Ravno polje
Glasilo občine Kidričevo, letnik XIV, 2. številka, JUNIJ 2012
1W
Ormoik.i 14 P1iij ^ TRGOVINA.	JfOKtl Vt
-	seznam prireditev ob 15. pravniku, občine Kidričevo ^-projekti v izvajanju —^ I
-	predsednik Vlade obiskal Kidričevo
i - NK Aluminij v sezoni 2012/2013 član 1. SNL
www.kidricevo.si
www.facebook.com/kidricevo
www.vimeo.com/kidricevo
Vabljeni na prireditve, ki se bodo odvijale v okviru občinskega praznika v letu 2012.
beseda urednice
v
i»
■
V	zadnjih mesecih me že kot lastna senca zasledujejo novice o potrebnosti ali nepotrebnosti varčevalnih ukrepov ter polemike, ki jih
sprožajo posamezni izmed njih; le-te so povsem na mestu, a se (pre)pogosto vrtijo okrog podrobnosti tega ali onega varčevalnega ukrepa. Ker zase po navadi rečem, da sem po duši in razmišljanju čisti družboslovec, se težko strinjam z vsemi ekonomsko naravnanimi razlagami, kako bomo na račun znižanega, že tako nizkega družinskega proračuna, rešili državo, pa vendar se zavedam, da bo nekaj potrebno narediti. Dejstvo je, da slovenska država od leta 2008 dalje porablja bistveno več denarja, kot pa ga z davki uspe pobrati. Vsako leto večjo luknjo, imenovano proračunski primanjkljaj, je država pokrivala z dodatnim zadolževanjem, kar je državni dolg samo v zadnjih treh letih podvojilo. Dejstvo pa je tudi, da vsaka dobra gospodinja ali gospodar ve, da več kot ima na voljo, pač ne sme porabiti. Če se zadolži, pa mora imeti načrt, kako in kdaj bo ta dolg lahko vrnil/a. Razmišljanje o tem, kam je šel ves preseženi denar v časih, ko nam je, kot radi rečemo, šlo dobro, bi bilo sedaj zgolj povod za slabo voljo ... ta pa nikakor ni na mestu.
V	duhu pozitivnega razmišljanja in prihajajočega poletja upam, da se bo iz vseh teh polemičnih razprav izcimilo kaj dobrega. Dobrega za nas, ki moramo iz meseca v mesec preživeti s svojim omejenim družinskim proračunom in s položnicami, ki nam do konca meseca dodobra spraznijo žepe, ter dobrega za Slovenijo, v kateri živimo in v kateri bodo najverjetneje živeli tudi naši otroci. Vsaka medalja ima dve plati... potrebno jo je pravilno obrniti in nagniti proti svetlobi, da se zablešči.
Prijetno branje vam želim.

Mojca Trafela, odgovorna urednica glasila

Občina Kidričevo vam sporoča	4
Projekti v izvajanju	7
Posadili smo cepič žametne črnine	8
Župan Občine Kidričevo sprejel doktorico znanosti	8
15. žegnanje konj v Župečji vasi	10
Zajček išče jajček	11
2. žegnanje konj v Mihovcah	11
Skupina sosednji prijatelji Kidričevo	12
Njiverški velikan	12
Prvomajska prireditev v Njivercah	13
Predsednik Vlade obiskal Kidričevo	14
Ples in pesem pod lipo...	15
Zlato priznanje za flavtistko Medejo Unuk	15
Planinski izlet na Uršljo goro	15 Pevski zbor OŠ Cirkovce jeseni na regijsko zborovsko
tekmovanje	16
Nadarjeni učenci obiskali Prago	16
Gostilna in Pongrce	17 NK ALUMINIJ v sezoni 2012/2013 član elitne 1. SNL 18
Intervju: Bojan Flis, trener NK Aluminij	19
Dan druženja in gibanja vseh generacij	20
Pičli dve sekundi	21
Evropa v šoli	21
Športni dan - rolanje	21
Praznovali smo dan šole	22
Ekobralna značka	23
Obiskal nas je pisatelj Franci Rogač	23
EKODAN na OŠ Cirkovce	23
Obisk pri čebelarju	25
60 let predšolske vzgoje v Kidričevem	26
Delovna akcija v Mihovcah	27
Recept	27
RED BULL iz OŠ Cirkovce	28
OBČINSKA BLAGAJNA KIDRIČEVO
V prostorih Občine Kidričevo deluje občinska blagajna. Občani občine Kidričevo lahko brez plačila provizije poravnavajo obveznosti do naslednjih dobaviteljev: Občina Kidričevo, Osnovna šola Borisa Kidriča, Osnovna šola Cirkovce, Vrtec Kidričevo, ČZP
Večer d.d., Radio-Tednik Ptuj d.o.o., RTV Slovenija, Elektro Maribor d.o.o., Komunalno podjetje Ptuj d.o.o., Komunalno podjetje Slovenska Bistrica d.o.o., Čisto mesto Ptuj d.o.o., PSS Ptuj d.o.o., Vzajemna d.v.z., Kabel TV d.o.o. in Telemach d.o.o.
Blagajna deluje v pritličnih prostorih Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Plačilo obveznosti je možno samo z gotovino, vse morebitne reklamacije računov se še nadalje rešujejo na sedežih podjetij.
Vpišite vaš e-mail naslov ter se prijavite na brezplačne e-novice na spletni strani www.kidricevo.si. Bodite dnevno obveščeni.		
		
	PRIJAVA NA E-NOVICE	
	ivl Novice	
	Ime in priimek E-naslov	
		
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
Odgovorna urednica: Mojca Trafela
Uredniški odbor: Anton Topolovec, Slavko Pulko, Mateja Krajnc,
Angela Vindiš, Eva Žunkovič, Monika Šešo Zafošnik, Zvonko Milošič
Lektoriranje: Vesna Voglar
Tisk: Ekart design d.o.o. Naklada: 2400 izvodov
Spletna stran: www.kidricevo.si
Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo.
Obvestilo uredniškega odbora:
Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: mojca.trafela@yahoo.com s pripisom "Za glasilo". Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.
Nekateri prispevki, ki niso prispeli do navedenega roka za oddajo, ter oglasi, objavljeni v vnaprej pripravljeni obliki, niso bili lektorirani.
Havno polje, junij 2012
ZUPANOV UVODNIK
Spoštovani občani in občanke občine Kidričevo! Pred nami je ponovno mesec junij, mesec, ko se intenzivno pripravljamo na izvedbo prireditev ob občinskem prazniku. Letos praznujemo že petnajstič. Vsako leto se v tem mesecu zvrsti veliko športnih in kulturnih prireditev, dogajanje pa se zaključi z osrednjo prireditvijo in podelitvijo občinskih priznanj. Tako kot lani bo tudi letos osrednja prireditev ob praznovanju občinskega praznika v naselju Kidričevo, kjer bomo postavili prireditveni šotor z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Organizacijo letošnjega dogajanja
prevzema Kungota. Naj na tem mestu omenim, da se seznam ciljev, ki smo si jih zadali ob začetku tega mandata, krajša. Nekaj stvari nam je že uspelo dokončati, nekatere so v teku, marsikatera pa je šele v fazi priprav in vzpostavljanja pogojev za izvedbo. V teku je izgradnja kanalizacije v Kungoti ter Apače-Dragonja vas. Poteka obnova ceste Šikole-Stražgonjca ter Pleterje-Mihovci. Urejamo vse potrebno za pričetek gradnje novega zdravstvenega doma. Gradnja naj bi se začela jeseni tega leta. Letošnje leto je leto, v katerem nas mediji in dejstva dnevno spominjajo, da smo v obdobju varčevanja, pa naj bo to na nivoju domačega ali državnega proračuna. Idealno bi bilo, če bi lahko porabili zgolj toliko, kolikor imamo na voljo, in se držali nad vodo brez zadolževanja, vendar zmeraj to ni izvedljivo. Vsekakor je potrebno z lastnimi in javnimi sredstvi ravnati izredno pre-
udarno, si morda vzeti trenutek več in razmisliti, kaj je nujno potrebno in kje bi lahko privarčevali kak evro. Pa vendar moramo v prihodnost gledati pozitivno in iskati nove vire financiranja in možnosti za socialno in ekonomsko rast. Pozitiven vzgled naj nam bo športni uspeh NK Aluminij, ki je kljub težkim finančnim časom uspel postati prvi na lestvici druge nogometne lige in si s tem odprl pot v družbo slovenske nogometne elite. Njihov uspeh je tudi velik uspeh za občino kot tako, zato naj vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu uspehu, še enkrat iskreno čestitam. Naj vam, predvsem pa vsem otrokom na tem mestu zaželim dolge in brezskrbne počitnice ter vam čestitam ob prihajajočem državnem prazniku. Še enkrat lepo pozdravljeni in vljudno vabljeni na prireditve, ki se bodo odvijale v okviru občinskega praznika v letu 2012.
Anton Leskovar, župan občine Kidričevo
MMPm^ff y/OPNIK
m mârnMM m&mm mmm immmm
Vabimo vas na osrednjo prireditev ob 15. občinskem prazniku Občine Kidričevo
in dnevu državnosti v nedeljo, 24. junija 2012, ob 15. uri v dvorano Restavracije Pan v Kidričevo.
Po končani osrednji prireditvi vas vabimo v prireditveni šotor v Park mladosti na srečanje občanov. Za zabavo bo skrbel ansambel Pajdaši. Postregli vam bomo z volom na žaru.
Občina Kidričevo župan: Anton Leskovar
v nedeljo, 10. 6.	ob 19. uri	Koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo -Restavracija Pan Kidričevo
v nedeljo, 17. 6.	ob 14. uri	Kmečke igre v Pongrcah - Vaški dom Pongrce
v petek, 15. 6.	ob 10. uri	Tekmovanje v vrtnem kegljanju - Dom društva upokojencev Lovrenc na Dr. polju
v petek, 15. 6.	ob 14. uri	Turnir v namiznem tenisu za otroke in odrasle -Športna dvorana Kidričevo
v soboto, 16. 6.	ob 9. uri	Občinsko gasilsko tekmovanje -Športni park Lovrenc na Dr. polju
v soboto, 16. 6.	ob 15. uri	Turnir v petanki - Športni park Apače
v soboto, 16. 6. v nedeljo, 17. 6.	ob 15. uri	Teniški turnir za moške in ženske - TC Kidričevo
v nedeljo, 17. 6.	ob 9. uri	Šahovski turnir - Športni park Apače
v nedeljo, 17. 6.	ob 9. uri	Streljanje na glinaste golobe - strelišče LD Kidričevo
v nedeljo, 17. 6.	ob 13. uri	Dan invalidov in bolnikov-Restavracija Pan Kidričevo
v petek, 22. 6.	ob 17. uri	Dnevni turnir v nogometu za cicibane in nočni turnir v malem nogometu -Športni park Lovrenc na Dr. polju
v soboto, 23. 6.	ob 10. uri	Likovna razstava in promenad ni koncert pihalnega orkestra Talum Kidričevo -Restavracija Pan Kidričevo
v soboto, 23. 6.	ob 13. uri	Igre brez meja - Športni park Apače
v soboto, 23. 6.	ob 13. uri	Otroški piknik z napihljivimi igrali -Športno igrišče Šikole
v nedeljo, 24. 6.	ob 15. uri	Osrednja prireditev v počastitev 15. občinskega praznika in dneva državnosti v dvorani Restavracije Pan v Kidričevem in srečanje občanov v prireditvenem šotoru v Parku mladosti v Kidričevem z ansamblom Pajdaši
3
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OBČINA KIDRIČEVO VAM SPOROČA
www.kidricevo.si
Občinski prostorski načrt Občine Kidričevo - OPN OK
Zadnji sprejeti in veljavni občinski prostorski plan je bil sprejet v letu 2006, z nekaterimi manjšimi spremembami v letu 2007. Občina Kidričevo je za nov občinski prostorski načrt pričela zbirati pobude že leta 2005 oziroma je v plan zajela pobude, ki so bile časovno prepozne za prostorski plan v letu 2006. Intenzivni postopki sprejemanja novega občinskega
prostorskega načrta so se pričeli z nastopom novega župana v letu 2010, tako da je imela Občina Kidričevo "osnutek OPN Občine Kidričevo" pripravljen in oddan že junija 2011. Glede na dosedanjo statistiko in dejansko stanje preostalih občin smo smernice potrebnih soglasodajalcev pridobivali najhitreje od vseh do sedaj. Občina ima pridobljene vse smernice.
Prav tako je že izdelana poplavna študija. Okoljsko poročilo je v zaključni fazi. Javna razgrnitev dopolnjenega OPN se načrtuje v mesecu avgustu. Sprejetje OPN pa po opredelitvi do mnenj in stališč, sprejetju OPN s sklepom Vlade RS in potrditvijo sklepa na Občinskem svetu občine Kidričevo. Sprejetje OPN načrtujemo konec letošnjega leta.
AGROM DP3
Občina Kidričevo je v postopku priprave dokumentacije za prijavo na javni razpis za izboljšanje infrastrukture po izvedenih komasacijah, v ta namen smo predhodno že pridobili sledeča soglasja: mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega je razvidno, da je izvedba predlagane agromelioracije upravičena: ekonomska opravičljivost izvedbe agromelioracije, vpliv agromelioracije na sosednja zemljišča, stališče kmetijskega strokovnjaka o sprejemljivosti posega na kmetijskih prostorih; okoljevarstveno dovoljenje, mnenje Zavoda RS za varstvo narave, mnenje Zavoda za gozdove. 7. MNENJE ZAVODA ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE: za posege na varovana območja, objekte kulturne dediščine in spomenike je v skladu s 43. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 16/08-ZVKD-l) potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje, mnenje za posege v varovalni pas občinske ceste, mnenje za poseg v varovalni pas železniške proge, mnenje za poseg v varovalni pas plinovoda ter mnenja za ostala območja varovalnih pasov. Odločbo MKO o uvedbi agromelioracije oziroma odločbo o uvedbi agromelioracije za izvedbo poljskih poti na komasacijskem območju. V teku je izdelava DIIP in IP, izračuni kmetij za BDV ... Na javni razpis »Izboljšanje in
razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva -komasacije in agromelioracije«, ki bo objavljen po okvirnem termin-skem načrtu MKO predvidoma meseca julija, se bomo prijavili za sofinanciranje izgradnje poljskih poti.
4
/ Prenos znanja in izkušenj med generacijami v čezmejnem območju
Občina Kidričevo se je skupaj z dvema partnerjema (Fundacijo nazaj na konja in Občino Crikvenico) prijavila na javni razpis "Instrument predpris-topne pomoči - Operativni program IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 z nazivom projekta »Prenos znanja in izkušenj med generacijami v čezmejnem območju z namenom ustvariti vzpodbudno in strpno okolje za mreženje različnih starostnih skupin« in akronimom projekta „Kako je dobro vidjeti te opet", v skupni vrednosti operacije 806.968,95 EUR. Rezultati javnega razpisa bodo znani v mesecu januarju 2013, zato načrtujemo izvajanje projekta, v kolikor bo uspešen na javnem razpisu, od aprila 2013 do junija 2014.
Projekt »Prenos znanja in izkušenj med generacijami v čezmejnem območju z namenom ustvariti vzpodbudno in strpno okolje za mreženje različnih starostnih skupin« izhaja iz skupnih potreb, interesov in dogovorov med partnerji v čezmejnem območju kot nadgradnja prvih zametkov čezmejnega sodelovanja interesnih skupin. Prav tako je projekt posledica zbranih idej nadpovprečno angažiranih prebivalcev občine, ki so v zimskih mesecih aktivno sodelovali v projektu načrtovanja Vizije in strategije naše občine, katerega dokument je pripravljen in predstavlja strateški dokument sledenja viziji in zastavljenim ciljem po željah občanov. Projekt zajema torej skupni razvoj programov usposabljanja prostovoljcev za izvajanje programov medgeneracijskega sodelovanja v čezmejnem območju in skupno izvedbo tehnoloških rešitev, ki bodo omogočale zmanjšanje izolacije ciljnih skupin v čezmejnem območju ter boljši in lažji dostop do IKT-omrežij in storitev. S tem omogočamo lažjo dostopnost do brezžičnega omrežja, organizacijo dvojezične čezmejne delavnice za usposabljanje za delo z računalnikom za ciljne skupine. Projekt čezmejnega sodelovanja stremi k skupnem načrtovanju, razvoju in pripravi standardov ter smernic za medgeneracijsko priznano občino v čezmejnem območju s ciljem pripraviti »ZNAK MEDGENERACIJSKE ODLIČNOSTI« za občine v čezmejnem območju z razširitvijo na preostale občine v Sloveniji in na Hrvaškem. Projekt prispeva h koheziji čezmejnega območja med generacijami in boljšim medsebojnim sprejemanjem kulturnih in družbenih razlik. S tem se ustvarjajo nove možnosti dodanih vrednosti čezmejnega sodelovanja. Z ustvarjanjem čezmejnšh komunikacijskih mrež, delavnic, izobraževanj prispeva k ciljem lizbonske strategije in s tem povečuje konkurenčnost, razvoj in pro-
mocijo projektnega območja. Aktivnosti projekta bodo pripomogle, da bodo končni uporabniki spoznali pomen medgeneracijskega sožitja in moralnih vrednot kot skupno čezmejno dediščino projektnega območja. Projekt je odvisen od sredstev EU in ima kot čezmejni projekt veliko večjo možnost doseganja dodane vrednosti, saj je ključnega pomena medsebojno čezmejno sodelovanje in mreženje strokovnjakov in pridruženih akterjev, ki prispevajo svoje izkušnje in kompetence ter omogočajo prenos znanja. S koriščenjem sredstev EU se bodo izvedle številne aktivnosti, delavnice, izobraževanja, omogočala se bo čezmejna mobilnost umetnikom, društvom, strokovnjakom in vsem ciljnih skupinam, kar sovpada k dodani vrednosti projekta in dvema horizontalnima ciljema - razvoju človeških virov in informacijski družbi. Dodano vrednost vidimo prav tako v nakupu I KT-opreme, v opremi tematskega parka ter oživljanju, vzpodbujanju in ohranjanju kulturne identitete prebivalcev v čezmejnem območju. Mo-tiviranje ciljih skupin, sodelovanje in vključevanje le-teh je doprinos k razvoju sodobne družbe. Načrtovani neposredni učinki (»outputi«) projekta so: nov multi-funkcijski medgeneracijski tematski park, dve območji Wifi-dostopnosti (Kidričevo, Crikvenica), razvoj čezmejnega znaka medgeneracijske odličnosti, skupni večjezični spletni portal... Pričakovani rezultati projekta bodo: sociološka študija družbenega razvoja ciljnih skupin v čezmejnem območju, analiza ciljnih skupin v čezmejnem območju, skupen standard za medgeneracijsko prijazno občino v čezmejnem območju, medgeneracijski program »Dedek in babica pripovedujeta - spomini v senci brajd«, program aktivnosti s pomočjo konja za različne medgeneracijske skupine, program »Zdrav duh v zdravem telesu«...
Čezmejni projekt revitalizacije (naravne obnove) gramoznic
S projektom »Učilnica v naravi - Boldirje-va jama« smo se z idejnim načrtom prijavili že na Javni razpis LAS. V mesecu maju 2012 bomo pričeli z vzdrževalnimi deli in ureditvijo okolice, postavitvijo učno-izobraževalnih označb, tematskih kart in tabel, predstavitvenim gradivom... Gramoznica bo primer inovativne-ga učnega okolja, ker združuje sanacijo izkopa naravnih virov z izobraževalno dejavnostjo v povezavi z ekoremediaci-jami, vzpostavljanjem ravnovesja, ohranjanjem biotske in habitatne pestrosti in s sanacijo degradiranega okolja na sonara-ven, trajen in učinkovit način. ERM -ekoremediacijam kot implementaciji trajnosti posvečamo v projektu posebno mesto. Nadgradnjo projekta smo skupaj z Inštitutom za promocijo varstva okolja in Univerzo v Gradcu prijavili na javni razpis čezmejnega sodelovanja Sloven ija-Avs-trija 2007-2013 za pridobitev sredstev za postavitev učnega mobilnega objekta (jurta) z vso potrebno izobraževalno opremo in potrebnimi opazovališči. Mobilni objekt bo opremljen s sončnimi kolektorji za segrevanje vode, fotonape-tostnim modulom za električno energijo, postavljenimi solarnimi svetilkami na povezovalni poti, terenskim laboratorijem za analize vode in tal, ekosistemov, zraka (oprema Romix). Uredile se bodo gramozne stene za opazovanje geoloških plasti, opazovalisča za rastline in živali, čebelnjak, ograja za zaščito učnega dela gramoznice... V kolikor bomo uspešni na javnem razpisu, načrtujemo izvedbo in zaključek projekta konec leta 2013.
5
[Izgradnja kanalizacije.
Rok za oddajo vlog podaljšan
Rok za odda|o vlog na javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kidričevo na področju ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU (oddaja vlog za društva) se podaljša do 30. septembra 2012.
Obnova dvorca Sternthal
Projekt obnove Dvorca Strnišče je v fazi pridobivanja vseh soglasij za oddajo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Ureditev centra Cirkovce
Odstranitev odpadkov iz opuščene gramoznice H v k.o. Lovrenc na Dr. polju.I
Projekt »Ureditev centra Cirkovce« smo prijavili na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje v okviru ukrepa Obnova vasi - ureditev komunalne in prometne infrastrukture ter povezav v naseljih. Rezultati razpisa bodo predvidoma znani v mesecu avgustu. Vsebina projekta se nanaša na ureditev centra naselja Cirkovce. Trikrako križišče bi bilo z novo ureditvijo spremenjeno v prometno varnejše krožišče. V sklopu ureditve bi bil urejen osrednji trg, ki predstavlja poglavitni ambientalni del ureditve z urbano opremo (klopi, podij s fontano...). Osrednji trg bi bil tlakovan z naravnim kamnom v vrstah iste smeri in širine, v celotnem pasu parcelne št. 696/1 bi bili urejeni pločniki na eni strani cestišča. Od krožišča proti Šikolam bi na desni strani cestišča uredili tudi novo avtobusno postajališče, ob »cesti k reki« bi se uredilo 10 asfaltiranih in prometno varnih parkirišč ter javna razsvetljava.
lEIektro dela ob cesti Sikole-Stra;
•	Rekonstrukcija ceste Mihovce-Pleterje
Občina Kidričevo je pristopila k rekonstrukciji ceste v Pleterjah (od Medola) do konca Mihove (do križišča proti Cirkovcam) v dolžini okrog 1600 m. Udarne jame, mrežaste razpoke, porušitev robov vozišča, neravnine ali posedanje vozišča kot posledica neurejenosti spodnjega ustroja, neurejeno odvodnjavanje, slaba utrjenost bankin in brežin ogrožajo prometno varnost. Planirana investicija ne predvideva samo dviga kvalitete vožnje za uporabnike z namenom razvoja cestnega omrežja na prostoru lokalne skupnosti, temveč tudi izboljšanje dostopnosti do gospodarskih subjektov in gospodinjstev v bližnjih naseljih. Rekonstrukcija ceste zajema naslednje.
•	Kompletna voziščna konstrukcija se rekonstruira z odstranitvijo bankin obojestransko globine 0,4 m, material se zamenja z novim tamponom. Ob tako pripravljenem pla-numu je potrebno izvesti nadgradnjo zgornjega ustroja z lomljencem v debelini 40 cm in komprimacije 100 Mpa.
•	Ob saniranih bankinah se kompletna voziščna konstrukcija preplasti z izravnavo ca. 150 kg/m2 nosilne mase AC 22 base B 50/70 A3. Ta ista plast pa se prevleče z zaporno plastjo AC llsurf B 70/100 A3 v deb. 4 cm.
•	Razširjeni del vozišča se predhodno dokrpa z nosilno maso AC22 base B 50/70 v deb. 6 cm, vključno potrebne mulde.
•	S tem posegom se kompletna trasa višinsko dvigne za 10 cm.
•	Vozišče se odvodnjava neposredno delno na okoliške površine, delno z muldami in prečnimi propusti, delno z odprtimi odvodnimi jarki. Planum spodnjega ustroja se odvodnjava s plitvimi drenažami, ki so izvedene z drenažnimi cevmi raudril.
•	Na mestih s plitvimi drenažami in ob vlažnih planumih se le-ta zaščiti z geotekstilom, 400 g, kar bo natančno določal geomehanik ob prevzemanju planuma spodnjega ustroja.
■HP^ ^ ' - I
'Prestavitev vodovoda v Lovrencu na Dr. poljuS zaradi kanalizacije."
PROJEKTI V IZVAJANJU
•V
•	Odvodnjavanja ni možno voditi do reci pientov, zato se na primernih lokacijah izvedejo ponikalnice s predhodnim peskolovom. Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Na osnovi prispelih ponudb je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj d.d. v višini 355.346,80 EUR. Finančna sredstva so zagotovljena v proračunu Občine za leto 2012 ter s strani države v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin.
*	Rekonstrukcija ceste Šikole-Stražgojnca
Občina Kidričevo je pristopila k rekonstrukciji ceste od Šikol do Sp. Gaja na odseku od križišča na glavni cesti Prager-sko-Ptuj do križišča v Stražgonjci v dolžini okrog 850 m. Udarne jame, mrežaste razpoke, porušitev robov vozišča, nerav-nine ali posedanje vozišča kot posledica neurejenosti spodnjega ustroja, neurejeno odvodnjavanje, slaba utrjenost bankin in brežin direktno ogroža prometno varnost. Planirana investicija ne predvideva samo dviga kvalitete vožnje za uporabnike z namenom razvoja cestnega omrežja na prostoru lokalne skupnosti, temveč tudi izboljšanje dostopnosti do gospodarskih subjektov in gospodinjstev v bližnjih naseljih. Rekonstrukcija ceste zajema:
-	kompletna voziščna konstrukcija v dolžini 500 m se izkoplje do globine 0,4 m, izkopani material pa se zamenja z novim tamponskim materialom. Tako pripravljen tampon se zaključi z asfaltno nosilno in obrabno plastjo. AC 22 base B 50/70 A3 v deb. 7 cm in z zaporno plastjo AC8 surf B 70/100 A3 v deb. 3 cm;
-	v ostalem delu v dolžini 350 m se izvede razširitev v širini 1,5 m ter globine 0,4 m. Na tampon se položi AC 22 base B 50/70 A3 v deb. 7 cm. Na celotno širino vozišča se izvede izravnava z BD 16S v uvaljani debelini 4 cm. Tako pripravljena podlaga se zaključi z asfaltno obrabno plastjo AC8 surf B 70/100 A3 v deb. 3 cm.Pred tem je potrebno kontrolirati nosilnost temeljnih tal in jo po navodilih geomehanika po potrebi tudi oplemenititi ali zamenjati (40 Mpa). Ob tako pripravljenem planumu je potrebno izvesti nadgradnjo zgornjega ustroja z lomljencem v debelini 40 cm in komprimacije 100 Mpa. S tem posegom se kompletna trasa
višinsko prilagaja obstoječemu terenu. Vozišče se odvodnjava neposredno delno na okoliške površine, delno z muldami in prečnimi propusti, delno z odprtimi odvodnimi jarki, planum spodnjega ustroja pa se odvodnjava s plitvimi drenažami, ki so izvedene z drenažnimi cevmi raudril. Za izboljšanje prometne varnosti je predvidena postavitev prometnih znakov, ki na celotni trasi opozarjajo na nevarne in druge elemente. Vsi prometni znaki so osnovne velikosti in so nameščeni na samostojnih drogovih. Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Na osnovi prispelih ponudb je bila najugodnejša ponudba Cestnega podjetja Ptuj d.d. v višini 133.820 EUR.
*Sekundarna kanalizacija Apače-Dragonja vas
SEKUNDARNA KANALIZACIJA KIDRIČEVO - SISTEM APAČE je izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Apače, Lovrenc na Dr. polju, Župečja vas, Pleterje, Mihovce in Dragonja vas ter priključitev na obstoječo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo Kidričevo v naselju Apače. Navedeno kanalizacijsko omrežje bo dolgo 7.480 m in bo sestavljeno iz 36 kanalov, med katerimi bodo trije tlačni, ostali pa gravitacijski. Sistem kanalizacijskega omrežja vključuje tudi eno črpališče. Kanalizacija obravnavanega območja je projektirana po ločenem kanalizacijskem sistemu. To pomeni, da predviden kanalizacijski sistem vsebuje le fekalno (komunalno) vodo.
^Kanalizacija naselja Kungota pri Ptuju
Občina Kidričevo je na javnem razpisu izbrala izvajalca za gradnjo fekalne kanalizacije v naselju Kungota pri Ptuju, to je STRABAG d.o.o. Ljubljana. Vrednost gradbenih del znaša 118.515 EUR. Izvajalec je pričel z deli v mesecu maju 2012. Predviden zaključek del je konec avgusta 2012. Trase kanalov so speljane tako, da na optimalni način zajemajo pozidavo območja. Trase kanalov potekajo v oz. ob obstoječih cestah in poteh. Višinski potek kanaliziranja diktira konfiguracija terena in dolžine posameznih kanalov. V izogib prevelikim globinam izkopa je na sistemu predvideno črpališče. Dolžina
kanalizacije - izgradnje kanalov 6.9 in 6.9.1 obravnavanega območja - znaša 528 m. Predvideni so tudi hišni priključki, ki so izdelani iz PE-cevi profila 150 mm. Priključek hišnega priključka na glavni kanal se obvezno izvede v revizijskem jašku. Na nekaterih hišnih priključkih so predvideni dodatni revizijski jaški. Kanalizacija je namenjena odvodu sanitarnih odplak, zato so cevi in jaški vodotesni.
"Izgradnja sekundarne kanalizacije v naseljih Cirkovce-Stražgonjca
V pridobivanju je gradbeno dovoljenje za projekt Sekundarna kanalizacija za naselja Cirkovce, Jablane, Pongrce, Šikole in Stražgonjca. Pojavljajo se zapleti pri pridobivanju in overitvi služnostnih pogodb za potek trase kanalizacije po privatnih zemljiščih. Javni razpis s strani države za pridobitev deleža nepovratnih sredstev je bil objavljen v drugi polovici meseca maja 2012, zato bi bilo potrebno čim prej pridobiti še manjkajoče služnosti, da lahko pridobimo gradbeno dovoljenje do konca meseca junija 2012 in se prijavimo na razpis. Obravnavan sekundarni sistem predstavlja dograditev primarnega kanalizacijskega sistema na tem območju občine Kidričevo in s tem omogoča celostno odvodnjo komunalnih odpadnih voda z obravnavanega območja. Obstoječ primarni kanalizacijski sistem je zgrajen v okviru projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Dravskega in Ptujskega polja I. faza. Sekundarni kanalizacijski sistem, ki je predmet tega projekta, je zasnovan kot vakuumski sistem v ločenem načinu odvodnje. Navezuje se na vakuumski del primarnega kanalizacijskega sistema Kidričevo. Z njim bi navezali še preostale hiše v naseljih Cirkovce, Jablane, Pongrce, Šikole in Stražgonjca. Sekundarni vakuumski kanali se navezujejo na že zgrajeni primarni podtlačni kanalizacijski sistem. Primarni kanalizacijski sistem vodi komunalne odpadne vode do predvidene podtlačne postaje v Cirkovcah in nadalje po tlačno-gravitacijskem vodu do čistilne naprave Kidričevo v Apačah. Skupna dolžina kanalov sekundarnega kanalizacijskega sistema znaša 6898 m. Predvideva se, da bi ob uspešni prijavi na razpis lahko pričeli z izbiro izvajalca proti koncu leta 2012, s samo izgradnjo pa spomladi 2013.
7
					
■k					
		www.kidricevo.si			
Župan Občine Kidričevo sprejel doktorico znanosti
Župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar je v torek, 15. maja 2012, sprejel doktorico znanosti Aleksandro Murks Bašič iz Njiverc. Gospa Aleksandra, ki je zaposlena v Novi KBM d.d. kot pomočnica direktorice Sektorja upravljanja tveganj, je doktorsko nalogo opravila iz fizike, kjer je s pomočjo interdisciplinarnosti povezala glavne elemente fizike, ekonomije in ekologije. Uspešnost podnebnih sprememb je preučevala s pomočjo fizikalnih metod na osnovi uporabe matematičnih modelov in upoštevanja ekonomskih zakonitosti.
Ob tej priložnosti ji je gospod župan izročil Zbornik Občine Kidričevo ter jo povabil k sodelovanju. Glede na to, da jo zanima področje ekologije, bi sodelovala na področju varstva okolja in teh projektih.
Posadili smo cepič žametne črnine
Cepič vinske trte - žametne črnine - ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu in ima svoje potomke že v več kot sedemdesetih krajih po Sloveniji in na vseh kontinentih sveta, od 6. maja 2012 raste tudi v Starošincah. Tega dne so namreč župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar, mariborski mestni viničar gospod Stane Kocu-tar in Mihael Žitnik, skrbnik trte v Starošincah, potomko žametne črnine posadili tudi v Starošincah. Številne obiskovalce, ki so prisostvovali sajenju, je pozdravil gospod župan Anton Leskovar, ki je trti zaželel, da bi lepo rasla v tem kraju, obiskovalcem pa, da bi v ta kraj prihajali še pogosteje.
Gospod Stane Kocutar je v svojem nagovoru ob predaji listine o pristnosti cepiča zaželel, da naj trta združuje ljudi. Spomnil pa se je tudi gospoda Toneta Zafošnika, prvega mestnega viničarja, človeka, ki je najstarejšo vinsko trto ubranil pred izumrtjem. Povedal je, da bo ta potomka rasla najbližje njegovemu rojstnemu kraju. V kulturnem programu so sodelovali člani Folklorne skupine Vinko Korže - veterani iz Cirkovc, Vesele Polanke PD Cirkovce ter otroci vasi Starošince. Obiskovalce pa je nagovoril tudi skrbnik trte gospod Mihael Žitnik. Sicer pa je za izvedbo prireditve poskrbelo Turistično društvo občine Kidričevo.
8
poCitično dogajanje
SDS
Programska konferenca 00 SDS Kidričevo
V gasilskem domu v Lovrencu na Dr. polju smo se v soboto, 31. 3. 2012, zbrali člani 00 SDS Kidričevo na svoji redni Letni programski konferenci. Otvoritveni nagovor je podal podpredsednik g. Milan Fideršek, ki je v nadaljevanju predstavil tudi delo in aktivnosti občinskega odbora v preteklem letu.
Vse obveznosti in zadane naloge so bile opravljene. Skladno s tem so sledila tudi poročila SDM in Ženskega odbora SDS Kidričevo ter nadzorne komisije. Zaradi odstopa bivšega predsednika je bilo izvoljeno novo vodstvo. Predlagana je bila Nuša Ferenčič, katere izvolitev je bila soglasna. Novoizvoljena predsednica je predstavila program dela in svoje videnje vodenja 00 v naprej. V zahvalo za nesebično uresničevanje programa SDS in uveljavljanja svojih vrednot je ga. Natalija Kutnjak prejela bronasti znak SDS. Letne programske konference so se udeležili tudi povabljeni gostje. G. Branko Marinič, poslanec DZ, in g. Rajko Fajt, državni svetnik, sta pohvalila delo odbora in mu ob novoizvoljeni predsednici zaželela obilo uspeha. Predsednik 00 SDS Majšperk, g. Branko Karneža, nam je dejal, da smo zanj zgled, kateremu je slediti, in izrazil željo po medsebojnem sodelovanju pri kakšnem projektu. Letno programsko konferenco smo zaključili v veselem vzdušju ob hrani in pijači.
00 SDS Kidričevo
socialno
i:I____j—:
00 Zares - socialno liberalni Kidričevo že nekaj let s svojim predstavnikom, svetnikom v Občinskem svetu občine Kidričevo, aktivno delujemo tudi v najvišjem organu odločanja na lokalnem nivoju. Dogajanje na občinski ravni je mnogokrat odraz politike na državnem nivoju. Trenutne razmere v državi niso dobre, usmerjene so zgolj na varčevanje, in kar je še posebej zaskrbljujoče - najbolj prizadenejo srednji sloj in tiste, ki že tako nimajo veliko. Tudi pri nas na občinski ravni se poskuša varčevati oz. z varčevalnimi ukrepi stabilizirati občinske finance. Kot svetnik opažam, da je to varčevanje zastavljeno po merilih posa-
meznikov. Moteče je, da se, v kolikor so podana mnenja k predlogom, ki se sprejemajo, ta ne upoštevajo. Živimo v demokratični družbi, česar bi se morali zavedati tudi tisti, ki so na oblasti. Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje, še posebej pa svetnik., ki je izvoljen s strani ljudstva. Pri odločanju je potrebno upoštevati znanja in strokovne podlage vseh posameznikov, pa žal ni zmeraj tako. Primer neustreznega »varčevanja« na lokalni ravni je, po mojem mnenju, ukinjanje velikega javnega zavoda Vrtec Kidričevo ter hkratna ustanovitev novega javnega zavoda za gradnje in vzdrževanje - oboje zato, ker se je lokalna oblast pač tako odločila. Pri tem se mi zastavlja vprašanje, ali je bolj pomembno vzdrževanje ali OTROCI. Trenutno izgleda, da vzdrževanje. Vrtec Kidričevo že 14 let dobro dela in je vedno večji. Predšolska vzgoja je širšega družbenega pomena in v pomoč staršem pri njihovi vzgoji, hkrati jim omogoča, da brezskrbno hodijo v službo, kar je pomembno za preživljanje družine. Sam sem pedagog in se dobro zavedam, da bodoča združitev vrtca in osnovne šole ne bo dobra. Zakon o financiranju, vzgoji in izobraževanju natanko opredeljuje, kdaj je zavod samostojen. Razumel bi, da se združujejo istovetni zavodi, ne pa šola in vrtec, kjer je metoda dela drugačna. Popolnoma različno je tudi financiranje obeh ustanov. Odločitev za združitev obeh zavodov ni podprta s študijo, ali je to dobro in ali je res ceneje. Toda mene in mojega mnenja se ni poslušalo. Če lahko dodam: imamo dve osnovni šoli, ki bosta morali imeti obe pomočnika ravnatelja za enoto vrtca, pa še del računovodkinje v Cirkovcah. Do sedaj pa je Vrtec Kidričevo vodila samo ena oseba, ravnateljica z računovodkinjo. In kaj je sedaj ceneje?! Toda saj vemo: moč in oblast pač uspeta izpeljati marsikaj, kar se zdi nemogoče, in pri tem ne izbirata sredstev in metod. Zavedati se moramo, da politika ne sme biti sama sebi namen, biti mora sa-moomejevalna, predvsem pa usmerjena k povečanju družbene odgovornosti, katere cilj je sprejemati pobude civilne družbe, stroke in širše javnosti ter jih vključiti v odločanje. Izvoljeni smo bili od vas, dragi občani, in naša naloga je delati v vaše dobro, in to od najmlajšega do najstarejšega občana. Vseskozi si prizadevamo, da bi bilo naše delovanje v dobro občanov in naravnano v razvoj. Ob vsem tem pa opozarjam na pomen vrednot: poštenje, spoštovanje, pravičnost, delo, odgovornost, ki so še kako pomembne za kvalitetno sobivanje v družbi, občini.
Pred nami je občinski praznik, zato vam člani 00 Zares - socialno liberalni želimo, da ga lepo praznujete. Želimo vam dobro počutje in kvalitetno bivanje v naši občini.
Goran Bezjak sekretar 00 Zores - socialno liberalni
Kidričevo
Stovemlu l)udWi itranka
Spoštovani !
Rekli bi lahko, da se dogaja marsikaj nepotrebnega, kar nam greni življenje. Treba se je osvestiti in pričeti trošiti samo toliko, kot smo v stanju pridelati oziroma ustvariti, toliko lahko tudi pojemo. Neuravnotežena in nekontrolirana poraba nam je prinesla dejansko stanje in prezadolženost. Sprašujemo se, kdo je kriv in kaj storiti. Ukrepi so verjetno edina rešitev, da se stanje ustavi in preide pod nadzor normalnega trošenja in porabe tudi tam, kjer so dodane vrednosti nične, sproti pa pospeševati gospodarski potencial vključno z odpiranjem delovišč in zaposlovanja. Vlada se s takšnim načinom trudi, in če bomo vsi sodelovali, se nam obetajo boljši časi. Ti ukrepi se bodo močno poznali tudi na lokalnem področju, saj se sofinanc-erski delež znižuje, to pa pomeni, da se kolač tanjša, in s tem se bomo morali sprijazniti in še bolj racionalno porabljati proračunska sredstva. Časi so trenutno nepredvidljivi, občutljivi in neprijazni. Potrebno je stisniti zobe, zavihati rokave in skupno ter strpno zreti v prihodnost. Samo kritizirati, jamrati ni rešitev, mnogo stvari se mora urediti in vsi porabniki proračunskega denarja se moramo zavedati, da se ta porablja sorazmerno. Na celotnem področju lokalne skupnosti je potrebno upoštevati, da bo zadovoljstvo nekje razumno. V teh dneh občina Kidričevo praznuje svoj praznik, prav tako praznujemo vsi državljani Slovenije praznik državnosti. Zato, spoštovani občanke in občani, državljanke in državljani, vzemite si ta praznika za sebe in se posvetite temu praznovanju. Če že ne drugače, pa vsaj na občinski praznik pridite in podoživljajte praznični utrip in skupaj praznujmo ter se veselimo dosežkov. To so želje in povabilo na osrednjo prireditev v nedeljo, 24. 6. 2012, v Kidričevem.
Za Slovensko ljudsko stranko: Predsednik Mihael Žitnik
9
15. žegnanje konj v Župečji vasi
Kljub slabemu vremenu se je 22. aprila v Župečji vasi zbra- z lo lepo število ljubiteljev konj, -¿t ki so si prišli ogledat že 15. zaporedno žegnanje. Prisotne, P ki so se zbrali ob Sv. Juriju, zavetniku konj, je nagovoril tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Konj ima za človeka že od nekdaj zelo pomembno vlogo, pomagal mu je pri delu, dolga stoletja tudi kot v^^^ž prevozno sredstvo. V občini Kidričevo se zavedamo pomembnosti sožitja s konji, kar se kaže tudi skozi organizacijo prireditev, kot je tale." S temi besedami je župan pozdravil vse prisotne, zaželel uspešno leto vsem konjenikom ter se zahvalil organizatorjem prireditve, ki je bila izvedena v soor-ganizaciji s Turističnim društvom občine Kidričevo. Za pogostitev so poskrbeli mesarija Fingušt, župečke gospodinje s pecivom ter Vinogradništvo Krničar s svojo žlahtno kapljico. Konjarji so ob župnikovem blagoslovu konj iz rok župana prejeli tudi spominke na 15. žegnanje v Župečji vasi v obliki podkve, na kateri je bila slika vaške cerkve. Žegnanje so organizatorji popestrili še s tekmovanjem v metanju podkve v obroč, kije potekalo v dveh kategorijah - ločeno za jahače in vprege (kočije). Nagrado za zmagovalce je prispevalo podjetje av-toprevoznika Darka Dolenca iz Jablan. V kategoriji jahači so si prva tri mesta razdelili Roman Štumberger (1. mesto), Miran Teran (2. mesto) in Sebastjan Kovačec (3. mesto). V kategoriji vprege (kočije) je prvo mesto zasedel Boris Ja-kovic - BOC konji, drugo in tretje mesto je pripadlo Andreju Vogi in Branku Čehu.
Mojca Trafela
AH ste vedeli...
Konja so udomačili v Aziji 4000 let pred našim štetjem.
Osnovni načini premikanja so hod, kas in galop (od najpočasnejšega do najhitrejšega). Hod je hoja ali korakanje, pri kasu se istočasno premikata diagonalna para nog, pri galopu pa so kopita v nekem trenutku vsa dvignjena od tal. Vsi se delijo dalje, tako ločimo zbrani, delovni, srednji in pojačani kas, glede na položaj jahača pa še lahki kas, pri katerem jahač v zraku prestreže vsak drugi korak, in sedeči kas, pri katerem vedno obsedi.
Konji so rastlinojede živali, vendar niso prežvekovalci tako kot govedo in drobnica, čeprav imajo podobno prehrano. Imajo enodelen želodec in glede na velikost relativno dolga čreva. Pri prebavi celuloze jim pomaga mikrobna flora tankega črevesja. Hrane ne morejo izbljuvati, prebavne težave pogosto povzročijo koliko.
10
2. žegnanje konj v Mihovcah
V M ihovcah je bilo že drugo leto zapored organizirano žegnanje konj pri vaškem domu. Dogodek je bil organiziran na ju-rjevo - dan, ko goduje sveti Jurij, zavetnik konj. Kljub slabemu vremenu se je zbralo 32 konj s spremljevalci. Žegnanje je opravil g. župnik Janko Strašek. Po končanem blagoslovu so se konjeniki in obiskovalci okrepčali ob dobri kapljici in pojedini ter v dobrem vzdušju vztrajali do poznih večernih ur.
Stanko Medved
Foto: Branko Trčko
■v • v ■ «v v	• t v
Zajček isce jajček
V sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo smo članice otroških kreativnih delavnic DPD Svoboda Kidričevo izvedle otroške delavnice na velikonočno soboto na tržnici v Kidričevem. Udeležba je bila nad vsemi pričakovanji, tako otrok kot tudi odraslih, in prav vsi so z velikim navdušenjem sodelovali v vseh treh delavnicah. V prvi delavnici so okraševali jajčka iz stiropora. Najprej so jih nataknili na prebarvane palčke, jih nato premazali z lepilom in nanje polagali izrezane raznobarvne trikotne koščke moosgumija. Pri tej dejavnosti so morali biti strpni in natančni, ker so sicer koščki popadali z jajčk. V drugi delavnici so si iz kartona izrezali rože, ki so jih ovijali z barvno rafijo. Na koncu so nanje zvezali še zanke in tako so nastale rožice, ki so služile kot obeski oziroma okrasitev vej na mizi. V tretji delavnici so otroci s starši izdelovali zajčkova ušesa. Narisali so jih na barvni šeleshamer, izrezali in nato pritrdili na karton. Nanje so privezali elastiko, da so si jih otroci lahko nadeli na glavo. V času, ko so otroci ustvarjali, je velikonočni zajček na zelenici ob tržnici skril čokoladna jajčka, za kar je poskrbela ga. Zdenka Frank. Po končanih delavnicah so jih otroci z navdušenjem poiskali. Po odzivu sodeč smo prav vsi preživeli prijetno dopoldne.
Jožica Raca, vodja otroških kreativnih delavnic
11
Njiverški velikan
Kmalu po pustnem času je med njiverškimi pubeci padla ideja, da bi na cvetno nedeljo nesli k blagoslovu vaški presmec, ki bi bil nekoliko večji od običajnih presmecev. Teden pred 1. aprilom (cvetno nedeljo) smo se fantje skoraj vsak dan zbirali na domačiji pri Valentanovih in počasi začeli z izdelovanjem. Najprej je bilo treba narediti konstrukcijo, okoli katere se je izdeloval presmec, ter nabrati šibe in zelenje, kar pa ni bilo tako enostavno, saj smo želeli ostati zvesti tradiciji in uporabiti vsaj sedem vrst lesa. Tako smo uporabili: pušpan, mapriko, dren, čremso, forzicijo, žigelpan, mačice in vrbo. Vse zelenje smo povezali v 25 metrov dolg presmec, ki je tehtal tudi precej kilogramov. Izdelovalcev in nosačev presmeca nas je bilo 17, in sicer: Štefan Ferčec, Anej Ferčec, Simon Čuček, Simon Valentan, Davorin Valentan, Sebastijan Žnidar, Boštjan Kurež, Tadej Kirbiš, Tomaž Godec, Marko Godec, Franci Godec, Mitja Novak, Matej Novak, Robert Pleteršek, Žan Pleteršek, Marjan Zupanič in Ivan Drevenšek. Na sam praznik cvetne nedelje smo se zbrali ob 8. uri in presmec nesli peš skozi vas k blagoslovu v župnijsko cerkev Sv. Družine v Kidričevem. Po končani maši smo presmec prinesli nazaj v Njiverce in ga postavili pri vaški kapeli, kjer je bil na ogled vse do konca velikonočnih praznikov.
Njiverški pubeci
SKUPINA SOSEDNJI PRIJATELJI KIDRIČEVO Začetek aktivnosti ob šestletnici našega druženja
V	skupini Sosednjih prijateljev Kidričevo, kjer nas je trenutno včlanjenih 12 mladih, smo do sedaj bili že kar aktivni.
V	začetku tega leta smo izpeljali dva izleta, 30. aprila smo izpeljali svojo že šesto postavitev »mini« prvomajskega drevesa in v začetku meseca maja opravili pogovor z novinarko časopisa Večer, ki nas je predstavila v časopisu. Ob vseh dejavnostih, ki jih pridno izvajamo, raziskujemo in končujemo tudi našo raziskovalno nalogo z naslovom »Naj bo naselje prijazno mladim«. V tej nalogi je zajeta anketa, ki smo jo preko interneta poslali mladim iz naše občine in je na njo odgovorilo 83 mladih. Pogovarjali smo se tudi s policistom g. Brglezom in šolsko pedagoginjo go. Suzano Težak. Veseli pa smo, saj so se k pisanju naloge z literarnimi deli vključili tudi učenci OŠ Kidričevo. Če bo vse po sreči, bomo našo skupino in nalogo predstavili v prihajajočem mesecu juniju g. županu in ostalim gostom. Cilj naše skupine je, da se podobno misleči prijatelji iz naselja in občine na primeren - pozitiven način družimo, z željo izboljšati jutri mladih v našem naselju.
Žan Jerenko, voditelj SPK
12
Prvomajska prireditev v Njivercah
Kot je v našem kraju že tradicija, smo tudi letos člani ŠD Njiverce v sodelovanju s Krajevnim odborom Njiverce organizirali prireditev ob 1. maju - prazniku dela. Še posebej se nam je zdelo pomembno, da obeležimo ta dan v času, ko je na trgu vsesplošna kriza glede pomanjkanja dela in brezposelnosti, in se spomnimo na vse tiste, ki kljub težkim časom trdo delajo. Sama prireditev se je pričela 30. aprila ob 16.30, ko smo začeli postavljati majsko drevo. Po postavitvi drevesa so se pričele igre za otroke. Otroci so se najprej preizkusili v zumbi, nato pa še v vlečenju vrvi in skakanju v vrečah. Po končanih igrah smo vse otroke pogostili z malico, pijačo in sladkarijami. Po igrah so nas presenetili pokači iz Kicarja, ki so nas spomnili na star običaj pokanja ob tem prazniku. Proti večeru se je začel srečelov. Pripravili smo nekaj manj kot 600 raznovrstnih dobitkov, s tremi bogatimi glavnimi nagradami (počitnice na otoku Pagu, karte za kopanje v Grand hotelu Primus in karte za aerobiko). Ves čas prireditve so se obiskovalci lahko okrepčali z bogračem, kranjskimi klobasami in toplo svežo gibanico. Ker je bil res vroč sončni dan, pa seveda ni smela manjkati niti hladna pijača. Za veselo vzdušje so ves čas skrbeli mladi fantje iz ansambla Refren, mi pa smo ob zvokih domače glasbe skupaj zapeli in zaplesali. Celotne prireditve se je udeležilo veliko domačinov in ljudi iz okoliških krajev, ki so se veselili z nami vse do poznih nočnih ur.
Za uspešno izvedeno prireditev bi se ob tej priložnosti radi zahvalili celotnemu kolektivu športnega društva, krajevnemu odboru, vsem sponzorjem in obiskovalcem, ki so vsak po svoje prispevali k veselemu druženju.
ŠD Njiverce
DAN INVALIDOV IN BOLNIKOV OBČINE KIDRIČEVO
VABILO
Občina Kidričevo in društvo »INVALID« Kidričevo ob praznovanju 1. dne invalidov in bolnikov občine Kidričevo vabita na kulturno prireditev, ki bo v nedeljo, 17. 6. 2012, ob 13. uri v dvorani restavracije PAN v Kidričevem.
Na prireditev ste vabljeni vsi invalidi in bolniki občine Kidričevo, ne glede na članstvo v društvih, svojci in ostali občani.
Vabi organizacijski odbor Dl Kidričevo
13
V nedeljo 29. aprila so prvomajsko drevo postavljali tudi v Župečji vasi.
»■.v,;/ .
I Foto: Marjan Breznik\
Predsednik Vlade obiskal Kidričevo
Vlada RS, oblikovana v začetku letošnjega leta, je z izvajanjem svojega programa obiskov regij pričela 17. in 18. aprila prav v naši občini. Tak način dela so izvajali že v prejšnjem mandatu, tako je bil njen zadnji obisk na našem območju v letu 2007. Program obiskov regij je naravnan po načelu posvečanja več časa in pozornosti tistim regijam, kjer do sedaj obiskov ni bilo veliko in kjer je stanje slabše v primerjavi z ostalimi. Gospodarska kriza, ki je na našem območju prisotna že kar nekaj časa, pušča svoj negativni pečat, kar se odraža na vseh področjih družbenega delovanja in posledično pomeni vedno večjo brezposelnost, zmanjšanje investicij ter manj denarja tako za zasebni kot tudi za javni sektor. Prvi dan obiska ptujsko-ormoške regije si je predsednik Vlade Janez Janša ogledal podjetje Boxmark Leather d.o.o. Spremljal ga je mag. Uroš Rožič, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Oba je v prisotnosti župana občine Kidričevo Antona Leskovarja ter predsednice 00 SDS Kidričevo Nuše Ferenčič sprejel direk-
tor podjetja Marjan Trobiš s sodelavci. Predsednik Vlade si je ogledal proizvodne prostore, se pogovoril z zaposlenimi, obisk pa zaključil s sestankom v ožjem krogu. V sredo, 18. aprila, je Vlada obisk nadaljevala na Ptuju, nato pa po posameznih občinah v ptujsko-ormoški regiji, kjer so se predstavniki le-te, ministri in državni sekretarji, sestajali s predstavniki različnih občin. Obiskali so tudi nekaj pomembnejših podjetij v naši regiji. V okviru teh aktivnosti je občino Kidričevo obiskal tudi Peter Stavanja, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Seznanil se je s problematiko posodobitve vojaškega strelišča v Apačah ter si ogledal skladišče in strelišče Slovenske vojske. Vlada RS je svoj obisk zaključila v Viteški dvorani ptujskega gradu, kjer je potekalo srečanje z župani, gospodarstveniki, poslanci DZ, svetniki DS in ostalimi zainteresiranimi s ptujskega območja. Na tem srečanju so bili s strani Vlade prisotni predsednik le-te, Janez Janša, mag. Radovan Žerjav, minister na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Janez Šuštaršič, minister na Ministrstvu za finance, in Peter Stavanja, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Srečanje na ptujskem
gradu je potekalo v duhu perečih problemov sedanje krize, ki sega v vse pore vsakdanjega življenja. Izpostavljeni so bili problemi lokalnih skupnosti, gospodarstveniki so predstavili težave pri pridobivanju finančnih sredstev, ustreznih kadrov, dolgotrajnem urejanju birokratskih zadev ... Vlada je predstavila svoje rešitve, ki jih je glede na trenutno situacijo v državi sicer težko razumeti, pa vendar so nujni. So kot grenka tableta, ki jo je potrebno pogoltniti, zavedajoč se, da le tako lahko naša država ponovno »ozdravi«. Sedanja vladna ekipa se je reševanja krize lotila, zavedajoč se, da ti ukrepi pri ljudeh ne bodo priljubljeni. Če so nam ti ukrepi všeč ali ne, pa se moramo ob vsem tem vprašati, kaj se bo zgodilo, če ustreznih ukrepov, kijih predlaga Vlada, ne bomo podprli. Kako dolgo bo Slovenija še zdržala? Živimo v času, ko si že dolgo podajajo roko delavec, ki je pred meseci izgubil službo, upokojenec, ki uživa svojo skromno, a zaenkrat zanesljivo pokojnino, mladenič, ki že leta išče prvo zaposlitev, študent, ki je vpisal magisterij, ker nima drugega dela, in zaposleni v javnem sektorju, ki nas učijo, vzgajajo, zdravijo in varujejo. Imejmo upanje, da nas onkraj preizkušenj, ki nas čakajo z uvajanjem varčevalnih ukrepov, čaka boljša prihodnost, ki si jo vsi želimo.
Nuša Ferenčič Predsednica 00 SDS Kidričevo
Zlato priznanje za flavtistko Medejo Unuk
Letos je od 29. 3. do 1. 4. 2012 v okviru Univerzitetnega pihalnega orkestra Ljubljana potekalo že četrto mednarodno tekmovanje in festival Svirel za soliste in komorne skupine inštrumentov pihal, trobil in tolkal v Štanjelu na Krasu. Skupno s korepetitorji je bilo na letošnji Svireli ca. 350 glasbenikov iz 9 držav: Avstralije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Poljske, Slovenije, Srbije, Uzbekistana. Žirijo so sestavljali mednarodno uveljavljeni koncertanti oz. profesorji, ki so bili tudi mentorji mojstrskih tečajev oz. seminarjev. Tekmovanja seje udeležila tudi naša občanka Medeja Unuk, flavtistka četrtega letnika Akademije za glasbo Ljubljana, pod mentorstvom prof. Mateja Zupana ter osvojila 97 točk ter zlato priznanje.
V okviru MO Ptuj - Poletje na Ptuju - in ZGŠ Sv. Petra in Pavla Ptuj ste lepo vabljeni na samostojni koncert flavtistke dne 15. 6. 2012 ob 19.30 v refektorij minorit-skega samostana Ptuj.
Mojca Trafela
Ples in pesem pod lipo...
Lipa je bila včasih središče vsega pravnega, političnega in družabnega dogajanja na vasi in v mestu. Ljudje so živeli v sožitju z naravo, običaji, prazniki, pesmijo in plesom. Danes temu ni več tako. Vse več je dela in vse manj časa, da bi si s pesmijo in plesom napolnili dušo. Na območnem srečanju folklornih skupin, POD LIPO, 11. in 12. maja 2012, ki ga je organizirala Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj v sodelovanju z OŠ Cirkovce, so nas skupine, ki z veseljem do petja in plesa ohranjajo pretekli način življenja, popeljale v te čase. Z zanimivimi in kvalitetnimi odrskimi postavitvami, ki so nastale v zadnji sezoni, so se predstavile: FS VDC Sožitje Ptuj, FS PD »Ruda Sever« Gorišnica, FS Vinko Korže - veterani PD Cirkovce, FS FD sv.
Martina občine Hajdina, FS Rožmarin FD Rožmarin Dolena, FS Bolnišnica Ptuj DPD Svoboda Ptuj, FS KD Cirkulane, starejša in mlajša FS FD Lancova vas, FS Vinko Korže PD Cirkovce, FS Riplenka ZUDV Ormož DE VDC Ormož, FS FD Pobrežje, FS KD Rogoznica, FS KPD Stoperce in FS FD »Anton Jože Štrafela« Markovci. Srečanje je spremljala Klavdija Žabot, ki je pri analizi programa skupin upoštevala izbor plesov, plesno priredbo, izvedbo, pevski program, inštrumentalnoglasbeni program, rekvizite, odrsko igro in kostumsko podobo. Na osnovi teh kriterijev je izbrala skupine (FS Vinko Korže PD Cirkovce, FS KD Rogoznica, starejša in mlajša FS FD Lancova vas) za Regijsko srečanje folklornih skupin, ki bo v Podgorcih 3. junija 2012.
Planinski izlet na Urši j o goro
V soboto, 19. 5. 2012, sem zgodaj vstal, pozajtrkoval in se odpravil v šolo. Tam so že čakali planinci OŠ Cirkovce, s katerimi smo se skupaj odpravili na planinski izlet na Uršljo goro. Z avtobusom smo se kar dolgo vozili na Koroško. Pri koči na Naravskih Ledinah smo izstopili. Pripravili smo se za pohod. Na začetku se je pot kar hitro vzpenjala. Med potjo nam je vodička povedala dve legendi. Prva je bila o povodnem možu, druga pa o Urški. Kar hitro smo zagledali tudi sneg in občudovali cvetoče encijane. Po dveh urah in pol smo prišli do vrha Uršlje gore, to je 1699 metrov. Na vrhu sta postavljena križ in antena. Od tukaj je bil zelo lep razgled. S seboj sem imel daljnogled, s katerim sem videl Karavanke in Julijske Alpe. V ozadju se je videl tudi Triglav. Nato smo se spustili do koče, kjer srno malicali, pisali dnevnike, se kepali in si ogledali cerkev. Po isti poti smo se vračali proti avtobusu. Na izletu mi je bilo všeč, ker sem srečal tudi prijatelje iz drugih šol. Bil sem zelo navdušen, ker smo se kepali na vrhu, in to sredi maja.
Lovro Lozinšek, 4. a OŠ Cirkovce
Nadarjeni učenci obiskali Prago
V sredo, 18. aprila, smo se nadarjeni učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ Cirkovce skupaj z učitelji odpravili na strokovno ekskurzijo v Prago. Ob 22. uri smo iz Kidričevega krenili proti Cirkovcam, kjer so se nam na avtobusu pridružili cirkovški učenci. Na avtobusu smo se zelo zabavali, zato je pot hitro minila. Ob 8.30 smo prišli v Prago, kjer smo najprej pomalicali, nato pa se odpravili v gimnazijo Mensa. Gimnazija Mensa je edina šola na svetu, ki je dobila posebno pooblastilo organizacije Mensa, da lahko šola nadpovprečno inteligentne otroke. Razdelili smo se v skupine ter prisostvovali pri različnih urah pouka ter pozneje tamkajšnji pouk primerjali z našim. Po končanem pouku smo izvedli naš vnaprej pripravljen kratek kulturni program. Ob 12.30 smo imeli kosilo. Po kosilu smo se odpravili v hostel, kjer smo imeli uro in pol časa za počitek. Po počitku smo se peš odpravili v mesto in spoznavali lepote Prage. Imeli smo tudi odmor, da smo lahko nakupili spominke in pojedli večerjo. V hostel smo se vrnili zelo pozno, zato smo kar popadali v postelje. Naslednji dan smo v hostlu imeli zajtrk, ob devetih pa smo odšli iz hostla. Načrtovan smo imeli ogled
Ogledali smo si panoramo mesta in katedralo svetega Vita. Sprehodili smo se po najbolj romantični ulici v Pragi in po Karlovem mostu ter se dotaknili kipov, ki prinašajo srečo. Kasneje smo se v gimnazijo Mensa zapeljali na kosilo. Ko smo
zjutraj. To potovanje na Češko je bilo eno od najlepših doživetij. Naše prijateljske vezi so se še okrepile, spoznali smo nove prijatelje in videli čudovito mesto.
Nika Kopajnik, 8. b
Pevski zbor OŠ Cirkovce jeseni na regijsko zborovsko tekmovanje
mesta s tamkajšnjo turistično vodičko v angleškem jeziku. Z avtobusom smo se odpeljali do centra mesta, izstopili ter se odpravili do Hradčanov, srednjeveškega mestnega jedra, ki se nahaja na vzpetin-ici v samem središču starega dela Prage.
se okrepčali, smo odšli na avtobus ter se odpeljali do nakupovalnega središča »Šestka«, kjer smo imeli uro časa za zadnje nakupe na Češkem. Po nakupovanju smo se odpravili na dolgo pot proti domu. Domov smo se vrnili ob 2. uri
Združeni otroški in mladinski pevski zbor OS Cirkovce pod vod- je, ki bo jeseni. V zboru prepevajo otroci mladinskega zbora, stvom zborovodje Marjana Krajnca se je v mesecu marcu udeležil ob tej priložnosti pa so se jim pridružili tudi pevci 3. in 4. raz-območne revije, ki je bila v Grajeni. Nastop je bil zelo uspešen, saj reda. Na reviji so se predstavili z raznovrstnim in razgibanim so pevci dodobra ogreli dlani poslušalcev, strokovna ocenjevalka in programom; izvedli so ambientalno zvočno skico TIČE Alda selektorica pa je zbor predlagala za regijsko zborovsko tekmovan- Kumarja, jazzovsko obarvano HALLO DJANGO Ulricha Fuhreja,
pri kateri sta za instrumentalno spremljavo poskrbela Aljaž Dobnik na bas kitari in Žiga Brglez na bobnih, ter slovensko ljudsko FSE, KAJ LAZI, katere priredbo je napisal kar zborovodja sam. Po besedah zborovodja Marjana Krajnca zbor čaka zelo delovna in pestra jesen. Razen sodelovanja na zborovskem tekmovanju načrtujejo tudi snemanje nove zgoščenke, na kateri bo predstavljena kompletna glasbena dejavnost na šoli, v predprazničnem veselem decembru pa bodo pripravili tudi promocijski koncert.
Ivan Kojc
V začetku leta smo v GZ Kidričevo začeli z izobraževanjem gasilcev za »Vodjo enote«. Na tečaj se je prijavilo 24 kandidatov. Ker pa je potrebno pri takšnih izobraževanjih resno sodelovati, je na koncu tečaja ostalo le 10 kandidatov, ki so uspešno opravili tako teoretični kot praktični del izpitov ter pri tem izdelali operativno taktično delo. Praktične vaje smo izvajali 5. maja na Igu. Ne gre zanemariti dejstva, da so kandidati pri praktičnih vajah na Igu (kjer je gasilska šola tako za poklicne kot prostovoljne gasilce) izkusili, daje potrebno opravljati več vaj, saj smo samo tako potem bolje »podkovani« na intervenciji. Kljub temu pa vsem novim »nižjim častnikom« iskrene čestitke, saj vemo, da samo še gasilci opravljamo aktivnosti - od izobraževanj, vaj, tekmovanj ter nenazadnje intervencije - v svojem prostem času in za edino plačilo HVALA!
Jože Kancler, poveljnik GZ Kidričevo
FLORJANOVA NEDELJA
6. maja smo se gasilci Gasilske zveze Kidričevo zbrali pri tradicionalni »Florjanovi« maši, ki je bila letos v cerkvi Sv. družine v Kidričevem. Zbralo se nas je kar veliko število, saj praznujemo Sv. Florjana kot zavetnika gasilcev. Ker imamo v Gasilski zvezi Kidričevo tri fare, se slovesnost praznovanja dogaja vsako leto v drugi fari. Po končani sv. maši so nas gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Talum pogostili, za kar se jim prisrčno zahvaljujem. Ravno tako pa nam je služilo vreme, saj je bilo kar prijetno toplo. S tem smo zaključili s praznovanjem, nadaljujemo pa ga naslednje leto v Cirkovcah.
Jože Kancler, poveljnik GZ Kidričevo
ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA ZA VODJO ENOTE
Gostilna in Pongrce
Malokdo ve, da je bila v Pongrcah nekoč gostilna. Res pa je, da je gostilna KOROŠEC, kakor se je imenovala, takrat spadala pod Šikole. Katastrska meja med Šikolami in Pongrcami teče pred hišnima številkama Pongrce 32 in 31. Prej Šikole 43 in 44 (hiši Vek-Širovnik in Lah), gledano iz vasi proti železnici oziroma Šikolam. Ti hiši sta do okrog leta 1955 spadale pod Šikole. Je pa krivda takšne delitve proga železnice, ki je nekako te hiše odrezala od Šikol, gradnja železnice Pragersko-Ptuj. Ti dve hiši sta takrat postali Šikolam nekakšen privesek, saj so bili prebivalci teh hiš vsakodnevno bolj vezani na Pongrce kot na Šikole. Iz tega razloga so se okrog leta 1955 dogovorili, da priključijo hiši k Pongrcam. In tam, kjer je danes Pongrce 32, je bila pred drugo svetovno vojno gostilna Korošec v Šikolah. Dobro-voljnost, ljubezenske avanture in bolezen žene gostilničarja so pripeljale gostilno v stečaj, kot temu lepše rečemo. Hišo je leta 1939 rešil vaščan, mizar Franc Lah - Koc, in jo kupil z dolgovi in ostarelim
gostilničarjem Korošcem. Seveda gostilne ni več odprl, pač pa se je usmeril v svoje mizarstvo. Z ženo Marijo Pauman -Cipkovo, prav tako Pongrčanko, sta nato mizarila in kmetovala do njegove smrti. Od takratne hiše ni ostalo nič več, na tem mestu pa sedaj stoji tudi že kar nekaj let stara hiša Lahovih naslednikov. Je pa še danes ta del vasi Pongrc KO Šikole. Seveda je ves pongrski del šikolskega
katastra od katastrske meje KO Pongrce pa do železnice že tudi pozidan. Slika, ki pokaže, kako je gostilna Korošec izgledala, je nastala verjetno okrog leta 1925, ko je gostilna še dobro cvetela. Žal oseb ne poznamo, mogoče pa se le najde kdo, ki bi katerega spoznal. Bilo bi zanimivo. Torej tudi Pongrčani so se znali včasih poveseliti po gostilnah!
Franc Lah
Gostilna Koiošec v Šikoljah.
NK ALUMIND bo v tekmovalni sezoni 2012/2013 član elitne 1. SNL
NK Aluminij je že drugič zapored osvojil prvo mesto v drugi slovenski nogometni ligi. Uspeh je predvsem rezultat dobrega dela trenerja in igralcev ter vseh, ki tako ali drugače prispevajo k obstoju kluba. Kot je v izjavi za javnost povedal Dejan Levanič, predstavnik za stike z javnostjo NK Aluminij, imajo v klubu jasno strategijo in vizijo delovanja že dolga leta. Poudarek dajejo ustvarjanju kvalitetnih pogojev, ki omogočajo čim večjemu številu mladih, da lahko igrajo nogomet. Te politike tudi v prihodnje ne bodo spreminjali.
Odločitev za vstop v prvo ligo vsekakor ni bila lahka, predvsem ker je za ta korak potrebna tudi močna finančna osnova. Največji pokrovitelj, skupina Talum, je ob odločitvi glede vstopa v prvo nogometno ligo pojasnil, da za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev, ne samo za igranje, temveč tudi za vso infrastrukturo, ki je za igranje kluba v prvi nogometni ligi potrebna, trenutno nima možnosti. "To razumemo in se Talumu istočasno zahvaljujemo, da vsa ta leta vztraja s klubom, podpira razvoj kluba in po svojih zmožnostih veliko pomaga," v izjavi za javnost navaja Levanič. Za vstop v prvo ligo se je vodstvo kluba odločilo po tehtnem premisleku in pogovoru z igralci, zavedajoč se, da bo v prihodnje potrebno poiskati tudi dodatne vire financiranja, sponzorje. V preteklih tednih so v NK Aluminij že pridobili nekatere nove sponzorje, odpirajo pa vrata tudi drugim. Zagotovitev dodatne infrastrukture, ki je eden izmed pogojev sodelovanja v prvi nogometni ligi, se lahko po dogovoru z NZS Slovenije izpolni postopoma.
Nogomet vas spremlja že vse življenje. Kakšna je vaša športna zgodovina in kako se znajdete na zelenicah NK Aluminij Kidričevo?
Nogomet me spremlja že od malih nog, ko sem veliko časa preživel na nogometnih igriščih NK Železničarja iz Maribora, katerega član sem bil do članske kategorije, v kateri sem igral eno sezono. Nogometno pot sem zaključil v Avstriji, kjer sem tudi začel s trenerskim delom. Kasneje sem dobil delo v NK Železničar kot trener mlajših kategorij, vendar sem kmalu zatem zaradi slabih pogojev dela odšel v NK Maribor, kjer sem najprej prevzel ekipo starejših dečkov, zatem pa ekipo kadetov, ki sem jo vodil 8 oziroma 9 let.
Kdaj in kako ste začeli z delom v NK Aluminij Kidričevo?
V	Kidričevo sem prišel pred petimi leti na povabilo takratnega vodje nogometne šole Simona Vidoviča. Člansko ekipo sem prevzel pred dvema letoma in pol, po zamenjavi takratnega trenerja. Stanje v moštvu je bilo zadovoljivo, primerno stanju, kakršno je normalno, kadar rezultati niso najboljši. Igralci so moj način dela kar hitro sprejeli.
V	NK Aluminij ste dosegli vidne rezultate. Jih lahko opišete?
Moram reči, da smo v drugem delu sezone 2009/2010 dosegli izjemen napredek v igri in prav zaradi tega smo zmagovali z veliko razliko in zabeležili uvrstitev na tretje mesto, samo eno točko za mestom, ki je vodilo v dodatne kvalifikacije za prvo ligo. V naslednji sezoni smo po slabšem začetku do konca prvenstva lovili vodilne ekipe, jih prehiteli in osvojili prvo mesto, ki pa nas žal
Intervju:
Bojan Flis, trener NK Aluminij
ni popeljalo v prvo ligo zaradi odločitve in razlogov, ki so vsem znani. V tej zadnji sezoni nam je uspel velik rezultat, ki nam je predčasno zagotovil prvo mesto z velikim naskokom. Rezultat in odločitev vodstva kluba sta nas pripeljala v željeno prvo ligo.
Kaj menite, kako bo ta vstop v prvo nogometno ligo vplival na promocijo nogometa v občini in njeni okolici?
Odločitev, da gremo v prvo ligo, je velika reklama za nogomet v Kidričevem, bližnji in širši okolici. Pomeni, da se bo še več mladih odločilo za igranje nogometa v nogometni šoli NK Aluminij, nogometni šoli prvoligaša. Z večjim številom mladih igralcev lahko pričakujemo večje število kvalitetnejših igralcev, ki bodo zagotavljali obstoj kluba v prvoligaški konkurenci s finančnega in kadrovskega vidika. Ambicije mladih igralcev so velike, in če bomo uspeli ostati stabilen prvoligaš, jim bomo zadostili. To je moje mnenje.
Kaj pričakujete od naslednje sezone, kje vidite NK Aluminij v sezoni 2012/2013?
Naš cilj je obstanek, ki si ga bomo morali priboriti s kakovostno igro in borbenostjo, in na tem bomo tudi delali. Sem zagovornik načrtnega in kakovostnega dela in le-to nam bo omogočilo, da z igralci, ki jih imamo, in s pomladkom, ki bo prišel, dosežemo zastavljeni cilj - biti stabilen prvoligaš. Z vodstvom smo se dogovorili, da bomo igrali pod istimi pogoji in z enakim kadrom, tako da proračun v zvezi s kadrom ostane enak. Res je, da imamo vsi trenerji želje po določenih okrepitvah, s čimer bi lažje zagotovili cilje (v našem primeru obstanek v prvi ligi), vendar se tudi zavedamo, da v teh kriznih časih lahko ostanemo le pri željah.
Kaj menite o vodstvu kluba?
Vodstvo kluba je vložilo veliko truda in energije v to, da so zadostili licenčnim pogojem za igranje v prvi ligi. Hvaležni smo jim, da so storili ta korak in nam vsem skupaj omogočili, da se spopademo z novim izzivom in naredimo korak naprej.
Vsako dobro moštvo ima tudi svoje navijače. V nekaterih slovenskih klubih so te navijaške skupine zelo močna podpora na tribunah - dejansko 12. igralec ekipe. Kako je s tem v Kidričevem? Vsak klub potrebuje navijaško skupino, stalne spremljevalce, ob katerih se zagotovo vsaka ekipa bolje počuti, saj čuti določeno podporo. Mi je žal še nimamo. Upamo pa, da bomo z dobrimi igrami in doseženimi rezultati navdihnili navijače, da bodo v čim večjem številu podpirali naše fante na igriščih in jim vlivali samozavest ter moč, ki sta potrebni za dobro in učinkovito igro.
Mojca Trafela
Dan druženja in gibanja vseh generacij
V soboto, 12.5.2012, smo se zbrali na dvorišču OŠ Cirkovce z namenom, da skupaj preživimo dopoldan v športnem, družabnem, zabavnem in humanitarnem duhu. Dan druženja in gibanja vseh generacij pod imenom Šport špas smo že peto leto zapored organizirali učitelji in učenci OŠ Cirkovce, tokrat v sodelovanju s športnim društvom Cirkovce, ki nam je pomagalo pri pripravi in vodenju športnih iger, gasilskima društvoma Jablane in Starošince, ki sta nas spremljala in skrbela za našo varnost na cesti, kjer smo rolali in kolesarili, ter plesno šolo Ella, kije poskrbela za vse, ki so bili željni znanja novih plesnih korakov. Zjutraj nas je najprej nagovorila gospa ravnateljica in nam zaželela prijeten dopoldan, hkrati pa nas tudi opozorila, naj vsi poskrbimo za varnost nas samih in ostalih sodelujočih. Nato so se sodelujoči razdelili v štiri skupine po svojih interesih. Prva skupina seje odpravila na pohod skozi vas, med njivami in ob potoku. Druga skupina se je v spremstvu gasilskega avtomobila s kolesi odpravila na potep po vaških cestah, tretja skupina se je na nekoliko krajšo traso podala z rolerji prav tako v spremstvu gasilskega avtomobila. Četrta skupina pa je poskrbela, da je vse sodelujoče po povratku na šolsko dvorišče pričakala pestra in okusna malica. Izbirali smo lahko med kruhki s klobaso, ribjim ali avokadovim namazom, sirčki in ovsenimi kruhki ter sadnimi nabodali. Ob nepogrešljivi vodi so nam ponudili še več vrst limonad. Drugi del prireditve je bil organiziran na šolskem igrišču in je bil namenjen druženju vseh prisotnih. Tudi tukaj je bilo poskrbljeno za več dejavnosti. Najmlajši so se lahko preizkusili na poligonu, v igri »med dvema ognjema«, v igrah, ki so se jih nekoč igrali njihovi starši (ristanc, ukradi zemljo, gumitvvist, gnilo jajce, barvice ...), v ustvarjalni delavnici z naslovom Inovativna žoga, kjer so izdelali olimpijski znak iz žog, ter v plesni delavnici, kjer so se pripravljali za plesni nastop ob koncu prireditve. Nekoliko starejši učenci pa so se pomerili v mini nogometu, mini rokometu, mini odbojki in mini košarki. Tekmovalci so bili razdeljeni v skupine s po tremi tekmovalci in po starostnih kategorijah. Tekmovali so po sistemu vsaka skupina z vsako, dokler ni žoga »pobegnila« v avt oziroma ni bil dosežen zadetek. Vsaka skupina je tekmovala v vseh štirih športnih panogah. Ves čas je prireditev potekala ob zvokih glasbe, ki so si jo izbrali učenci sami. Ob koncu druženja smo podelili še diplome najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu ter najštevilčnejši družini, ki seje udeležila prireditve, razglasili pa tudi zmagovalne ekipe v posamezni starostni kategoriji. Nato smo še pogledali, kaj so naredili v ustvarjalni delavnici ter kaj so se naučili v plesni delavnici. Po odzivih sodeč je prireditev uspela, saj so se tako učenci kot vsi ostali, ki so sodelovali, zadovoljni in nasmejani odpravili domov in obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo.
profesor športne vzgoje Tomaž Vindiš
n
Evropa v šoli
Foto: Saša Peršoh
Pičli dve sekundi
Bil je lanski avgust, ko sem izvedel, da grem na kolesarsko tekmovanje vse Evrope v Berlin. Teden pred tem tekmovanjem smo z družino odšli na poletno letovanje v Terme 3000 oz. Moravske Toplice. Prva dva dni nisem vozil kolesa, ki sem ga vzel s sabo. Tretji dan sva z očetom odšla s kolesi do drugega največjega mesta v Avstriji Gradca. Naredila sva 135 km. Sledilo je kosilo in popoldansko kopanje v termah. Naslednji dan sva se odpeljala s kolesi domov in nazaj. Kilometrov je bilo nekaj čez 100. Nato sem imel dva dneva prosto. Izkoristil sem ju za celodnevno kopanje, saj je potem sledilo potovanje do središča Berlina. Zjutraj me je oče zbudil ob pol treh. Odpeljala sva se do Kranja, kjer so me čakali nekateri sotekmovalci. Ob petih smo prešli iz Slovenije v Avstrijo, nato mimo Salz-burga in ob enih popoldan smo prišli v Nemčijo. Peljali smo se mimo Munchna in približno ob sedmih zvečer prispeli v predmestje Berlina, kjer smo si ogledali progo kronometra. Kronometer je kolesarska disciplina, kjer vsak tekmovalec prevozi določeno dolžino. Zmaga pa tisti, ki to dolžino premaga v najkrajšem času. Po ogledu smo odšli v naš hotel. Tam smo prenočili in napočil je dan, ko se začne to veliko tekmovanje. Že takoj zjutraj sem začutil, da so noge dobro pripravljene in spočite ter da je moja motivacija po uspehu zelo velika. Prišli smo na kraj dogodka. Preoblekli smo se v reprezentančne kronometrske drese in se začeli ogrevati. Moj start je bil ob 14. uri 30 minut in 30 sekund. Bila je ura 14.20, ko sem odšel na start. Startal sem odlično. Po prvi polovici 10 km dolgega kronometra sem vodil pred tedaj vodečim za 5 sekund. Nato sem hitrost zmeraj boJj stopnjeval in v cilj prišel prvi. Potem pa meje zadnji tekmovalec, ki je startal, prehitel za pičli 2 sekundi. Moji občutki po kronometru so bili odlični, malo pa je bilo tudi žalosti zaradi dveh sekund. Nato je sledila druga etapa, ki je bila zelo težka. Bilo je 35 km in od tega polovico klanca. Bili so trije krogi. Prvi krog sem odpeljal prvi. Tedaj sem bil skupno že vodilni, saj sem prejel odbitek časa, ker sem prvi pripeljal krog. 2. krog sem odpeljal z rezervo, nato je bil zadnji krog. Iz zadnjega ovinka sem prišel na drugi poziciji.. Pred mano je bil neki Nizozemec. 250 m pred ciljem, ki je bil v rahlem vzponu, smo začeli sprintati za zmago. Na koncu seje zame izšlo kar dobro tretje mesto. Naslednji dan je sledila zadnja, tretja etapa. Odpeljati smo morali 20 krogov po kilometer in pol. Bila je zelo dolga in hitra tekma, kar dokazuje povprečna hitrost 42 km/h. Tekma je bila tudi tehnično zahtevna, saj je potekala po glavnih ulicah Berlina. Končal sem jo na petem mestu. Sledila je podelitev nagrad za najboljše. Ekipno smo bili odlični 3, še boljši pa sem bil v skupnem seštevku, saj sem končal na drugem mestu! Za zmagovalcem Nizozemcem sem zaostal za 10 sekund. Še tisti dan smo se odpravili proti domu. Ko sem prišel domov, sem ugotovil, da sem poln zadovoljstva, saj sem vedel, da sem dal vse od sebe in da je kolesarstvo del mojega življenja.
Luko Sagadin, 7. razred OŠ Cirkovce Mentorica: Kristina Bauman
Naslov letošnjega natečaja Evropa v šoli je bil Ti meni modrost - jaz tebi radost. V OŠ Cirkovce smo najprej pripravili šolski natečaj, izbrane likovne in literarne izdelke pa poslali regionalnemu centru Spodnje Podravje. Na regionalnem nivoju so bili izbrani likovni izdelki učenk 1. razreda Karin Medved in Lare Erhatič ter literarni izdelki Lare Perkovič iz 4. razreda, Nuše Bračko iz 5. razred in Ajde Lah iz 8. razreda. Zaključna prireditev natečaja je bila 9. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je Ajda Lah prejela nagrado za 2. mesto na državnem nivoju.
Kristina Baumon
Športni dan - rolanje
V prvem razredu OŠ Cirkovce so bili učenci zelo aktivni pri urah športne vzgoje. Veselili so se iger z žogo, s kolebnicami, z obroči, baloni, s palicami in tudi vaj, ki so jih izvajali brez pripomočkov. Že v oktobru pa so se učenci udeležili plavalnega tečaja, ki so ga opravili eni bolj, drugi malo manj uspešno. V mesecu ljubezni so učenci k uram športne vzgoje občasno prinašali rolerje. Skupaj smo se naučili pravilno obuti rolerje, si nadeti čelado in ščitnike. In hop, že so bili pripravljeni na učenje rolanja. Naučili so se varne vožnje z rolerji, ustavljanja, pa tudi na igre nismo pozabili. In za piko na i smo na šolskem igrišču izvedli športni dan - ROLANJE. Bil je čudovit sončen dan, učenci z učiteljicama dobro razpoloženi in pripravljeni na akcijo. Za začetek smo se dobro ogreli, nato smo ponovili vse, kar smo se naučili v prejšnjih urah. Po malici so učenci svoje znanje preverili v vožnji med stožci, v rolanju po eni nogi in čepe pod oviro. Vsi smo bili prijetno utrujeni, hkrati pa zadovoljni, saj so naloge, ki so jih učenci uspešno opravili, priznane za projekt Zlati sonček, v katerem sodelujemo.
Mateja Lompret
Praznovali smo dan šole
V	tednu po veliki noči smo na OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in podružnici Lovrenc praznovali dan šole. Odvijale so se različne aktivnosti.
V	torek, 10. 4. 2012, smo se prvo šolsko uro zbrali v večnamenskem prostoru, kjer smo se udeležili kulturne prireditve ob otvoritvi likovne razstave. Učiteljica likovne vzgoje Irena Tušek je spregovorila o nekdanjih srečanjih prijateljstva ter o likovni razstavi, ki jo je odprla ravnateljica Alenka Kutnjak. Slavnostna govornica je bila ga. Jelka Rajher, upokojena učiteljica in podravnateljica naše šole, ki je povedala veliko zanimivega o šoli in šolanju v tedanjem času.
V	sredo, 11. 4. 20127 je 1. šolska ura potekala malo drugače kot običajno, saj smo se učenci višjih razredov prelevili v učitelje in poučevali mlajše učence, kar je bila nepozabna izkušnja.
V	četrtek, 12. 4. 2012, smo učenci v šolo prinesli razredne fotografije naših staršev, starih staršev, fotografije s kulturnih in športnih prireditev, tekmovanj,
ki so potekala na naši šoli. Fotografije smo skrbno pregledali, se ob njih pogovorili in tudi nasmejali ter jih kronološko razporedili na plakat. V petek, 13.4. 2012, pa smo se vsi skupaj zbrali na sklepni prireditvi v športni dvorani. Obudili smo spomin na prve korake izobraževanja OŠ Kidričevo in podružnice
Lovrenc ter se spomnili vseh tistih, ki so zaslužni za naš kraj in našo šolo. Učenci 1. in 2. triade so se predstavili s plesom, petjem in z gledališko igro, učenci 3. triade pa z vestmi iz naše šole ter z igranjem na inštrumente.
Kaja Ferlež, 9. a (novinarski krožek)
Nekaj misli učencev^ ki so se za eno šolsko uro
preizkusili v poučevanju
Moje mnenje o učenju je takšno, da imajo učitelji težko nalogo, ki jo morajo opraviti. Učence morajo miriti, jih nekaj naučiti ... Preizkusil sem se v vlogi učitelja in priznam, da je to težka naloga. Mislim, da se v prihodnosti ne vidim v vlogi učitelja.
Jan In ti h ar, 8. b
Poučevanje se mi zdi super za dan Za vse nas je bilo to nekaj novega. Biti učitelj za eno uro je zelo dobra izkušnja, ki je verjetno ne bomo mogli več ponoviti.
Tjaša Hazenmali, 9. a
Otroci so bili polni pričakovanj in novih izkušenj, zato sva se s sošolko odločili za peko kruha. Učenci so bili navdušeni, da so lahko pomagali, in priznati moram, da so bili zelo pridni. Bila je nepozabna izkušnja.
Martina Mihalič, 9. a
Ker naju poučevanje oziroma delo s šolskimi otroki že nekaj časa zanima, sva se odločili, da se v tem tudi preizkusiva. Poučevali sva skupaj, kar je bilo težje, saj sva si morali vse razdeliti in se dobro pripraviti. Poučevali sva zgodovino, ki nama je zelo zanimiv predmet, tako da nama je bilo lažje. Čeprav sva poučevali najine sošolce, so se kar primerno obnašali. Poslušali so naju, naju upoštevali in nama s tem olajšali delo. Pripravili sva predstavitev, s pomočjo katere sva jim bolje predstavili snov, pomagali pa sva si tudi s kratkimi filmi. S tem ko sva eno uro poučevali in se postavili v vlogo učiteljic, sva se tudi sami marsikaj naučili in spoznali, kakšno je v resnici delo učitelja. Izkušnja je bila odlična in delo nama je bilo zelo všeč.
Monika Predikaka in Ania Bezjak. 9. b
Bilo je zelo zabavno. Učenci so bili zelo pridni in prijazni. Da smo se lahko preizkusili v poučevanju, se mi je zdelo zelo zanimivo.
Blaž Rezar, 9. a
Zelo mi je bilo všeč, da smo imeli možnost poučevati in se postaviti v vlogo učiteljev. Bil je zelo dober občutek, ko si kot učitelj in ne kot učenec vstopil v razred. Jaz sem poučevala 4. razred, in sicer slovenščino. Učenci so bili zelo pridni in so navdušeno sodelovali. Želeli so, da pridem še večkrat. Vse to me je spodbudilo pri razmišljanju o učiteljskem poklicu.
Jasmina Topolovec, 9. a
Poučevati mi je bilo zelo všeč, saj sem videla, kakšna je vloga učitelja. Všeč mi je bilo, da sem poučevala mlajše. Če bi me še enkrat vprašali, če bi poučevala, bi z veseljem odgovorila pritrdilno. Zanimivo je bilo doživeti to izkušnjo.
Nikolina Soršak, 8. b
Spoznala sem način učenja drugih, kar je bil izziv. Bilo je super, nepozabno doživetje. S poučevanjem smo pridobili nove izkušnje, ki jih ne bomo zlahka pozabili.
Doris Hertiš, 9. a
22
Obiskal nas je pisatelj Franci Rogač
V sredo, 16. 5. 2012, smo na OŠ Borisa Kidriča Kidričevo obeležili zaključek bralne značke in v ta namen pripravili kulturni dan. Pridružili so se nam tudi učenci in učiteljice podružnične šole Lovrenc. V goste smo povabili mladinskega pisatelja Francija Rogača. Najprej se je Franci Rogač predstavil učencem in učiteljem razredne stopnje in povedal nekaj o sebi, o nastajanju knjig ter o literarnih junakih, svoj nastop pa popestril z glasbenimi vložki. Medtem ko so mlajši učenci uživali v literarnem nastopu, so si učenci predmetne stopnje ogledali kratek dokumentarni film o pisatelju ter brali svoje najljubše knjige. Po tem se je Franci Rogač predstavil učencem in učiteljem predmetne stopnje ter vse šokiral in ganil s svojo življenjsko zgodbo, po kateri je napisal avtobiografski roman Ključ brezdomca. Ne smemo pa pozabiti
na bralce, ki so ostali zvesti knjigi od 1. do 9. razreda. To so: Ni k Krajnc, Eva Požgan, Evelina Soršak, Tjaša Šuligoj, Lea Ivančič, Nina Kozoderc, Nika Kozoderc,Tina Kozo-derc, Lea Lukman, Anja Bezjak, Tjaša Ha-
zenmali, Lara Petek, Monika Predikaka, Jasmina Topolovec, Neja Šoštar in Martina Mihalič. Zlati bralci so na prireditvi prejeli posebno spominsko priznanje in knjižno nagrado.
Jasna Medved
H
a NAJBOLJŠE učen
EKODAN na OŠ Cirkovce
Prišel je 23. 3. 2012 - dan, ki smo ga posvetili ekologiji. Obiskala nas je gospa Jana Stržinar. Dan se je začel ob 8.30 s Pravljico o brezi. V njej smo lahko spoznali usodo drevesa in pohlep dveh prijateljev, saj sta vedno bolj izkoriščala ubogo brezo. Ta pa jima je vedno močneje izkazovala, da je tudi ona živo bitje, ker čuti kakor mi. Predstava je imela globok pomen glede na sedanje probleme zvezi z ekologijo in s pretiranim izsekavanjem dreves in je nas, starejše učence, navdušila z namenom in s sporočilom, malo manj pa nam je bila všeč zgodba. Pogrešali smo predvsem več zapletov in rešitev le-teh. Mlajši učenci pa so imeli na predstavo predvsem drugačen pogled in jih je za razliko od nas predstava kot celota navdušila in nasmejala. Po ogledu se je vsak razred odpravil v svojo učilnico ter tam ustvarjal drevo iz različnih odpadkov. Devetošolci smo imeli nalogo ustvariti drevo iz starih uporabljenih pločevink in plastenk, zato smo ustvarjali v šolski delavnici. Projekta smo se lotili tako, da nam je osnovno višino drevesa naredil gospod hišnik Janez iz žice. Kasneje smo v pločevinke »zvrtali« majhne luknjice, v katere smo vstavili »štrleče« žice iz debla in tako ustvarili veje. Deblo smo obdali s plastenkami in jih oblepili z lepilnim trakom. Tako je nastalo lepo gladko belo deblo. Tega smo obdali še z zamaški in ga tako ustvarili umetniškega in domišljijskega. Tla pod drevesom smo obdali s časopisnim papirjem in tako je bilo naše drevo končano v približno dveh urah. Po končanem delu je bil čas za malico, po njej pa predstavitev vseh ustvarjenih dreves. Prvi so svoje drevo začeli predstavljati najmlajši, ki so uprizarjali pravcate majhne igre ali zgodbe ob drevesu, in to brez pomoči učiteljev na odru. Vsak razred
je ustvaril unikaten izdelek, v katerega je bilo vloženega veliko truda. Ko so se predstavili še učenci zadnjega razreda, se je naše druženje z gospo Jano Stržinar končalo, kar pa ni pomenilo, da tudi naš dan. Temu je sledila še čistilna akcija. Čistilna akcija je postala že prava tradicija na OŠ Cirkovce. Sam se spomnim, da sem se je z veseljem udeleževal kot »prvotrijadec« in imam še vedno isto veselje kot »tretjetriadec« in menim, da nisem sam v tem, saj si nas vedno več prizadeva za čistejše okolje. Kot vsako leto je tudi letos imel vsak razred z učitelji svoje območje pobiranja smeti. Kot v dokaz resnične ekošole smo odpadke seveda pobirali ločeno, torej papir, plastiko, nevarne odpadke, steklo in ostale odpadke. Vsak razred je bil izjemno uspešen, saj smo napolnili veliko vreč, kar pa ni najbolj pohvalno za nas, prebivalce tega okolja, ki smo ustvarili ta nered. Pobiranje in udeležbo na podobnih akcijah bi izjemno priporočil vsakemu vaščanu in vaščanki, saj se šele ob tem, ko vidiš vso to umazanijo, ki smo jo povzročili mi sami zaradi lenobe, nehvaležnosti in razva-jenosti, globoko v sebi zamisliš, kam nas bo to pripeljalo v prihodnje. Mislim, da so potrebni resni ukrepi. Po uspešno končani akciji se je naš dan le končal, ampak ne kakor kateri koli navaden dan, končal se čistejši in zelenejši, kateremu je sledilo veselje in zadovoljstvo vseh šolarjev in šolark.
Luka Jaušovec, 9. a
Ekobralna značka
Učenci 1. razreda OŠ Cirkovce smo že pravi »bralci«. Pridno smo brali celo šolsko leto in osvojili bralno značko. Pri tem so nam seveda pomagali starši in učiteljici. Prav tako smo vključeni v mrežo ekošol in zato smo izvajali veliko dejavnosti, preko katerih smo se naučili ohranjati naše okolje čisto, prijazno in varno. Naučili smo se tudi varčevati z vodo in ločevati odpadke. Pri tem smo bili zelo uspešni, saj smo z zbiranjem starega papirja zaslužili nekaj denarja, ki ga bomo porabili za ekotabor na Treh kraljih. In ob vseh »ekoaktivnostih« smo pri pouku in v podaljšanem bivanju brali knjige z »eko-vsebino« (Lovro in Matej, Zaljubljeni zvonček. Mali Indijanček Padajoči sneg, Zemlja je dobila vročino, O vetru, ki bi rad pel ...). Knjiga Zeleni otok, Sivi otok je bila učencem še posebej všeč. O njej smo se veliko pogovarjali in poustvarjali ter tako osvojili še ekobralno značko. Na to smo vsi zelo ponosni.
Mateja Lampret
23
TISTEGA JUTRA
Tistega jutra je vsa narava kipela, vsaka trava v rosi je sonce ujela. Za vasjo, za poljem je grlica pela, o novem življenju vsa predana žvrgolela.
A tistega jutra sredi asfaltne džungle v velemestu nekje je ugašalo plemenito srce.
Lara Skok, 9. b
ZVEZDA
Zvezdica na nebu se lesketa, deklica jo gleda in se smehlja.
Zvezdica reče: »Deklica, kaj delaš v tako pozni urici?« Deklica odgovori: »Strmim v nebo in gledam, kako je lepo.« Jana Ko kol, 3. a
UTRINEK
Veliko stvari so že uzrle moje oči, a utrinka žal med njimi ni. Zdaj lahko samo zamižim in si ga predstavljam. Ko pa ga vidim, bom videla, kakšen utrinek sploh je. Do takrat pa lahko samo upam, da ga res kdaj vidim. Zoja Topolovec, 3. a
O, ZVEZDICA
O, zvezdica, o, zvezdica, prikažeš se, ko pade noč. O, zvezdica, o, zvezdica, luna ti pride na pomoč.
O, zvezdica, o, zvezdica, ti si svetleča. O, zvezdica, o, zvezdica, ti si naša sreča. Kaja Živko, 3. a
KDO SEM?
Sem fantič mlad, ki pesmi pojem rad. Med prijatelje se odpravim, kjer harmoniko na rame dam in veselo pesem zaigram. To je valček ali polka, lahko tudi rokenrol, vsi veselo se vrtijo in z menoj se veselijo. Simon Žnider, 3. a
POSTELJA
Postelja mora biti za vse večna, čeprav za nekatere je povprečna. Če na postelji ne zaspiš, se na postelji tudi ne zbudiš. Naj postelja bo vedno za vse stalnica, saj če posteljo imaš, je nikomur ne daš, tudi takrat, ko jo postiljaš. To naj bo vsako jutro v tvoji glavi, saj če bo v glavi, bo tudi tvoj odziv pravi. Seveda pa svet ni brez napak, zato pravico za napako ima prav vsak. In če napako narediš, se potrudi, da je nekaj časa več ne ponoviš.
Blaž Vidovič, 4. a
SPOMLADANSKO SONCE
Sončece, sončece močno nam že sije, rožice lepe z žarki obsije. Sončece,sončece, zvončki cvetijo, za njimi trobentice se lepe podijo. Sončece,sončece, dolgo nam sij, ultravijolične žarke prekrij. Tadej Kamenšek, 3. a
LJUBEZEN
Ljubezen je kot vroč vulkan, obsežna kot ocean. Vedno znova nas preseneča, a kaj, ko ni vedno sreča. Ljubezen je za dva, a punca šteti ne zna. Prišla je in se vrinila ter na koncu ljubezen uničila. Ampak takšna je ljubezen, polna prevar in zapletov, ker ljubezen je bolezen, sestavljena iz mnogih sonetov. Katja Maj ar, 8. a
VEVERICA IN VOLK
Veverica je šla v vas. Na poti je srečala volka. Kaj bosta z volkom delala?
V vasi se bosta veselila in piščančke lovila.
Nika M i ko I ič, 3. a
SAMOTA
Vsak se s kom pogovarja: polž s solato, sneg z lopato, klavir s pianistom, flavta s flavtistom, sladkosned z lizalko, padalo s padalko, šofer z avtomobilom, ptica s svojim krilom, frizerka s frizuro, manekenka z manikuro, športnik s tekom in koledar s prestopnim letom. A vseeno je na svetu toliko samote in vedno bolj primanjkuje dobrote. Kaja Klemenčič, 8. b
ŽIVLJENJE
Vedno sem želela odrasti, da ne bi bila brez skrbi, da spoznala veliko novih bi ljudi. A zdaj, ko vedno bolj odraščam, rada bi se vrnila tja, kjer na ramah nisem nosila nobenih skrbi tega sveta, kjer vsi ljudje nismo videli le dežja. A kaj, ko čas tako hitro beži, ko vse samo mimo nas leti...
Ines Medved, 8. a
MLADA LJUBEZEN
Mladost in poljub, cvet njenih vseh obljub. Ko obljuba se utrga, vsa veriga se pretrga.
Veselo me pogleda v oči, mi prelepo pomežikne, si nekaj zaželi in v ljubezen ponikne.
Ko se skupaj zavrtiva, na vse težave pozabiva. Za ostale nama ni mar, ker sva najlepši par.
Ko te vidim, sem srečen. Vsakič od veselja se mi izpolni nova želja in nisem več tečen.
Luka Šprah, 8. b
MLADOST
Srca, ki hrepenijo po bližini in ljubezenski toplini.
Srca, ki hrepenijo po izzivih in izkušnjah zanimivih.
Srca, ki hrepenijo po svobodi in lepši zunanji podobi.
Srca, ki hrepenijo po slavi in manekenski postavi.
Srca, ki hrepenijo po lepoti in novi življenjski poti.
Srca, ki hrepenijo po odraslem
in življenju lastnem. Srca, ki hrepenijo po samotnem svetu in naslednjem boljšem letu.
Srca, ki hrepenijo po uporih in zabavah norih.
In predvsem srca, ki hočejo MLADOST!
Kaja Klemenčič, 8. b RJAVE OČI
Nekaj na tebi mi govori, da ti vseeno zame ni. Mogoče pa rad me imaš, pa si tega ne priznaš. Nerada spominjam se dne, ko prvič videla sem te. Bil si kot angel, ki prikaže se v peklu,
bil si kot sonce, ki posije po dežju.
Pogledal si me s tistimi rjavimi očmi,
jaz pa pozabila sem na vse skrbi;
nato si se mi nasmejal in svet pod mano se je majal.
Moj svet obrnil si na glavo, dolgčas spremenil si v zabavo. Jaz z vsem ljubila sem te, ti pa zlomil si mi srce. Zdaj tukaj sama na travi sedim,
ti ostal si le boleč spomin.
Spomin, ki me zaskeli vedno, ko vidim tvoje rjave oči.
Saša Kancler, 9. b
V petek smo imeli drugačno uro športne vzgoje kot ponavadi. S seboj smo si lahko prinesli svoje rolerje, skiro ali rolko. Večina nas je prinesla rolerje. Na igrišču smo se najprej ogreli, nato pa se šli igro »kdo se boji črnega moža« na rolerjih. Učitelj Tomaž nam je pripravil poligon. Poligon ni bil preveč težek, bil pa je zanimiv. Na njem smo vozili limonce, rolali okrog stožcev, peljali med dvema stožcema, se vozili po eni nogi in v počepu. Peljali smo se po tekaški stezi in se vrnili na poligon. Ura športne vzgoje je bila zanimiva in je prehitro minila.
David Krojne 3. r. OŠ Cirkovce
Smučanje
Nekega zimskega jutra sva bila z atijem sama doma. Odločila sva se, da greva smučat. Hitro sva pozajtrkovala, pripravila oblačila in ostalo smučarsko opremo. Po kakšni uri vožnje sva prispela na pohorsko smučišče Trije kralji. Ati nama je kupil smučarski vozovnici, da sva se lahko vozila z vlečnico. Jaz sem smučal spredaj, ati pa za mano. Ko sva se nekajkrat peljala, pa atija ni bilo za mano. Bil sem zaskrbljen. Potem se je le pripeljal. Bil je ves snežen. Povedal mi je, da je grdo padel. Jaz sem se mu tako smejal, da nisem mogel nekaj časa na vlečnico. Toda že pri naslednji vožnji sem jaz tako padel, da me je ati pobiral. Oba sva se smejala. Šla sva na hotdog in večkrat na vroč čaj. Čas je hitro mineval in odpravila sva se domov. Doma naju je že čakalo kosilo, ki ga je skuhala mamica.
Žigo Serdinšek 3. r. OŠ Cirkovce
Šport špas
V soboto zjutraj sem šel v šolo. Imeli smo športno prireditev. Najprej smo šli na pohod. Bilo nas je veliko. Ko smo se vrnili, smo dobili malico in pijačo. Nato smo se igrali razne igre. Sodeloval sem v vseh igrah. Najbolj mi je bila všeč igra med dvema ognjema. Vedno je zmagala naša ekipa. Zelo sem užival. Želim si, da bi bilo še več takšnih dni.
Miha Špec 3. r. OŠ Cirkovce
PESEM O ŽIVLJENJU
Ko pogledaš v svet, je lep.
Ko življenje zacveti, diši in novo zaživi.
Ko življenje odeveti, novo zaživi in dojenček se rodi. Ko roža zdaj požene v zrak, cvet rožnat se odpre.
In cvet zdaj odeveti in roža oveni. Zdaj življenja počasi konec je in že novo rojeva se. Lilijana Lampret, 7. b
OČI
Tvoje oči svetijo se v temi. Polne igrivosti, še večje nagajivosti. Spregovorijo zgodbe za orkester najlepše godbe.
Polne topline te tvoje bližine. Gledajo me dan na dan, vidijo me noč in dan. Ni lepših oči, tvoje so biseri. Doris Hertiš, 9. a
OČE
Oljčno vejico v rokah držiš, vem, prosiš za mir na svetu. Tako rada bi te objela, tvojo dlan v moji imela, v pesem te bom posadila. Tukaj sem doma in ves moj svet je z menoj. Zdaj jasni na sem cvetoča, zdaj trta drhteča, zdaj grlica, ki tiho na tvoji gomili poje. Zdaj val sem miren, kateri nežno te objame. Lara Skok, 9. b
VELIKONOČNI ZAJČEK
Spet je leto naokrog, zajček skače hop hop hop. V roki ima košarico, zeleno kakor travico. Prinesel bo potico za našo lepotico. Prinesel bo še pirhe in odnesel nagajivke. Zajček naš je pravi kavalir, hitro skoči z njim v dir.
Mija Korada, 4. a
SPOMINI
Spomini so in vedno bodo, a tebe v mojem življenju več ni. Ne zato, ker želela ne bi, da izgineš iz mojega življenja ti. Vedi, pozabila ne bom dni, ki sva jih skupaj preživela jaz in ti. Zato ti povem: ne pozabi me in v dobrem spominu ohrani me. Maja Ferlež, 9. a
BOLEČINA
Jaz tebe ljubi m, ti mene ne, a kaj ko v ljubezni vse umre. Zakaj se meni to zgodi? Zakaj me v srcu vse boli?
Solze dobro skrivam, saj s smehom vse prikrivam.
Maja Ferlež, 9. a
11. 4. smo se učenci drugega razreda odpravili k čebelarju gospodu Medvedu. Tam smo si ogledali posnetek o čebelah, čebelje pridelke in poskusili različne vrste medu. Preden pa smo se odpravili nazaj v šolo, smo dobili za darilo akacijev med.
Tej a Hajšek, 2. r.
OŠ Cirkovce
25
60 let predšolske vzgoje v Kidričevem
Potreba po organizirani vzgoji in varstvu otrok v Kidričevem poteka že celih šest desetletij. Zaradi zaposlovanja žensk in mater je potreba po varstvu otrok naraščala. Poudariti je potrebno, da se je predšolska vzgoja v začetku izvajala v družinskih stanovanjih. Leta 1964 je tovarna zgradila vrtec v Parku mladosti, ki je nudil varstvo in vzgojni program. Razvoj predšolske dejavnosti se je, glede na potrebe in možnosti posameznika in družbe, nenehno spreminjal. Vrtec je na tej lokaciji deloval 43 let. Skozi vrata tega vrtca so šle številne generacije otrok, katerih starši so lahko zato hodili v službo. V začetku svojega delovanja je vrtec Kidričevo spadal najprej pod Tovarno glinice in aluminija, nato leta 1956 pod krajevno skupnost, leta 1964 pod Stanovanjsko skupnost Ptuj. Leta 1967 je vrtec prišel pod OŠ Kidričevo in 1968 pod WO - vzgojno-varstveno organizacijo Ptuj. Leta 1998 je Občina Kidričevo želela imeti vrtec v Kidričevem z enoto v Cirkovcah pod svojim okriljem, in ker smo zadovoljevali predpisom ZOFVI-ja (imeli smo 10 rednih oddelkov in 2 skrajšani pripravi na šolo), seje občina takrat pod županom g. Šprahom odločila in ustanovila samostojni Vrtec Kidričevo. Skozi leta je vrtec, ki je nekoč bil najmodernejši, počasi postal neustrezen, premajhen glede na prostorske predpise in normative. Občina se je prijavila na razpis za no-
vogradnjo ob starem vrtcu, vendar pa je kasneje kljub našemu nasprotovanju prišlo do spremembe lokacije, kar je zavleklo novogradnjo za več let. Leta 2008 je bil zgrajen nov vrtec pri osnovni šoli z 8 oddelki in dvema prostoroma za dodatne dejavnosti, ki pa sta se že takoj spremenila v igralnice. Tako imamo v vrtcu v Kidričevem 10 oddelkov in 187 otrok. Tudi v enoti vrtca v Cirkovcah so potrebe po vzgoji in varstvu otrok naraščale, otroci so ostajali zunaj, zato so ob izgradnji večnamenske športne dvorane in obnovi šole preuredili tudi prostore vrtca. Pridobili smo eno igralnico. Do danes smo pregradili večnamenski osrednji prostor v Cirkovcah in imamo eno igralnico za prvo starostno obdobje - jasli. Sedaj pa imamo že drugo leto oddelek v prostorih osnovne šole, tako da imamo v Cirkovcah 5 oddelkov in 90 otrok. Do danes smo se povečali za 5 oddelkov in imamo 15 oddelkov ter smo maksimalno polni +2 otroka. Imamo 277 otrok. Vrtec je institucija, ki pomaga staršem pri družinski vzgoji, omogoča, da lahko starši brezskrbno hodijo v službo. Programi za otroke so vedno kvalitetnejši -uporabljamo nacionalni program »Kuri-kulum«. Otrokom v okviru ekonomske cene nudimo tudi dodatne dejavnosti: tuji jezik, plesne dejavnosti - folkloro - in pevski zbor. Tudi kar se tiče otrok prvega starostnega obdobja - jasli - imamo v




ekonomski ceni zajeto popolno oskrbo: plenice, vse za nego, serviete, robčke, posteljnino in njeno vzdrževanje. Delamo po zastavljenih projektih in ciljih v LDN. Delo v projektih je kvalitetno, zanimivo za otroke in zaposlene; dosegamo dobre rezultate. Zdravje in varnost sta nam na prvem mestu. Otrokom privzgajamo preko gibanja in zdrave prehrane zdrav način življenja. Poudarek dajemo na ekologijo - na skrb za čisto in urejeno okolje, pravilno ravnanje in ločevanje smeti. V 14 letih samostojne poti smo postali prepoznavni v svojem okolju, pohvalimo se lahko s številnimi dosežki. Sodelujemo tudi z vrtci v tujini. Vrtec Kidričevo je edini vrtec v Sloveniji, ki je vključen v Inštitut za odkrivanje nadarjenih otrok in delo z njimi. Vodimo portfolio otroka. Kot ravnateljica sem vodja strokovnega tima za predšolske nadarjene otroke. Sodelujemo v različnih natečajih - likovnih in literarnih. V tem šolskem letu smo prejeli številne nagrade in priznanja na likovnem, literarnem in športnem področju. V našem vrtcu redno zbiramo zamaške in stvari, ki jih otroci ne potrebujejo več, in jih podarimo tistim, ki jih potrebujejo. Redno sodelujemo tudi z domom upokojencev v Kidričevem in ta medgen-eracijska druženja so zelo kvalitetna. V juniju imamo praznik Vrtca Kidričevo, ki ga bomo obeležili z nastopom vseh otrok v športni dvorani v Kidričevem v petek, 8. junija, ob 17. uri. Ta praznik bo v tej obliki letos zadnji, saj se je lokalna oblast odločila, da bo vrtca po enotah priključila k osnovnima šolama. Takemu načinu spremembe statusne oblike nasprotujemo, saj strokovne podlage govorijo drugače in zagovarjajo avtonomijo in samostojnost. Svetniki so to potrdili brez strokovnih analiz in študij. Kidričevo se razvija v mesto, in če bo res potrebna racionalizacija, nas bo doletela vse. Težko razumem, da se to izvaja samo na posameznem zavodu. Pri priključitvi vrtca k osnovni šoli | izgubljamo vsak svojo avtonomijo. I Boli nas, da se je ustanovil nov samostojni zavod za gradnje in vzdrževanje, samostojni vrtec pa se ukinja, in da vzgojno-izobraževalni zavodi nismo enakopravno obravnavani!
|Ob dnevu Zemlje smo na obeh otroških igriščih posadili drevesa, da bomo imeli več sence na dvorišču,! ___da se bodo otroci lahko varno igrali na igrišču tudi v poletnih mesecih.,.
Ravnateljica Nežika Šešo
Delovna akcija v Mihovcah
V vasi Mihovce si je krajevni odbor že nekaj časa prizadeval, da bi dom vaščanov Mihovce obnovili. A s strani občine ni bilo posluha ali pa ne denarja. Ko smo se pa z g. županom dogovorili, da naj material zagotovi občina, delo pa izvedemo vaščani, smo pristopili k izvedbi. V mesecu aprilu smo tako pričeli z obnovo vaškega doma, ki je bil v zelo slabem stanju. Prepleskali smo ves les, okna ter celotno fasado. Dostop do doma smo zabetonirali, na vetrolovih pa uredili strop. V notranjosti smo prav tako prepleskali stene in strope. Na igrišču pred domom smo zarisali in pobarvali črte za košarko. Na travnatem igrišču pa smo postavili stebre za zaščitne mreže ter jih tudi namestili. Zahvaljujem se Občini Kidričevo, prav tako pa tudi vsem vaščanom Mihove, ki so se udeležili delovne akcije. Na delovni akciji nas je bilo tudi po 26 hkrati. S to akcijo smo dokazali, da nam ni vseeno, v kakšnem stanju je dom vaščanov, in da se tudi da v teh kriznih časih veliko postoriti, če je le volja.
Ker pa se bliža občinski praznik, vsem krajankam in krajanom ob tem prazniku iskreno čestitam.
Anton Sagadin, predsednik KO Mihovce-Drogonja vas
Foto: Jernej Sagadin
RECEPT
SOČNO SKUTINO PECIVO
Vse sestavine z ročnim mešalcem zmešamo v osnovno zmes in jo prelijemo v pomaščen in nekoliko pomokan pekač (ca. 26 cm). Pečemo pri 200 stopinjah približno 10 minut. Med peko gladko zmešamo jajce in kislo smetano ter ju po 10 minutah zlijemo po pecivu. Pečemo še 35 minut pri 190 stopinjah. Pustimo, da se sladica ohladi, jo razrežemo in ponudimo. Sladico lahko okrasimo tudi s (tekočo ali naribano) čokolado.
SLASTNO PECIVO S PUDINGOM IN VIŠNJAMI
J
Testo: 4 rumenjaki 1 vanilijev sladkor 10 dag sladkorja 10 dag moke
polovica pecilnega praška 7 dag stopljene margarine sneg 4 beljakov
Nadev:
polovica kompotnega soka 2 vanilijeva pudinga 8 dl mleka višnje
Preliv:
0,5 I rastlinske smetane naribana čokolada (ni obvezna)
Rumenjake, sladkor in vanilijev sladkor penasto umešamo. Dodamo moko s pecilnim praškom in stopljenim maslom. Zmešamo sneg beljakov in ga počasi umešamo. Maso zlijemo na peki papir in pečemo od 20 do 30 minut pri 180 stopinjah. Na ohlajeno testo zlijemo kompotni sok, dodamo višnje in vse skupaj prelijemo s pudingom, ki smo ga skuhali v 8 decilitrih mleka. Ko se vse ohladi, dodamo še stepeno smetano in naribamo čokolado za okras.
'aščani med delom.
iZaslužen odmor.
50 dag skute 2 jajci
2 lončka jogurta 7 jedilnih žlic olja 7 jedilnih žlic sladkorja 7 jedilnih žlic moke 1 pecilni prašek
Nadev:
1 lonček kisle smetane 1 jajce
P» :
RED BULL iz OŠ Cirkovce
šolski (Renter ptuj
RED BULL iz OS Cirkovce
•	Joži« Jurgec
•	Ivan Kojc
UČENCI:
•	A'jai Oobnik
•	Alj-»i Dolenc
•	luWj Jitoiovec
•	Marko šibila
•	Jan« Mevani
•	TkniPertuh
Prostorski informacijski sistem občin
V projekt Go-Car-Go, kjer sodelujemo s strojno šolo Ptuj, smo se vključili ob samem začetku projekta leta 2010. Tudi v letošnjem šolskem letu sodelujemo v projektu z učenci devetega razreda naše šole. Iz srednje šole smo dobili podvozje, naša naloga pa je bila, da razmislimo o nadgradnji tega ekstramobila. Padla je ideja, da ga naredimo v obliki pločevinke. Ker ne reklamiramo alkoholnih pijač, smo se odločili za pločevinko Red bulla, ki je dejansko poživilo in energija predvsem za športnike. Tako smo naš avtomobil poimenovali kar RED BULL.
Na leseno podvozje smo namestili obliko pločevinke iz pločevine. Po kitanju in brušenju robov smo nanesli barvo, ki je ustrezala originalni pločevinki. Namestili smo volan, sedež in varnostni pas, da je bil avtomobilček primeren za vožnjo. Potrebna je bila tudi ročna zavora, kajti avtomobil deluje tako, da se namesti na startno rampo in se zapelje po klancu. Torej so zavore nujno potrebne. Seveda ni smela manjkati tudi glasba, luči in troblja, ki je popestrila dogajanje pred startom in med samo vožnjo. Srečanje je potekalo pri Šolskem centru na Ptuju v četrtek, 24. 5. 2012. Bili smo zelo zadovoljni, saj se je zbralo veliko različnih ekstramobilov z različnimi idejami, vse pa so bile tudi ekološko obarvane. Učenci, ki so sodelovali na srečanju, so prejeli priznanje za najbolj energijsko varčen avtomobil. Ekipo so sestavljali: Luka Jaušovec, Aljaž Dobnik, AJjaž Dolenc, Jani Mesaric, Tirni Peršuh in Marko Šibila. Letos ti devetošolci končujejo osnovno šolo, zato se poslavljajo tudi od tega projekta, bodo pa mogoče sodelovali kot srednješolci, saj nekateri odhajajo tudi v Srednješolski center na Ptuj.
Fotoutrinke si lahko ogledate na spletni strani OŠ Cirkovce: http://www.os-cirkovce.si.
Mentorja Jožica Jurgec in Ivan Kojc
Enostaven in hiter vpogled v prostorske evidence občine in države (parcele, letalski posnetki, prostorski plan, varstvo narave in kulture, gospodarska infrastruktura...).
Tudi za občino KIDRIČEVO. Spletni in mobilni dostop, podrobnosti na
www.piso.si
© Realis d.o.o. - www.piso.si