---- ... lakaja [med daily ud Holidays. VETA venske: narodne podporne jednote UraáaiAki ia uprav Bilki pra- ■turit MAT H Lavradalt av. Offlca of publication; 2087 Ho. I*wndala ara. ^ Taltphoa«; Uaaa Hala fcijwl a«----i ihn mM« ia B+BB- at okkm Kila*. u4« tka VIADA NA T M. Iti», at tka n*UMm •f Maaak t. It T». CHICAGO, ILL., torek, 8. julij« (July S) 1919. ŠTEV.—NUMBER 189. Al al Oatakar S. lit?, aa fUa at «ka Paal Offioa at CkUaga. IlUaaU. By ardor af tka Praaidaat, A. t. - i i t - -- rato al po*tafo providod for la toalla« 1103, Aal af Oct. S, 1S1Î, aatkartaad aa Jwm 14. lili Burl.»««, Poctmaatar Goaorol. BS L, ki sestoj Vliutimil ! I Dunaj, 7. Jul. — V Pragi oo jo nora Čehoelovaika >ji is osmih social! Tusar jo minia trski Demokratje oo popol odstranjeni. Kramar in Bold sta doslej sastopala Cohort jo na mirovni konferenci, nadomeéóena s drngimi de-. Pričakovati js, da bo nova naklonjena Nemški Avstri [GREDI V ITALUl SE NADALJUJEJO. )jald pomagajo civilistom pri ¡zaplembi živil in vlada strahotna znižuje ceno. IEBELN0 GIBANJE V VEČJIH MESTIH. London, 7. jul. — Po zadnjih »rodilih iz Rima se nadaljujejo |vežni izgredi v srednji in sever Italiji iu pojavljajo se tudi v Ižnem delu. V Bresciji je bila Peraj nbita ena oseba in več ra-jenih .ko so karabiuarji streljali ljudstvo. V Florenciji je mir, |du niti ena prodajalnica /. Živili ostala nedotaknjena; vsa živila zaplenjena iu nahajajo se v Hadiščih delavske zbornice. Rim, 7. jul. —.Revolucionarno -ialističiur gibanje se širi h rna-mest v večja po vsej Italiji. V |nogih občinah provineije Bolog-so socialistični odbori prevzeti iinsko. oblast- v svoje roke iu lali so naredbe za zaplembo ži- ter znižanje cen. Živežni izgredi se nadaljujejo Budapesta, 27. jun. (zakasnelo). — Leou Troekij, vojni poverjenik ruske sovjetske republike, je v brezžično-brzo javnem in-tervjuvu s tukajšnjim poročevalcem ameriške časnikarske t ge ji ture United Press izjavil sledeče: "Položaj na mnogih frontah ruske sovjetske republike je različen. Napadi na Petrograd, ki so jih zavezniki pripravljali dolgb času in s trdno pričakovanimi dobrimi rezultati, so docela odbiti. 8 tem faktom se morajo sezuaniti vsi tisti, ki vlečejo žiee glede na petrogradski načrt. Na zapadni fronti se menjava sreča. tiutentne čete, ki so nadomestile Nemee pod pretvezo, ds "osvobode male narode," so pri-silile novoorganizirane estonske, letfcke in litvinske rdeče armade na iimaknitev proti vzhodu. Na južni fronti smo temeljito porazili armado Krasnova, katerega so najprvo podpirali Nemci, pozneje pa ententni imperialisti. Va njegovo mesto je zdaj stopil Denikin, ksteremu pošiljajo Angleži strelivo iu orožje preko Črnega morja. Denikin je zadnj« čase izvojeval nekaj uspehov s pomočjo velikih spomladanskih po-vodnji, ki so zelo ovirale našo ofenzivo; ako bi ns bilo nerast-lih rek, «bi bili Denikina še davno rliju. Popoln. Vedolj i., ("asiO- pognali ..a severni Kavkaz. Vesti m. v Prato in flrossetu, kjer só o Denikinovih zmagah so Kljun ru čja industrijaIns središča, je neralna stavka. Milan. 7. jul. — Tukaj so bili liki izgredi in vplenjevanje Žive» dan v nedeljo. Bilo je več >opadov s policist i,H oda le par iel) je bilo ranjenih. Več oseb jc lo aretiranih. Ljudske množice i oplenile prodajalniee z živili, eanice, skladišča sira in obleke, estna vlada je sklenila znižati ne živilom za polovico. Uiin, 7, jul, — Živežni izgredi » izbruhnili v Siciliji in uadalju-jo »e po vsej Tuskaniji in Uin-•iji. Trgovci /, živili v Rimu so •oNtovoljni znižali cene za 60%, •r se !y>je napadov. Ravno tako ' storili trgovci v Are/.zu. Pisi, istoji, Leghoruu, Genovi, Milanu i v Paternu. V Anconi so se vojaki pridružili vilistom pri zaplenjevanju živil, ojaki so potem dobili svoj delež niha in vina. WILSON PRIDE DANES. Now York, N. Y. 7. Jul. — Wil->nov paruik "tJeorge Waahing-in" pripiove jutri (torek) nb reli popoldne v Hol)okeii. Kiikor se jtliši, se je Wilson pre-lislil zadnje dni in namerava se staviti v New Yorku, kjer bo ncl prvi govor, toda gotovega ui f lil . Ako pojde predsednik ns-kvnost v Waahington. ko ae iz-rca na suljo, pride tja v sredo in rtrtek najbrž stopi pred kongres, ateremu izroči mirovno pogodbo ratifikacijo. r0JNA FARMARJEV PBOTI OLODAVCEM Washiagtoa. D. 0. — Farmarji f M on t a ni ao pričeli z resno vojno »roti glodavcem. V marcu je po-jedelski oddelek na montanakem raeučiliščn proda) farraarskiro bi "o jem petnajst tisoč funtov al ruta mm pokonča vanje Škodljivih lodaveev. 1 V-11 lična uprava je dala zgra ti poaebno poalopje. v katerem uda jo airup «a gloda v ce. Okraj , poljedeiaki agent je delajo a upno s učiliftčno upravo pri is-bljeajn škodljivih glodaveev. r pa ntao nastavljeni pol jedel-sgentjr, pa pomagajo fanpar-organizaeija. VSI NAPADI NA PETROGRAD Troekij poroéa o zmagah; Kozakovi polki preatopili na sovjet Ao stran. MATERIJA LA NE MANJKA V RUSIJI, PAC PA ÍBLEZ-NIÔKIH VAOONOV. ZRAKOPLOV R-34 00-PLOVE DANES NAZAJ. Angleški " nad ce pelin', ld Jo prvi preplul Atlantik, oe vrne na Škotsko. NAVDUŠEN SPREJEM. temu zelo pretirsne v zavezniških državah. Poskfis hujskanja na vstajo proti sovjetom v Ukrajini je dotraja ponesrečil; Ukrajinci so pomet li z banditakimi tolpami in zdaj organizirajo dobro disciplinirano rdečo grmado. Kolčakova zimska ofenziva na vzhodu se je končala s porazom na vftfj fronti pred šestimi tedni, iiolčak je izgubil v tem čatu 140-000 štirijaških milj -teritorija in veliko zalogo municije, katero je dobil od entente. Njegove čete so popolnoma démoralézirane iu ua tisoče vojakov se je pustilo ujeti brez boja. NajboljšH^Colčakovi polki ho prestopili k nam in zdaj se hrabo bojujejo v naših vrstah. Colčak, ki je upal, da bo kronan za carja v moskovskem Kremlu. je zdaj primoraii iskati krono v sibirskih pustinjah. Kar se je zgodilo na vzhodni fronti, to čaka naše sovražnike tudi na južni in zapadni. Naš« de-avske mase rekrutirajo veliko novo armado s trdnim namenom, da porazijo sovražnika na vseh straneh. V Rusiji ne manjka potrebnega materijala, toda težave so, ker nimamo dovolj železniških vozov za prevažanje obleke, živil in drugih potrebščin .Vojnega meterijala imamo dovolj. Vse vojne potrebščine so pod centraliziranim vod-»tvom Krasina. dobrega ekonomista in najboljšega ruskega or-gauizatorja. Mi bi rajši izdelovali pluge in poljedelako t*r tovarniško orodje kot pa orožje hi strelivo, ali dokler nas ententa sili k temu, bomo nadaljevali z itapešno produkcijo vojnega materijala." ŽRTVE LWCARJEV. Ala — Tukajšnji institut za lxobre*ho zamorcev p«» roča. da je bilo v prvi pohiviei leta linčanih <»aem in dvajaet oaeb Pet in dvajaet je bilo zamorcev iti trije belopoltniki. Največ oaeb je hilo linčanih v državi MiaeiaaipfM New Tork, N. Y. 7. jui. — Angleška zračna ladja, R-34, ki je prva preplula ozračje nad Atlau tiškim morjem, se jutri vrne ua zaj ua ftkotsko. Kapitan «rako-plova (J. H. fcJeott je dejal danes, da odplove /.godaj zjutraj iu upa, da pHde čez tnorje v treh dneh, ako bodo vetrovi ugodni. V nedeljo, ko se je R-34 Nižal Ameriki, je moral pluti skozi dve hudi nevihti z močnim viharjem, vsled Česar je bil precej zadržan in že se je bilo bati nesreče. Kljub temu je iinel zrakoplov gs zolina še za 90 milj plovlie iu poškodbe vsled viharja mo skoraj neznatne. ' Na zrakoplovu, ki ima dve kabini, je bilo 31 mož, med katerimi je bil tudi 16letui deček, ki se je vtihotapil na balon in katerega s«i opazili Še le, ko je bil ziakoplov 60 milj nad morjem, Zraven moštva je bila ns zrakoplovu tudi mačka. Moštvo je imelo hude čase zaradi slabega vremena in ves čas ni spalo tri do štiri ure. Zrakoplov se je spustil na suho včeraj predpoldne na Rooseveito-vem letalnem polju v Mineoli, Long Island ob navzočnosti 10,000 oseb. Prvi. ki je skočil z zrako plova. je bil major John K. Plt-chard, ki se je spustil s parašutom iz visočine 2000 čevljev. Major Heott, ki je vodil mogočno srečno ladjo na prekoatlanti-ftkem poletu, je izjavil, da je naj šen polet halona čez morje začrtal novo dobo, ki skrči daljavo in prinese ožjo VOS med Ameriko iu Anglijo. VROČA BITKA PRIHAJA V SENATU. Irsko vprašanja ia "povelje" a Wall 8treeta ima seaatorje v škripcih. MIROVNA POGODBA BO RA TI7I0ARANA. OEOROUA OSTANE MOKRA, KADAR BO SIJALA LUNA. 'Atlanta, Ga. — Koliko so vredne prohibicijouiškc postave /a odpravo žganjepitja, ki je najbolj Škodljivo človeškemu telesu, pove izjava davčnega uradnika (1. «I. (Jantta, Ui je dejal, da bodo v državi vedno kuhali žaluje na tihotapski način, kakor vedno teče potok Tennyson. Dozdaj je bilo največ tihotapskega žganja skuhsncga v (Jcorgii in tako oNtane tudi v bodočnosti. Davčni uradnik nadaljuje, da bodo (leorgiji kmalu sledile druge države v tihotapskem kuhaiiju žganja, ko bodo pošle Hedanjc zaloge žganja. ' Izjava davčnega uradnika je je značilna, ker uradnik govori us podlagi svojih skušenj. Prohibicl-jonisti so z zmago prohibicije naznanili. da je žgaujepitje odpravljeno, ker je ustavljeni» kuhanje žganja, davčni uradnik pa na |H»d-lagi svojih praktičnih skušenj pripoveduje, da oživi tihot8|Mko kuhanje žganja. Vojna prohibicija je atopM« v veljavo dne prvega jnlija, ali ao-def< po časniksrakih vesteh, nI prenehslo vživanje in prodajanj«' opojnih pijač, kajti poročila govore iz'raznih meat, da je sedaj videti več pijancev na uli<-ah, kot pred prvim julijem. Zgodilo ae Je, kar ao pametni ljudje pripovedn vali, ds se pijančevanje ne more odpraviti s pmhibirijo .ampak ds at a najboljše in naj/anealjivejš«* sredstvo proti nei/m'crtirtmi vži- Washington, D. 0. — (Poročs Paul Wallace Henna.) Ameriški senat bo ratificiral mirovuo po godim, ampak demokrat je bodo imeli prej vročo bitko z republi kanci, četudi ne z vsemi, kajti mnogo republikancev bo glasova lo z demokrati vred na "povelje" z Wall Htreeta. Nasprotniki lige narodov imajo dobro orofje zoper svoje nasprol nike iu ga mislijo dobro izrabiti. Irnko vprašanje je precej debela kost, ki jo hočejo vreči v vrvež. Nasprotniki lige bodo nedvomno pmlUgali v senatu, da odohre ustavo lige le tedaj, ako se prizna Irska kot neodvisna republika. In tedaj pridejo demokratje iu republikanci, ki ao navezali ua Wall Street, v pravo zadrego. Ako ne l>odo podpirali predloga, pridejo v nemilost pri svojih irskih volil-cih iu u jih pristaših, ako jo bodo podpirali, tedaj pridejo v navskrižje z angleško vlado. Nekaj se čuje, da se je Wilson že pripravil, ako bodo kakšne sit* noNti z irsko repuliliko v senatu. Senatorji, ki podpirajo WMsonn, so dejali v privatnih iiogovorih, da bo predsednik podal formalno izjsvo glede ua irsko vprašanje, a ta izjava ne bo nič drugega, ka* kor da je Anglija pri volji dati Ifcem kolonijalno vlado, kot jo iSiajo na primer Kanadčani In Avstralci. ' ITriataši I reev pa Ae groze, da Wilson ne bo na ta način reševal irskega vprašanja; oni zahtevajo, da Irska mora biti neodvisna republika, ne pa kolonija pod angle-akini kraljem. • Resolucija za pripoznauje neodvisne Irske bo zelo inutiča pro-pozicijs zs senatorje, ki se ImhIo morali direktno izreči, da li so za svobodo Irske ali proti svobodi — iu prihodnje leto so volitve. ICI, KI PMEJO NA ZAT02N0 KLOP. fataokensoa, Bulow, Oapelle, bavarski Rnproeht itd. bodo po-stavljeni prod zavezniški tribunal. EKSKRONPRINO GROZI S SA MOMOROM. IZGUBA ZA VINOGRADNIKE VSLED PROHIBICUE. PAOANSKI ZAMORCI USTRE LJENI. Kastna, Kuba. — Med zamord ua Kubi je še zelo razširjeno po-gaiistvo, ki tli pod tankim plaščem krščanstva. Nekateri zamor ci še ravuotako verjamejo v vraže in zle duhove, kot njih predniki, ki so jih pred par stoletji prijc-Ijali iz Afrike v sužiionI. Da ta vera v slabe in dobre duhove še lik izginila med njimi, je največ krivo pomanjkanje dobrih Javnih šol. Nedavno so zamorci, ki verjamejo še v poganske šege in ua vatle ubili malo dekletce, ker so jim tako narekovali duhovi. Pet sa-morcev so prijeli in odvedli v ječo v Mataneas. Ljudstvo je bilo silno razburjeno valed tega hudodelstva iu bati ae je bilo, da ljudstvo linča pctorico. Oblasti so odredile, da ae pel o rira «hI vede na varen kraj, kjer ae ni bati linčarjev. Na potn v drugo ječo ao akušali zamorci l»ol>egnitl, apremljajoči vojaki ao jih pa ustrelili. STAVKA TELEFONISK VISI NA NITI. Louisville, Ky.— Joaepk l^oiie, /a«topnik " Mednar«»diie bratovščine elektličarjev", »javlja, da vanju opojnih pijač poduk in iz-jao bili izvršeni vai potrebni kora< obrazba. Normalen človek, če je|ki, da se p«»kličejo na atavko tele. podučeu o učinkih alkohola, se ne foniatke ua jugu, ki so uslužbeue ho nikdar napil tako, da zapije svojo pamet iu ne ve, kaj dela. Štirje delavski organi zatorji aretirani Pa. — Atirje orga pri Hell ktmtpaniji. motorni tren napravi pot od obrbtta do obresja. V tej državi ao lioČarjl uetoiiTi ui/ttorji Ameriške delavske fede setlem oaeb raeije. ki organizirajo jeklarake Hlevih» Irtey dokazuje, da > «Wavee p«, zaključke radnje k«#t. treba izvršili še pre«* j laehrale- renči je v Atlantic < it y ju, m bili valnega dela, da pravljette. tí bo liaran je od Waahiagtoa, D. 0. — Vojaški motorni trm, doig tet milje, sopH-ati kmalu Waahingtoit, da napravi preizkuševalno v«»žnjo od morake- _ ____ga «»breija do obrežja. v nedeljo aretiranj v Braddo«'hti| Vozil Im po ldneoln«»vi «eali in ia njihov javni ehod je bil rzfliit.l vožnje bo trajala šestdeset dni London, 7. jul. -.Friderik Vi Ijeiu Ifohenzollern, bivši prestolo naslednik, je izjavil V intervjuvh lia nisosemskeiu otoku, kjer jeviu-ternirsn, da ga zavezniki nikdar ne dobe živega v roke. "Kutenta more imeti le moje mrtvo truplo," je rekel ekskrouprinc. London, 7. jul. — Med obtože-uiiiii Nemci, ki jih nameravajo zavezniki dobiti v svoje roke In postaviti pred medzaveznlško sodišče zaradt raznih sločiuov med vojuo, so tudi sledeči: Bavarski ekspriuc Ruprecht, ki je povzročil deportiranje mnogih prebivalcev is Lilla, Roubai-za, Tur«*oiugs in iz drugih krajev. Ueucrai Mackensen, obtožen tatvine, požiganji in umorov v Ruiiiuniji. • Bulow, obtožen požiga v Auder-nu usmrčenja 100 oseb. Baron von Lauckeu, vodja po-itičnega departuienta v Brusiti, ki je odgovoren za ušmrčenje angleške bolniške poatrežnlce Kdith Cavell in angleškega kapitana Fry alta. Admiral Uapelle, ki je mlgovo-ren za barbarsko Hithmarlnsko uunpanjo. Major Manteuffel, obtožen razdejanja belgijskega mest« Lou-vain. Wilhelm Weruehr. Maz Volep tin in Forstner, obiošenl polap-■ ■ » » « '■" "■ i jSTTja aMimwiir ibutj, General Olsen von Uaaael, ki je odgovc»ren za zlodejstvs \ I ><»lm- vfttsu. General Tesny. odgovoren za u-smrčenje 112- oseb v Arlonu. General Ostrowsky, odgovoren za rop in inasakrirauje civilistov v Dey n zii. General Lyman von Sanders, odgovoren za mssakrlranje Armencev iu Asircev v Turčiji. Vseh obloženih Nemcev je 71. OBSOJEN RADI TIHOTAPSTVA DRAOULJV, Newark, N. i, — SS vezni sodnik Davi« je obsodil Montrfinre Kalina iz Klherona, N. J. ua dva tisoč pel sto dolarjev denarne globe. Kalni se je priznal krivim tiho tapstva, toda svoje dejsuje je zs govarjal, da ga je izvršil iz kava-lirstva do neke žene, ki Je soprogo nekega ameriškega oficir Ja, dode Ijenega ameriškemu imslaništvu v Stockholmu. V zveso s tihotap at vom je spravil tndi neko rusko baroneso. Pripovedoval je, da Je bil gradili, ali pa bodo vinogradniki prisiljeni gs prodati po smešno nizki ceni. Blagoslov, ki ga prinaša prohi» bicija ljudstvu, je čimdalje oči. viden. Poleg tega blagoslova prohibiH-Ja širi tudi nezadovoljnost me«i delavskimi sloji, ker čifejo, kak* so se bogatini pripravili za veliko sušo z ogromnimi zalogami opojnih pijač. Iz Teksasa Je došla vest, da ae vrne večje število belgijskih družin v stari kraj. To Je šele za«'etek, ali kmalu se bo število Izseljenikov v Evropo Iii dni-ge li«»lj liberalne dežele, v katerih ne poznajo proliibijoniške neatrp. nosi i, iMtmiiožilo. Tako vhlluio, da Je prohihlrlja tudi faktor, ki ustvarja nepokfij med IJmiatvcm. čeprav mi prohllii* <• i Jon lat i v svojem fanatizmu trdili «ia /avbels najlepša zsdovolj. nost. UMORJENEGA BANDITA SO NAŠLI V KANALU. Ohicago, Id. — f* odvodnega kanala mi potegnili truplo Kairto Oris oda, o katerem mnIIJo, da ja vodil tolovaje, ki mi pri roparskem napadu umorili salunarja Andrciv I' Bo« mana in njegove» ga gosta Iteu Weiniela. Njegovo truplo je bilo pieliikujauo od enajstih krogel, Njegov svak je spoznal v trup Iu Orlanda Poli« I ja »odi. «Ia je bil Orlando omorjen «hI svojim tovar- nji |o prkyi v «aojo lu mi dvajM i letni 4'heater B Cantine Karnenei imenujejo oddelek VREME Chit-ago in okolica f V torek . u.. a* '''f, ■ ječe mrttašnieo, v kateri čakajo jaano iu gorkeja». Jiiimtrdiotini ohMijrnei, da jih povedejo ^ ns vetrovi. Kbliiee izhaja oh sa. električni stol. Ihaja ob S », PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARPOME POPPOKNEJEDNOTE I ASININA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cen* oglasov po dogovor«. Rokopisi — no vrtajo- Naročnina : Zadinjeris driavs (izven Chicago) in Canada M 00 na lato. 92.00 m pol leto in 91.00 sa tri messce; Chicago 96-60 ne leto, |!.7I u pol leto, 9140 za tri in sa Inozemstvo 17.00._ aewail ■■lil I " '.I Naslav em vsa, kar Ihm »tik a Uataat "PROSVETA" 2607 Sa. UwUâl* A vanna, Chicags, Illinois. -THE ENLIGHTENMENT" Organ mi Um sufmk National Beasfk Saatoty. Owaad bjr tka SIovaaîc Nattonaiî ar- aras R0SVETA r- Navzlic takim dogodkom se pa ljudje čudijo, zakaj narašča nepokoj med ljudstvom. Za naraščanje pokoja pridno skrbe nazadnjaški tajniki podjetniških organizacij, ki sodijo v srednji vek, ne pa v dobo demokratičnega preporoda vseh narodov, če jih sodimo po njih nazorih in ciljih. Advertialng ratea en agreement. ______ . ______ ■naaansmai HuLsrriptions United Stotoe (except Chicago) and Canada 94 per year; Chicago 96.60, and foreign countries 97.00 per year Datum t mklmmmmfr a. gr. (iaalja 10-10) _ -y- L mmmrnmi, da vam ja • Um ànmvmm poukla a.roiaâaa. PtwoviU ja ¿uro, da m vam mm »stavi liât. ' STATISTIKA GOVORI. Ameriški delavski department ima svoj statistični oddelek, ki ni posebno priljubljen pii privatnih podjetnikih, ker dostikrat dožene s številkami resnico, ki je zelo na-prijetna reč za privatne podjetnike. "" Tako je delavski department na pr. dognal, da potrebuje povprečna družina $2,500 (dva tisoč pet sto dolarjev) na leto, da se pošteno preživi. Te številke govore, da mora družinski oče zaslužiti to vsoto, če hoče, da družina živi po ameriškem običaju. Strokovno organizirani delavci prav dobro razurifejo, kaj pomeni živeti po ameriškem običaju in z^tegadel je eksekutiva "Ameriške delavske federacije", kot zastopnica ameriškega strokovno organiziranega delavstva, izjavila po podpisanem premirju, da se ne sme znižati delavska mezda. Prav nič se ne bomo zmotili, če rečemo, da ameriški delavci, pa naj delajo z rokatoi ali z umom, n« zaslužijo povprečno po dva tisoč pet sto dolarjev na leto. Ameriška delavska federacija je izjavila, da bo treba v mnogih slučajih še povišati mezdo, če hočemo, da bodo ameriški delavci živeli po ameriškem običaju. Seveda so privatni podjetniki druzega mnenja in pravijo, da je treba znižati najprvo mezde, če hočemo, da se znižajo cene blaga na trgu. Podjetnikov ne muči skrb, da mogoče njih družine ne bodo živele po ameriškem običaju, če govore, da je treba znižati mezde, ampak njim gre y prvi vrsti za povečanje dobička. Ali stvar je jasna kot beli'dan, da-se mezde ne morejo znižati, dokler ne padejo cene. Ce hočemo, da bodo delavci živeli tako, kot se spodobi, da žive ljudje, tedaj mora vsak delavec povprečno zaslužiti na leto po dva tisoč pet sto dolarjev, pri tem se pa ne smejo povišati cene za življenjske potrebščine, kajti kakor hitro se povišajo cene, se mora povišati tudi delavcev zaslužek, da bo lahko živel kot Človek. Vsem, ki vpijejo, da so delavske mezde previsoke, pa prav toplo priporočamo, da pazno preštudirajo številke, ki jih priobčil delavski department in ki pokazujejo, koliko potrebuje delavska družina, da se pošteno preživi po ameriškem običaju. DOPISI. Franklin, Kana. — Za naselbino Franklin obeta biti 12. julij nekaj poaebuega, ko priredi o-kr^ins ,ptgasi/.H-ija JRZ akupm» veselico na Frana lin. Na ti veselici sodeluje tudi pevakb in dramatično društvo "Triglav" ia Groaas, Kane., katero naatopi v nekaterih pevskih točkah in oprizori šaljivo igro. Poleg tega je ns vsporedu Še vee drugih "točit. Radi tega je tipati, da ae rojaki is te naaelbine, kakor tudi is bližnjih naselbin u-delcže te veselice v polnem Številu. Nihče naj ne oatane doma, ampak vsak naj pribiti na ts dsn ns Frsnklin, s kstero naselbino imate vsi tako dobre zveze, ker vosi skozi to naaelbino električna poulično železnica, katera ims svežo z vsemi drugimi naselbina- Pozneje eem opscil, ds rojaki v tukajšnji naselbini nimajo nobenega drugega naprednegs društva, kot samo podporno društvo 8NPJ. Delavske razmere v tukajšnjem mestu so jako «labe, kajti delavci so prav malo gli na ni? ne zanimajo za svoj napredek. Kdor ae pa hotenje pa takoj proklet od tukajšnjega dušnega pastirja, katerega načelo je» držati ljudi v te ml in nevednosti. On je človek, ki ne trpi-nsprednjakov v slovenski naselbini in vsakdo je anarhist, boljševik in ne vem kaj še kdor nima plačanega sedeža v cerkvi. čtol sera tudi, da člani SNT.J nimajo vstopa v cerkev z društvo nimi regalijami, ker je po njego vik nazorih ta jsdnota brez verska, kakor se je izrazil Mm gspud". To pa menda radi tefoa ker se je pridružile JRZ ih na «protuje SNZ. Ker so bile delavake plače jako kajti 4'Ave Mies" vleče re rojake tako sa nos, da sami »e be uo poznajo ve& Tako je priporočala v št. 13 molitev in ae molite v,v Češ, ds bo molitev rešila Jugoslavijo vseh aovraŽnikov. Ali ni to že višek neumnosti: Bog bo rešil Jugoslavijo. V tukajšnji naselbini je umrl rojak in ssveden član tukajšnjega jugoslovanskega socialističnega kluba Frank Petrič, v starosti M let. Podlegel je proletarski bolezni sušici 25. junija. Pogreb se je vršil 27. junjja. Sežgan je mi. Vabljeni so tudi za^dni ro jaki iz naselbin južno tfd Pitts-(»labe in delavci niso mogli izhaja Privatni podjetniki in dobrotvorstvo. — Časniki, dnevniki, tedniki in mesečniki, ki zagovarjajo privatne interese, prav radi zapojejo visoko pesem o dobrotvorstvu, ki ga izvršujejo privatni podjetniki napram delavcem. Tako pesem o podjetniškem dobrotvorstvu so peli listi tudi avtomobilskim tovarnarjem v Toledu. Kdor je sodil tovarnarje po tej pesmi, bi mislil, da so človekoljubi, ki ne najdejo para na svetu. Medtem ko se je razlegala visoka pesem o podjetniškem dobrotvorju, je bilo okoli šestnajst tisoč delavcev izprtih, ker so zahtevali, da se uvedejo v tovarnah dobrotvornih privatnih podjetnikov človeške razmere. Delavci sploh ne potrebujejo nobene miloščine in do-brotvorstva. Delavci zahtevajo poštene mezde, da bodo lahko preživeli sebe in svoje družine tako, kot se spodobi, da žive ljudje v stoletju pare in elektrike. V tovarnah zahtevajo delavci, da se uvedejo človeške razmere in odpravijo suženjske, za dobrotvorstvo se pa lepo zahvalijo, ker vKaku miloščina ponižuje človeka in njegov človeški ponos. burghs, kskor Chicoppe, Fleming, Skidmore in Minersl. Prepričani bodite, ds vam ne bo žal, ako ae zabavate nekaj ur z vašimi stari-» mi znanci na Franklin in bljižnji okolici. Poleg tega bodote pa pripomogli do vapešnejšega boja za svobodo in prostost naših rojakov v stari domovinf.' Pribite ts dsn, 12. julija t. 1., ns Franklin in zabavajte se z nami. — '» 9. julija. Odbor. bil v pittsburškem kreraatoriju, kar je bils želja pokojnika. Sploh cel pogreb'se je vršil brez vsake cerkvene ceremonije. Bil je ¿lan tudi- "Slovenske narodne pod pome jed note,." društva " Vzdrs ml sotrpin," št.-2#5. Bil je agilen član ns socijalnem polju ter vnet zagovornik delavskih pravic in radi tega ga bomo zelo pogrešali v tukajšnji okolici. Doma jo bU iz Rigoncev. pošta na Štajei Indianapolis, bid. — Ko bo nastopila prohibicija v vseh Združenih državah ponehalo bo pijs čevanje, so nam pripovedovali zagovorniki prohibieije. Toda, ako se človek ozre po raznih na selbinah, v katerih je prohibicija v nabujnejšem cvetju, opazi ravno nasprotno. Ljudje, kateri ao prej pili lahka vina in piva, so se prijeli udajati žganju in drugim močnim alkoholnem pijačam, katerimi ac prej omotijo in vpija» nijo. Toda pri tem pa nc pomisli jo, da škodujejo a tem sebi, ker alkohol, katerega sedaj vŽivsjo v nekaterih krajih, je pravi atrup za človeško telo, fer dobijo naj slabše za dragi denar. Rojaki, svetujem vam, izogibajte ae žganja in drugih močnih pijač, ker s tem si kopljete sami sebi prezgod nji grob. Izogibajte se beznie, v katerih vam prodajajo strup. Desetkrat boljša je voda, kot pa nekatere pijače, katere dobite v nekaterih lokalih. Kake razmere vladajo v nekaterih krajih, kjer je popolnoma wuho, sem rasvidel, ko sem prišel v Indianapolis, lnd. Prišel sem iz Detroit a, Mich, neko soboto popoldne na železniško postajo v Indianapolis, lnd. in ker je tladala velika vročina *yn vzel poulično karo ter se peljal v sredino slovenske naselbine, katera varuje vae pravoverne rojake pred racnftni skušnjavami, ua drugi strani je pa pekel, to jc želccolivarna, katera je znana vsakemu «lovencu v tukajšnji naselbini. namro? "The National Malleable Caating Co.", v kateri,^. ti t zaslužkom, ao atopili v stavko vsi delsvci v "Indiana Foundry' in "American Foundry Co." ter še v nekaterih drugih železolivar-na h. Toda v "The National Mali Castings Co." pa ni nobenega u panja, da bi zastavkali. ker dc lavci niso složni in je preveč ne voščljivosti. V "Indiana Foundry Co." so družbeni voditelji ugodili delav skim zahtevam, ker so bili vsi de lavei složni. V ti železolivarni je vpoalenih tudi precejšnjo število rojakov, kateri vsi so bili na stavki in ni bilo med njimi nobenega delavskega izdajalca. V "American Foundry Co." je pa aituacija precej kritična za delavce, ker niso aložni. V ti tovarni je vposlenih tudi precej Slovencev in med njimi je nekaj brumnih duš, kateri se ne sramujejo opravljati skebskega dela. Nekaterikrat so bili že prepodc-ni od atavkarjev, toda kljub temu se ne sramujejo biti izdajalci svojih delavskih tovarišev. Nekateri so toliko boječi, da hodijo v tovaVne po, tihotapskih potili, ds bi jih ne opazili njih tovariši. Toda, da ne bo kdo mislil, da je cela slovenska naselbina prodana družbenim interesom, naj omenim, da je jako majhno število 81ovencev, kateri se ne brigajo za delavske pravice in inter rose, ter opravljajo sramotno delo skebstva. Stavkarjem želim «tkorašnjc zmage ter jih poživljam, da naj bodo vat rajni in zavedni do končne zntage. Ako bodete solidarni iti zvesti svojim načelom in principom, zmaga je vaša. — Opazovalcc. Dobava - Mihalovce skem. Sorodnikov ni imol nika kih tukaj v Ameriki izveemši enega bratranca, John Blažinnič kateri se nahaja na Greces Lon deng, Pa. Kdor izmed rojakov želi infor macij o pokojnik«, naj se obrne ns aodruga Joe Hodko, Lawren ce, Pa. box 40. Siatem privatnega izkoriščanja je kriv, ds padajo naše vrste in da izgubljamo iz naše srede naj boljše bojevnike. Radi tega se moramo organizirati in izpopol nevati naše vrste zavednih delav cev, da izboljšamo svoj položaj Nc smemo « biti mlačne$, ampak agilni delavci na delavskem po lju. Organizirati se moramo stro kovno in politično. Le na ta na čin imamo lahko upanje, da bo konec tega privatnega izkorišča nja. Samo zabavljanje ne poma ga nič. Vsakdo se nora zanima ti za delavake in kar je v prvi vrsti najbolj potrebne, za držav Ijanske pravice 1er na dan voli tev glasovati za delavske kandi date. « Anton Zalar. Kdo skrbi s« razširjenje nepokoj» med ljudstvom? — Ko so imeli v illinoiski legislaturi razpravljati o pred-logi, ki prepoveduje državnim sodiščem izdajati sodnijske pre|M)vedi ob času stavk, je tajnik podjetniške organizacije razposlal tovarnarjem v državi pisma, v katerih je bilo zapisano: Unijski delavci bodo tam v velikem številu in vpliv ¡^¡de enega tovarnarja je enak vplivu pet in dvajsetih delavcev." Vsak delavec, ki je le kedaj pogledal v ustavo, ve, katere'«em bU namenjen. sem jo da morajo biti pravice vseh ljudi v Ameriki enake, da imajUk,,i vpmial. kaj je temu vernk. zakonodajni zbor zastopati vse državljane in da •prtjt^li.ifi" mati take postave, ki jih večina državljanov želi. se dels še vedno od 12 do 14 ur ns dsn in nekstert delsvci inisjo Še celo stsnovsnje ter ležišče v tovarni, da ja čim več čaaa daruje jo družbi. Ko sem šol dalje po ulici, eem opaail človeka, ksteri so js zibal sem in tjs. Mislil aem, da je tako oslshel radi velike vročine, kate-ra je vladala ta dsn. Ko pa pridem bližje njega, aem mislil, >1*1 grem mimo kake žganjarne. tak duh je prihajal od njega, ftidmn, sem si uiialll, saj je vendar "bon dry" v tem mestu. Nfkaj. dalje sem prišel pred salon, it katerega so prihajali pravi živinski glasovi. kot da bi hll kak iverinjak ali menežarija. Pospešil sem korake, da hi čim prej prišel it tega 8outhview-Ouddy, Pa. — Raz-mere, v kakoršuih se nahajamo, •o. vodno bolj "kritične za delavstvo. Korupcija privatnega izkoriščanja in podjetništva gre vedno bolj v klasje in je v najhuj-nejSem cvetju. Toda, oni, kateri trpe posicdice tega sistema, »c nočejo zanimati za vzroke, iz katerega izhaja Ia sistem. Nočejo isnati, da so sami vzrok vse so-jalne bede in slabega proletar-akega položaja. Pričakujejo vedno, da bo kdog drug izvršil delo, Ko pridem do svoje sestre, do noma suhem mostu. Ona mi odgovori, da je sedaj še veliko slabše. Ce tajnik podjetniške organizacije opozarja podjet- k«t je bilo prej. Prej ao ljudje nike v pismu, tla en podjetnik velja za |*t in dvajset delavcev, tedaj o|»ozarja delavci, da so poti jetniki |»rvc vrste državljani, delavci pa druge vrste. iilli saj dobro pijačo, *edsj po pijejo, ksr kdo dobi Da. žalost na slika prohibir i je. kakršnih se •»pazi dovolj v vaek krajih. kar ao pooklicani sami. Vedno čsksjo, ds se jih l>o Bog usmilil in ds bo on uredil rszmere, ds bodo vsi ljudje zsdovoljni. Ko bi s# delsvci tsko zanimali zs ts svet, kot se ce nek nepoznsnl svet, bi bilo veliko boljše. Toda brezmiselni so toliko, da vednj I čsksjo pomoči od zogrsj.TI Delavstvo se v splošnem veliko premelo briga ca svoje interese in radi tega so rszmere tske kot so. Veliko delavcev je še, ksteri so odločni nasprotniki vsega, kar le diši po napredku in meato, da bi poslušali pametne nasvete tovarišev, kateri so agilni delavci sa aboljiauje delavskega položaja, ds bi čltali dobre delavske čaao-pb»e. pristopali v delavske orga-nšsseije, se pa raje pokorijo raz mm nebeškim agentom, kateri* *n nsvečja eoklja vsemu napredku, pa naj si ho kakoršen koli. To sem opazil, ko aem prodajal vstopnice za islet dne 1. julija t. 1., katerega je priredila okrožna organizacija JRZ št. !. Pricnatl moram da nisem Intel onega vape 14, kakoršnega aem pričakoval m PET KVIÔKO tU £0. Ghicafo. m. — Cena prašičem zopet pleza navzgor. Na trgu v klavniškem okraju ao jih pla(V. vali po HI.75 sto funtov žive te-že. Tako drago ic niso plačevaii prašičev v Chicsgu. Mešetarji, ki baratitejo a praši-čl, peeeotaijejo, da se prašiči šf podraie. Neki kupec je dejal, d* se naj ljudje nikar ne vinsmirj«. jo ,Če bodo sto funtov žive teže plačevali po tri ia dvajset dolar. m- Ko ¿e vojni department pouu-dil mesne produkte in konzerve naprodaj, no velemesar|i in vel... trgovci ponudili od pet in dvajset do petdeset odstotkov manj, kot je vojni department plačal te pro-dukte. fitvar izgleda, da so nalašč po-nudili tako nizkp ceno, ker so ve-deli, da vojni department ne bo po taki ceni prodal mesnih produktov in konzerv. pa vojni department ne postavi svojih pro-duktov na trg, ostsnejo visoke ce-ne. Gospodje veletrgovci in vele. mesarji precej govoranfiijo o pri-hodu in prodsji blaga no trgu, ali zakonu, ki odločuje cene. Seva-'dk ti gospodje v svoji previdnosti za mol če, da z raznimi manipula cijami sami regulirajo prihod ia prodajo biaga ns trgu. Eveleth, Minn. — Dobila sem pismo%iz starega kraja iu ker do bro vem, da bo zanimalo rojake kateri so doma iz Senožet, ksteri njih rojaki so padli v zadnji vo, ni, hočem navesti njih imena. Pa dli so sled*či: (Jašperjov Martin, Hrašarjov Martin, Bunčkov Jurij, Bregar jov Jakob, Dobračov Anton, To macov Jakob, Situnov Jožef, Ur hov Martin, Vrlinškov Janez Orabnarjov Francelj. Francetov Jaka je bil pa vjet in sedaj je pri šel domov, katerega so pa vsi srna trali za mrtvega. Umrla sta mu oče in mati. Moj brat John je bil dvakrat ranjen, prvič na ruski fronti, ter je bil osem mesecev v bolnišnici, iu drugič na Italijan skem. Ranj*n je bil v glavo, toda kPjub temu je ostal šc živ. Za špansko influenzo je poinr 'lo tudi veliko rojakov. Pri Dra gar ju jc umrlo 6 oseb v enem tednu in Rovškov Slavko. Grabnar jeva Angela jc umrla v samostanu. Poročajo tudi, da je velika dra gbija v starem kraju. Kn par čev I jev stane 280 kron, kg. sladkorja stane 7 kron, kg. kave 80 kron, kg. moke 5 kron. Uljudno prosim sledeče rojake, da mi pišejo in sporočijo njih sedanje naslove: Rozi Svetina, rojena Glavič hi njena sestra Lucija» Katarina Gradišek, katere sedanje ime ne vem, ter moj bratranec Math Skrinar, ako je še živ. Bival je nekje v Pennaylvaniji. Moje samako-ime je bilo Mary Jelnlkar. Mary Kovach, 122 Norman Av., K velet h, Minn. Struthsrs, 0. — Iz st»roga kraja. I vanje S*lo. mi poročajo, da je umrl Budnov Lovrepc v Logatcu 1. 1017 junija meseca. V Ino-inostu (Inabruek) na Tirolskem je pa umrl Gregeov France iz Rakeka. Vmrl je v bolnišnici; pokopali so ga 1. januarja I. 1918. V tukajšnji vasi je pa umrla Tekavks. pokopali ao jo ns K rižev četrtek. Tekave je pa tudi celo bolan. Prosijo nukds naj se ogla sita njegova sina Tone ali pa Ja kob Sedaj smo (ako obkoljeni, da nam še sin Jakob ne more ni nič pisati, kateri je odšel na Koro ško. Italijani ne puste ničesar č*x mejo. Ignac ftlahe. NEZGODA JIA «EMBOnci. SmiI Dunkirk, V. T.—Na New York Central železnici se jes zadnji del osebnega vlaka zaletel v prvi del vlaka, ki je bil med pasažirji po. znan pod imenom "The Westerner." Devet oseb je bilo ubitih in nad štirideset ranjenih. Kompanija pravi, da je nezgo-do zakrivil neki "tramp," ki m ga našli mrtvega, kajti tam kjer se je peljal "tramp" pod vozom, je prenehala funkcionirati avto- ^ matična zavora. V strokovnjaških krogih izjav-ljajo, da je ta izgovor precej pi-¿kav. Če je avtomatična zavora u-činkovala pri lokomotivi in vozeh do "trampa," ne bi bil sunek nikdar tako silen, da bi lokomotiva vlaka, ki se je zaletel v sprednji del, kar preklala voz na dvoje. Strojevodja je dal Snameuje i parno piščalko, da zavore niso prijele in da naj, pritegnejo zavore na roko. Ali preden so bile zavore na roko pritegnene, je vlak že treščil v vlak pred njim. Tudi znamenje, ki ga je dal strojevodja dokazuje, da & občutil, da zavore sploh niso prijele. Lokomotiva je prerezala leseni ekspresni voz na ¿Vojc in je treščila v pasažirski vož iz jekla s tako silo, da je sunek povzročil eksplozijo parnega kotla. Tudi ta dogodek dokazuje, v kakšnem stanju se je nahajal parni kotel lokomotive, da je pri sunku eksplodirat. Ljudstvo Vprašuje, če je eksplozijo parnega kotla tudi povzročil "tramp." LOKALNI ZAKON ZA PRIESA NITEV DNEVNE 0VITLOBE. New York, N. Y. — V državi New York se pripravljajo industrijalci, da prično a kampanjo, da državna legislatura sprejme postavo za prihranitev dnevne svit lobe. Propagando vodi Mar-cus M. Maks. ki je predaednik H* g e, kl si je nadela nalogo, da o-hrani postavo za prihranit** dnevne svit lobe, od katere imajo največji dobiček tovsrnsji. NOVA ELEKTRARNA. 91. Albumi, Vermont. — Public fJlcrtrlc Llght kompanija je pričela ob reki Lamolile graditi novo elektrarno, ds dobi več električne energije, katero bo oddajs-la občinam med St. Albansom in Burlingtonom. Sedanja elektrsr-na produ«-i ra 2.700 konjskih *H. nova elektrarna bo pa pomnožila konjake sile nf štiri titoč. MA0KE TVORIJO NgVAI NOBT EA ME8T0. PhUadetphia, Pa - Bogati ljudje, ki imajo navado, da se poleti preaefljo na deželo, iepo ate mačke, ds se preJUve. kakor vedo in cnajo. Take mačke se klatijo po mest n In kradejo, da ae prelive, po leg pa še ra maša jo bacile rasnih bolezni Zdsj je drtiibs ss varstvo 'i vali prtfela lovfct te nsčke Is prevaranti v oskrbo. - VETA bila tatvina preje odkrita, če ao kradli «to skozi'štiri leta t taki množini, da je ukradeno žito vi\»d-no dva miljona dolarjev. Sbrenb Narodu GLAVNI ITANi M749 SO. LAWNDALE AVE, CHICAOO, ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. livrievilni odbor. ur savni ooesa. MUuaaDNiK, vi...« CMjtur, aaar-m a» u«ai. A~. ck*—, m. eoaraanaaoNia. amm Nnk, Bm iso, c»iWi>W|i pt tajniki Ukm \m«w, stes s* unmi a v*« cunm n. TAJNIK aOLMliKAGA OOOEUCA. FinI Ur«, IM a UnAH A», BLAGAJNIK. Antan j. a« 1, Ctcm, IS. UPKAVITKU OLAaiLA, M» O^m. NIT« So. LmM Avn. CUmi% m. Bohotni OffrSEK NAZNANILO IN ZAHVALA Žsloetnim seroem uaznaujnm vaeiu aorodnikom, suancem ia pri jateljem. da nam je kruta amrt vae I a našega ljubega ninčka PANK 8TBPAN v mladi dobi «ta rad i 4 leta in 3 mesece, rojen v Maiiaiuia, Pa., 12. marca 1915 in umrl je pa .10. junija t. 1. po oaern dnevni bolezni zastrupi jenja krvi. Pokopali smo ga prvega julija na katoliškem pokopališču v Kpriugdalc, Pa. Pri tem se prijazno zahvalimo vaem, ki so nas tolažili ob času njegove bolezni in objpkali ob mrtvaškem odru. Ti naš dragi sinček pa nam ostaneš vedno v spomin. Počivaj mirno v hladni ameriški svobod-ni zemlji. Joseph in Anna Htepan, stariši, Annie, Kathie, Joseph, Mary in John, bratje in sestrice. Martin Kastelle, bratranec. Harmanvllle, 1AFAONO OKKOtjBi Anton šnkr, A- IM, Omm, Lan Knkar, Mm S4S. Ollkart Nadsorni odbor. Tiskom! odbor. Razno Našim naročnikom nasnanje. V mestu Cleveland ,Ohio bo o biskal še poleg društvenih tajni kov vae naše naročnike brat John Yaklich. Želimo da mu greste na roke in se naročite na list. V državi Minnesota bode obiskal vse tamošnje naše naročnike iuiš dobroznani brat ALOIS Z A KKAJftHK, uteri je sedaj na počitnicah *iz Šole v Dubuque, Iowa. Hojakom ga toplo priporočamo naj se naroče na liat. V državi New York in West Virginia bode obiskal vse naše naročnike brat in zastopnik A. Jankovich. Vsem rojakom ' ga uajuljudnejše priporočamo, uaj top gredo naroke in naj se naroče na list "Prosveta". Nadalje želimo še omeniti, da sedaj društveuiki, tajniki iu tajnice pobirajo naročnino od vseli tinrih in novih naročnikov in pri topa apeliramo na vse naročnike katerim je že ali jim bode vkrat-kem potekla naročnina ,da isto ponovijo čim hitreje, ter tako pome ga jo do boljšega uspeha pri listu Ngročite se na Prosveto. Ker nas je žo več rojakov upra-šalo aiko se lahko pošilja sedaj list svojcem v Jugoslavijo, Želimo o-meniti je to po našem mnenju in po izjavi poštne uprave popolnoma dovoljeno. Torej ako kdo želi pošiljati svojcem za ataro domovino je $7.50 za celo lete. Člani lahko doplačajo Še poleg svd)ega e-Kasmenta še 6.30 za celo leto list svojcem v domovino. Upravništvo. NAJCENEJŠA, NAJCOTOVEJSA IN NAJBOLJŠA POT ZA POŠILJANJE DENARJA v Avstrije, Slovenijo, Hrv.uke ln Dahaaelje Je PO KABLOGRAMU ' tOO KRON ZA 96.70 Pristojbin« ksblogrsma sa vsake poiiljatsv ln svoto js 12.60 I poštnin« vred. Zahtevajte na banki, da aa vaš denar poàlja pe kablogramu. in ake vam banka n« stori toga, potem »a pošljite aam da ga mi edpoAlJamo n»»prel po kabWmm«. . liuMiiio votns listke sa vse parebrodna «rte, "TSlti nam sa pojaanlla ia čas kedaj parnlld ed plovejo. i EMIL KISS, bankir, I 1SS SECOND AVE.. NEW YORK, N. 1 NE VESTE KAM BI SLI V NEDELJO? NAPEBDBX. "Pros vet a" pilo sa blagostanja ljudstva. Ako so strinjal s njoni-ml Idajaml, podpiraj trgoreo, ki oglašajo t Prosvsti. — V salofi Imam vsa za vsakdanjo potrobMi- ne po smsrnl csnL _ ANTON ZOENIK, Poskusit« s Islstom k Ant. Mladiču v Al*onquln, III. Je ssmo 4ft milj savnrotapndno od Chisago. Krasen kraj ob Fos-RivorJa, dovoli hladna ■once, ribolov, enaftn« prenočišča, domača kuhinja In dovolj mokrote, od bistre studenčnloe navagor. telesni-Ika avasa s Chicaso js dobra,. Ns NorthwaoUrn postaji dobile vlsk sa Aliromjum iilrikrst na daa; nasaj odhaja vlak trikrat dnevno.—Ravno prava daUava od <'hirava Je sa islet s avtomobilom. Ke pridete v Algon Eln. vprašaju sa "Dsnelng Pavi-n" In vsak Vam pove sa moi pro-«torf Anton Mlndlš, kon SO. Algee-III. (Tel. Algonouin 10.) EN MILJON ZASTONJ tri Im*m «dravIjMij. LAXCARIN lamo »mo, ki tro. v»U4 Mortale«. Mb»Mno»ti. klali mMm .laka i»c-isvSf oplitm MrodfMMli In i§ bolno Mn. paaaartn )• éobrm tunik, m i lak. •Iv*., t«uk. m«#i, »«mm In HMnriit, iawW ■eso* —« **• Čudovito P .i Ii tU 10« v MMnik.ii m p« kri klli.tv.nih Uaftk.v. LAXAL MEDICINES CO. - — mmif In Mi N. k. kri N. lafcajto, Im S U ■ at mSm •o sfilks MkMi •Sm.lni e* «kr.J Sigi Km» kite. nwMU Sa «ig SLOVENCI I Ne pozabite svojcev v domovini. Palljite jim denar, podpirajte jih sede J, ko je sila najvsčja. Krone so sedaj Is sala pod ceno: _ 100 KtON STANE SAMO DOLARJEV 171 Ako želiis potovati domov,.obrnite ss do nas. Mnogoletna skušnja z bs učnimi ln potniškimi posli nem daje jamstva, da v reaaiei motamo lahko tankemu najboljše po« t reči. Imamo pr* •tur rs \a« na t<4»ke« pantlku. Pilile vat JOHN NEMBTM STATE SANK --PBOSVETA' b žfvlfenia sloveuidh gozdarjev v južnih Ariavih Amerike. (Po lastnih doživljajih spisal Fr. Troha.) (Konec.) Velikokrat «o na« farmarji o-biakali v naši koči; poaebiu» ob nedeljah «o radi prihajali .Velikokrat m» prišli te tako zgodaj, da «mo bili te val opravljeni v da-lavuitke obleke in ja« velikokrat ve« zamazan od kolomaza in ra-ditega «em bil jezen, ker ao pri-41 i tako zgodaj, Posebno neka de. klica se je jako zanimala zgrne in aeveda tudi jaz. Neko nedeljo mi celo prinese moj to varit nekako razglednico od dotične deklice, na kateri je bila podpisana ona. V tem kraju aem bival nekako dva meseca ter užil prav prijetne čase, menda nsjlepte, odkar sem bival v dotičnih krajih. Toda ko sva bila s tovarišem gotovo z vožnjo, sva se morala seliti v drugi kraj. Zadnjo nedeljo je nas obiskalo veliko farmerjev iz bliž njih krajev ter so vzeli alovo od nas. Mi se niamo nič kaj radi seli U in najraje bi še tam ostali; toda preostajslo nam ni nič drugega, kot seliti ae. Ko sem peljal nsio ropotijo mi mo fsrmsrskiit hiš mi js msrsika teri podal roko. Nsjtežje je bilo slovo od deklice, v katero se senf ae bii po domače rečeno zaljubil. Toda usoda me je silila, da sem tel iz onega kraja, ksteregs po tem nisem nikdsr več videl. Po poti sem bil ves čss zsmišljen in na msrsikstero vprašanje mojega tovsrišs sem molčsl. Prvo noč svs prenočevala na prostem In sicer ns onem prostoru, kjer so • naši gozdsrji delsli. V načrtu svs imels, ds bovs drugi dsu še na določenem prostoru, tods zgretils svs pot iu šle v nspsčno smer. Vprašala sva ne kegs stsrcs za pravo smer, kateri jo nama tudi pokate in pove, da sva kake dobre dve uri oddaljena od njih. Bilo je te pozno v noč, ko svs prišls ns določeni cilj in rsdi tegs so se neluteri nekoliko jezili. Po kratki večerji, katero so gozdarji nema pripravili, smo se »dprsvll k počitku. V tem krsju ps ni bilo več tako prijetno, kot je bilo v prejšnjem Mesto na post s jo sva vozila «loge do blitnje reke in kakih šest mil, naokrog ni bilo nobene farme na katerih bi atanovall beli ljud je. Bili so sami črnci daleč uso-krog. £rss 14 dni so ps naju še dru gi delavci zapustili, ker so sgoto vili svoji delo. Ostsls avatorej »sms. Nekega dne pa pride g«»ap<» dar ter vzame še mojega tu varita. Ostal sem torej popolnoma aam. Nekegs dne pa prične reka na ratčati in krnelo je bila vita po krajina pod vodo. Kadi tega aem a poročil to gospodarju, da mi je nemogoče prevažati doge, ker je vse voda preplavila. Toda niti zmenil se ni sato. Počival tem ra di tegs cel teden. Nekegs dne ps grem pogledali ako je reka kaj upsdls na kak«*» krsju, da bi mogel «voziti ostale doge, nakar hi zapustil gosdove ter odšel nazaj na aever. Zajsha «eui mulo ter odšel proti reki in jo tndi prebredel. Ko aem bil na drugI strani reke aem stopil rs s mule ler pričel ogledovsti, ako je morebiti voda imIiicnIs ksj dog. N tem m? mi ps imils odtrga ml «Ire vciis, /a k«ter«ga sem jo privezal ter prične dirjati naravno«« pro-ti domu Nekaj ,a*a kričim ra njo. toda «c «menila ne ni. Na|»otil aent m: nazaj proti ki». nekoliko zabave. Toda postaja je bila nekaka koča, kjer se je vlak ustavil ie kadar se je morsl in v naaelbitii je bilo nekaj podrtih koč ,v katerih so stanovali «ami črnci, kateri so kradli kot srak*, to se povrnem nekegs dne domov, opszim, ds je nekdo oh moji odsotnosti vse oreinetsl po »obi in ds mi je odnesel več stvari. Kadi tega sem 2e komaj Čakal, da bom «peljal doge na postajo in ds odidem nazsj v severne kraje. Nekega dne ps pišem mojim zuaiu«m v Ohio.- da naj mi »poročijo ksk je zaslužek v dotičnem krsju. Kmslo dobim odgovor, ds naj le takoj pridem, ker se delo lahko dobi iu ds je tudi Zaslužek ¿lober. ¡■Ba.li tegs se odloČim, d» takoj zapustim ta kraj in da pe odpeljem tja, odkjer seui prišel. Gospodarju takoj sporočim, da naj si dobi drugega voznika in da nsj meni izplsčs. ksr imsin zasluže nega. Čez tri dni v resnici pride In pripelje drugega človeka, ki je prevzel moje delo, meui je pa go spodar izplačal moj zaslužek. Ae lati dan zapustim dotični raj ter se odpeljem v dršeVo Ohio. Pri izplačilu sem dobil še stotrinajst dolarjrv. Nakupil sem te potrebno obleko in vozni listek v Cleveland. Ko se je vlak pričel premikati nem te enkrat zaklical 'srečno' vae m iužnim državam, naslonil se ns sedež ter zsdremsl. -Tako sem zapustil one dežele, v katerih sem poskusil več trpljenje kol ps dobregs. V spominu mi bo te dolgo česa' ostsle vse, ksr nem doživel v onih krsjih. 4 iu NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. BORBA ZA KOKOŠKO. Uspešno prodiranje jugoslovanskih čet na Koroškem. Ljubljana, a. juuija. — Naše prodiranje se razvija uspešno. Zavzeli smo ftt. Paveittt ftt. Jurij. Sovrstnik se umika v neredu. Naši letalci so s strojnicami obstreljevali umikajoče sa sovrsšne kolone, sestoječe iz pehote, topništva iu svtomobilov in povzročili velike izgube. Potrjujejo se vesti, da je pri sovražniku vsled stalnih porazov nsstopils panika. Kden naših oddelkov je zajel 3 oficirje in »I mož ter zaplenil 1 gorski top, 15 strojnic, 450 pušk teH Innogo streliva aa hsvbiee in gorske topove. Ncmci so zaprosili za preiuir(f iu poslali delegacijo 4 članov in sicer konzula v nemško avstrij skem ministrstvu Maksa lloffin getjs, rit mojstra dr. Jakoba Hein leins, gtmerslttalmega padpolkov nika Sigmunds Knauaa in major ja Josipa llaierjs. Ukazano j«', da re ta delcgaclja propusti skozi na Še predat rate. V najkrajšem času se bodo stavili lej delegaciji naši jogoji za ustsvitev sovratnosti. (J lasom "Wiener Allgemein« Zeitung" He zaradi grozečega na |>ada jugoslovanskih čel oblaNti zapustile Celovec. Mesto je pred psdcem. Nemško poročilo is Celovca dne 3(1. maja: Ponoči ae je slitsl grom topov, ki pa je- proti jutru ponehal. Ker «to se oblssti priprs vile, dn zapuste mesto, »e je velikega dela prebivalstva polastilo razliti r jen je. Mnogo drutin je velikih Mkrhch zapustilo mesto iu zbežalo čez ftt. Vid. Jako mnogo Olovčanov je zbežalo Čez Gorenje štajersko v (Iradee. Italija protestira proti jugoslo vanski ofenzivi na Kovaškem ia as protivi zasedbi Beljaka la Oelovea Ti v, I. junija. — Italijanski Ii bojem proti ovirsm in uezsupno-irtipi bivše svstrijske vlsde. • Druge težkoče pa «o se pojavile v obliki prohibitivnih carin za vae italijanske produkte iu s prepovedjo transits po Jugoalaviji za julijansko blsgo. Skratka, prsvi list, ds se mora Italija odločno u-preti vsakemu poizkusu Jugoslovanov, da bi se polastili Beljaka in Celovca, kajti škoda, Id bi is tega izhajala, bi bila sa Italijo večja aago sa nemško Avstrijo. Je sicer res, prsvi list, da pripada odločitev o končno veljavni posesti ozemlja bivše avstro-ogrske mo na rti i je pariški konferenci, vendar je to le do gotove meje za Ita ii jo dobro jamatvo proti jugoslovanskim spletkam. Italijani morajo na vsak način zabraniti Jugoslovanom, da Id Beljakom in Celovcem ustvarili act aeompli; kajti sicer hi bilo vspričo velikih protek«gj, ki jih u živa jo Jugoslovani v Parizu, »ko-ro nemogoče priailiti jih, da zapu ete zaželene točke. Ako znači veliko škodo že dej atvo, da mora ena najslavnejših železniških prog Avstrije, in sicer južna šelesnice, Dunaj-Oraiiec Ljubljana-Trst, teči Če« jugoslo vensko «»zemlje, bi bila direktna katastrofa za Trst, če bi bila tudi druga železniška zv?za s Trstom, in sicer trsnsalpinska, obsojena, da se mora podvreči v Celovcu jugoslovanski kontroli, in če bi bila izpostavljena nevarnosti, da bi bi-ls Ishko odstrižena od — kakor ac izraža list — naših ljubeznivih sosedov. Ker se torej Italija v jsdran skem problemu nahaja proti celemu omrežju spletk in zavratnoati, ene nevarnejše od druge, zaključuje list s pozivom na italijanske vladne može, da morajo imeti- oči odprte, ne samo, da vidijo, kaj se godi na pariški konferenci, nego tudi spletkarenje, ki se vrši na italijanski meji. ve» «'a* premišljeval kako !sli *iv „lino komentirajo jugoelo Ih.hi prišel i trr rek«». Ko bi xnal plavati bi uir ntt ne %krl»clo; to da kljub temu *cm jo are«'uo pre-bredel, akoravno aem sem jo pre-• ej povtil Ko pridem domov. mmii mr najprvo maščeval nad mu lo in nato «rui as vlegel k počitku Drugi dan je pa prit«*! gospo 'dar ter mi aaročil. d«»|H* n« t»'»injM poatajo ter il« hom «18110X111 v bli tnji nasrlbini v neki prsrni liUi Ja/ M-ni bil n sunk«» mjsško akcijo ns Koro škem m alaruiirsjo javnoat proti tej akciji. Češ, «la bi uapeh te ofeu sive bil v veliko škodo xa Italijo. |M»M*buo ako Iii Jugoslovani prišli Tako je treba I — Splitski trgo vec s papirjem. Milisich, je imel v r.voji trgovini sliko avstrijskega krvnika Franca Jožefa. Ko je to izvedela policija« je prišel komisar iu zaplenil sliko. Milisich je v prei iskavi z&radi yeleizdaj«\ Zgraditev modernih kaznilnic Minister za pravoaodje je izdela na«v'rt za zgradbo modernih kaz nilnic, kskoršne obstoje ns An gi bkem in Francoskem. V teh skvodih se bodo kaznjenci nsvaja li k delu in učili raznih obrtOv. To bi bile torej nekakšne poboljtc valnice. Nsmersvsjo se ustanovit štirje taki zavodi. Vsrtšaiško in tihotapsko gne-sdo. — "Kolizej" — ona mrka tomna kasarna na Marije Terezijo cesti — je pravo pravcato zaveti Šče raznim verižnim navijalskim elementom. V soboto na vse zgo daj zjutraj ao resno vstopili trije policijski a pen t je v stanovanje ko:»o št. H5 Preiskali so temeljito mnenje podnajemnice, 271etnc elegantne gospodične — uemšku tsriee — Marije Kolb, Tirolke iz llalla. Ta goapodi«"*uu ae jc marlji vo imvila z veriženjeiu iu tlliolap «tvoni tobaka v nemško Avstrijo Verižen je ji je donašalo l«kpe ti*> •*nke. ?.'ajcla je tovariŠico, ki jc ««elitvcnein vlaku fingirala bolni« te ležala na blazinah, napolnjeni* h tobakom. Nepričakovana, uevadua preiakava jf^imrla l«»p usp« h. Našli s<» 3(1 kg cigaretnega finega tobaka iu 10,0(NI kron denarja. Tobak in denar je p«»liciju zaplenila; Marijo Kolb pa jc poslal tla «Icželno sodiSre. kjer ima priliko premišljevati <» usodi lahkega vrrižništva. • Samostojna kmečka stranka.— Sklicatelji a«» včeraj nkliceli pri "Novem Svetu" v Ljubljani h1io«I ing taiovnnskih kmetov, katerega re jo jako številno udeU*šila ljub l»a.i«ks okolica. 1'mgram zborovati ta je bil /.do dolg in obširen, «»Ss.'g«l ie 17 t«»čk. Sklenili ao voliti posebno agrarno politiko in I.raniti ¡nt'rese poaratnikov. Razni govorniki *<> selo oNtro na«to-puli proti Ncdauj«mu načrtu a vi «, ne reforme. Ns ahndu je g«»-vo.'1-tudi '.elo xus«Mluo Oustsv |wtdpuaiiih od 896 strank 12,915, 500 K 4% državnih bondov. Notranji poUUčni pološaj Jugo slaviie. — Zagrebški "Obzor" je priobčil sledeči uvodni članek: Potreba ni, da naglaaamo kri-ični ]m»ložu j, v katerem ae nahajamo sedaj. Iz ene strani uam preti nevarnost italijanskega im-pcitjalizma, katera hoče zasužnjit» stotine Hrvatov in Slovencev, Lateri s strahom pričakujejo, ali se bodo osvobodili izpod tiran-ake?a nasilja tuje države, v kate rern se nahajajo, iz druge strani nam preti nevarnost, da ne preplavi ni^ki boljševizem naiie po-erajine in ne spravi ves Balkan v še Večji kaos, kot je sedaj. Sedenji naš položaj v očigled italijanskega imperializma in in-ternai-ionalnega komunizma, je tako težak, da je potreba, da imamo dobre in vešče državnike, da našo nacionalno in demokratsko državo obvarujejo ene iti druge pogibeljl V prvem oziruvimajo naši «lele-gati na mirovni konferenci veliko jn težko oilgovornost, lier oni se morajo uprati / vsemi silami italijanskim imperialiatoin, a v dru-gen vjirsšanju imajo veliko odgovornost naši ministri. Oba vprašanja Mta tako tesno zvezana it\ naš zunanji položuj zavisi od pravil' ne rešitve notranjega vprašanja m odločitev na mirovni konfe-ferenči bo zelo delovala na notranje razmere v državi. Z velikim zudovoljstvom opa zujemo delovanje našega delegata nn mirovni konferenci, dr. Jrumbiča in z veseljem opazujemo njegov silni odpor ,da nam obvaruje etnografske meje in tako ojači pozicijo Evrope. Toda ako se ozremo na naš notranji politični položaj , moramo z žalostjo kon«tatirati, da se vršijo veliki pogreiKi že od prvega dne, ko se je ustanovila nova država, kateri imajo velik vpliv na zunuujo litiko in otežujejo delo naših delegatov v Parizu . Ker nam ni moči več, da vplivamo na zuuunji položaj, ker ae mo- ramo ozirati na mednarodno situ- rajo se aaino na moč, na sedanju krmilu, toda vemo dobro tudi da tkoduje to straukarstvo in pro-težiranje celi državi. Opominjali smo ie velikokrat, toda zaniau. Nihče se ne ozira na te, kajti uzi. acijo, imauio pa popolnoma proste roke pri ure Ji t vi naših notranjih razmer in vpeljati našo p«ditiko na pravo pot in na ta način lahko ra«^unft.no, da ¡bo to tudi vplivalo ua zunanjo nato politiko. Notranje miuiatrstvo ae pa mora postaviti na stališče, da zastopa vse tri uačode in ne samo enega. Kajti ,dokler ae jugoslovansko zastopstvo na mirovni konferenci ni postavilo na atališčc, da zastepa vse tri narode v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, jo bil |»oloža3 izredno težak, ravno tako je tudi z ministrstvom za notranje /.adeve . Kajti mi ne maram') nobene Velike Srbije ali Ve like liivatske, biti hočemo enako-i>i,a v ui, imeti vsak narod ene in iste pravice in ne smemo dopusti ti. da bi se »tvorila država, v ka teri ni bila dva razreda državljanov. BToda, to ministrstvo je bilo do danes ;ia ten stališču in je vodilo tak «»politiko, da so imeli prednost («ni, kateri so odobravali politiko Paiiča, Protiča in Pribičeviča, kateri odobravajo centralizem, kateri sc. z ozirom na delovanje po-oßcbljeua hegemonija enega ple-mona. a v praksi vlada strankarske kooperacije n «taroradikalci in demokrati in imajo vsi ti oboieva-tclji centralizma državljanske privilegije prvega razreda. Vsi ostali, kateri nočejo delovati s temi strankami, niso samo državljani drugega razreda, ampak so vedno izpostavljeni političnim preganja njem in osumljeni, da so separat! «ti, da rujejo proti državnemu je-dinstvu, da «o republikanci. Naj bo to kakorkoli že, toda vsi vemo, da to mogoče koristi stranki, katera je sedaj na vlad- vlado. Toda ta vlada ai od ljud. stva in radi tega ae drži tako kr. čevito vladnih stolčkov. Te dvi stranki sta prišli do vladnih jaiit edino iz tega rasloga, kar sta u. pravili kompromis s drugih strankami in sta se zavezali, da s« bodeta vodili strankarske politi, ke, ampak samo državno. Toda t« državna politika bi morala iti sr« njo pot, da bi zadovoljila vi stranke in ne saiuo eno. Toda tt stranka, katera je sedaj ua vladnem krmilu podpira in protežira ter se ozira samo na Protič-PribiJ čevičevo stranko in narodni klub. Ko je pa Jugoslovanski klub to videl, da sč votii strankarska politika pri vladi . . . (zaplenjeno o4 vojnega cenzorja tri w«liee. Op.)f je takoj odločno zahteval, da ne preneha ta enostranka politik» katera je v sovjem' kratkem času pritirala narod v nejevoljo iu strah pred novim političnim su-ženjstvom. Posebno še Hrvati, ki so bili vedno iskreno udani jugo. slovanski ideji za združitev vseh Jugoslovanov, sedaj ozlo vol jeni gledajo, kako ta velika jugoslo-va tiska ideja počasi umi ni po4 protektoratom Pačita in Pribiže-viča. Prepoved točenja alkoholnih p jac vinjenim vojakom. Gostila čarje in kavarnarje ae glasom ict. — Poslovenil Podravki. ' Nadaljevanje. "Zaglobo preganjaš!" zakriči, nastavši mu vzdigneno sabljo. M^j tem prilete ž nanipov novi sodčki sč Minolo. Burlaj pogleda nasprotniku in ostrini. Ni se začudil, ko sliši to ime, ker mu je bilo že poprej znano; ko pa spozna moža, katerega jc kot Bohupovega prijatelja gostil v Jampolu, liehotč osupne iu to ga je tudi pogubilo. Zagloba, uporabivši ugodni trenutek, ga vseka s sabljo po glavi ter ga z enim mahljajem prekotali s konja. To se je zgodilo pred Oi^tni vse vojake. Ua-dostnim krikom husarjev je odgovarjal krič osupnenja molojecv, ki so zgubili ves pogum, ko so videli poginiti starega Črnomorskcga leva, ter ae niso več branili. .Samo oni, katere je izprovel Subagazi, so se rešili, drjigi so poginili, ker to noč nihče ni lovil v jetnikov, Preganjan od staroste Krasnostavskega, ju bil Hubagazi prisiljen umakniti m> k svojemu ta-b«iru. Kri«" zmagoslavja in veselje je kar pretre-»al ozračje, ki je močno amrdelo pu dimu strelnega prahu. Zmagovalci mo stali na nasipu veselega lica, črni od smodnika, dihajo«" v *«• sveži zrak, pripravljeni planiti v boj, bi bilo treba. Toda polagoma so mc vračali tudi jezdeci z bo-wš«"a. Knet Jeremija prijezdi na nasip, da ogleda liojno polje; za njim h«) prišli poveljniki prapor-»ček Msrko'Sobieski in Prijemski. "živijo Jsrems!" mo klkali vojaki. "Bog živi našega o«"etal". "Hvala vam. gospodje I Hvala vam, gospod-jc" je ponavljal knez, priklanjajo«- se na vse st rani. Potem ae obrne k Prijemskemu. "Ta nanip jc preveliki" reče. Prijemski v znamenje s«»gla\ja pokima z glavo. Vojakovo«! je so prehodili lM»jiš«c ml za pa finega ribnika proti vshodnemu, ogledujoč borišce in škmlo. ki jo je napravil sovražnik nasipom, kakor tudi «tm nasip. Mej tem ao za knezovo karavano razvneli vojaki ucmII sredi krika ns rokaii v tabor g<»Mpo«la Zaglobo, kakor glavnega zrna-govalea današnjega «luč, ki je bil nleČ kakor rak. Mahal je z rokami, da ni zgubil ravnotežja la padel ua zemljo sč *v«»jega sedeža ler kričal na vso mm', lia! dal sem mu vohati popra! Nalaič aem tekel, da aem ga S vabil za aeboj ... Ne ho nam več burlaJ. nasji brat I ... . Treba je hilo pokazati dol^r zgled mladim vojakom, kako a« bijejo »tarči! ... Za Hoga. le previdno! , . . Držite močneje, nicer me še potobVtel . , Verjemite ini, da niaeni imel lahek poael t njim! . . . Paaja ««»-«Irgs. kako ae mi je nastavljal! . . . Previdno' . Pustite me raje I ..." "t.ivijb. Zagloba!'' kričali so vojaki. "Neaemo vaa k knezu!" so kričali drugi "Živijo! Živijo!" Z« poro tki bet man. dospe vši v svoj tal»or. je rjovel kakor ranjen lev. trgal sč aebe oblek«) in praakal si obraz. Njegovi starešine, kar ae jih je retilo. ao molče atali okrog njega. "Kje ao moji pol ki T Kje molojrit" je vpil ves razdrsien. "Kaj porečete kan in Tuhaj-bejf Dajte mi Jaremo, ali pa me nataknite na kol!... Starešine molčeč "Čemu so ml čarovnice prerokovale zmago t" je rjovel hetman. "Odsekajte glavo vražaricam — Vse so mi dejale, da dobimo Jaremo v svo; roke!. . ." Bilo je že navadno, da so vsi molčali, kadar je rjovel hetman; toda sedaj je bil lev premagan in starešine se ga niso več tako hudo bali ter postali, celo predrzni. "Jareiui ne vzdržii!" reeč otožno Stcpka. "Poguhjš nas in sebe!" ozve se Mrazovccki Hetman plane po koncu kakor tiger. "A kdo je zmagal pri Žoltih Vodah, pri Korsunu, pri Pilavieah?" "Ti!" reče rezko Voročenko. "Toda tau ni "bilo Višnjeveekega." Hmelnicki se zgrabi za glavo. "Obljubil sem kanu nocoj prenočišče r; gradu!" tuli v obupu. "Kar si ti obljubil kanu, to je tvoja skrb,"] odvrne Kulak. "Pazi na svojo glavo, da ti odpade z vratu . . . toda ne goni nas v napad, ne pogubljaj služabnikov božjih! . . . Ukaži napraviti okope, izkopati kanale; obkolji Lahe z nsslpi — drugače gorje ti!" "Oorjc ti!" p«»nove turobni glasovi. "Gorje vam!" o«lvrne Hmelnicki. Polkovniki so govorili glanno kakor grom. Naposled se Hmelnicki zavrti ter pade na kup ovčjih kož, pokritih z dragocenimi preprogami v kotu fi«»tora. Polkovniki ho atali pri njem » pohešeninri glavami. Naposled je Hmelnicki sko-«"il po koncu ter zakričal: "Dajte žganjice! . . ." "Ne bot pil!'* reče Vihovski. "Kan te takoj pakUfa" • Mej tem je kan sedel v šotoru za miljo od-1 deljenem od borišča ne znajoč prav nič; ksj g«idi s lliuelnickim. Noč je bila tiha in topla, j Obkoljen od mul in agov, je prtfakoval veselili novic In pogledujoč na iskre«V nelio, je zamii- j Ijeno govoril: "Mohamet Rosullah!" V tem času na penaatem konju, ves zawp-lj« mi iu oJilit s krvijo, prid i rja Subagazi, skoči i sedla ter glolmko ne priklanjaje, Čaka vprašanja 1 "Govori!" re«*e kan s polnimi ustiui datljev. Subagazi ju so liesede kakor pismen pnlile ustnice, toda ni smel spregovoriti brez navadnih j naslovov, zato sečne priklanjajoč se neprestano, j z uasledujimi besedami: "Najmočnejši kan vaeh ord, vnuk Mahoinf ta. samostojni vladar, mo«ier in srečen gospodar, veja z drevesa spoznanja dobrega in hudega .. "(lovori nmeje!" aeže mu kan v beaeda, ker ui mogel čakati konca narekovsnih naslovov« opazi vsi kri na licu svojega služabnika. "Oovod modro in jasno, ali ao te vzeli tabor nevemikovf,, "Bog ui dopustil." "Lahi!" "Zmagali ho." " Hmelnicki?" "Je pobit.*' "Ttnraj-Bfjr» "Je ranjen." "Bog je eden!" odvrne kan. "Koliko vec nikov je šlo v raj?" Snhagasi dvigne oči proti nebu ter pok a za v-ti z okrvavljeno roko ns nebo, reče svečamor "Toliko, kolikor je teh leskečih lučie pH a>gab AIlshovHi." Debelo kanovo liee za rdi ter 00