno pri Šoštanju št. 64 in Marjana Lorenc, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov št. 4, Bojan Košica, Velenje. Ul. Veljka Vlahoviča št. 40 in Nina Gosten-čnik, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 40.
Smrti:
Ana Rupnik, roj. 1917, Šoštanj, Cesta heroja Šercerja št. 10, Iva Ocepek, roj. 1929. Velenje, Šolnova ul. št. 8, Janez Kovač, roj. 1908, Radana vas št. 5, Tatjana Kranjc, roj. 1953, Velenje, Ul. Vrnjačke banje št. 5.
Če bi ljubezen lahko ozdravila bolezen, bi bila danes še vedno med nami!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi naše mamice in žene
Tatjane Kranjc
16. 5. 1953-21. 9. 1992
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste delili žalost z nami, darovali
cvetje, in sveče.
Za vsestransko pomoč in oporo v najtežjih trenutkih se iskreno zahvaljujemo dr. Zubrovt, dr. Vrabiču, patronažnim sestram in delavcem reševalne postaje ZD Velenje.
Toplo zahvalo izrekamo tudi kolektivoma WZ Velenje in Informatika GA. V srce so se nam vtisnile poslovilne besede g. Metke Čas in zapete pesmi. Neprecenljiva je bila tolažba in opora učencev in tov. razredničarke 6. D razreda o. š. Bratov Mravljakov in dijakov ter profesorjev 4. letnika NA. Hvala vsem, ki ste se poklonili v poslednji pozdrav.
NEUTOLAŽLJIVI MOŽ TONI, HČERKI PETRA IN MOJCA.
fa flVTO
^~ ŠK0RJANEC
O avtostekla ◦ rezervni deli O odkup poškodovanih vozil
SCNTJUft, tel.: 063/ 741 - 008
CCUC - TRGOVINA Mariborska 115, teL: 38-811
^^ martfiidoo
^^J^HH^ vodovod
centralno ogump
mm ▼ ^HL afettro material
M: 854 - 524. »54-745
ŽELEZNINA MARTIN
Prešernov trg 5, Šoštanj, tel.: 881 -307 IZJEMNO UGODNE CENE!
/|j|] TOPLOTNA ■ i TEHNIKA W!' TONF«,.,..
Ljubljanska 15/b 63320 Velenje
Telefon: (063)851-210 (063) 853-495 Fax: (063) 853-674
ZAUPAJTE NAM IN PREŽIVELI BOSTE TOPLO ZIMO!
Sekretariat za občo upravo — Inšpektorat občine Velenje razpisuje prosta delovna mesta:
1. INŠPEKTOR ZA DELO II - DELOVNA RAZMERJA
Zahtevani pogoji:
—	visoka šola pravne smeri,
—	5 let delovnih izkušenj,
—	strokovni izpit, ZUP,
—	vozniški izpit »B« kategorije,
—	državljan Republike Slovenije in
—	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
2. INŠPEKTOR ZA DELO II - VARSTVO PRI DELU
Zahtevani pogoji:
—	visoka ali višja šola tehnične smeri,
—	5 oz. 6 let delovnih izkušenj,
—	strokovni izpit, ZUP,
—	vozniški izpit »B« kategorije,
—	državljan Republike Slovenije in
—	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo — kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 10 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu.
yOGQ

i \J
Imamo denar!
Te dni dobivamo svoj novi denar. Prvi slovenski denar v vsej nsši zgodovini. Upajmo, da je pred njim svetlejša prihodnost, kot je zadela naš nekdanji dinar, predvsem pa, da ga inflacijski prepih ne bo prehitro razvrednotil.
Na bankovcih so upodobljeni slavni ljudje iz
naše preteklosti: pesnik France Prešeren, skladatelj Jakob Gallus, matematik Jurij Vega, arhitekt Jože Plečnik, oče prve slovenske knjige Primož Trubar, poli-histor Janez Vajkard Valvasor in slikar Rihard Jakopič. Avtor projekta je Miljenko Licul s sodelavcem Zvonetom Kosovelom
modro bela kronika
Po popivanju sta ga okradla
21. septembra okoli 1. ure zjutraj so po velenjskih gostilnah skupaj popivali 17. letni F.R. iz Velenja, doslej še neznani mladenič in 61 letni V.P. iz Velenja. Popivanje so končali v stanovanju V.P., kjer sta mladoletnika izkoristila precejšnjo alkoholiziranost svojega gostitelja in mu ob odhodu iz stanovanja odtujila 4000 tolarjev.
V Peko je prišel po denar
21. septembra popoldne je neznanec v trgovini s čevlji Peko izkoristil odsotnost prodajalke, ki se je mudila v skladišču. Iz predala mize je vzel 4000 tolarjev. Za fantom, starim okoli 15 let, še poizvedujejo. Vsekakor bo zanimivo zvedeti, kaj je storil s tolarji. Jih je porabil za nakup novih čevljev?
Gorel kiosk
V noči na 23. spetember je izbruhnil požar na kiosku last F.Z. na Cankarjevi 1 v Velen-
ju. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil požar podtaknjen, lastniku pa je požar povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev škode.
S pokalom po glavi
V nedeljo zvečer je S.H., star 29 let iz Plešivca skupaj z družbo v gostišču Vovk v Plešivcu proslavljal nogometno zmago. Neznanec za to ni kazal pretiranega navdušenja in je S.H. mahnil s pokalom po obrazu, tako da je moral ta iskati zdravniško pomoč.
Kdo je novi lastnik žoge vredne 13 tisočakov?
Če igrate nogomet z žogo, ki je vredna 13 tisočakov, morate biti še posebno pazljivi. To so ugotovili fantje, ki so se 25. septembra v nogometu preizkušali v Podkraju. Igra jih je tako prevzela, da niso več pazili kam brcajo in žoga se je znašla namesto v golu na dvorišču A.G. iz Podkraja.
Ta za ljubitelje nogometa ni imel prevelikega razumevanja in je igro prekinil, tako da jim je žogo za tisto popoldne
in soavtorji. Denar je natisnjen na domačem papirju, tiskan pa v tiskarni v Veliki Britaniji, v kateri tiskajo denar za več kot 70 držav. Vse like za bankovce je narisal slikar Rudi Španzel.
Natisnjenih je 7 bankovcev in 6 kovancev. Likovne podobe za kovance je izdelal kipar Janez Boljka.
vzel. Ko so fantje prišli k njemu po svojo dragocenost naslednji dan, pa so lahko zvedeli le, da jih je nekdo že prehitel. Neznani ljubitelj nogometne žoge je uspel zabren-kati na pravo struno in A.G. mu je žogo, v trdni veri, da je njegova "vrnil."
Deklica stekla čez cesto
21. septembra okoli 11.30 se je zaradi neprimerne hitrosti zgodila prometna nesreča v Šmartnem ob Paki. B.K., 19 let, iz Malega vrha je vozil osebni avtomobil iz smeri Pod-gore mimo osnovne šole. V neposredni bližini šole je srečal skupino otrok, nenadoma pa je čez cesto stekla 6 letna deklica P.H. iz Slatin. B.K. jo je zbil po vozišču, pri čemer se je deklica lahko telesno poškodovala.
Vlomi v igralne avtomate
21. septembra popoldne je več mladih fantov vlomilo v igralni avtomat v lokalu na cesti Veljka Vlahoviča 46. Iz njega so pobrali 150 žetonov.
Pet dni kasneje, 26. septembra, pa so neznanci vlomili v dva igralna avotomata gos-
Na kovancih je upodobljena serija živali, značilnih za slovenski prostor.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je naš denar lep in ustreza vsem zahtevnim zahodnim kriterijem, kako trpežen pa bo, je precej odvisno tudi od našega odnosa do njega. Glede na to, da ga težko zaslužimo, lahko pričakujemo, da le ta ne bo slab.
Sedanji tolarji bodo v uporabi še nekaj časa, zato jih ni potrebno na hitro menjavati za nov denar.
tilne Pri pošti v Šmartnem ob Paki. Tu je bil plen še bogatejši - 480 igralnih avtomatov.
Pred nosom ji je ukradel kolo
Ko je L.M. iz Kidričeve 55 okoli 4. ure zjutraj zaslišala ropot in šla pogledat, kaj se dogaja, si verjetno ni mislila, da bo naletela na takšnega predrzneža kot je. Pred nosom ji je odpeljal kolo.
Iz avtomobilov spet kradejo
V istem dnevu in približno ob istem času so neznanci vlomili v dva osebna avtomobila v Velenju. 25. septembra popoldne so imeli na parkirišču pred otroškim dispanzerjem iahko delo. S pomočjo odprtega trikotnega okna Zastave 101 so H.N. iz Velenja vzeli žensko torbico in jo tako oškodvali za okoli 5 tisoč tolarjev.
Težje delo so imeli z Renaultom 5 parkiranim pri avtopralnici na Koroški cesti, kjer so razbili šipo, da so prišli ali pa je neznanec prišel do moške ročne torbe. A.R.iz Raven na Koroškem lastnik avtomobila in torbe, je ostal brez 5000 tolarjev.
Morda je bil temu kriv ponedeljek, morda pa res že čisto prava jesen, ko bodo iz stojnic na velenjski tržnici počasi izginili nekateri sezonski artikli. Tako je le na eni stojnici moč kupiti paradižnik (po 160 SIT za kg), prav tako le na eni breskve, ki niso več preveč lepe, tudi nekatrine izginjajo. Tisti, ki še niso kupili ozimnice bodo morali pohiteti, izbira ni več velika. Poglejmo cene.
Zelenjave ni veliko, količinsko sicer posameznega artikla je, le vrst zelenjave je malo. Paprika, različnih kvalitet stane od 60-90 SIT za kg, mehka solata po 200 SIT, rdeč radič po 200 SIT, česen od 200-250 Sit za kg, čebula od 35-50 SIT za kg, sveže kumare 100 SIT za kg,
zelje 40 SIT za kg, krompir pa po 20 SIT za kg.
Med sadjem prevladujejo banane po 70-100 SIT za kg, breskve po 120 SIT, nektarine po 150 ŠIT za kg, pomaranče po 100 SIT, limone od 100-150 SIT, vse za kg. Cene jabolk so zelo različne, odvisne od vrste in kvelitete, so pa od 50-100 SIT kg. Hruške vas bodo stale od 50 - 100 SIT, slive pa 80 SIT. Grozdje, tako belo kot črno, ima zelo različne cene, od 50-100 SIT kg.
Dobite lahko tudi doma pridelano zelenjavo in sadje, cene niso dosti drugačne. Korenje. črna redkev, rdeča pesa so po 70 SIT za kilogram, če si boste zaželeli domačih jajčk pa od 9-13 tolarjev ena. (bš)
Celjsko območje
Več prekrškov, kaznivih dejanj in nesreč
Tudi za celjsko območje (območje UNZ Celje) velja, da z varnostnimi razmerami ne moremo biti zadovoljni. Na to kažejo številne prometne nesreče, pa najrazličenjši prekrški in kazniva dejanja. Število prometnih nesreč se je v osmih mesecih zvečalo, saj je bilo takih s hudimi poškodbami udeležencev za 16 odstotkov več. Na področju kriminalitete je bilo kaznivih dejanj kar 37 odstotkov več, prekrškov pa 28 odstotkov več.
Čeprav je med prekrški s področja javnega reda in miru tudi več takih, ki ne vzbujajo največje zaskrbljenosti, pa letos zaskrbljuje podatek, da je zaznati porast nasilništva. To pa so oblike, ki tudi med ljudmi vzbujajo največ strahu in negotovosti. Porast prekrškov beležijo v vseh občinah, razen v celjski; največ tovrstnih prekrškov pa je še vedno v velenjski občini - kar 31 odstotkov vseh, ki so se zgodili v osmih občinah tega območja. Velenjska občina je tudi v letošnjih osmih mesecih na drugem mestu po porastu števila prekrškov - takoj za občino Slovenske Konjice. Policisti ob tem opozarjajo, da bi bilo njihovo delo veliko učinkovitejše in število prekrškov veliko manjše, če bi tudi drugi opravljali svoje delo kot bi ga morali. Pri tem mislijo tudi na gostince, ki še vedno točijo alkoholne pijače vinjenim osebam in tudi ne upoštevajo dovoljenega obratovalnega časa. To je najbolj kritično v strnjenih naseljih. Žal tu svojega ne naredijo tudi inšpekcijske službe.
Tudi število prometnih nesreč se je zvečalo v vseh občinah - razen v konjiški in velenjski. Na celjskem območju so še do konca aprila sledili zastavljeni akciji "-10%", poleti pa se je zgodilo nekaj hudih prometnih nesreč (najbolj gro-
zljivi sta bili na Sloveniki), v katerih je umrlo veliko udeležencev. V osmih mesecih je na cestah celjskega območja umrlo 42 udeležencev prometnih nesreč, doslej pa letos že 46. Policisti ob tem opozarjajo na nekatere črne točke, ki predstavljajo resno nevarnost (med njimi je tudi cestni odsek Velenje - Gorenje), žal pa nam primanjkuje denarja, da bi te točke odpravili. Res pa je tudi, da so nekatera nevarna mesta, ki bi jih lahko odpravili le z malo dobre volje in niso potrebna velika sredstva. S področja kriminalitete, ki je tudi v porastu, velja opozoriti pri klasični kriminaliteti na številne vlome in tatvine; pri slednjem so v največjem porastu tatvine avtomobilov ali delov vozil. Gre seveda v glavnem za draga vozila, pri teh dejanjih pa se je že izkazalo, da je Slovenija del Evrope in "vključena" v verigo tovrstnih kaznivih dejanj. Tatvine dragih avtomobilov so namreč znane na vsem evropskem prostoru, kar kaže tudi to, da so pri nas odkrili veliko avtomobilov, ki so bili ukradeni v tujini. Na Celjskem so letos ukradli že okoli 50 vozil, tretjino teh so tudi že našli.
Z razvijajočim se zasebnim podjetništvom pa pri nas narašča tudi nova oblika "dejavnosti" - izsiljevanjem. Ta dejavnost ne kaže nič kaj milih oblik, saj se izsiljevalci poslužujejo tudi bomb, raznih poškodb in požigov.
V tem času so delavci organov za notranje azdeve na celjskem območju obravnavali tudi 19 primerov kaznivih dejanj in prekrškov, ki so povezana z mamili. Kaže, da je na tem našem območju zelo ugodna klima za gojenje indijske konoplje, saj tako velikih nasadov kot tu, niso odkrili nikjer v Sloveniji. Nekatera "polja" so imela tudi ponckaj tisoč sadik.	(k)
N^ velenjski tržnici
Že slabša izbira
Narodno unisvrUMnu knjižnim