82. številka.
Ljubljana, v petek 11. aprila 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaaa poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoSUjatvo naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod" telefon št 34.
.Narolna tiskarna" telefon št. 85.
Celjski shod.
Včeraj ao govorili štajerski zaupniki na shodu v Celju o znanem kompromisnem nasvetu glede celjske gimnazije. Prvotna misel, povabiti na ta shod vse slovenske in tudi hrvatske poslance, se je opustila, ter so dobili vabila le priznani štajerski rodoljubi. Odzvali pa se iz nekaterih krajev niso, tako na primer iz ptujskega, vojniškega itd. Menda niso vabila pravočasno dospela. Vsi štirje državni poslanci štajerski so shod pozdravili brzojavno, izmed deželnih poslancev so prišli dr. Ser ne c, dr. Dečko, dr. Rosi na in V o š n j a k.
Shod pozdravi sklicatelj dr. S e r n e c, ki se na predlog dr. Vrečkota tudi izvoli za predsednika. V svojem govoru je večkrat povdarjal, da je zunanji, ne domač povod, da se je sklical shod. Bili so zunanji poskusi, ki so provzročili prepire, a celjski Slovenci so se čutili primorane sklicati shod, da pokažemo, kaj je naša čast. »Slovenskemu Narodu« očita, da je štiirgkhov predlog »izpod mizevun vzel«. Od moža, kateri se pusti laskati od Nemcev ter se hvaliti po nemških listih, si ne damo zapovedovati. Mi smo 30 let pri narodnem delu, smo zmirom izpolnili svoje dolžnosti. Poniževati se ne bomo dali. Potem je govornik kazal na germanizato-rično mišljenje in delovanje naših Nemcev ter prorokoval, da nas bo Slovence še vlada enkrat iskala in prosila kakor leta 1848.
Dr. D e č k o je imel pravzaprav dnevni referat. Celjske slovenske paralelke je primerjal pastorki, ki pa večkrat boljše uspeva nego lastno dete. Rasle in cvetele so na-tihoma kakor vijolica. Bil je že popolno idealen mir med Nemci glede teh razredov. V ta mir je posegel »učeni« politik grof Stiirgkh. Vsi Slovani so stali v tem vprašanju trdno ter pokazali, kaj zamore slovanska vzajemnost. V trenutku pa, ko smo še slavili zmago, pride slovenski politik s kompromisom  (Krik: Fej!)  To je
za narodnega Slovanca neumljiv predlog. To, kar smo dobili, držimo, a kar našim bratom gre, priborimo (glede Trsta in Gorice). Mi se prepiramo za to, česar nam Nemci še ponudili niso. Za naše namene in naloge ne more Žalec zadostovati. Žalec mora dobiti svojo obrtno šolo, Št. Jur pa meščansko. Naša gimnazija pa more biti edino v Celju. Tukaj se koncentrira ves promet, tukaj so močni denarni zavodi, z lastno močjo postavljeni »Narodni dom«. Da Celje ni nemško mesto, dokazuje dejstvo, da so nas celo Nemci sami našteli 1577. Vsako kompromisno vprašanje je neumestno in neopravičeno. Mi moramo zahtevati, naj se iz teh razredov napravi cela gimnazija, ne pa opusti.
Notar B a š je imel referat o disciplini poslancev, časnikarjev, in vsakega posameznika. V svojem govoru trdi: »Slovenski Narod« je sam priznal zmoto t sproženem kompromisu, a bi bil moral potem utihniti ter prepustiti odločitev res samo nam. »Narod« je dal orožje sovražnikom v roke. Vsi Slovenci so se uprli, z malo izjemo peščice okoli tega lista, češ, to ni slovensko. Stvar je jako obžalovanja vredna. Potem očita listu, »ki stoji »Narodu« v diamentralnem nasprotju«, da je tudi rušil narodno disciplino ter pisal nepremišljeno glede štajerskih deželnih poslancev. Dasi tega lista ni imenoval, začne semeniški prefekt in urednik »Slov. Gospodarja« ogorčeno ugovarjati. Govornik pa ga osorno zavrne ter nadaljuje, da je »Slov. Gospodar« trdil, da je vsakdo nemškutar, ki bere »Narod« ali »Štajerca« (Korošec popravlja, da se je »3amo« zahtevalo, naj se potisne iz narodnih vrst). Čitanje »Naroda« se ne more nikomur prepovedati, temuč še zahtevati se mora to od nas izobražencev. Pater Abel bere protestantske liste, a se ne pohujša, tudi sv. oče se da poučiti o njih pisavi.
Potem toži govornik, da ni pravih voditeljev, posebno na Kranjskem ni priznanega voditelja.   Ako človek tej pisavi
kranjskih listov verjame, potem na Kranj skem ni poštenega Človeka. (Korošec: Za to se nismo sešli! To ni na dnevnem redu!) Boga zahvalimo, da še imamo na Štajerskem vedno vodilno misel, kadarkoli se snidemo. Graja brzojavno vest v »Slovencu«, da nima posl. Berks pravice za sklepanje o kompromisu. S tem se sega poslancu pred roke. Nadalje graja počasnost in zakasnelost štajerskih listov v poročanju.
Povrnivši se zopet k predmetu, bavi se z »nesrečno stvarjo iz Ljubljane«. Naivno in otročje da je misliti, da nam hoče vlada res 2 gimnaziji dati. Postaviti bo treba dijaški dom, ako hočemo, da bo gimnazija vspevala.
Prefekt Korošec pobija Bašev govor, zagovarja svoj list »Slov. Gospodar«, ter hudo rohni proti »Narodu«, ki ga nazivlja: »list, katerega nočem imenovati«. Nadalje zahteva, da se mora v resoluciji odkloniti tudi vsaka ponudba vlade. Žal-čani in Šentjurčani so po zadnji pisavi (»Slovenčevi«) lahko razžaljeni. V Žalcu je gimnazija že v naprej pokopana (žalski fajmošter Koren pokima). Tam gimnazija že iz etičnih ozirov ne more vspevati, ker ni akademične inteligence. V celjski zadevi za nas ni kompromisa Hrupno pritrjevanje.), poslanci naj začnejo obstruk-cijo z najostrejšimi sredstvi.
Mozirski nadučitelj Praprotnik pripomni, da se je premalo povdarjalo, da moramo dobiti celo gimnazijo. Celo gimnazijo smatra za največjo pridobitev na Spodnjem Štajerskem. Jedva je izgovoril, da bi se dalo govoriti, ako bi vlada ponudila celo gimnazijo, nastal je splošen hrup in vpitje: V Celju mora biti! Govornik poskuša še enkrat obrazložiti svoje mnenje, a ga ne pripustijo več do besede. Korošec: »Mi ne poznamo danes nič, kar bi nas spravilo iz Celja«. Tudi dr. Dečko pobija Praprotnikovo sprožitev trdeč, da ako nam gimnazijo vzamejo, dobili jo bomo nazaj, ako pa jo sami pustimo, pa je ne dobimo nikdar več. »Bra-
nili jo bomo do zadnjega diha!« Končno se sprejmete združeni resoluciji dr. Dečkota in Korošca z nastopno vsebino:
»Shod zaupnih mož Spodnje Štajerske v Celju dne 10. aprila izreka priznanje slovenskim državnim poslancem za odločno, složno in vspešno postopanje v zadevi samostojnih gimnazijalnih razredov celjskih, s katerim so dosegli, da se je sijajno odbil nameravani napad na slovenski kulturni zavod. Izreka iskreno zahvalo vsem slovanskim poslancem, da so pri tej zadevi dokazali sijajno slovansko solidar-nost. Isti pritrjuje izjavi celjskih Slovencev od 26. marca 1902 v popolnem obsegu ter izreka svoje prepričanje, da je slov. gimnazija v Celju eminentna kulturna potreba štajerskih Slovencev. Zaupni shod zahteva, da ostane ta gimnazijalni zavod v Celju, se razširi v višjo gimnazijo, ker je prepričan, da v katerem drugem kraju tak zavod nikakor ne bo zadostoval. Isti odklanja vsak kompromis, naj pride od ene ali druge strani. Prestavljanje gimnazije pa proti volji slovenskega naroda le, da bi se ugodilo samovolji nekaterih nemških strank, bilo bi neodpustljivo žaljenje slovenskega naroda in krivično oškodovanje njegovih kulturnih interesov.«
V JLJubJjani, 11 aPrila Državni zbor.
V razpravi je bila včeraj točka ljudsko šolstvo. Govorili so k predmetu Schreiter, Drezel, Kindermann, Reichsstatter in Peric. Schreiter dokazuje, da je bilo najhujše nravno po-kvarjenje mladine tačas, ko so imeli duhovniki oblast nad ljudstvom in državo. Za ljudsko šolstvo zahteva ločeno ministrstvo. Drexel govori o šolstvu na Vor-arlberškem. — Reichstiidler razpravlja o češkem ljudskem šolstvu ter se zavzema za ustanovitev čeških šol na Dunaju. — Peric govori o dalmatinskem šolstvu ter izjavi, da nemške in italijanske šole nimajo v Dalmaciji pravice obstoja.
Lombroso in „Učenjak".
V aprilovi številki »Ljubljanskega Zvona« je poročevalec o slovenskem gledališču kratko, jasno in podučno označil dramsko novost »Učenjak«. Odkrito je priznal umetniško dovršenost oblike, a enako je z mirnimi in resnimi besedami zavrnil tendenco te drame, če ima namen, biti satira na razne prirodoslovne nauke.
Na slovenskih tleh nauki, zoper katere se obrača pisatelj »Učenjaka«, niso vzrastli; tako globoki problemi se rešujejo le v srečnejših narodih, kjer na vseučiliščih svobodna znanost razmotriva najsmelejša vprašanja o svetu in življenju. Zatorej menimo, da marsikomu ustrežemo, ako si dovolimo oceno v »Zvonu« vsaj v eni točki razširiti in tu na kratko navedemo mnenja, ki jih imajo v avtoritativnih krogih o Lombrosovi frenologiji. Nanjo leti v prvi vrsti pisateljeva satira, ki silovito ugaja našim klerikalcem. »Zvonov« ocenjevalec jo v svoji mirnosti le niimogrede zavrača rekoč, »da je že davno Pozabljena«, naš »Slovenec« pa z divjo nesnostjo ploska (glej listek v štev. 27. marca) meneč, da je Detela zadal »modernemu materijalizmu« skeleč udarec.
Slavnoznani V i r h o v (mož slovanske korenine!) se je že pred petimi leti izjavil (Correspondenzbl. f. Anthropol. 1897), da materijal, na kojega Lombroso naslanja svoj nauk, nikakor ne zadostuje, da bi se iz oblike lobanje z gotovostjo smelo sklepati na razvoj možganov. Če Lombroso vidi na lobanji dolbino ali grbo, pravi takoj, da se ondi možgani vzporedno nenormalno razviti in z njimi duševna lastnost, ki ima neki ondi sedež. Lombroso uči o tem to, kar je pred sto leti učil Ga 11, ustanovitelj frenologije. Virhov pravi, da se mu zdi Lombrosov nauk »prava karikatura znanstva« in da mu je pač določena ista usoda kakor Gallovemu, o katerem se že desetletja ne govori.
Drugi strokovnjak, kojega mnenje hočemo navesti, je profesor anatomije v Moskvi, Crn o v. Le ta je natančno proučeval vse točke Lombrosovega nauka ne le na lobanjah nego tudi na možganih pristnih zločincev. Pokazalo se je, da so vse te točke lahkomiselno postavljene, nezadostno preizkušene in napačno zasnovane.
Tako se je pisalo notabene že pred petimi leti.
Pisatelj »Učenjaka«, dr. Fr. Detela, je torej — če ne išče informacij zgolj le iz enostranskih klerikalnih revij — mogel
f najti priliko, da bi se bil prepričal, je li Lombrosov nauk v znanstvu v resnici priznan ali ne. Ako se pa dr. Detela o tem ni poučil, zasnoval je s tendenco svoje »veseloigre« boj zoper na steno naslikan strah, in si naprtil dobesedno isto sodbo o tej tendenci, kakor jo izreka Crnov o Lombrosu.
Dr. Detela je potemtakem postavil sijajen vzgled za nauk, da staroklasični filolog ne segaj v moderno prirodoslovje brez pomoči zanesljivega strokovnjaka. »Slovenec« pa, ki se je veselja valjal, meneč, da je s satiro na Lombrosov nauk izpodbit temelj »materijalistovskemu na-ziranju«, je zopet obogatel za eno blamažo. —
Sicer pa dr. Detela kot izobražen mož, ki ve, da »errando discimus« velja tudi v znanstvu, ki ve, kako težavno je reševati probleme življenja, morebiti v svojo dramo ni položil te tendence, katero so v njej iztaknili naši ljubi klerikalci. Igra, v Berolinu igrana, nikakor ne bi bila tako umevana, kakor jo tolmači »Slovenec«. Ondi bi se bilo reklo: umetnik je iskal sujet, in zakaj bi ne bil vsprejel dr. Blažiča, prismuknjenega fre-nologa! V Ljubljani pa, in v naših dneh, ko je klerikalizmu v obupnem boju ljubo vsakatero orožje, moglo se je že naprej pričakovati, da se bo igra zlorabljala od
»Slovenca« in njegovih pristašev tako, kakor se je v istini. Ako pisatelj po obliki dovršene drame sam ni položil vanjo zoperne tendence, tedaj se ima le svoji lastni stranki zahvaliti, da smo morali izreči o njem pikro sodbo, ki bi potemtakem pristojala onim, ki so jo provzročili.
Sploh pa smemo končno naše klerikalce opozoriti na to, da nam Slovencem, ki kar nič ne sodelujemo pri napredovanju prirodoznanstva, nikakor ne pristoja, jedino le kritikovati to napredovanje, pa celo s satiro! Znanstvo sploh stoji tako visoko, da ga strup političnih strank ne doseže.
Prirodoznanstvo se svobodno razvija in mogočna sega v teorijo spoznanja, psihologijo, etiko itd, preko glav klerikalcev in ne zmene se zanje!
S.
Ljubila ga je . . .
(Ruski spisal Fjodor Ljedov.)
Spomladansko solnce je ljubkalo napeto drevesno popje, ki se še ni razcvelo. Skozi rumene bilke lanske trave je sililo sveže zelenje kaleče trate.
Na nizki klopi je sedela srečno se smehljaje stara dvojica. Stara obraza, ki sta spominjala na zgrbljena jabolka, je navdajala zdrava rudečica.
Revolucija v Belgiji.
V Belgiji stoje na pragu revolucije in državljanske vojne. Dolgotrajni boj delavstva in nižjih slojev za splošno volilno pravico je ostal doslej brezuspešen, zato so se začeli sedaj nemiri in poulični boji. Klerikalna večina je v parlamentu razpravljanje o volilni reformi zavlačevala doslej. Sedaj pa jo je strah prisilil, da so cialni demokratje svojo grožnjo izvrše ter da se začne boj na cesti za volilne pravice. Razpravljanje reforme se začne torej že v kratkem. Voditelji socialnih demo kratov sedaj še zadržujejo delavstvo pred izgredi in štrajki, preprečili so že večkrat spopade s policijo in vojaštvom, a dolgo se razburjenost ljudstva ne bo dala tolažiti več. Belgijski delavci znajo boriti se za svoje pravice brezobzirno ter se žrtvujejo za svoje ideje, samo da zmagajo. To so že dokazali. Vlada sama se boji najhujšega. Zato je poklicala milico petih letnikov k orožju. V Bruslju je policija ranila že več demonstrantov, a tudi redarji so bili poškodovani. Demonstracije se ponavljajo. Tudi po drugih mestih de monstnrajo delavci po ulicah ter se vrše burni shodi. Klerikalne poslance mora ščititi orožništvo in redarstvo. Povsod jih delavstvo insultira. V Gentu bi bilo prišlo že do prelivanja krvi, a boj je socialistični poslanec Auseele še v zadnjem hipu preprečil. Socialisti napadajo redakcije klerikalnih listov ter jih skušajo požgati. Vse orožniške brigade so alarmirane. Tudi proti kralju se demonstrira ter vpričo njega kliče: »Živela republika!« V Belgiji so nastali nevarni časi!
Vojna v Južni Afriki.
Za \Volseleyem je odpotoval sedaj še Roseberv v Južno Afriko, da se prepriča o resničnem položaju na bojiščih ter o njem poroča kralju. Edvard baje nestrpno pričakuje mirovnih pogajanj, ker želi nujno, da se sklene mir, preden se vrši njegovo kronanje. Položaj Burov je baje sedaj jako ugoden ter so danes prav tako zmagoviti in bojeviti kot spočetka vojne. V angleški armadi pa se širi malodušnost; in Kitchener je slabe volje, ker mu kralj ne zaupa več docela, nego pošilja v Južno Afriko svoje privatne poročevalce. Iz Londona poročajo, da se širijo na ondotni borzi razne govorice o mirovnih pogajanjih. Vlada pa ne pove še ničesar. Baje so transvaalski Buri miroljubnejši kot Buri iz Oranja. Reuterjev biro trdi, da imajo Buri le še 8000 mož. Samo Delarev in Kemp imata 900 mož skupaj, drugi so razkropljeni na manjše oddelke. Delarev more s sosednjimi oddelki združiti vojsko 1900 mož. Bevers ima le 400 mož. Koliko jih imajo Botha, Dewet in drugi, ni znano. »Rheinisch-VVestphalische Ztg.« pa je prijavila pismo nemškega častnika v burski vojski. Častnik piše, da imajo Buri najmanj še 20.000 oboroženih mož. Samo Dewet jih ima 5000.   Angleški listi trdijo, da so bili za
»Ti, starček, ali še veš, leta 49. so cvele lipe v aprilu ... je rekel starec.
»Ne, bilo je leto 50. Takrat mi je dvoril Bartenev«.
»Oh, in takrat si bila jako lepa. Roža, ponosna, lepa roža si bila«.
»Zato, batjuška, si bil torej tako ljubosumen kakor tiger? Pravi Otelo si bil takrat.'«
Oba sta se prisrčno smejala.
»Da nisi bil takrat tako ljubosumen, bi bil Bartenev danes general«.
»Oh, matjuška, saj vem, da si bila vanj zaljubljena. Pobegniti si hotela ž njim . . .«
»To je res, pobegniti sva mislila ...«
Starčka sta se zopet smejala.
»Ubožec, kako je jokal, ko sva se poslavljala drug od druzega! Moral je na vojno, in ti grdi Črkezi so ga ustrelili. Oh, kako mi je takrat ugajal njegov palaž in njegova rudeča huzarska uniforma!«
Na mokroten pesek drevoreda je sedla ničasta, mlada kavka. Ko je zagledala starca, ki sta sedela nepremično, je ostrmela, stresnila svoje perje ter se — opazovaje ju — ustavila.
Nakrat so se črne oči mlade ptice radostno zasvetlile. Veselo je zavrisnila ter zletela na brezo, pod katero je sedela stara dvojica.
Starec in starka sta se smehljala blaženo predse.
Angleže boji pri Boschmanskopu — se-vernovshodno v Transvaalu — ugodni, burski poročevalci pa trdijo, da so Buri ondi oddelek Lawleya docela uničili. Burski poročevalci trdijo tudi, da je bil Delarevev naskok na Valterja Kitchenerja pri Klerksdorpu prav vspešen, Angleži pa trdijo, da so bili zmagoviti. Vendar pa priznavajo, da so se morali po bitki utrditi za okopi ter se zavarovati proti novim napadom. Zmagovita vojska pa se ne skriva! Kitchener javlja, da je bivši burski poveljnik v Oranju, Piet Dewet, Dewetov brat, prestopil na stran Angležev ter je vodja burskega oddelka, ki podpira v Oranju Angleže. Predsednik burske delegacije, državni svetnik Fischer se je izrazil o položaju Burov jako ugodno. Ho-landci iz Kaplandije in v Natalu nadomeščajo Burov vse izgube. Buri se pripravljajo brez ozira na akcijo Schalka Burgerja na tretjo zimsko vojno. Buri se bodo bržčas umaknili v nepri-stopne okraje in ondi prszimovali. Ujeti burski vodja Kruitzinger je bil oproičen vseh obtožb. Izkazalo se je, da je postopal vedno pravilno in pošteno. Zato je sedaj le še navaden ujetnik.
Najnovejše politične vesti.
Odstavljeni škof. Ruska vlada je odstavila škofa Zwierowicza v Vilni, ki je prepovedal poljskim starišem kot smrtni greh, pošiljati otroke v ruske šole. Kardinal Rampolia pa se je vsled tega brzojavno pritožil pri ruski vladi. — Boris Sarafov, vodja macedonskega gibanja, je nenadoma umrl, baje nasilne smrti. — Spor med Švico in Italijo. Italijanski zastopnik v Bernu Silvestrelli se je spri z zveznim svetom. Zadnji je zahteval od italijanske vlade, da Silve-strellija odpokliče. Ker Italija tega ni storila, pretrgal je zvezni svet vsakršno oficialno občevanje. Seveda je morala italijanska vlada isto storiti napram švicarskemu zastopniku v Rimu, Carlinu. — Položaj v Belgiji postaja čimdalje resnejši. Po nekod so že sklicane meščanske garde in rezervisti. — Punta rji ugnali celi polk. V Yemenu so se baje domačini spuntali ter premagali celi turški polk, ki je iztirjaval davke. — Nadvojvoda Fran Ferdinand ob išče baje v kratkem oficialno italijanski dvor.
Dopisi.
Iz Novega mesta. Dne 5. t. m.
je priredila tukajšnja šola »Glasbene Matice« koncert z raznimi pevskimi in instrumentalnimi točkami. Le-te smo pred proizvajanjem res opazovali z neko bojaznijo, po njem pa uživali v mirni zadovolj-nosti, saj ponesrečila se ni nobena. Slovence najbolj zanimajo pevski zbori. Ra-zun nekaj vztrajnih pevk »Dolenjskega pevskega društva« sta nastopala mešani zbor starejših gojencev in ženski zbor malih učenk, med njimi nekatere prav male postavice. a velikega glasu. Mešani zbori so precizno peli lažji, blagodoneči zbor domačega nadarjenega pevovodje g. I. Hladnika, pa tudi častno težavni zbor Ilavdna »Nebesje oznanja« iz »Stvarjenja« in še težje blesteči zbor A. Dvofaka »Psalm 149«; odlikovali so se posebno čisti so prani in nekateri močni basi. Skupni zbori — z malimi učenkami je bilo pevk in pevcev baje do 90 — so zapeli Kastelic-Hubadovo častito »Ave, presvitla Marija« tako dobro in izrazito, kakor se se menda ni glasila v Novem mestu, tudi pred 250 leti ne, pod kanonikom Kastelcem samim. Male pevke niso bile manj pazljiv« kakor odrasle, in le pičlemu prostoru na odru je pripisovati, da so parkrat za trenotek začele prej kakor je pevovodja hotel. Kla-virno spremljevanje so točno preskrbeli nekaj šolski učenci, nekaj pa gospice Go-lijeva, Rosinova in Slančeva, od katerih ste se menda tudi dve poučevali na tej šoli. —
Tudi instrumentalni učenci niso zaostali, saj sta celo dva igrala vso Schu-bertovo sonato št. 3, in sicer s spretnostjo in občutkom, kakor nista navadna učencem, ki se šele tri leta, kakor baje le ta, učijo igranja na gosli in klavirju. In da šola nima samo dobrega primarija, so prepričali duetti za gosli, za flavto in klavir, kvartet in končno »mali orkester«. V slednjem (11 »mož«) je bilo sicer par dishar-
monij, menda ker so strune na nekaterih godalih popuščale in ker niso bile popolno ubrane po flavti, toda mladi godci so se držali dobro, in veselilo nas je, da je po pičlih 4 letih šolskega obstanka orkestralni nastop sploh mogoč. Novomeščani so lahko ponosni, da imajo poleg pevskega zbora »Glasbene Matice« v Ljubljani najmočnejši mešan zbor in jedini šolski orkester na Kranjskem!
To je dokaz, kako težko je pri nas mladino pripraviti do tega, da se uči morda razun vijoline tudi vijolečela, kontrabasa ali celo roga, ki je tu jako dobro drobil med goslarje. To pa je tudi na-daljni dokaz, da za tak pouk ne zadostuje samo sposobnost učencev, temuč da je treba trdne volje in železne vstrajnosti vodstva in učiteljev, ako se hoče zavod vzdržati.
Radi tega pa se radujemo, da je bil baje dični naš Matej Hubad, ki je prišel napredek šole nadzorovat, vrlo zadovoljen, kakor so bili gotovo tudi vsi drugi, ki svoj čas šoli in njenemu delovanju niso bili posebno naklonjeni. V dvorani smo videli več odličnih dam in gospodov, a bilo bi jih lahko več. Šolsko vodstvo naj vstraja v težkem naporu, naj učence in občinstvo po skrbnem izboru seznanja s plemenito glasbo ter tako bistri razum zanjo; s tem dobi šola ne samo mnogo učencev, temuč tudi prijateljev in podpornikov, kar jej od srca želimo.
Izpred sodišča.
Pod predsedstvom gosp. deželnosod-nega nadsvetnika Schneditza vršile so se med drugim tudi tele obravnave deželne kot prizivne sodnije:
1. In še enkrat blamirani Ev. Lampe. Evgenu Lampetu se je zopet posrečilo, da se je prav imenitno blamiral. Da ponovimo v kratkem celo itak znano zadevo: 25. prosinca je prinesel »Gorenjec« članek, v katerem se je bavil z malo osebo dr. Lampeta in med drugim tudi omenil, da je dr. Lampe — »ljudem čast kradel«. Ta članek je Lampeta seveda silno razburil; obenem je precej videl z ostrimi pogledi, da je tukaj zopet prilika, doseči cilj — blamaže. In poslal je popravek: »Ni res, da sem ljudem čast kradel; res je pa, da nisem še nikoli nikomur časti kradel —«. To je bilo pa voda na »Gorenjcev« mlin. S huronskim krikom, kakor naš »odgovorni«, je tudi on vrgel popravek v koš in povedal Lampetu svoje mnenje še vse drugače, kakor v prvi no tici. Lampe se je na tak način v tej zadevi prvič blamiral. A njegovi ostri pogledi so precej uvideli, da se da iz te afere še nekaj blamaž izprešati. Šel je tožit. Pri okrajni sodniji v Ljubljani je bil odgovorni urednik »Gorenjca« popolnoma oproščen; Lampe se je na tak način drugič v tej zadevi blamiral. Njegove ostre oči pa so precej uvidele, da se da iz te že tako obrabljene afere še mala blamažka izprešati — vložil je priziv. Lampe je zopet dosegel svoj cilj: Pri včerajšnji prizivni obravnavi je bil odgovorni urednik »Gorenjca«, gosp. Gašpar Eržen popolnoma oproščen, priziv zavrženin prva sodba potrjena. Nismo toliko hudomušni, kakor »Gorenjcev« zagovornik dr. Trii le r, ki je priporočal gotovim ljudem, naj se raje poprej nauče čitati zakone, predno pošiljajo popravke. Ne, tako hudomušni nismo .... Vsak fantič 'ma svoje veselje in — Lampetovo veselje je — blamaža. Zakaj bi mu te ne privoščili ?
2. Ona ni „cufridna". 211etna služkinja Marija Pintar iz Škofje Loke, večkrat že predkaznovana, namreč ni »cufridna« s sodbo okrajnega sodnika v Ljubljani, ki jo je obsodil na šest tednov strogega zapora in izrekel oddajo v prisilno delavnico. Punica, ki ima vedno dovolj denarja, ne da bi mogla povedati od kod, je opsovala mestnega magistrata uradnike prav pošteno, ko so jo zadnjič gnali v »špehkamro«. Tako je dobila omenjeno kazen. Ker pa ni bila »cufridna«, se je seveda pritožila. Včeraj je pa končala prizivna obravnava s tem, da je bila prva sodba potrjena. Vsled tega je postala punica še bolj nezadovoljna in je, ko jo je znani uradnik »s kapo« odpeljal, zaklicala: Zaradi mene gavge ali pa štrik . . .«
3. Male praske. Mizarjeva žena Franca Wagner je bila zadnjič od okr. •odnika obsojena na pet dni zapora. Ovadila jo je mlekarica Tome, ki jo je zasačila, ko je ravno iz njenega vozička vzela posodo z mlekom. Pri tej priliki ji je podelila huda mlekarica tudi par klofut. Wagner je bila radi tatvine obsojena. Prizivno sodišče pa je izprevidelo, da ni hotela krasti in jo je popolnoma oprostilo. — Delavec Ivan Logar je ovadil kaj zarja Matevža Repinca, damu je isti ukradel »kofemašino«. Okrajni sodnik v Radovljici pa je toženca oprostil, ker je isti povedal, da je omenjeno »kofemašino»
kupil od nekega železniškega delavca. Državni pravdnik je vložil vzklic. Potrdila pa se je prva sodba. — 32Ietni krčmar Anton Grošelj iz Šmartnega je bil obsojen na teden dni zapora, ker je obre-koval podjetnika Matevža Knafiča in istega delavce imenoval same »barabe«. Prizivno sodišče je zmanjšalo kazen na tri dni.
Dnevne vesti
V Ljub lian i, 11. aprila.
— „Učiteljski Tovariš" je priobčil izboren članek o celjskem vprašanju, v katerem pravi na koncu: Klerikalni politikoni so mislili, da so dobili v »kompromisu« nekako orožje, s katerim zavdajo napredni stranki smrtni udarec. Pa prepričani naj bodo, da se jim nakana ne posreči, zakaj napredna-narodna stranka je ravno s tem kompromisom razcepila Slovence v dva tabora; v enem stoje trezno misleči politiki, v drugem so pa zastopniki »Slovenčeve« stranke in štajerske »zaspane politike«. Kako stališče pa zavzema slovensko napredno učitelj-stvo pri tem kompromisu? Izjavljamo pred svetom, da smo popolnoma za kompromis A diktirajmo jim ga pod sledečimi pogoji: 1.) Popolno slovensko gimnazijo v obližji Celja. 2) Samostojnega slovenskega deželnega 1 j u d s k o š o 1 s k e g a nadzornika za Spodnje Štajersko. 3.) Potrebne slovenske ljudske šole na Koroškem, v Trstu in Gorici. Ako Vam je pa več Celje z ono nepopolno utrakvistično gimnazijo pod neinškim vodstvom, kakor pa tak kompromis, potem — bodo pa Korošci kakor Štajerci kmalu klicali: »Morituri vos salutant!«
— „Novi List" na Reki se je zopet oglasil zoper naše stališče v celjskem vprašanju in se povzpel do princi-pijalne izjave: »Kompromise je možno sklepati samo z ljudmi in stran kami, ki, težeči k istemu cilju, hodijo različna pota — nikdar pa med njimi, katerih končni cilji so si povsem nasprotni«. — Ko smo to čitali, smo se najprej za glavo prijeli, kako je sploh mogoče, da kaj tacega piše »Novi List«, a spoznali smo hitro, da to ni »Novega Lista« prepričanje, ampak da tako piše le iz taktičnih razlogov, da ne rečemo: zaradi gonje. Dokaz pa, da »Novi List« res ni tega prepričanja, nam dajo lanske državno-zborske volitve na Reki. Takrat so reški Lahi kandidirali avtonomaša prof. Zanello, madjarska vlada pa je v družbi z nekimi laškimi pristaši kandidirala madjarskega grofa Batthyanyja-Tako Batthyany kakor Zanella sta jednako odločna nasprotnika hrvatskih prizadevanj v obče in zlasti glede Reke in oba težita k ciljem, ki so ravno nasprotna ciljem Hrvatov. Vzlic temu pa je vodja reških Hrvatov, častitljivi in dalekovidni dr. Barčio sklenil kompromis z Batthyanyjevo stranko, torej z ljudmi, ki nikakor ne teže k istemu cilju, kakor dr. Barčić. Vsled tega kompromisa so reški Hrvatje šli v volilni boj za Madjara Batthya-nyja in je ta s hrvatsko pomočjo tudi zmagal. In kdo je ta kompromis odobraval, kdo ga je z vnemo opravi č e v a 1 in z a g o v a r j a 1 ? Ravnotisti »Novi List«, ki ima danes eelo deklamirati, da ni nikdar mogoč kompromis med ljudmi, katerih končni cilji so si povsem nasprotni!!
— Socialnodemokratični shod pri Auerju se je vršil včeraj ob jako majhni udeležbi. Predsedoval mu je gosp. Lavtar, zapisnikarjem pa je bil izvoljen g. Mihler. Najprvo je govoril socialdemokrat Linhart, se oziral na razmere pred volitvami in raztolmačil sklep, ori-roma nasvet, naj bi se pri teh volitvah združile vse opozicionalne stranke v skupni boj proti liberalcem. Potem je govoril g. Dachs, ki je kritikoval postopanje magistrata in se posebno oziral na zgodovino požarne brambe in na postopanje magistrata proti g. Doberletu. Priporočal je kompromis. Po dolgem prigovarjanju je dobil besedo g. Štefe, ki je kar naprej izjavil, da ni pooblaščen, govoriti v imenu stranke, da pa izraža svoje lastno mnenje. Povedal je par »grehov« socialdemokratov in izjavil med drugim, da bode na vsak način nemogoče, skupno postopati z Nemci.   Iz celega govora je
bilo videti, da so klerikalci zavzeli v tem vprašanju jako rezervirano stališče. V nemškem jeziku je govoril parkrat socialni demokrat Kmetetz. G. Linharta je rezervirana klerikalna izjava tako razjezila, da ji je končno očital izdajstvo koristi delavstva in skrajno zabitost. Na to je g. Štefe zopet reagiral. Linhart je predlagal končno resolucijo, naj se nominiranje kandidatov, oziroma sploh eventualno udeležbo pri občinskih volitvah prepusti lokalnemu odboru socialne demokracije. To je bilo tudi sprejeto.
— Obč. volitve ljubljanske. Nemška stranka ima v ponedeljek zvečer v kazinskem salonu shod, na katerem odloči, se-li udeleži letošnjih obč. volitev ali se jih ne udeleži.
— Deželni odbor je dovolil igralki gospe Danilovi podporo v svrho gledaliških študij. Gospa Danilova se mudi eadaj na Dunaju, kjer igra znana umet niča Eleonora Duše.
— Pred ljubljansko iacpra sevalno komisijo za ljudske in meščanske sole se začno vsposobljenostni izpiti dne 2 8. aprila zjutraj ob osmih, Prošnje je poslati najkasneje do 26. aprila 1.1.
— Novi tržaški škof. »Edinost« piše: Škofom tržaškim je imenovan mons. Nagel. S tem je rešeno to težko vprašanje. Ker mons. Nagel ne zna niti besedice slovenski, imenovan bo za slovenske vernike generalni vikar, zmožen slovenskega jezika. Na tržaškem namestništvu se imenuje za to mesto monsignor Mar tella n z.
— Fridolinstvo pred sodiščem.   Poročali   smo  svoj   čas  o po-
čenjanju šolskega brata Fridolina v goriškem deškem semenišču. Kakor sedaj poroča »Soča«, se vrši radi tega pri okrožni Bodniji v Gorici kazenska preiskava.
— Slovenci na Koroškem: Koroška šteje po zadnjem ljudskem štetju 90.497 Slovencev, 196 Čehov in 260.971 Nemcev. Znano pa je, da niso šteli Slovence in Nemce, marveč po — »občevalnem jeziku«. In k a k o so šteli, je znano dosti. Zato zgornje številke nikakor ne podajajo podobe pravega razmerja narodnostij. Leta 1890, so našteli 254 652 Nemcev, 101.050 Slovencev in 158 Čehov.
— Vlak je poškodoval pri Ponikvi ob južni železnici nekega fanta, ki je v svoji lahkomiselnosti hotel dirkati z vlakom. V tem pridrvi od nasprotne strani drug vlak, vrže fanta ob tla in ga težko rani.
— Naročbe na smodnik za streljanje   zoper  točo.  — Kakor
prejšnja leta, bo deželni odbor kranjski tudi letos razpošiljal smodnik za streljanje zoper točo. Županstva in drugi interesenti v vinorodnih krajih na Kranjskem se opozarjajo, da smodnik čim prej naroče, ker se prva pošiljatev izvrši koncem t. m.; pozneje pa prvi teden vsakega meseca. — Pri naročbah zadostuje, da se navede število zabojev in natančen naslov naročnika in prejemnika pošiljatve; osobito je pa navesti zadnjo postajo. Obenem z naročbo je poslati deželni blagaj niči v Ljubljani za vsak zaboj po 25 kg, znesek 20 K 60 h.
— Zasledvanje premogove žile v Rovtah se bode letos po preiskovalnem odboru nadaljevalo.
— Kočevski rujavi premog. Kakor se je dognalo, se kvaliteta tega premoga zadnji dve leti ni nič zboljšala. Trboveljska družba je sklenila izvršiti v kočevskem premogokopu nekatere naprave, ker so delavci dozdaj bili v istini pravi sužnji pri tem delu. Po meter vi soko tičati cel dan v vodi potem pa ob slabi plači preživljati sebe in družino, to ni nikaka šala. Zadnji čas je že več delavcev zapustilo to delo.
— Poštni urad v Prestraneku je bil, kakor se nam poroča, 1. aprila letos srečno transferiran v Slavino. Poštna direkcija v Trstu Be ni ozirala na skupno vlogo peterih vasi, v kateri so se vsi prizadeti krogi oglasili za poštni urad v Prestraneku, in je trem vasem na ljubo dala urad k »fari«. Poštni urad na želez-fcifini postaji, kjer je glavni promet, seveda ni umesten, v Slavini bo pa zdaj vse »floriralo«.
— Stavbna kronika. Marc in aPril sta se v zadnjih stavbnih sezonah okoriščala navadno za kopanje temelja
novim stavbam in za dovaianje materijala, — leto« gre eno kot drugo prav kilavo naprej. Ali nimajo stavbni podjetniki še dovelj delavcev in materijala, ali pa dotični zasebniki dovelj poguma, lotiti se svojih novih hiš, — vse nekako dremlje. Izmed projektiranih 9 ali 10 hiš se jih je pričelo v istini graditi dozdaj troje, dve lani dograjeni pa ometavati. Delavci se letos res nekam ogibljejo Ljubljane; med tem ko jih je pred osmimi dnevi šlo tu skozi nad 300 z enim vlakom na Koroško, Dolenje Štajersko in na Dolenjsko, imamo jih dozdaj v Ljubljani stoprav vseh vkup kakih 200, s katerimi se bo stavbna sezona prokleto slabo obnesla, če ne bo ta ekvivalent se petkrat pomnožil, za reservo si pa vzel še nekaj oddelkov ljubljanskih kaznjencev in prisiljencev. V resnici so ti tudi že v porabi. — Temeljno zidovje za Pogačnikovo hišo je že dograjeno meter visoko nad cestnim nivelom, pri čudnovi in Regalijevi hiši se prične s temeljem prihodnji teden. V justični palači se notranja dela še izvršujejo, pa je zelo dvom ljivo, če bo poslopje do srede maja znotraj toliko urejeno, da se bodo mogli obedve sodišči in državno pravdništvo noter preseliti. — Prvi bodo zasedli svoj« prostore kažnjene5, — za okolu 350 mož je prostora v ječah, — zatem šele uradi in njih oddelki. — V deželnem dvorcu so notranja dela večinoma že dovršena. — »Delavsko stavbno društvo« prične v kratkem z zgradbo projektiranih novih delavskih hiš na Opekarski cesti. — V Vodmatu so vrtnarska dela pri mestni ubožnici v tiru. Ubožna »kasarna« — kakor jo vodmatski hudomušneži nazivajo, — šteje zdaj že nad 50 siromakov. — V Prešernovih ulicah izvršuje se pri Ad. Perlesovi hiši št. 7 ter pri prodajalni na nasprotni strani št. 28 nekatera rskonstrukcijska dela. — Na Mirji je dal g. Iv. Dražil pri svoji hiši in okolu vrta postaviti lično žično ograjo. Na Sv. Petra cesti se je hiša Josipine Po-čivavnikove na novo prebarvala. Stavbni materijal se dovaia, in sicer: apno, opeka in kamenje v obili meri po vrhniški železnici, stavbni les — deske, trami in hlodi — pa po dolenjskih; železje prihaja po južni železnici semkaj, sicer pa se po potrebi dovaža mnogo tega tudi po suhem in vozi od raznih strani. Vreme je bilo dozdaj za zgradbe zelo ugodno; pa kakor vse kaže, bo letos le kakih šest novih hiš zgrajenih!
— Tovarna za izdelovanje parket. Na Krakovskem nasipu je lansko jesen dodelal g. Edvard Schimnitz novo poslopje ter je priredil za tovarniško podjetje deloma pa za privatna stanovanja. Kakor čujemo, otvori letos imenovani tovarno za parketne izdelke s parno silo. Potrebno vodo dala bode Gradaščica, iz katere je napeljan kanal, v strugi pa postavljena zatvornica. To pomlad se tovarniški prostori še urede in opravijo, zatem pa se podjetje otvori.
— Tatvina. Strojevodji I. Š. na Resljevi cesti št. 7 je bilo iz omare v sobi ukradenih 60 K.
— Ušel je iz prisilne delavnice 17 let stari Franc Bauer iz Busfeldna na Zg. Avstrijskem.
— V včerajšnji članek sta se nam vrinili dv© jako nerodni tiskovni hibi: V drugem razdelku 34 vrsti odzgoraj šteto je namesto »neoškodovan« čitati »oškodovan«, v tretjem razpredelku prvi vrsti pa mesto »obstrukcija« — »abstrakcija«.
* Najnovejše novice. Obsojeni igralci v Jokejevem klubu. Kakor znano, je zaigral v omenjenem klubu grof Potočki v enem večeru Madjaru Nik. pl. Szemerju dva milijona K. Razun teh dveh so še kot prisotniki obsojeni naslednji: grofa Alfonz in Bella Pallavi-cini, grof Evg. Kinskv, grof L. Traut-mannsdorf, pl. Keisersheim in pl. Pechy vsak na 1000 K. — Veliko zalogo kristal, grafita so našli blizu Tyna nad Vltavo. — Ustrelil seje predsednik trgovinske zbornice v Sofiji. — Bero-linsk i> mestni svetnik Kaufmann, katerega izvolitev za župana je cesar trikrat zaporedoma zavrgel, je naznanil magistratu, da resignira na župansko čast. — 26 prof esorj e v tehnične visoke šole v Hanovru je protestiralo pri državni vladi zaradi izgona avstrijskih dijakov s pruskih visokih šol.
* Čudna blaznost. V Kraljevskih Vinogradih na češkem so prijeli nedavno mladega moža, o katerem se je sumilo, da je umoril več otrok. Mladenič je pa redarstvu izjavil, da je dijak praiksga tehniškega vseučilišča ter da je umobolen. Njegova bolezen se kaže v tem, da mora vsakemu otroku, ki ga sreča, osnažiti črev-lje, ako ima blatne. Začutil je baje že pred štirimi leti to bolezen v sebi in ga je tudi že zdravil prof. Krafft-Ebing. Osna-žil je že več kot 200 otrokom črevlje. Kakor se je pokazalo, je mladenič res blazen, a ni nikogar umoril; poslali so ga v blaznico.
* »Saj sem tako že mrtev1-,
Na Dunaju je umoril pred nekaj časa bivši mesar Ivan H e j 1 zsvratno svojo ženo. Udaril jjo je parkrat s sekiro po glavi, tako, da ji je razbil lobanjo na 63 koscev. Hejl je bil velik pijanec, zahteval je denarja od žene, ki je morala sama služiti, dočim je on le popival. Ako mu žena ni dala denarja, je bil surov in ji je grozil, da jo bo ubil, kar se je tudi res zgodilo. Hejl je pri obravnavi priznal, da je umoril ženo, katero je pustil vso v krvi ter z zmečkano glavo na postelji, sicer pa ni hotel mnogo govoriti, bil je jako ravnodušen. »Saj sem itak že mrtev«, je dejal, kadar so ga sodniki kaj vprašali Morilec je bil obsojen na smrt na vislicah. Ko je čul svojo obsodbo, je rekel hladnokrvno »adijo« in je ostavil sodno dvorano.
* častniki in civilisti. V temeš-varskem hotelu »Kronprinz« se je pripetil med dvema častnikoma trenskega peš-polka ter med dvema civilistoma, ki sta bila v družbi£dveh dam, krvav pretep. Ker sta bila častnika nedostojna, ju je tiskarnar Esendes grajal, častnik sta potegnila sablji. Častniku Dolwethu so sabljo vzeli, častnik Holz pa je usekal tiskar-narja po glavi, da je obležal v svoji krvi.
* Strahovita najdba. V gozdu pri Jilovištu na češkem so ljudje našli odtrgano moško roko; čigava je bila, se ne more dognati.
* Požari. Iz Lvova javljajo, da je pogorelo v mestecu Dunajov 22 hiš do tal ter je vsled tega 200 ljudij brez strehe in brez živeža. — V obližju Stokholma pa je zgorela tovarna za drožje, nje zidovje je pokopalo pod seboj 6 vseb, a 8 jih je težko ranj enih.
Društva.
— Zaveza avstrijskih jugo-slov. učiteljskih društev. Po sklepu upravnega odbora v seji dne 31. marca t. 1. se bo vršila XIV. glavna skupščina »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društeva dne 14., 15. in 16. avgusta t. 1. v Trstu.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v nedeljo, dne 13. t. m. popoldanski izlet v Kranj. Ker smo tudi gospode kolege v Kranju o tem izletu že obvestili, vabimo gospode društvene člane, da se izleta v kar največjem številu udeleže. Zbirališče na južnem kolodvoru ob 11. uri 40 minut dopoldan.
— Mengiško bralno društvo
bo imelo dne 13. malega travna t. 1. v gostilni gospe Marije Jenčič veselico. Spored: 1. Petje. 2. Žalostna pesem s podobami od štajerske Urške. 3. Petje. 4. Slike iz življenja imenitnih mož. Priobčata gg. brata Otmar in Karel Reš. 5. Ples. Pevske točke izvajajo iz prijaznosti pevci kamniške »Lire«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. aprila. Ministrski predsednik Korber je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju in pojde jutri v Budimpešto. Ko je Korber od avdi-jence prišel zopet v parlament, se je raznesla vest, da se bliža konec parlamenta in konec Korber-jevega ministrstva.
Dunaj 11. arprila. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o ljudskem šolstvu, a je danes še ne dožene.
Dunaj 11. aprila. Nemška „Ge-meinbiirgschaft" je danes storila hiter konec. Nemški nacionalci so izdali komunike, v katerem naznanjajo svoj izstop iz zaveze nemških strank ter izrekajo upanje, da jim slede tudi nemški napredujaki.
Dunaj 11. aprild. V zadnjem času mnogoimenovani prelat prof. dr. E hrli ar d zapusti dunajsko vseučilišče in pojde na vseučilišče v Freiburg.
Dunaj 11. aprila. Dvorni operni pevec Pogačnik-Naval je prosil za odpust, ker se mu je v operi „Židovka" dodelila postranska vloga princa in ne glavna vloga Eleazarja.
London 11. aprila. Burski voditelji in generali so že od torka zbrani v Klerksdorpu, kjer jim je dal angleški zapovednik posebno poslopje na razpolaganje, in se posvetujejo o mirovnih pogojih.
London 11. aprila. Iz Pretorije se poroča, da se je po dolgih pogajanjih med burskimi in angleškimi pooblaščenci doseglo porazumljenje glede mirovnih pogojev. Pogoji so še tajni, vendar se zatrjuje, da Angleška ni obljubila Burom nikakih znatnih koncesij. Burskim voditeljem v Evropi se je odgovor brzojavno sporočil.
Revolucija v Belgiji.
Bruselj 11. aprila. Velikanske delavsko gibanje za pridobitev splošne in jednake volilne pravice je vsled km tega postopanja klerikalne vlade zadobilo najnevarnejšo obliko. Delavski list „Peuple" je včeraj opozoril delavce, naj se oborože in je naznanil, da so delavci že kupili samo od jedne firme 17.000 revolverjev in da je 30.000 rudarjev pripravljenih napasti Bruselj. Včeraj je imelo osrednje delavsko vodstvo sejo, v kateri je sklenilo generalni štrajk,  ki se začne že v torek.
Bruselj 11. aprila. Minolo noč je nastala v Bruselju revolucija. Prišlo je do krvavebitke, v kateri je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Šele ob treh zjutraj so orožniki revolto u d u š i 1 i.
Bruselj 11. aprila. Pred „ljudskim domom", kakor se imenuje društvena hiša socialističnih delavcev, se je včeraj zvečer vršil shod, katerega se je vdeležilo več tisoč delavcev. Ker so udeležniki demonstrirali, je prišla policija, da jih raz-žene. Delavci se niso hoteli raziti in tako je prišlo do konflikta. Ko je policija prijela za orožje, nastal je strahovit krik in delavci so začeli policijo bombardirati s kamni. Redarji in na pomoč dešli orožniki so začeli streljati, a tudi delavci so streljali. Potisnili so redarje in orožnike nazaj, prevrnili nekaj tramvajskih vozov, iztrgali tramvajske proge in napravili veliko barikado. Ob tej barikadi in v sosednjih ulicah je trajal boj do 1. ure ponoči. Orožniki, redarji in vojaki so barikado opetovano naskočili ali so bili odbiti. Oddanih je bilo več sto strelov. Po triurnem boju so orožniki in mest-janska garda z bajoneti zavzel i barikado inrazgnali ustaše. Na lici mesta je ostalo mnogo mrtvih in ranjenih, med temi tudi mnogo žensk. Ranjenci so bili najprej prineseni v „ljudski dom", potem pa spravljeni v bolnice. Množica se je razkropila na razne strani, ter pobila na potu polno šip in demolirala kandelabre. Več sto mož broječa četa je naskočila mestno hišo, a mestni gardisti so jo z bajoneti raz-gnali. Šele po tretji uri zjutraj je bilo konec izgredom.
Bruselj 11. aprila. V Liege, v Gentu, v Gandu in v drugih krajih so bili veliki izgredi. Ponekod so bile vržene tudi dinamitne bombe in razna poslopja poškodovana.
Bruselj 11. aprila. Vse prebivalstvo je pod utisom minole noči in v obče vi ada strah, da, ako pride do generalnega štrajka, se je bati najstrašnejših dogodkov. Trije liberalni in trije socialistični delavci so zaprosili avdijence pri kralju, da ga opozere na strahovito nevarnost, ki preti nastati, če se zahtevi delavcev glede volilne pravice ne ugodi. Klerikalna vlada je proti vsakemu odjenjanju. Vodja klerikalne stranke, Woeste, je izdal parolo: Vse postreliti, kar brezpogojno ne parira.
Narodno gospodarstvo.
—  Prva   mednarodna rai stava historičnih noš in sedanjih oblačilnih predmetov in njih pri-tiklin v Št. Peterburgu I902. V
čaau od 1. novembra t. 1. do aprila 1903 ■e bo vršila v Št. Peterburgu pod pokro viteljstvom valike kneginje Ksenije Alek sandrovne, sestre Nj. Veličanstva ruskega cesarja »Prva mednarodna razstava historičnih noš in sedanjih oblačilnih predme tov in njih pritiklin«. Z namenom, da se tudi naša država udeleži te razstave posebnem oddelku,  se je osnovala pod predsedstvom  cesarskega ruskega gene ralnega konzula A. pl. Kondriavtzevra na Dunaju komisija, v kateri so zastopniki c. kr. trgovinskega ministrstva, nižjeav-strijskega  obrtnega  društva, avstrijsko ogrskega eksportnega društva, avstrijsko-ruskega trgovskega društva in raznih industrij in obrtov.   Omenjena razstava v Št. Peterburgu bo obsegala historični oddelek, oddelek za oblačila in oprave naše dobe (blago, kožuhovina, usnje; obleka in perilo; obuvala; klobuke in druga pokrivala; parfumerija in kosmetika; postranski opravni predmeti, nakit za na glavo in lišp vobče; juvelirska dela) in literaturni oddelek.   Ker je omenjena razstava v Št. Peterburgu mednarodna, je v interesu avstrijske oblačilne industrije, ki je prav znatno razvita in znamenita, da je Častno med drugimi narodi zastopana v tej razstavi.   Nekaj vabil in priglasnic k razstavi  se dobi tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Zglasiti se je treba kakor hitro mogoče, najkasneje pa  do  srede aprila t. 1. pri »Pisarni komisije za mednarodno oblačilno industrijo Št. Petersburg, na  Dunaju  I.,   Canovagasse 3,« kjer se dajejo tudi  vsa pojasnila,  ki se tičejo razstave.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. aprila: Damijan Trau, učenec, 9 let, Poljanska cesta §t. 34. jetika. — Peter Kališ, mestni ubogi, 51 let, Karolinška zemlja St. 10, pljučnica.
Mćteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm.
'C <
Stanje Cas opa- baro-zovanja j metra
:V mm
Vetrovi
Nebo
11
10. 11.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
735 9
7347 7342
100
76 105
brezvetr.
sr. sever brezvetr.
poLoblač.j g
oblačno j g oblačno |0
Srednja včeraj §nj a temperatura 9 0°, nor-male: 8 7°.
Dunajska borza
dne" 11. aprila 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .  . 10160
Skupni državni dolg v srebru .... 10140
Avstrijska zlata renta....... 120 60
Avstrijska kronska renta 4"' -.   .... 9945
Ogrska zlata renta 4%....... 119'80
Ogrska kronska renta 4%..... 97*55
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1595 —
Kreditne delnice......... 675 25
London vista.......... 240 20
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 35
20 mark............ 23 46
20 frankov........... 1908
Italijanski bankovci........ 9350
C. kr. cekini........... 1131
17 let stara, iz dobre hiše, ki je dovrSila 8 razredov, slovenskega in nemSkega jezika zmožna, želi takoj vstopiti kot učenka v kako trgovino le izven Ljubljane.
Ponudbe pod šifro ,Kane*šjl»o »t. !©©• poste restante Ljubljana, glavna poŠta. (839—2)
Stavbni pogodni
i
(akordantj e)*
Večja talna dela.  —  Obdelovanje več tisoč kubičnih metrov kamnja in izvažanje na železnico. — Tlakovanje.
Vpraša in ogleda se v Mokronogu na Dolenjskem pri Višnovsky-ju. (879—1)
Trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izurjen v vseh strokah, tudi v deželnih pridelkih ter zmožen za samostalnega vodjo ali za vodjo kake podružnice, želi svojo službo premeniti.
Ponudbe pod „H. Šk." poste restante Loče pri Polčanah. (874)
Karbolincj Avenarini patent
Že 25 let preskušeno. les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej R. Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna: Dunaj, HI/1, Hauptstrasse 18. Prodaja Fran Stupica, Ljubljana.   (877—1)
Išče se lokali
za kako majhno trgovino w LJubljani.
Prevzame se eventualno tudi večja *e obstoječa trgovina nn deželi,
bodisi na Kranjskem ali na Štajerskem. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Obrestinosna in trgovska
hiša v Gradcu
2 nadstropji visoka, na jako ugodnem kraju se proda, eventualno se zamenja za dobro vpeljano trgovino na deželi. — Mešetarji so izključeni. — Ponudbe pod: „M. S. 1878" na uprav. »SI. Nar.« (872—1)
Pipam   Prijatelji, katera pijačca zdi se Vam vedno še najboljša?
'33Aouuq AoiflaA3 sisu
Pipan   Dobro — uganili ste. (863—2)
Pipar in zbori
Zalo pa, prijatelji, pijmo ga, Cvekov brinovec iz Kamnika.
Sprejmem slovenske in nemške stenografije veščega
uradnika.
Ponudbe s spričevali naravnost. — Plača po dogovoru. Vstop takoj ali 1. maja Pevci imajo prednost.
Dr. Tomaž Horvat
(832—3) odvetnik v Ptuji.
trgovski potnik
izveden v špecerijski stroki, z dobrimi priporočili, na stalno in dobro plačano mesto.
Obširno utemeljene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«.
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni le u nI ,,prl ITI arij I poma-graj" M. Leiinte -u ln v lekarni Ibald pl. Trnkoezy-ja v I^JiiblJanl. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schv/einfurt, dne* 11. februvarja 1899. (2605—20) Ma. Hrei, mlekarija.
Ljubljana, Lattermannov drevored.
£. Genijev
veliki anatomični muzej
in
panoptikum.
Odprto vsak dan od 9. ure predpoldne do 9. ure zvečer.
Vstopnina 15 kr. Vojaki in otroci  10 kr. Anatomični
kabinet 10 kr. Natančni popis se pri blagajnici za 10 kr. dobi.
Jutri v petek zadnji dan za dame. V nedeljo nepreklicno zadnji dan.
Posebno pa je opozoriti na: ,Ana-tomlčno Venero', katero je možno razložiti na 40 koscev, in je uprav moj-stersko delo modelske umetnosti.
K mnogobrojnomu obisku vabi naj-uljudneje
(852—2) Geni.
Vsled sklepa c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 5. aprila  1902, poslovna štev. A. 1424/1/15 prodale se bodo potom  prostovoljne  dražbe v  zapuščino Frančiška Marešiča, bivšega župnika na Lipoglavu spadajoče premičnine in sicer: 1) hišna, kuhinjska in namizna oprava, dragocenosti itd.
tt potok, dno 18. aprila. 1902
od 9. ure dopoludne dalje v hiši št. 21 na Sv. Petra nasipu v Ljubljani. 2.) poljski pridelki pa
v soboto, dno 13« aprila 1902
ob 9. uri dopoludne v župnišču na Lipoglavu. Natančneje se izve v pisarni podpisanega.
Alojzij Fegau
notarski namestnik kot sod. komisar.
C* kr. awtrl]ski ffi jggg ftUznlct,
(873-1)
Prostovoljno prodajo J. Schinkovi dediči svoje
posestvo v Lokah pri Zagorju
ležeče ob okrajni cesti blizu tamošnjih rudnikov, jako ugodno in pripravno za vsako obrt, in sicer:
1. ) veliko, moderno zidano enonadstropno hiso z 12 sobami, 2 kuhinjama, 2 kletima — pritličje je nalašč prirejeno za prodajalno in gostilno — z jako lepim in na novo zasajenim vrtom; poleg hiše je leseno poslopje z mesnico, ledenico in drvarnico.
2. ) eno hišo z 8 sobami in 2 kuhinjama; spodaj je pekarija;
3. ) hlev s shrambo za vozove. Dalje prodajo tudi večje število hrastovih hlodov, 2 konja, konjsko opralo, kočijo in dr.
Ponudbe naj se stavijo do 25. aprila t. I. v roke g. dra. Frana Tomin-šeka, odvetnika v Ljubljani in g. Hermine Schink v Loki pri Zagorju.
Informacije dajeta g. Hermina Schink in Josip Birolla v Zagorju (poleg kolodvora). (845—2)
p< 6)
i m
i i
cd W
"S
m
K« lil
v)
»TJ [♦Iti
m 9
m
Odlikovana za svoja vin in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (318—3) Podpisanec priporoCa svojo zalogo pristnega dobro obležanega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo donrlli, pristnih In starih
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na ter pclillkOVCa. užganl probek
I. Wtit«sclier
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani.
'.Brinovec in slivovec v steklenicah!
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod lz Ljubljana jo*, kol. Proga čet Trbli, Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čez Klein-ReifliL-v Stevr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj  osobni  vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten  na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon. tabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob S. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubnoj Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih,   Genevo, Pariz, čea Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko,  Dunaj via Amstetten. — Ob 10. nri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste,   Inomost, Monakovo. (Trst' Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj,  ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. nri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Lanca, Steyra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I.' in II. razreda).  — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, idirektni vozovi L in D. razreda), Budejevic, Solnograda,   Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca,   Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca,  Št. Mohorja, Pontabia.  — Ob 4.  nri 44  m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaki., Ceiovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pt". tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna,  Beljaka, Celovca, Pontabia. — Prog.1, is Novega metta in Kočevja. Osobni viaki: Ob S. nn in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne m ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljuhljane drž. koj. V Kamnik.  Mešani vlaki: Ob 7. uri 2« m zjutra, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljuoijano drž. kol. ti Kamnik: , Mešani vlaki: Ob 6. uri 4if m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob b. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih ii. samo v oktobru /?\
ffleblovana soba
s posebnim vhodom se edd
Rimska cesta št. 5,1., desno.
Mi
trgovski pomočnik
vešč špecerijske, manufakturne in želez-ninske stroke, se sprejme.
Kje? pove Karol Planinšek, trgovec, Ljubljana, Dunajska cesta. (880—1)
Učenec
14—15 let star, poštenih starišev, zmožen poleg slovenščine tudi nekoliko nemščine ali italijanščine, se sprejme v trgovino mešanega blaga. (865—1) Kje"? pove upravništvo »SI. Naroda.«
D^TšLAJMER
odpotuje (8B72) od 10. f. m. za h tedne.
Iz proste roke se proda lepa
enonadstropna hiša
pripravna za vsako obrt, v prijaznem kraju na Notranjskem. Hiša stoji tik državne ceste, do kolodvora je eno in pol ure. Trgovina z mešanim blagom je tukaj nujno potrebna. Natančneje pove (847—2) Andrej Rovan na Colu (pri Vipavi.)
5
5 S
5
/ o"   "i ,,„>
Preobl
eke.
Popravila.
tovarna dežnikov
t
Isdalateli in odgovorni uradnik: Dr. Iran Tavčar.
Lastnin* in tiak »Narodne tiskarna«.
68^4