Štev. 237. Trst, v nedeljo 25. avgusta 1912 IZHAJA VSAK DAN 3Bfl afc Mttoljab !* praznikih ab 5., ab ponedeljkih oh 9. zjotraj. FmmsUb« Itev. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) t mnogih lobakarnah v Trsta in okolici Gorici, Kranju, St. Petru, Toetojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminn, Ajdov-SHai, Dornbergn itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (10 stot.) 94U.A3I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 Zatone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. ma». jsmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO si wm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-«Hnj pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava Jkli»o<;tr'. — Plačuje se izkljnćno le npravi „Edinosti". Plačljivo In tožljjvo v Trstu. \l NAR< Tedaj XXXve NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnoga druitva „Kdinosf za «a oih^Mo 2* K, pol leta 12 K, 3 mesec« O K; u roćba are* doposlane naročnine, se uprava ne ostra giTilih> aa a*4«ljak« lstsaj* „KDIMOSTZ" «UM i ** hU Uto Km H«, aa y«l Uta Krta 1«0. iuptoi naj M pošiljajo na uredništvo lista. NefnuiV^ vana piama u M «pra|eaaja la rokopisi a« ac vratoj*. Karočnino. oglas« in reklamacije j« pošiljati na upravo 11*+*. UREDNIŠTVO: afloa Giorgio Galattl 20 (Narodal da«). IH-j«*^ te odgovorni urednik ŠTEFAN GODILA. Last - * fcouaorcij Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .EdLio^' *, sadrnga i omejenim poroštvom v Trata, oiiea Giorgio Gaiatti štev. 20. inmllnllnl rainn »ev. 841-652. TELFFOrt K. !<-5T. « Trst — Celovec! Zakaj Slovenci v Celovcu, kakor po vsem slov. Koroškem, ne napredujejo, ampak močno nazadujejo ? (Izv. dopis iz Koroške.) V sobotni številki .Slovenca" (17.avg.) smo čitaii uvoden članek: * Zakaj Slovenci v Trstu ne napredujejo ?" Navedenih je petero vzrokov : 1. V Trstu domaČi Slovenci nazadujejo, število Slovencev raste le vsled velikega navala zunanjih slovenskih izseljencev. 2. Vodstvo slovenske politike v Trstu pri naraščaju Slovenstva v Trstu nima posebnih zaslug in mu zlasti priseljeni Slovenci niso dolžni nobene hvaležnosti. 3. Slovenci imamo v Trstu zasiguran obstanek vsled zaupanja, ki ga vživamo na raznih delodajalskih mestih vsled zanesljivosti, vztrajnosti in pridnosti. Torej čednosti, katere nam pa vcepi le konservativno krščansko življenje ljudstva na deželi. 4. Tok priseljevanja je odvisen od vlade in nemškega kapitala. Kakor hitro ta dva faktorja počnela Slovence odrivati, bo začelo s tem tudi padati število Slovencev. Ako bo prevladala v sedanjem političnem vodstvu struja, ki si bo vsled svoje vihravost gotovo odtujila imenovana činitelja, bo s tem zadana slovenstvu globoka rana. 5. Politični boj Slovenstva v Trstu je samo vsled zunanjih dižavnih ozirov otež kcčen. Če bi tega ozira ne bilo, bi se nam v Trsta ne delale nobene politične krivice, ker bi se Italijani gotovo manj upoštevali. Napačen je torej boj proti sredstvam, ki dajejo državi moč in ob enem strah zunanjim sovražnikom. Ni moj namen, da bi branil delovanje političnega vodstva v Trstu, ne da bi raztresava! in kritiziral navedene vzroke, ker so mi, kakor Korošcu tržaške razmere neznane. Hočem le slikati nekaj podobnaga na Koroškem. Tudi v Celovcu domači Slovenci nazadujejo in s?cer tako, da j'h sploh ne bo. če so bili kedaj! — Število Slovencev pa kljub velikemu navalu zunanjih slovenskih izseljencev ne raste v glavnem mestu, kakor Je to v Trstu. Izseljevanje slov. ljudstva, in sicer kmetskega ljudstva, je tako močno, da so kmetije vse brez delavnih ljudi, bodi ženskih ali mošk.h. Poslov ni možno dobiti pri najboljši plači; tudi najpremožnejši kmet ne. In kam odhaja vse to ljudstvo? — Vso požirajo nenasitni Celovec ali druga mesta ii kraji z industrijo, kjer rabijo sveže krvi za okrepčevanje in obnovljanje hirajočega meščanstva. Koliko nadlog nastaja vsled tega izseljevanja v mesto, vedo najboljše občine same, ki se teh izseljencev kljub njih dolgoletnemu bivanju po mestih ne morejo izne-biti. Vsa svoja leta preživlja Izseljenec tam, ako postaja bolan ali nezmožen za delo, pada na rame občine! Kako naj si pribori domovinsko pravico v mestu? Sam je nevešč, občina pa nima podatkov in dokazov. Na ta način zgublja občina domače prebivalce, posle, na drugi strani pa ima vsled tega še ogromno plačila za njimi. Nazadnje sledi Še fiasko glede narodnosti; kajti izseljenec postaja skoro vedno izdajica. Kar je delodajalec, to postaja tudi uslužbenec — ako ne, nima službe! Tako vpliva deloda- PODLISTEK Jalec posredno na mišljenje uslužbenca. To I se Je natančno pokazalo pri ljudskem štetju. ; Ko bi se to vršilo e iako kakor v Trsiu, bi i pač izgledala statistfka za Slovence malo , boliše; veliko pa tudi ne, kajti Se več, nego | enkrat toliko Je nezavednežev, ki se spLh j sramujejo pripoznatf, da so Slovenci. Ne moremo torej trditi, da bi mordd j vodstvo koroških Slovencev, ki deluje v I smislu pisca „Slovenčevega* članka, in*e' | Bog *c kako zaslugo pri naraščanju S!o-j venstva v Ce!ovcu I Merodajno pri nas ni i slovensko mišljenje — ampak edino le kr iščansko! Za Slovenca, ki se ne poteguje za | to v tisti meri, kakor to zahteva vodstvo — j se r.e briga v Celovcu noben gospod, pa ! naj je dotični Še tako pošten, priden in de-! laven. Godi naj se mu še tako slabo — i zanj ni vodstva! Načelo je: kdor ni za na-j Čela SLS, ta ni pravi Slovenec I Prisiliti se hoče ljudi, da imajo vsi enake misli; kdor ; se Uioja zastopati lastne nazore, tega poga j njajo brez usmiljenja, češ: kdor ni z nami, ! je proti nam / To pa Je treba povedati, I kajti vsakdo bi si lahko mislil, koliko v tem j oziru stori koroško vodstvo po ukazih SLS, I oziroma „Slovenca", ko ta vendar ne pri-' poznava nobenih delavnih sil Izven lastnih. Ko bi biia politika imenovane stranke pa-1 metna, bi tJdi ra Koroškem mogli beležiti i svoje uspehe, tako pa še v Ljubljani ni nič | druzega nego „rakova pot". Treba je samo ; pogledati na razne državne urade in takoj j vidimo — uspehe! Ko bi bilo možno zasigurati obstanek I le z zaupanjem, bi bil na Koroškem že ; zdavnaj zasiguran naš obstanek. Tudi Slo \ venec v Celovcu vživa zaupanje na raznih ; delodajalskih mestih vsled zanesljivosti, vztrajnosti in pridnosti; zavolj tega pa še nismo dosegli nobenih narodnih pravic, ampak smo imeli le zgubo; mesto nam je snedlo in nam še leto za letom požira toliko pridnih delavcev in Slovencev. Mesta se ponemčujejo brez pardona in krepijo s slovensko krvjo; na kmetih je pa pomanjkanje ljudstva. Morda pa tiče tudi drugje vzroki izseljevanja ljudstva v mesta ? Ne pomaga prav nič konservativno krščansko ■ življenje ljudstva na deželi — Izseljenci se potapljajo vedno bolj in bolj v nemštvu. V točki 4. trdi „Slovenec", da |e število Slovencev v Trstu odvisno od vlade in . nemškega kapitala. No, ako bi ne biio nemških tvrds, pa bi meraie biti druge, kajti, : ako so se ustanovile, je morala biti po-; treba! V Celovcu imamo izključno skoraj same i nemške tvrdke, izvzemši „Hotel Trat;esinger in par trgovcev. Slovenskih podjetij tudi ni. Razmere bi bile torej približna enake. Celovec bi moral po „Slovencev!" pameti postati slovenski kraj. Stara stvar je že, da drvi ljudstvo vedno tja, kjer je kapital in mislim, da bi gotovo tudi „Slovenčev" do pisnik takoj popihal v Berolin, ako bi ga čakal tam masten zaslužek. Ljudstvo ne vprašuje, kdo je delodajalec; vse eno je — lahko je danes Kitajec, jutri Japonec, glavno je, da je delo pošteno plačano. In tudi prav Je — delodajalec nima ničesar zahtevati od uslužbenca razun dela. Tudi na Korošcem je tok izseljevanja odvisen od vlade In nemškega kapitala. Za Celovec veija torej isto kakor za Trst: število Ssovencev mora padati, čim rečena faktorja začenjata odri- Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Kaaver Šftndor GJalskl. — Prevel A. E. — Norec kmetski — govori najprej za menoj! Ko se naučiš, dobiš cekin. Vem, da takega veroučitelja še nisi imel. Torej — hajd — naprej! — je zapovedal Tivadar in začel prve besede madjarske molitve. — Na kolena, na kolena! — Je zavpii Baraković, a Tivadar mu je zapovedal z ostrim pogledom, naj molči, dočlm je kmet še vedno nemo stal pred njimi. — Kaj ne govoriš za menoj! — Je zakričal jezno Tivadar in švignil s palico po zraku. — Kaj Je to, kaka nedostojna šala je to ? — se je vmnšal Kotromanić, ki je pravkar prišel bliže. — Oj — Janči — bači I — je vzkliknil Tivadar, prvi trenotek radostno iznenađen, ria vidi prijatelja in tovariša iz Pešte. — Cul sem, da si ku bi ti vedel, kdo me je že vprašal po tebi! — Tivadar je posili naredil lokavo lice in v smehu pokazal svoje krasne bele zobe. Ivo ga je le nalahno prijel za roko, vedno gledaje odkritega kmeta. Bit je zelo jezen in hotel na vsak način, da tako ali tako kaznuje postopanje Tivadarjeve družbe, v katerem je videl žalitev svojega naroda in jezika. — Pa kaj delate tu s tem človekom ? — je strogo vprašal Tivadarja in Barakovfća. — Patriotski opravki, dragi moj — mu je odvrnil pol šaljivo, pol predrzno Tivadar — Hočeva, da se nauči „linguam patriam" ta prazna kmetska glava — in mu dajam cekin, ho — ho — ho, a ta buča noče ali ne more! — Tivadar, ti nisi več sam z Barako-vićem in Muževićem, temveč si tu pred menoj in mojimi prijatelji — a mi ne dovoljujemo, da bi se z našim človekom, našim bratom ravnalo tako. — Ivo je rekel to posili mirno, komaj se vzdržujoč, da ni izbruhnil s svojo jezo. — Tvoj brat more biti, ali naš ne — mi smo plemiči — Je odgovoril Barakovfć, ošabno popolnoma približavši se mu s svojim licem. Ivo ga je pomeril od glave do pete in mu odvrnil le tako mimogrede: — Moj oče res ni kupil plemstva, kakor je bil tvoj oče tako srečen, ali — ko Je tvoj ded še kot pandur pometal sobe svojega prastrica, tedaj je moj ded vedel, da so njegovi pradedi kot bosenska gospoda prelivali kri za sveti križ. Sicer bi se pa sramoval — da bi danes podajal temu kako važnost in nočem trditi, da sem zato več vreden, nego ti. Želitr. le opozoriti I tebe i vati Slovence! In vendar: v Trstu raste naše število, v Celovcu pa pada. Nikakor mi ne gredo v glavo besede : ,Ako bo prevladala v sedanjem pol. vodstvu struja, kl si bo vsled svoje vihravosti gotovo ootujila imenovana činitelja, bo s tem zadana slavenstvu globoka rana" Ta stavek označuje dovolj točno postopanje SLS kakor vodstva na Koroškem. Se^r-da, ako se dela po tem geslu, potem je ves naroden boj — oslarija: Potem nam Slovencem ni treba druzega, nego da skrbimo, da se ne zamerimo vladi in nemškemu kapitalu; ako storimo to, tedaj je naša bodočnost zaslgurana!! Enako govori tudi peta točka: „Napačen je torej boj proti sredstvom (torej nemškemu kapitalu), ki dajejo državi moč In ob enem strah zunanjim sovražnikom." Neumnost Je toiej bej proti nemŠKemu kapitalu v Trstu, neumnost boj proti nemškemu kapitalu, nemškim tvrdka^ v Celovcu in drugje! Torej: podpirajmo nemške tvrdke. S temi pa je v tesni zvezi nemška moč in ponemčevanjet proti čemur se torej Slovenci ne smemo bojevati, ako hočemo imeti zasiguran obstanek. Jako lo-gčno! In še bolj — slovensko! Vzrok nazadovanju Slovenstva na Koroškem bi b;I torej v tem, da se Korošci vse preveč bojujemo proti nemškemu navalu, proti nemškim tvrdkam in ereti vlad;! Čuditi se le moramo, da se „Slovenec" iz same uljudnosti in klečeplastva pred Nemci tudi ne tiska v kaki nemški tiskarni, aii pa „Mir" v Guttenbergovi tiskarni! In danima tudi Mohorjeva diužba svoj sedež tam, hU saj v Jožcfovi tiskarni. (Saj jo je financirala). Gotovo bo krivda slabih uspehov tudi na tem, ker zahlevamo slovensko uradovanje In slov. uradnike, hočemo slov. Šole in slov. učitelje 11 Mjrda bi ne bilo slabo, ako bi se „Slov. Straža" kar priklopila Ostmariii (jbrambno društvo nemških katolikov) ali pa Siilmarki. Morda bi potem izostala g'o-boka rana za Slovence, kajti imenovana društva so sredstva, ki -- po „Slovenčevi" logiki — krepijo.... Slovence! Tiske in enake misli mi še hodijo po glavi; reči moram še, da je Jako žalostno po Koroškem, od kar nam straži „Straža", kajti kljub njej nam gine kos za kosom. D,;, da, nemški kapital podira tudi zidove „Siraže", in straža sama pada pred njim na kolena od same hvaležnosti za ohranjevanje — Slovencev! _ Slovenski uradniki pri državnih uradih o Trstu. Ravnateljstvo državne železnice. Pri ravnateljstvu državae železnice v Trstu sta v predsedstvu 2 Nemca inl Čeh. Osem oddelnih načelnikov so vsi Nemci, med 9 podnačtliiki sta samo 2 Slovenca, med 34 voditelji skupno sa.iio trije Slovenci, med remi prometnimi kontrolorji Jel Slovenec, 2 kontrolorja sta Nemca, 1 tarifni kontrolor Slovenec, 3 blagajniški pregledniki s o v s i Nemci, 3 kontrolorji proge vsi Nemci. Na 66 vodilnih mestih je 59 Nemcev in 7 Slovanov, ali v odstotkih 10 6 ; dodeljenih uradnikov Je 155, med temi 101 Nemec, 19 Italijanov in 35 Slovanov, torej Slovanov 22'3°/0. Vseh uradnikov je: Nemcev 161, Italijanov 19 in Slovanov 43, ali vedstotkh: Nemcev 72*4%. Italijanov 8 4% in Slovanov 19 2%. < To Je stat'stika ravnateljstva brez prege in tržaških kolodvorov. Na progi In tižašhih kolodvorih pa slika ni dosti boljša. A tu Je treba pomisliti, da tečejo prege tržaškega navnateljstva po 99% po slovenskem ozemlju. In kljubu temu ima „Slovenec" drzno čelo, de se je povspel do trditve, da so Slovenci vsled svoje zvestobe jako cenjeni pri avstrijski vladi I Na nižja mesta* je res vlada dosedaj nameščala precej Slovencev, ker ni imela na razpolago Nemcev, ali v zadnjem času so začeli tudi že na nižja mesta impotirati Nemce. Saj so Nemci že začeli izpodrivati celo slovenske orožnike 1 Sploh pa opozarjamo „Slovenca", d je (tržaško železniško (kakor poštno teljstvo) tudi za kranjsko. Zakaj pa se nje-Igova stranka ne pobriga zato, da bi pri teh ravnateljstvih prišel siovenskl element do one veljave, ki mu pritiče? ! ! Jwsky. Proti tiraniji in za svobodo! Posnetki Iz govora državnega poslanca dra. O. R y b a r a na predsinečnjem javnem shodu v „Narodnem domu". Ravno s tem, da oni, ki so poklicani, da bi ščitili zakone in konstitucijo, kršijo zakone in razveljavljajo konstitucijo — ravno s tem se vzbuja želja po odporu, ki morda pozneje res prekerača meje zakona. Poglejte le, kaj se je godtlo v Italiji — v Benečiji in Lombardije! Avstrija ne bi bila zgubila teh dežel, da ni nje policijski zlstem ustvarjal revolucionarjev. To je tisti nesrečni zistem, ki ne dovoljuje svobode In heče imeti samo sužnje. Ali sužnji tudi mi nočemo biti ! Znana stvar je, da je zgodovina učiteljica narodov. In posebno avstrijska zgodovina ima toliko poučnega, da bi naši ministri in državniki prav za prav ne potrebovali nobene druge šole. Tudi zgodovina Hrvatske daje nam mnogo pouka. Hrvatje so bili vsikdar zvesti čuvarji monarhije in dinastije. V najhujših časih so bili rešitelji Dunaja. Danes pa so izročeni na milost in nemilost prav njim, proti katerim so se borili za cesarski Dunaj in pri tem seveda tudi — kakor so bili uverjeni — za svojo neodvisnost. Tako so pozabili na Dunaju na tiste, ki so Jih prišli branit v najhujših Časih. Danes so Madjari v milosti, t:er Imajo večo moč. Na vhodu na cesarski dvorec na Dunaju stoji napis: Justitia regiorum funda-mentura. To se pravi: pramca je podliga državam — pravi, da v!ade ne bi smele vladati z nasiljem, izkoriščajoč jednega proti drugemu, ampak da bi morala jednako ščititi vse narode. Saj ml zahtevamo le enako pravico. — Vspričo dogodkov na Hrvatskem je to najlepši moment, da spominjamo vladajoče kroge na oni napis na cesarskem dvorcu na Dunaju. Vprašanje Je, ali so Hrvatje potrebni naše pomoči in ali Jo jim mi moremo nuditi? Potrebni so Je. In nud ti Jim Jo moramo ravno zato, ker si moramo pomagati sami, a mi tvorimo s Hrvati eno narodno ' celoto. prijatelja Tivadarja, da ne dopuščam takih lenini roki njegovo zapestnico. Najraje bi bil šal, kaker ste jo pravkar hoteli napraviti, zamahnil s palico po njegovi glavi in ga ker stojite tu na zemlji tega kmeta. pobil po tleh; — oh — zasovražil ga je — — Naj ti povrne tvoj profesor denar, silno ga Je zasovražil — vsaj ta trenotek t ki si ga mu dal za šolo, kajti če te Je na- Toda bil je preveč uglajen svetski kaval/r, učil, da ima kmet zemljo, — e — putem te da da izraza tej mržnji in da takoj na meni naučil dosti! — ga je porogljivo preki- stu plača Kotromanića za njegove ponosne nil Baraković ter si pri tem zavihal brčiće besede, njegov zapovedovalnl način in nje-in se obrnil na petah. govo roganje s cekinom, kakor je on razu- — Da — in Še pravitg, da sto|i*e tu mel Kotromanovidev čin. na zemlji tega kmeta! — ;mu je odvrnil — Menda še nihče ni doživel cd tebe, Ivan živahno. — V njegovi hiši ste in tu da mu v njegovi domovini želiš njegovo na- morate moliti boga tako, kakor on moli, in nI da bi moral delati tako, kakor vi — ali rodnost, — Je odvrnil mirno Kotromanovič, kateremu se Je Jeza polegla, kakor hitro Je bolje — kakor delaš ti, Tivadar, v svoji osvobodil kmeta. — Sfcer pa te predobro domovini. — A ti, brate kume, lahko poznam, da ne bi vedel, da sam uvidevaš, odideš. kako neumestna Je bila vsa stvar. In pre- Glej _ vzel si mu cekin! — se Je pričan sem, da ne storiš zopet kaj takega pošalil Muževlč. j— in nočem, da bi se Jezil in mislil, da sem — Takega cekina ne smeš sprejeti, — te hotel razžaliti; nisem le hotel trpeti, da ali dam mu jaz cekin v zahvalo, da ni žališ mene in moj narod, ubogal Tfvadarja. In Ivo Je potegnil iz žepa; Tivadarju, razumnemu človeku so bile svoj zadnji zlati denar in ga dal kme- razumljive te besede, bile so mu le nove iz tu, ki ni vedel, aH bi ga vzel ali ne, in ga hrvatskih ust. Kar zamaknil se je in začu-mu Je Ivan moral vtaknil v torbo. jdeno gledal Kotromanića. Prepričan Je bil, _ Ne govori tako z menoj, — a še da bi bil smešen, ko bi hotel začeti viteško manj, da bi se na tak način preprečevala j afero, in Je tudi začutil, da se ne sme več moja volja, — se je naenkrat oglasil Tiva-; kr-za'i užaljenega, a občutil Je tudi, da prav dar, ki Je bil ves bled in se je očividno-te besede izkopavajo silno globok prepal tresel jeze. V njegovi duši se je por< dila med r jin in Ivanom. Njegovo umetniško silna Jeza na Kotromanića, ki so Jo p bu jsrce Je bilo nežno in mehko in se mu je jaia še čutstva one noči, koje videl na Mad- • storilo težko in žalostno, da se uriva medtnj Na našem Jugu — od KoroSke pa do srbske meje — smo vsi iste krvi. A naj-izdatneje se podpiramo medsebojno če ve ino naglaŠamo svojo pripadnost k tej jugoslovanski celoti. Naj le vedo na Duna{u in v Budimpešti, da smo en narod In da se zavedamo tega! Na izvajanju svoje protislovenske politike so se vladajoči krogi vedno zanašali na naše cepljenje. To tendenco razdvajanja so vladajoči krogi pokazali s tem, da so oznanili neko posebno bosansko narodnost in bosan-5 k! jezile. Pri tem pa je najžalostneje, da so se med nami samimi našli ljudje, ki so vladajočim šii na roko s tem, da so celo za instveno dokazovali obstanek posebnega bosanskega jezika! Tem veča je nem dciž-n nt, da poučujemo narod in da delamo na t \ da prodre do zadnje naše kmečke koče spoznanje, da smo na jugu en narodi Da b .io vedeli tam gori na Dunaju, da čim i pejo enega, boli vseh. Največ stori torej za našo bodočnost oni, ki Širi v narodu zavest o naši skupnosti A naša naloga ni le, da protestujemo p-oti tiraniji na Hrvatskem, marveč tudi ta, da svarimo pred vsakim poskusom za uve-den|e tacega režima tudi v tej polovici, kakor bi mtnJa že hoteli v Dalmaciji, Ea kar ksžejo neki procesi, ki se imajo vršiti, pravde ki niso v čast ne justici, ne monarhiji pred inozemstvom. — Sramota prvega „veleizda alskega" procesa proti Srbom, potem glasovitega Friedjungovega procesa in sedaj procesa proti Jusfcu in tovarišem — je padala na vso monarhijo. Naj deluje tak r» žim, kjer-koli, odgovornost nosi vsa monarhija. Vsi ti trije procesi so nas osramotili pred svetom. To priznavajo sedaj ceio dunajski listi, ki gotovo niso prijazni nam Jugoslovanom. To so kulturni Škandali, ki škodujejo. V interesu ugleda monarhije in naše bodočnosti Je, da se taki dogodki ne ponove več in da se odpravijo sramotni odnoŠaji na Hrvatskem. Naš minister za vnanje stvari je predložil, naj se vlasti združijo v akcijo za sklep miru med Italijo in Turčijo. Mi pa mu za-kličimo: čemu hod'š delat mir v Turčijo in Italijo, ko imaš vojno stanje doma! Če mo reš pripraviti ministra in vladarje drugih držav za tako akcijo, moraš imeti moči tudi pri ogrskih ministrih in pri našem vladarju. Zastavi svojo besedo, da se odpravi to žalost no stanje na Hrvatskem! M politični in gospodarski položni v Istri. (Govor deželnega poslanca Josipa Valentiča na javnem shodu na Manžacu). Kamorkoli prihajam, me vprašuje ta ali oni, kako to, da se ne shajamo v zbornico, ko ima narod vendar toliko in toliko potreb ? Marsikateri, ki ne pozna razmere, ki ne pozna današnjega političnega položaja, misli, d£ smo krivi slovanski poslanci, če deželni zbor ne deluje, da se mi ne brigamo za to in da puščamo narod brez pomoči. Toda temu ni iako! Vroča želja vseh slovanskih posla.icev je, da bi mogli kaj storiti za svoje vo Hce, za ves svoj narod. Ali v prvi vrsti je dolžnost poslancev, da svojega naroda ne prodajajo za drobtinico kruha — kakor bi to hoteli italijanski poslanci. Italijani namreč nočejo v zbornico, dokler jim mi ne zajamčimo, da se občine razdele po narodnosti. No, slovanski poslanci smo pripravljeni privoliti tudi v to, s:; no, da bi omogočili delovanje deželnega zbora, a mi hočemo, da se občine razdele pravično ne pa tako, kakor hečejo Itail- in med prijatelja nekaj tretjega, nekaj tujega, o čemer Je čutil, da mora sovražiti z vso dušo, in da s tem izgubi tovariša, s katerim je preživel toliko lepih skupnih časov in preživel tako, da Je mogel edino le spoštovati in ljubiti njegovo dobro, plemenito dušo. In to ga je žgalo še tem bo)J, saj bi bii zadovoljen, ko bi mogel drugače misliti o Kotromaniću. — Ti sodiš morda krivo in si zapeljan! Je končno rekel Tivadar pogledavajoč pri tem Hurbanka, v katerem je takoj spoznal He-raka in protestantskega teologa. — Toda — preveč sem te ljubil dosedaj, da bi ti ne odpustil. — Nimaš ti odpuščati! — ga je prekinil Kontromanić živahno in zmaknil že podano desnico. Prepir bi bil se skoraj ponovil zopet. Toda vmešal se je dobrosrčni Kargačević. Ni začel s kakimi velikimi besedami, niti visokimi mislimi. Citiral je neki fraterski list o prijateljstvu, govoril nekaj o sramoti, da se spreta In sovražita taka tovariša in prijatelja in ju Je prijel za roke, da |u spravi. Oba sta bila dobra dečka, pa sta se nasmejala in si stisnila roke. — Torej poljubi me sedaj 1 — |e rekel Tivadar Kotromaniću in ga |e hotel potem zavleči v „Fortuno" na spravo. Toda na stolpu sv. Marka Je odbila šest. Ivan se Je spomnil očetovega odhoda, odklonil Tiva-darjevo vabilo in pohitel domov v spremstvu svoje družbe. (Dalje.) jani, da bi namreč priklopili Italijanskim občinam na tisoče Slovanov, ki bi bili za vedno pro ani njim in bi nas pod težo italijanskega jarma preklinjali še pozni rodovi. V premnogih klubovih sejah smo tudi pravično razdelili občine po vsej Istri in sicer po svoji najboljši vesti. A Italijani niso hoteli te razdelitve sprejeti, marveč so obvestili javnost po svojih Ustih, da so naše zahteve pretirane in da se z nami sploh ne morejo dalje pogajati. Seveda bi hoteli oni, da jim poteg najlepših krajev žrtvujemo še tisoče naših duŠr a oni bi ne smeli zgubiti ne enega svojih. Tudi tukajšnjo občino po-mjansko bi siv hoteli ohraniti na veke, tako tudi Brtoke, Škofije, Miljske hribe in nešte-vilo drugih krajev širom Istre. Ugrabiti bi hoteli na stotine slovanskih duš. Če živi med temi le ena sama njihova ali prodana duša. Kaj takega vendar ne moremo in ne smemo dopusttl! Slovenci smo principijelno proti delitvi občin po narodnosti, ker mi ne moremo ničesar zgubiti, če ostane pri starem, pač pa le pridobiti. Oni se tega zavedajo, kec se naš narod povsed vzbuja in prihaja k na rodni zavesti. Vsled naše narodne zavesti je prišla že marsikatera italijanska občina v slovanske roke — tako Pazin, Roč, Buzet itd. itd. V doglednem času se zgodi tako tudi še z drugimi občinami. Italijan! to dobro vedo In zato se jim mudi, da bi si ustvarili stalne italijanske občine. A med te hočejo utopiti toliko Slovanov, da bi j;m ob raznih volitvah nikoli ne mogli do živega. Potem pa bi se bahali in varali bi osrednli vlado, češ: „Glejte našo Istro, vsi najboljši in najlepši kraji so v naših rokah in mi štejemo toliko in toliko duš! Slovani so naseljeni le po pustih hribih in brdih in jih je le peščica, zato pripada pravica edino nam, da vladamo Istro." Da, vedno so vladali Istro oni. Državni in deželni poslanci so bili Italijani, deželni odborniki: Italijani, okrajni glavarji: Ita.ijani, župani — tudi po slovanskih krajih: Italijani, občinski tajniki: Italijani. Če so oni rekli ljudstvu: napraviti vam hočemo to ali ono cesto, napravili so jo, napravimo vam tukaj vodnjak, tam vodovod — napravljen Je bil. Ni čuda, da so naši rodni bratje padali v njihove mreže in za nje glasovali in ž njimi držali^ č: pa je prišel mednje rodoljub ii Jih svaril in agitiral za slovenske občinske odbornike, za slovenskega župana, slovenskega poslanca — niso ga slušali, ker so vedeli, da jim Slovan ne more dosti Doma-gaii navzlic nlegovi najboljši volji. Tako je bilo tudi v tukajšnji pomjanskl občini. Vrh vsega tega so Italijani pred par leti raz-bobnali v svet, da so vse občine, ki so v italijanskih rokah, v najlepšem redu glede uprave in računov, slovanske občine pa povsem nasprotno. Našemu ljudstvu se je seveda čudno zdelo, kako morejo Italijani tako sipati denar ob času volitev, sipati denar za raz-narodovalno „Lego", plačevati tem ugrabljenim otrokom knjige, obleko in obuvalo, nakupovati mladeničem inštrumente za laško godbo, plačevati kalinom jedi in pijače — a Slovenci vsega tega ne morejo! No, zdaj je popolnoma jasno. Z3 »Lego" je plačevala dežela do leta 1908. — ko so se izvršile zadnje deželno-zborske volitve — po 10 tisoč kron na leto. To so bili žulji ubogega kmeta davko-pla-čevalca. Tem 10 tisočem kron je od-klenkalo 1. 1909 za vselej! Tiste laške občine, ki so bile razbobnane za najboljše urejevane, so dajale za laško agitacijo ob času volitev tisočake, za „Lego" visoke zneske vsako leto. Ciovek je mislil, da dajajo gospodje denar iz svojega žepa — zdaj pa vidimo, da so vse te velikanske stroške trpeli ubogi občani. Tista tako lepo urejevana laška občina v Puli ima primanjkljaja, ima ogoljufanega in zapravljenega občinskega imetja nad milijon in zaprtih do zdaj 28 krivcev, ki so tako mastno živeli, zidali si dvorce, vozarili se v kočijah, razsipali denar v svoje zlobne namene na Škodo davkoplačevalcev, ki so za one goljufe in njih voditelj? šli v boj. Za Pulo pa pride na vrsto še marsikatera „lepo urejevane" laška občina. Laška klika je razkrinkana, zdaj vidimo, kaki gospodarji so to! In še je dobiti nezavednih Slovencev, ki trobijo v njihov rog in podpirajo take pojedeže v svojo iastno škodo! (Pride Se.) Mestni svet tržaški. (Seja dne 24. avgusta 1912.) Že takoj v začetku seje se je videlo neko napetost v dvorani, ki je dala sklepati na kaj posebnega. No, do posebnih dogodkov sicer ni prišlo, kakor se je pričakovalo. Le debata o odobrenju zapisnika zadnje seje je bila sicer akademičnega, ampak vendar nekoliko bolj burnega značaja. Preko te točke se gre namreč navadno na dnevni red. Sinoči se je pa o njej govorilo poldrugo uro. Že pred sejo se Je videlo v skupnem pogovoru župana in Brocchlja s Puecherjem. Ko se je prišlo do druge točke dnevnega reda, se je videlo, da je bil sklenjen kompromis. Predsednik je bil v zadnji seji namreč vzel Černivcu besedo. In sinoči je župan izjavil, da sta se svet. Doria, ki je bil priglašen kot drugi, in svet. Puecher, ki Je bii priglašen kot tretji govornik, odrekla besedi in da zato podaja besedo svetovalcu Ćernivcu, ki se je znova priglasil ket govornik. * * m Od Slovencev so bili navzoči svet. Ferluga, Miklavec, Pertot Josip, dr. Pertot Just, dr. Rybar, Sancin, opravičena Gorjup in dr. Slavik. Ko Je tajnik mestnega sveta čitai zapisnik zadnje seje, j.e sta) poleg njega svet. Puecher in si delal zapiske. Takoj po prečitanju zapisnika se je priglasil k besedi svet Puecher s sledečo interpelacijo: V zadnji seji je svet. Cernivec predlagal, da se suspendira seja in prosil, da se o tem predlogu glasuje po imenih. Pri glasovanju se je pokazalo, da je bilo 40 glasov proti, 6 svetovalcev pa se Je vzdržalo glasovanja. Ker se v smislu mestnega statuta zahteva za veljavnost seje navzočnost 41 svetovalcev poleg predsednika, oni, ki se vzdržijo glasovanja pa se morajo smatrati za nenavzoče, je bila torej zadnja sela neveljavna, ker Je bilo juridično navzočih le onih 40, ki so glasovali proti. Zato svet. Černivec tudi ni bil primoran povzeti na poziv predsednika znova besede, ker seja itak ni bila veljavna. S tem, da se je Černivec vzdržal glasovanja, ni vzel nazaj svojega predloga. Tudi s tem, da se je oddaljil, se ni Cernivec odrekel besedi. Kadar je poklican, da povzame besedo, kdor se je priglasil k besedi, mora bUi navzoč. Sicer se je odstranil, da napravi svojo človeško dolžnost in zahvalim Vas, slavna večina, da ste pokazali toliko človekoljubnosti, da mu niste hoteli priznati te pravice. Interpeliram g. župana, da se izjavi, če odobrava to napačno razlago poslovnika po podžupanu Brocchi-ju ia za slučaj, da jo odobrava, predlagam, da se da na zapisnik naš protest proti temu. Župan je izjavil, da se popolnoma zlaga z razlago poslovnika po podžupanu Brocchi-ju. Glasovanje je bilo sicer neveljavno, ker Je glasovalo le 40 poslancev, a ostali so se vzdržali, seja pa je bila popolnoma legalna, ker Je bilo navzočih več nego 41 poslancev. Svet. Cernivec je zato izgubil pravico, da bi nadaljeval svoj govor. Čs bo pa zopet poprašal besedo jo dobi. Svet. Puecher Je nato odgovoril, da mora z obžalovanjem, da se tako nepostavno krši mestni statut, proti temu odločno protestirati. Prečital Je dolg protest ter izjavil v imenu svoje stranke, da smatrajo nadalje • vanje seje in vse eventuelne sklepe v tej zadevi za ničeve. Svet. R y b a f: Ta zadeva Je prevažna, da bi mogli preko nje preiti na dnevni red. Slovenci smo se dozdaj zadržali popolnoma nevtralno v tej razpravi, sedaj pa ne moremo molčati. Opravilnik ima služiti ne le večini, temveč tudi manjšinam ; pravzaprav je opravilnik glavno orežje manjšin. In ker sem tudi jaz mnenja, da seje v tem slučaju kršilo opravilnik, se popolnoma pridržujem protestu svet. Puecherja. Da Je bil opravilnik kršen je Jasno: gospod župan Je sam priznal, da glasovanje ni bilo veljavno. To pa Je tudi v očitnem nasprotju z zapisnikom zadnje seje, v katerem stoji, da predlog ni bil sprejet. Zapisnik torej ni pravilen in bo moral biti ponovljen. Smešno le trditi, da je potrebno zadostno število le za glasovanje, ne pa za seje. V vseh parlamentih je praksa nasprotna in jaz sam, ki sem član avstrijskega parlamenta, vem, da se vedno tako postopa, da, kadar ni zadostnega števila navzočih, se ne le ne more glasovati, ampak sploh ne nadaljevati seje. Pri tej priliki se sporečeta Brocchi in Cernivec, ki se obkladata s priimki: suro-vež, ignorant itd. Černivec očita Brocchi-ju, da ne zna predsedovati. Pittoni kriči: pojte v šolo prej, ko greste na županski stolec. Svet. R y ba r (nadaljuje :) Pravniki od večine morajo priznati, če so odkritosrčni, da se je napravila pomota. Toda poštenjak pomoto prizna in jo popravi. H koncu predlaga, da se stavi na zapisnik županovo konstatacijo, da je bilo gla-sovan|e v zadnji seji neveljavno. Zbornični tajnik prečita dotični odlomek iz zapisnika. Župan: Jaz ne vem, kaj je zadnjič izjavil podžupan. Svet. Rybar: Zato imamo zapisnik! Župan: Zapisnik se ravno zato čita, da se morebitne netočnosti popravi. Svet. Černivec zahteva, naj se stavi v zapisnik, da je v zadnji seji bil pripravljen nadaljevati svoj govor, če mu podžupan sestavi sklepčno sejo. Svet. Brocchi se je trudil v potu svojega obraza dokazati, da Je ravnal prav. Tudi bi se bil spomnil človekoljubnosti in ugodil v zadnji seji prošnji svet. Černivca glede telesne potrebe, če bi bil njegov govor resen. Ker pa Je igral vlogo klovna iz cfrkusa, ni čutil potrebe, kazati se mu človekoljubnega. • Svet. R y b a f je odgovarjal županu h: Brocchiju ter posebno konstatiral, da se je tudi v mestnem svetu doslej postopalo drugače, kakor se hoče sedaj. Svet. Pittoni je očital Brocchiju, da ne pozna opravilnika, in zato socijalisti nimajo zaupanja v njega, da bo kot podžupan pravilno vodil seje. Proti nesramni prepotene! večine smatrajo socijalisti dovoljeno vperabo vseh sredstev. Pri glasovanju je bila vsprejeta poprava zapisnika zadnje seje. Zatem je interpeliral svet. Brocchi župana, če hoče opozoriti Mraka in Albertija, čiju brat oziroma svak Adolf Alberti sedaj v imenu princa Turn-Taxisa vodi z občino pogajanja radi vodovoda, da se morata v smMu čl. 106 opravilnika odstra-nitf, ker sta indirektno interesirana Svet. Mrak je izjavil, da sta sklenila on in Alberti vzdržati se glasovanja, da pa hočeta prisostvovati razpravi, ter o tem obvestila župana. Svet. Puecher se je zadovoljil z odgovorom, ter nato znova interpeliral župana naj popravi vabila, ki jih pošilja poslancem, tako, da bo raavidno, da je potrebna dve-tretjinska večina tudi za drugo točko predloga komisije. Župan Je izjavil, da bo dal edeovor na to v prihodnji seji. Pri nadaljevanju razprave o tirnavskem vodovodu je prišel znova do besede svet. Černivec, ki je pokasal 3 velike zavoje popisanega papirja ter izjavil, da bo vse prečital, čeprav ne ve, kaj ie v njih Timavo ne sme priti v Trst. Sjcijaiistično obstrukcijo je mogoče streli le fizično, le z nasiljem. Ob JO 20 je lupan zaključil sejo. Po seji je čaka a na Vtlikens trgu množica socijalistov svoje poslance. Prišlo bi bilo do pretepa s kamorstl, da ni policija obojih rczgtiala. Černivec bo nadaljeval svoj govor v prihodnji seji,, ki se ne bo vršila pred torkoia. Domače vosti, Rdečim obrekovalcem in denuncijantom. Iz železničarskih kregov smo prejeli Zadnji čas vse kaže pri naših rdečkarjih da so popolnoma izgubili glave, ker se zsletu-jejo kakor zbesneli v vse, kar Je le količkaj narodnega. Ml smo do seda| na vse ene gorostasne laži ostajali mirni In smo si mislili da najboljši odgover na obrekovanji je ta, da vršimo mirno in vestno svoje dolžnosti. Ker pa se pri „Zarji" mei.da nahaja grozna suša na dopisih, ter v vsaki drugI številki na novo pogrevajo vsa stara denun-cijanstva in obrekovanja, smo primorani — četudi neradi — povrniti z isto mero kakor se nam posujuje. Ti naši rdeči lažniki opažajo namreč * očesu vsakega narodnega železničarja tak'., vsak najmanjši pezdir, a bruna v svojem lastnem očesu ne vidijo. Tako kričijo po svoji „Zarji", da so narodni železničarji od prvega do zadnjega sami pijanci, a svojih sodrugov, kadar so v rožcah, da se valjajo po tlaku, ne marajo in nočejo videti Prepovedujemo si pa najodločnejše, da bi se nam očitalo denunejianstvo, kajti mi posnemamo samo način boja, ki ga vi izvajate na tak brezvesten način. VI ne poznate toliko poštenja v boju, da bi napadali stranko kakor tako, temuč ste prešli popolnoma na privatne razmere posameznih oseb. Radovedni smo, kaj porečejo k tej vaši metodi razni rdeči Mozetiči, Kluni, De-pavlisi, Prijatelji in razni socialnodemokra-tični čestitelji Bahusa na Južnem kolodvoru (imen Je na razpolago v obilici) ako se jih bode javno spominjalo na njih „notolade", ki so jih in ki Jih še vedno prirejajo. Morda porečejo : kaj pa vas, Narodnjaki, to briga, to je naša zasebna stvar! Prav! Ali če vaša „Zarja* dan na dan vlači take zesebne in z lažjo do neskončnosti povečane stvari na svetlo, smo mi ne samo popolnoma opravičeni, temuč celo dolžni, odgovarjati z enakim orožjem. Ker že rdeča iažnivka iz Ljubljane tako skrbi, kedo upravlja službo prožnega mojstra Škerjanca na južnem kolodvoru v Trstu, si dovoljujemo vprašanje : ali imajo USTREDNi BANKA ČESKYCH ODADITCI C U PODRUŽNICA v TUSTU OrUnl I LLtn - nuu cel poiteeomo i. :. Vloge na fcnjLZice ±V/o PicmUeTe Tioge 4 s/4% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. ViDIJE n KAVCIJE --- HENJALNICA- Urada« ur« od 9.—12.7, dop tn 2.»/3 -S. pop. SUKNA In modno blago za gospode in gospe priporoča Izvozna J11* Prokop Skorkoysky i SIH v Humpolcu, CeiJta. Vzarol na zahteva franka. Zelo zmerna oene. Na željo dajam tukaj lz|)oU«IJaU bo-ipotfce obleke. ZEFIRE Dne 8. septembra 1.1. veliko PEVSKA SLAVNOST ffiiKSS no Prošeku morda naši rdeči velmožje na južnem kolodvoru dovoljenje od uprave južne železnice, da hodijo zjutraj namesto ob sedmi, Šele med 9. In 11. uro v službo In potem zopei ob pol 12, ali še pred Iz službe ? ! Popoldne pa ravno tako: vse je že na svojih mestih le rdečih kapacitet še vedno manjka. Morda mislijo razni Bahuni, Jernejčiči, Hočevarji, Rukerjl in razni drugi, da mi nimamo oči, ali pa da z odprtimi očmi nič ne vidimo ?) Motijo se možaki, motijo. Mi vidimo |ako dobro vse te vaše komoditete in nerednosti, a jih ne maramo vleči v javnost, dokler nas ne izzovete. Sedaj |e že dovoli tega rdečega denun-djanstva. Skoro hočemo priti na dan z na tančnimi podatki. Ako bo to nJim prav — nam tudi! ! Pojde — ostane ? Že delj časa čitamo v laških listih razna ugibanja o dopustu, ki ga je dobil glavni poveljnik laške armade v Tripolitaniji. Posebno si razbijajo glave uredniki tržaškega „Governa" na Goidoni jevem trgu, katerim Caneva ne daja miru Da jih potolažimo in razveselimo, naznanjamo, da general Caneva ne pojde več v Tripolis in da — pozor ! — v mesecu oktobru obišče naš — Trst! Toliko dozna-jemo iz povsem verodostojnega vira. Žal, da nam naš poročevalec ne ve povedati, pride-li Gneva v Trst obisfcai prijatelje in se razvedrit po trudapolcie.Ti boju — ali pride s ktkim drugim namenom? Gotovo je samo, da pride in to je znak, da ne poide več v Afriko. Humaniteta v tržaški mestni bolnišnici. Kolikokrat smo že pisali o razmerah, ki vladajo v tržaški mestni bolnišnici, a vse ne pomaga nič. Danes nam Je zopet beležiti tak siučaj. Včeraj so pripeljali v bolnišnico (oz. opazovalnico) zblaznelo Ivano Ukmar, stanujočo pri Sv. Mar. Magdalen! spodnji št. 191. Žena sicer res ni pristojna v Trst, pač pa biva že dalje časa v tržaški občini, in je nevarna svoji okolici, a je kljubu temu niso hoteli sprejeti v bol niŠnico, temveč so še celo na surov način zapodili iz bolnišnice oba spremljevalca z nesrečno ženo vred. Še le vsled odredbe de žtlnega sanitetnega nadzornika dr. Bergerja so konečno nesrečno ženo sprejeli v bolnišnico. Socijalno-demokratični teroristi v svobodni luki drž. železnice. Iz krogov drž. železničarjev nam pišejo: Socijalisti imajo posebno piko na člana „Zveze jugoslovanskih železničarjev" Bufona, katerega so nedavno temu ovadili, da je prišel v disciplinarno preiskavo. Ker to ni nič pomagalo, so vic žili proti njemu kazensko ovadbo na drž. pravdništvo, ali, dasi so nastopali kot oriče sami pristni sodrugi, je bil vendar Bufon oproščen. Ti ljudje se torej niso čisto nič ženirali, da bi spravili ob kruh očeta sedmih otrok, a če se n.iiii malo pogleda na prste, pa pišejo o denun-cijantih ! PETLETNICA NDO. NDO priredi o priliki petletnice obstoja v nedeljo, dne 1 septembra t. I. veliko slavnost po sledečem sporedu: Ob 9 in pol dopoludne sprejem Ljubljančanov na južnem kolodvoru z godbo in zastavo. Od tam pred „Narodni dom*, kjer se wši ob 10 dopoldne na planem velik manifestacijski shod z dnevnim redom: Pet letnica NDO. Popoludne se vrši v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška 2 kongres, ki prične ob 1 uri. Dnevni red : „Združitev vseh narodnih strokovnih organizacij na slo vanskem jugu v močno enoto." Ob 3 pop. obhod izpred „Narodnega doma" z godbo in zasiavo proti konsumnemu društvu ,Jad ran" pri Sv. Jakobu, kjer se točno ob 4 pop. priŠne velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom, srečolovom, tombolo itd Na tej veselici se razvije zastava zidarske skupine NDO. Strel naznani razvitje zastave — Pfižigali se bodo tudi umetalni ognji. — Na sporedu so tudi govori. — Te slavnosti se udeleže razun Ljubljančanov, ki dospejo v Trst s posebnim vlakom, zastopn'kl narodnega delavstva iz Pule, Gorice, Ajdovščine, Volosko Opatije itd.; nadalje zastopniki vseh narodnih strokovnih organizacij na slovanskem jugu. Slovansko delavstvo 1 Petletnico slavimo letos, petletnico organizacije, ki se poteguje z vso odločnostjo za interese Jugoslovan skega delavskega ljudstva. In piidejo ta dan zastopniki narodnega delavstva iz vseh Jugoslovanskih pokrajin, da počaste in izkažejo simpatije NDO. Pa tudi zato pridejo, da se navdušijo z nami vred za nadaljne boje. Slovansko delavstvo, naj dostojno proslavimo petletnico zastopnice Jugoslovanskega proletarijata I S 1. septembrom naj se začne zopet novo organizacijsko delovanje 1 Manifestirati hočemo dostojno, kakor se spodobi. Pripravite se vsi! Naj se razširi misel o samopomoči povsod! Osrednji izvrŠevalni odbor NDO v Trstu. Štirdesetletno zvesto službovanje. Včeraj Je minulo 40 let, kar je Kristjan Ko pačin doma iz Št. Vida pri Vipavi vstopil k tvrdki P. Kugy v službo kot voznik. Ves ta čas si Je Kopačin z zvestobo, piidnostjo in rednim življenjem pridobil in ohranil popotno zaupanje in simpatije svojih gospodarjev. Jubilantu so o tej priliki poklonili mnogo cvetlic in znatni denarni znesek. Koncert v hlevu. Amerikanci so mnogo ored nami v marsičem in posebno v narodnem gospodarstvu. A pri tem napredku in njih glasovitih iznajdbah se izciroljajo včasih taki izrodki njih bujne domišljije, da se človek mora kar smejati. Tako poroča dunajska „Landwirtschafdiche Zeitung", d« ie baje Amerikanec Josiah Grant ugotovii, da dajajo krave mnogo več in boljšega mleka, ako se Jim med molžojo — koncer tira. Krave, ki so slabe mlekarice, potrebu jejo le nekoliko vžitka dobre godbe za po-mirjenje njih občutljivih živcev. Grant pravi, da se na ta način mleko pomnožuje za eno tretjino. Bravo! Imenitno! Tri muhe z mahom. Veliko vprašanje, kako povzdigniti naše mlekarstvo brez posebno velikih tro-škov, bi bilo torej s tem nakrat rešeno, jedino, kar bi delalo zapreko bi bilo, da ima namreč vsaka žival po starih skušnjah raz lične zahteve na krmi, torej bi imela tudi različne zahteve na godbo. Brezdvomno bi ne dopadel vsaki kravi jeden in isti komad. Jedni bi bolje ugalal Wagoer, druga bi bila bolj vneta za Mozarta, pri tretji bi se mlečne žleze bolje razvijale pri R hardu-Strauss, četrta bi dob la mnogo večje vime in več mleka pri Kubeliku itd. Torej ne eno veliko skupno godbo, temveč za vsako krave posebej en gramofon. In Če že ne daja ena krava prav ničesar mleka, če Je vime čiste suho in prazno, potem pa takoj originalno ploščo od Carusa. — Res imenitno, skoz in skoz amerikansko! Seveda vsega, kar imajo in delajo v Ameriki, ne moremo posnemati mi — in tudi ne nasprotno. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč v Trstu priredi danes, v nedeljo, dne 25. avgusta 1912 veliko ljudsko vese Hco na velikem vrtu „Kons. društva" v Rc-janu. Pri prireditvi bodo sodelovala razna oevska društv«, godba NDO, srečolov f krasnimi dobi*ki, Šaljiva pošta, ples itd. Itd. Začetek veselice točno ob 4. pop. Ker Je čisti dobiček veselice namenjen edfno le v prid podpornih zakladov svojih članov, se nadejamo, da se občinstvo temu vabilu odzove. Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi na javen shod, ki se bo vršil v četrtek dne 20. avgusta 1512 ob 8 zvečer v dru štveni dvorani, ulica Sv. Frančiška Asiškega Št. 2, II. s sledečim dnevnim redom: 1. Glasovanje o 17 milijonskem pred logu v državni zbornici in socialno - demokratična baharija. — Poroča drž. poslanec dr. O. Rytar. 2. Razno. Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gdč. Zinka Podiesnikova pii sokolski veselici v Radečah 23 K. Posojilnica v Podravljah Je darovala družbi CM 30 K, g. okr. živinozdravnik v Slovenjem Gradcu Fr. Pirnat pa svojo prvo dvokronačo. Hvala! Iz Amerike je preiela družba sv. Cirila in Metoda zopet 100 K in prav lep rodoljuben slovenski pozdrav od podružnice št 24 družbe sv. Cirila in Metoda v Cleve-velandu. Ta podružnica zavzema odlične masto med naš-mi ameriškimi podružnicami; v dobi dveh let je poslala lepo svoto K 1800. Veseli nas poročilo, da rojaki pra*' radi čitajo „Slovenski Branik" in se prav radi pogovarjajo ob svojih mesečnih sestankih o stvareh naše družbe. Njihovemu zagotovilu, da družbe sv. Cirila in Metoda ne pozabijo nikdar, dostavljamo kot odzdrav, da se spominjamo teh vzornih rodoljubov — na čelu {im g. predsednika Alojzija Pirca — prav hvaležno vsikdar. Družba sv. Cirila in Metoda je založila nov kolek za narodno šolo ; priporo Čamo ga na obilno odjemanje. Naroča se v pisarni CM družbe v LJubljani. 25 letnica pevskega druStva „Haj-drih" na Prošeku. Nadalje so se priglasila sledeča bratska društvs: 27) Pevski zbor „Glasbene Matice Ljubljana, 28) Pevsko društvo „Nabrežina" iz Nabrežine, 29) Pevsko društvo „Vodnik", Dolina, 30) Pevsko društvo „Prešeren", BJjunec, 31) Pevsko društvo „Slovenec", Boršt, 32) Pevsko društvo »Lipa" Bazovica, 33) Narodno izobraževalno društvo „Morje" i z Sesljana, 34) „Narodna delavska organizacija", Trst, 35) Pevsko • ruštvo „Adrija". Barkovlje. Svojega zastopnika pošlje „Zveza Jugoslovanskega učiteljskega društva" ter „Žveza slovenskih pevskih društev v Ljubljani". — Slavna biat-^a društva, ki nameravajo ude težiti se in sodelovati na tej dosedaj naj večji pevski slavnost! na tržaških tleh prosimo prav iskreno, da se takoj pri glase. Na veselo svidenje 8 septembra t. 1. na Prošeku! I Razdelitev sadnega drevja članom Kmetijske družbe tržaške. Da se kolikor možno razširi umno sadjarstvo po tržašk: okolici, ki ima dobro lego za to panogo kmetijstva in dobrega odjemalca v tako neposredni bližini mesta Trst, se kmetijska družba že nekaj let sem bavi z razdelitvijo sadnih dreves plemenitih vrst. Tudi v tem letu nakupi družba posebno pritlikava nizka drevesa, ki pri tukajšnjih vremenskih razme rah najbolje uspevajo in sicer: čreŠnje, hruške, jabolka, marelice, breskve, slive, ČeŠpeljne orehe, in Jih porazdeli med svoje člane. Vsak ud dobi brezplačno po 3 dre vesca; nad to število Jih morajo dobiti udje do 15 drevesc po znižani, nad 15 drevesc pa po polni kupni ceni. Da se zamore doznati približno Število zahtevanih vrst, se Je udom samim ali pa odboru gospodarskih svetov in zaupnikom družbe priglasiti s po lami najdalje do 15. septembra t. I. v družbeni pisarni ulica G. Galatti 14. II. Največja zaloga stekla in porcelana Popolioma konkurenčne cene. za domačo JAKOB (■ ^ ? \ t i i'' L ' L f \ f • • Vi i • !; f 1 H Vrsta vr5ka štev. 5 rabo In gostilne HIRSCH TRST - ULICA CAVANA 15, (nasproti škofijski palači). TELEFON ŠTEV. 13-50. Nova slovenska trgovina izgotovljepih w oblek domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTiN SKAPIN. TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. iCSDi STRUCHEL & JERITSCH Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. 3E3C m lODi ■D ni AR f URO M0DR!CKY Prodajalolca manuf. blaga la drobnih predmetov Trst, ul. Bel ve dere 32. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom-bažnatih odej, perkala, zefira, črnega in bar-vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru po absolutno konkurenčnih cenah. Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente Zaloga ustrojenih kož. Velika izberm potrebščin za čevljarje. — Specijalitet* potrebščin za sedlarje. j Or. Fran Korsano i 1 *pccijail£t hm stfiiitlčne la ko ta« ooJeznk g. Ima tv<»j SM» AMBULATORIJ v TRSTU, v afld Sta Mcofe tttv. • (ua Jadraaake kuk*). Sprejema 94 12. šo 1. ta SjA d® t.Vi pop Dr. AL Martinem , CesareCosciancich h kiRcesijoniraifl zobo-tehnik « j;i ordinira od 9.—1. in od 3.-6. |jj Trst, Barriera vecchla 33 EL sad. Telafon 1708. d KAROL KLOSE kleparski mojster na OPĆINA H (bliza kolodvora državne železnice) ima lastno kleparsko in mehan čno delavnico za stavbena in indistrijska dela. Se priporoča posebno za popravljavo trtnih škropilnic za bakreni vitrijol, kanor tudi sesalk vsakega sistema. Prodaja kuhinjskih in poljskih priprav lastnega izdelka. Zastopnik novega aparata za izdelovanje plina z žareČo lučjo in glasovitih dvokoles Stvna Ivan Puch & drug. Gradec. Durkotf' tfc Diana in Neumann, „Germania** iz Dražd.m, Zaloga vseh potrebščin. Delavni aa za popravila. O priliki 24 avgusta.! Proračuni zastonj! Popolne instalacije za vodo, plin, klosetne »esalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stek a. Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda vecchla 5. in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino I t Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasse 59. i® Velika zaloga in tovarna pohištva ifj ANDREJ JUG - TRST «5 H 'i* Via 3. Lucia 5-18 ___Via 8-J.ucia 5-18* f ž ! m bogata ur lepa izbeea finega m hataditboa fohiStva tapet asu # 1-5 DELO SOLIDNO u vaakevntmik »teli*. J51TA lArMlAlJ •> OSNE ZMERNE. #i Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • TRST Telefon št. 231 - Riva GrUtllUla Št. 12. - Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pSenlčne moke In krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJOIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi: TRUDEN - TRST. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. Delniška glavnica K 8/03.000.— Rezervni zaklad: K 800.000'— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Eki-pozitura v GRADEŽU. Piazza della Borsa štev. IO, telefon Stev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji, vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI 4 V času letne sezone posluje Ekspozitura v Gradežu Viale Gradenico 5t. TELEFON ŠT. 43-Brzojavi: Ljubljanska banka, Grade/ ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turšČice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. BU50 prve vrste. Zeio ugodne cent. Gtosuć Crucciatti vil Glulla 33. — Telefon 313 X/IV. NUOVO jldte! ProvinciaU (Novi deželni hotel) Trst, ia<-go Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. . V\S;\\\\\\ \>! Hans Scheićllei: ===== zobotehnik = SEiS! Dr- Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, riazza C. Goldoni št. II Avstrijska paroplovna del. družba Jalmatia" vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metkovlć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6'15 uri zjutraj. Tr&t-Metkovlć O. (poštna). O d ho d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6*15 uri zjutraj. Trst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-15 uri zjutraj. Vst-Šibenik (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v Četrtek ob 6. uri zjutraj. Tr»t Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trst-Vis (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7- 15 uri popoldne m enoletne prostovoljce izdeluje elegantno in solidno takoj po meri iii ceno Jakob Kupp polkov ni krojač Trst, via Giosue Carducci 3 (občinski paviljon). RESTAVRACIJA ,RLLR STRZIOME' Trst, trg pred juž. kolodvorom 3 Vsak torek, četrtek in soboto velik koncert vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karoli Wetaschek. Začetek ob 8. uri. fl I Gostilna Max hmm družbo za parne mline W-\AAAAAAA/J (Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000 000 kg na leto, 55 ^ag. na dan Glavno zastopstvo: Ferd. FOrst, i in otrobi na debelo. RS T --- ulica Miramar 21. ^■23 i I V Najnovejši dohodi Najsijajnejših in najbolj praktičnih novosti na polju igrač. — Potovanjski predmeti. Vozički in športni vozički za otrok>. Usnjati predmeti. Umetni ognji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz železa Spinx neodlušljive samo v trgovini CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp. Nova zaloga kuhinjskih predmetov in igrač. Trst — Via Gioacliino Kossini št. 24 ogel ul. Caserma. Velikanska izbera! Cene da se ni bati konkurence! S. M. ALKALAT, tforalo sfMIe M Trst, ulJca Lazzaretto vecehio št. 45. Priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih in vseh drugih čevljarskih potrebščin. Haročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniške cene, Čistilne krogljice ki prenavljajo kri, dobre proti hemorejdam, sestav ljene is rastlinskih snovij, priporočljive za redno delovanje čreves, proti bemorojd-nim nadležnostim glavobola %/ Itd. — Cena ikatljl 50 stotlnk. W Glavna zaloga: lekarna „G AL ENO", VIA S. CILINO - TRST. Priporoča se slovenska šivilja TRST vrata štev. 13. Mirodilnfca finton CJrsich Barpiena vecchia št. 14. ZALOGA barv9 čopičev, povlak in mazil za p8def irzezov za slikarje (šUmpovj zamaškov in dišav. Mehanični zavod za cementno industrijo ARTUR0 MAYER, Tržič (Monfaicone) TELEFON 5tev. 20-93 ) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 ( proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesijonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevlako in plošcice iz bisernice. Trst, via Peiroilo 3 (pri novem trgn) To51 ■e Istrsko črno tc belo vino kratici teran, vipavsko vino In D eharjjtro pivo. Točijo se tadi vsakovrstni likeri in žganje tar kava Kahlnja vedno pripravljena z £ meri ln inernin cenah. Sroji k svoj m! liiia I onild Trst, al. Solitarlo it 35 IIICLOS Ldlllpo — Pekarna lit sladdl- čama. — Ve čara C n=> dan .vel kmh —• Posebnost viuo ia like i v stealenloah. — Postrežba tndi na done. 53S Stalin Krajsk-ni agenti sprejmejo aii p& nastanijo & ti Liki o plačo za prodajanje dovoljenih &ieč* v Avatro-Ogr.-ki. — Ponudbe pod „Merkur", liruo Neagasse 20. 244 Fotografa ulica 7. Autona JerkiČa naslov: Trdi, ul. delle Postd 10, Gorica, Go:>afca 4444 kniinnvP7mra ANI0N je V\lljiyu VC^IIIUa t(lina slovenska Knjigovez-niča v Trstu, ulica Ceciiia šu 9. — Izdeluje vsa knjigoveza priprosta in fiua deta točno in po konkurenčnih cenan. 1710 Antnn IfrilČiP faojaiki mojster TGorio, rtlii.Uk I IMUolO, tekaliSče Frana Josipa št. 36. Izdeluje obleke po men v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročilu zadostuje prsna mera. V zal< gi ima raznovrstno blago ter razpošilja uzoree na ogled Cene zmerne PrpH^id bombaževine, slik in dežnikov na irUUuJa mesečne obroke. Via Stadion 5U. 19, I. nadstropje. Ivan K 1 u n. 4al Hflt l/H frtlltai ^rat, l>i&zza Ponterosao f> «\ai. VU. HiLUcJ, Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga, specijal.teta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in :lirske testenine. — Za ob'.iau obisk se priporoča udaui Ivan B;dovec, vod:a ^Jtf Marinu Mattulich Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji. 2052 Robert Cian, urar, ŠM^Hji žepne in atenska nre ter sprejema vsako popravljanja po nUkl oenl a dvoletnim Jamstvom. 1292 Fotograf Ivan Ljubic SL^t" 19, priporoča se slavnemu občinstvu. lzdelu,e v-nako vratne slike, navadne in na dopisnicah. Hitra iivrii-tev in cene zmerne. Priporoča oe-njeuemn občinstva svojo žg^njirno ln sladfilčarao. nahajajoča aa v nitoi Petrouio it 1 ogel nI. Sjtte fontane Vsakovrstni iiceri ln vino v stekienloab Cana zmerne. Costante Marco ulica Barriera vecchia 33 SKlodlšče o$!la In dry za gorivo, petrolja in stavi), materijala Josip Miceu s Trst, via San Clilino št. 2 (Sv. Ivan) se V novem bazarja v ulici Belvedere št. 7 se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in st9klo kakor tndi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se piiporoča EMIL JA NOVELLI 1 Pozor! ALEKS FKA>C MAVER - TRST žgalmca ka^e TELEFON 1743. Najbo Jši vir za dobivanje pečeno kave. ANGELO BENIEE Rojan, ulica di Rolano Št. 2. Prodajalna manufakturne ga blaga in drobnih predmetov. Zaloga Ugotovljenega perila in na meter, ^aves. preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej. perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerna. Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan 1 Kmetijske M za Trst In okolico. Kadar Živali govore! Slika. Ze od nekdaj sem velik prijatelj narave. Kadar mi le dopušča Čas, pohitim ven iz tega sitnega, napetega mestnega življenja, da se moj sicer nekoliko sentimentalni duh razvedri in osveži v svobodni naravi. In pripetilo se je zadnjič, v istem času namreč, ko cvete praprot, da sem, sam ne vem kako, zabredel v gojzd, kjer je bilo vse preraščeno in prepredeno s praprotom. Ves truden in zmučen sem sel in — nakrat zaspal in zasančkaL In takrat je gotovo — ker drugače si se sedaj ne morem razlagati — ocvel in odevel praprot, ki baje zelo hitro cvete in nekaj cvetov je padlo v moj žep. Človek pa, ki ima praprotov cvet pri sebi, pa sliši in razume, kaj živali govore. In res. Slučajno sem imel opraviti pri bližnjem mesarju, slučajno sem zašel tudi v čakalnico, tja namreč, kjer čakajo pitanci na mrtno obsodbo neusmiljenega rabeljna. In čuda! — Dve kravi, jedna lepo vzraščena in debela, druga sloka in pohabljena, sta se razgovarjale in jaz sem vse to slišal in razumel in si zapisal. Bili sta to Seka in Sivka. Seka, dobro pitana, nežnega telesa, lahke glave, tenkih svetlikajočih rogov, drobnih ušes, kratkega vratu, širokega križa, globokega trebuha, mehke dlake, fine in tenke kože, ravnega hrbta, velikega vimena in lepim mlečnim zrcalom. Sivka pa sloka in mršava, tenkih šibkih kosti, vdrtega hrbta, velikega visečega trebuha v ozkih prsih, špičastega hrbta in tenkih, slabo postavljenih nog. Zadnjo levo nogo je imela zlomljeno, in radi tega pogreška so jo tudi izročili mesarju. „Kar sram me je stati poleg tebe," je začela Seka, „vse pohabljene in onesnažene, kakor si; čistili so te gotovo prvi — in zadnjikrat pri telitvi, jedla pa menda nisi vse življerge druzega nego suho slamo, drugače bi ne izgledala tako klaverno. Če bi bila bolj predrzna in nesramna, gotovo bi se ti bolje godilo, ne pa tako, da lahko čitam 4 killometre daleč tvoj življenjepis. „No, no," je zamukala Sivka nemilo in otožno, „nehaj že vendar enkrat s svojimi zbadljivkami! Pomilovanja in tolažbe sem potrebna, ne pa tvojih neslanosti. Ali sem jaz vsega tega kriva ? Da pa boš drugače sodila in drugače govorila, ti hočem povedati svojo žalostno zgodovino. „Stelila sem se pri tistem starem Kopitarju, saj ti ga itak ne poznaš, mnogo časa je od tega. Prve dni svojega življenja se mi je prav dobro godilo. Pustili so me pri materi, ki me je tako rada imela, in me vedno lizala; sesala sem, kadar sem hotela. In ravno to je imelo slabe posledice; mnogokrat sem se ga preveč navlekla tega sladkega mlekeca, dobila sem velik trebuh in pa drisko tako hudo, da sem mislila, da me bo konec. Takrat se je začela moja trnjeva pot. Ze za 4 tedne so me privezali k previsokim jaslim s tistimi prokletimi garami, natlačili notri sena in slame, češ : zdaj žeri, ali pa pogini! Poginila sicer nisem; životarila sem, dokler me ni najhuji glad prisilil, da sem segla po krmi in napolnila svoj še zelo nežni želodec. Pri tem sem se morala vspenjati, da bi mi lahko vse kosti na hrbtu popokale, vsled česar sem dobila tudi vprt hrbet in pa velik viseč trebuh od prevelike množine neprimernega sena, ali celo slame. Tu pa tam sem dobila tudi nekoliko otrobi, pa menda le za poskušnjo, ker, kadar sem dobila tek, otrobi že ni bilo več. In bivališče naš hlev, kar sram me je povedati. Ves zakidan, onesnažen; le po enkrat na teden so nas rešili gnoja; smrad je bil tak, da smo komaj dihale ; zrak da bi ga lahko rezal. Oken ni bilo; le ena sama luknja v vsem hlevu, irvše to so zakidali po zimi z gnojem, da bi nam baje bilo topleje. Solnčni žarki so posijali prvič na mene, ko sem ob neki priliki ušla iz hleva ; seveda je bilo potem batin do groze. Vrata so bila vedno zaprta, da bi le ne imel pristopa svež zrak, češ: drugače se prehladimo. Po leti je bila taka vročina, da smo kar zevale in bi nam jeziki lahko odpadli; muh pa toliko, da bi solnce zakrile in bi nas lahko pojedle, če bi ne imele repov. Vobče čudim se sedaj, da sem ob takih razmerah še ostala pri življenju. Tako je tekel čas; imela sem nekaj nad eno leto. In takrat se je dogodilo, da sem začela nekoliko drugače misliti, začela sem lju-bimčkati s Sivcem, ki je bil privezan poleg mene. Bila sem še na pol tele, ne-vzraščena, slabotna. Ta neumni stari Kopitar je opazil, da se s Sivcem večkrat zbadava in hajdi, kar drugi dan so me gnali po vasi — na posete. Čez nekaj časa nato sem postala mati, z veliko težavo sem rodila telička, ki pa je od same slabosti že tretji dan poginil. Bila sem slaba in žalostna, da mi ni bilo več za svet. Nato so me začeli molzti. Dajala sem jim zelo malo mleka, ll/a—2 litra na dan. Pa saj ni bilo tudi možno več. Slaba hrana in še to neredno; enkrat sem dobila ob oih, drugikrat ob 6ih, kosilo danes ob liih, jutri ob 12ih, in ravno tako je bilo pri večerji. Najhujše je bilo ob nedeljah in praznikih; takrat se jim je vedno zelo mudilo; ti dnevi so bili za nas Črni, s krvjo in postom zaznamovani dnevi. Ob teh dnevih je bilo največ batin in za-bavljic, pa najslabša krma. — Tako se je godilo z mano mnogo mnogo let. Nič veselega. vedno isto pusto jednakomerno življenje. Imela bi še ti mnogo povedati, pa bi te preveč dolgočasilo. Pred par dnevi sem nerodno stopila čez previsok prag, padla v jamo in si zlomila nogo. Mazarili so me nekaj, pa nič ni pomagalo. Prignali, oziroma pripeljali so me semkaj in kaj se zgodi tukaj z mano — ne vem." Žalostno je zamukala Sivka, se stresla še enkrat vsled tužnih spominov in se obrnila na drugo stran. „Res nimaš vesele minolosti; potolaži se, saj bo kmalu vsega konec," se je priglasila Seka. Zasmilila se ji je uboga to-varišica, začela jo je tolažiti in miriti. „Ne bodi vendar tako zamišljena, saj je vse to minulo; poslušaj da ti jaz povem o svojem življenju. Prej pa še ti omenjam to-le. Me krave smo. vendar človeku zelo koristne; mu daj amo mleka, masla, sira in mesa, da, celo lastne otroke mu daj amo za živež in kožo za usn je in obutev. Napredni gospodarji znajo vse te koristi bolje upoštevati in nam nudijo vsega in povsod, kar je nam dobro, njim pa v korist, jaz sem bila torej tako srečna, da sem imela takega gospodarja Novo-doba. Bil je to priprost kmet, a vnet in sprejemljiv za vse napredke v gospodarstvu, ki jih nudi ta sedanja veda in izkušnja. Imel je enega sina in eno hčerko, dva blaga otroka, oba tudi povoljno gospodarsko izobražena. Sin je bil na kmetijski šoli na Grmu, hči pa na gospodinjski šoli v Tomaju. Jaz sem ju imela tako rada, saj pa sta se tudi znala prikupiti vsem z dobrim ravnanjem. V tej hiši sem zagledala luč sveta. Prvi teden po telitvi so me pustili po 3krat na dan sesat, tako, da sem približno po 1—lVa liter mleka nakrat použila. Za vsakim sesanjem so mater še posebej dobro pomolzli. Drugi teden so me odstavili in dojili z napajalni kom. Meni sicer sprva to ni ugajalo, a kmalu sem se privadila. Z osmim tednom so me začeli vaditi na otrobi in na suho krmo, seveda le polagoma, ker je bil želodec še prenežen za ta močna in trda krmila. Mleko sem dobivala nadalje, a ne polnega, temveč posnetega. Na ta polagoma vršeči se prehod sem se hitro privadila, nakar sem dobila tudi nekoliko ovsa, ki nam pospešuje tvor j en je krvi in razvijanje mišic, in pa, razun otrobi, tudi lanenih tropin, ki nam radi vsebine fos* forovokislega apna pospešujejo rast kosti. Seno, ki smo je dobivale, je bilo zgodaj pokošeno, polno beljakovin, amidov in fosforove kisline, ki je za nas mlado go vedo močno in edino pravo krmilo, ne pa pozno pokošeno, ki nam prebavila le širi ter slabi in nas nezadostno prehranjuje. Da smo bolje vspevale, smo imele zadostnega gibanja v čistem zraku, kajti gibanje nam jači ude in organe ter daja predpogoje pravilnemu presnavljanju v našem telesu in od tega zavisnemu trdnemu zdravju. Po leti smo bile vedno na paši, saj svež zrak in solnce tako ugodno vpli vata na nas. V dveh letih sem se na ta način razvila v krasno žival; saj so vedno s ponosom zli na-me, ne da bi se sama hvalila, nakar so me zaplodili. Stelila sem močno lepo razvito juničko, popolnoma podobno meni. Dajali so mi razun dobre suhe krme, otrobi in sezamovih tropin; dobre pitne vode sem imela vedno dovolj na razpolago. V znak hvaležnosti za dobro ravnanje, oskrbo in dobra močna krmila sem jim pa dajala tudi 15—20 1 mleka na dan, tehtala sem pa 700 kg žive vage. Naš hlev, res pravo bivališče, je pa bil tudi skoz in skoz vzoren. Visok, svetel, zračni hlev, s širokimi vratmi. velika okna, dobro urejena ventilacijska naprava, tla iz betona, torej neprodirna, da se je gnojnica lahko odtekala v gnojnični jarek in potem ta v betonirano gnojnično jamo izven hleva; snaga in čist zrak v hlevu, da, celo vodovoda ni manjkalo. Zračenje se je vršilo po zimi dvakrat na dan, po leti pa ves dan. Vsako leto po dvakrat so nam pobelili hlev z apnom, ki je ob enem tudi najboljši pripomoček zoper smrad; istotako so po dvakrat na mesec osnažiii okna, da je imela svetloba, kije najboljša pomočnica snažnosti, več dostopa. S snagu hleva in z lepim redom se druži naša snažnost; snaga ne vpliva le na lepo vna-njost, ampak tudi na naše zdravje. Proti nadležnim nam muham so raztopili galuna v gorki vodi, zmešali z ugašenim apnom, da }e nastala redka kaša, s ka tero so namazali zidevje; razun tega so uredili tako, da je bil prepih pod stropom in teh nadležnic ni bilo več. V takih ugodnostih sem živela mnoga leta; stelil sem več junic in teličkov, ko so mi sled njič začele moči pojemati. Zadnje leto so me zelo dobro krmili, spitali in postavili sedaj semkaj ; zakaj, ne vem." Seka je nehala svoje dolgo pripovedovanje, Sivka pa še nakrat milo za mukala. Vstopil je majhen debel možiček tolstega rudečega obraza in odvedel Šeko in Sivko. Slišal sem še tisto posebno pretre-sujoče kruljenje, kadar se bori žival s smrtjo. Čez pol ure nista imele več kože na sebi — tako Seka, kakor Sivka. ra bolihnt In rakomr&leaoont* HPrtvzroča volji io Jedi, »trjuje grai želodec la ejačuje tudi organizem fMffif Priporočene od aijatorečlh Mdravnikor ▼ raeh elndmjih, kmd*r se je trebm po bole**i oj*6iti. Odlikovan« i 92 kolajnam! na ramlh nastavah In i nad «000 adravnlfiklml »pričevali Izborni oku. NT Izborni ekne. Lekarna SerraVallo - Trst '■.T*. * - <-__ _ — , blago zrn Ženske In eukno za meike obleke« zadnje modo razpoftllja najoeneje Jugoslovanska razpoftHJafna R. Stermecki v Celja St. 302 Vnm m zahtev« »oiteln* prastar Restauracija FINOI^O Trst, lfia cologna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Penama in slaščičarno Josipa ZavadlaE Trst, Ulrs Hadonnlns St. IZ. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče —— moke iz prvih mlinov. —— Prevzemajo se pečenje in naročila ze ženitve in krste. — Kruh »vež trikrat — na dan pri — FRAN C ESC O BLAZINA Trst, vta Giulia št.25. LOVANSKft KNJISARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskihr Knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. :::: Trst, ul. Caserma 16. POLEG KAVARNE COMMERCIO Poštna naročila obavljaju se isti dan. Brzojavna adresa: k: GORENJEC - TRST. ::;: TELEFON 21-16. tu Najbogateja zaloga knjig papirja in pisarniških potr:: :::: trebščin. k:: n: Veliks zaloga muzikalij, moUtvenikov in časopisov Veliko skladišče klobukom B dežnikov, bela in pisane srajce, fzladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. ttd. K. CVENKELTrst, Cor.o32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 206S Narodna trgovina. Tvrdka D. ARNSTE1N UL. S. SEBASTIANO 7. („Air Alpinista") UL. S. SEBASTIANO 7. prodaja, da si olajša skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3 po zelo znižanih c«nah predmete za potovanje kovčege male in velike, torbice, listnice itd. i Serijska novost: Torbloa v cblikl lss niče z 5 Velikanska mm v:C■ -v o o ulica liuooa 36 s podružnico ulica Huoua 38, w$ai S. Ltsz»cro N^znauja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenah man f kturn j blago vsake vr ,t za pomladansko in poletno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batUt vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter plat nenega in bombaževega blaga. Triiž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Vtlikan-kn izbera narejenega p. rila za ženske in moške in sicer : srajce, pletenic?, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmerne.ših cenah. Razne svile, okraski in Mine za Hulile In tudi Kroluče, < C/l s 77 a xr o Skladišče šivalnih strojev Lriiigi Gramaccini TRST, ulici Barrlem vecchia it. 25. Cen doEOVorne. mar Plačilo na obrob Sprejae m popravljanja ilvalrtfc strojev flžof zlttama. Prodaja Igel, olja ln aparatov Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601 GOSTILNA jUlo IMionale' Trst, Campo Belvedere štv. 3. toči se dalmatinsko in istrsko črno in belo pino. Crno pivo dvojnega kvasa in svetlo vivo. Kuhinja vedno opremljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča. F. &TREKELJ ALOJZ KRŽE Birkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svejo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. m m Znana mirodllnlca MILANA ZEMTMCH ulio* S. Mlohole Sto*. 26. Velik izbor parfumov, mineralne vode in bat t. glini ZUlOPltt Člslllus TOfl! „ŠtCriOT". dh iffl Bogomil Ftac = = urar in zlatar = — Trst, ulica Vincenzc | Bellini St 13 liiintl mrri IT. litiu loreml Bogat izbor ar Tiske Trste, kakor tuđi I oJuuioT, p ritano v s d'Ja-1 Masti ln brei dljamaa-1 tov, ieaske verižice, zlate ta srebrae za moikc. vie po konkurenčnih cenah \ AvtoHzovana dunajska iota. wm rttek, IzMmaja ablek Ki perila RftR JlOVAK - TRST 10. m. V dobroznani 2ganjarni Ferdinand Pečenko - Trsi ulica Miramar St 1 sit doU)o s« vedno pristne pijače prve vrst«, kakor n. pr. žganje, slivovec in briitfevec, kakoi lodl susls pijača frambois, tamarindo in šeraade. Nova prodajalna zlatarja-urarja 4iessandro £amaro, Crs! CORSO štev. 23 ratfnižnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Vtrttic«, priveski, zapestnica, zlato In sro-brne ure, stenske ure Itd. Itd. Poplavlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. n UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST » ulloa delle Ceeerma St. 13, II. n. ■odapne železne ograje 31 ta vH« (tvsroa), vrts, tavarea, dvarttfe, prastar« za tssM M. katalog itv» 104 br»apla&ao. Jm IndostrlJn alpskih dežel" nm. Jersitscb* s same - Hnjenfort. Stalni zastopnik v Trstu. Podruinica tovarne ▼ Gradcu, Gosti ngen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-■ str&aae 45. ■ ^ J* TSG07SK0-0BRTNA ZM&AS®«. aL S. Francesco d'Asisi št. 2 L nadstr. Pošta s bracilslčn! račun 74.679 Telefsa 16-04. Podpisana si vaoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem male hranilne skrinjice Vsska družina, kakor tudi vssk posameznik lahko dobi tsko skrinjice, ki so primerne za prihranjevanje malih in večjih svet. Skrinjice se dobe pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po Rentni davek od hranil, vlog plačne zadruga sama. D^je posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila ee dajejo v urada med uradnimi arami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. | uL S. Francesco štev. 2. L nadstr. |F PORTO APOLL« Veliko Kopališče prvega reda s hotelom, restauracijo In kaoarno. 50 elegantno urejenih sob. - - f\\ A Hajvetji Komfort. Zmerne cm IJL*\JL PEK »C. ip Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa Jt 31. - TELEFOfl It 14-02. Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z x8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsn ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter Izdeluje vence tudi Iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, čevlje In druge potreb&lne za mrfite in sprevode, votten« svete iz lastne tovarne itd. ■ vse po nizkih konkurenčnih cenah. — . V DOMlical lo zutopift n« Opčinah uri g. Hn-in, V Nabrežini pri g Viteia pri Orehu (Nogere) pri g. lunSetn se doti m za pogrebe potnim Um henrtic »ttt*t>t j V lučajih potrebe se toplo pripore* ud»i ^^^prTvifd] Zastopstvo m zaloga glasovitih r PIANINOV "N GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ e. k. dvorni založnik in dragih svetovnih Ivrdk ▼ novi zalogi glasovijjev JOS. MINARIK - TRST Piazza Goldoni št. 12, I. nad. Planini od 500 kron dalje. Eleganca — soli-danost — jamstvo. Poprave — zmerne ceno obroki — na posodo — uglaaenja. M———1 ————i—M^ Restavracija Ražem Sp. Škofije priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne. F RRM BRTRSELJ == čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10. (v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. Herinangilii i recca Barriera recchist štev. f ima valiko lalcge ^rt^aiUk predmetov wr VENCI poi«eUa& in biserov veztnik s Me-itzo iic«, od UMotnih ofttie fl trt« kori in napisi. »liki sa Mrceiiaistih iklhb za s^netlk«. i-Si b^ .-JerjM -i- TRST, ulic* C.osuo Cardocal iltv 21 S TELEFON iti«, «i| n n t rmriičaa tnlj«, *rk|«Ulil Minil, Moderel, amtkaa rok« ia »n, barflj«, klimi pati, elaatlčai pail U i«|«t1m, alektralerapertlda« priprave, aparati aa mmmmmmmm Inhalacija. ISLaSli^f labaiiiia i« UiviUai Utav-F«tr«bijUas U |u ji Ia »•»r»Wn»»l SS3f Odprla se je * nova pekarna s prodajo sladčlc, razuili vin lil likerjev v botiljkali v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega. I Najboljšega češkega izvora Cene gosjega peresa za postelje. 1 kg rja t lh dobrih alcurlh S K; L« IjAih k S-80, beliti 4 K, litiih ■ puham K 5'10, 1 kg belih nmjiiucMih »feunU K 6 40 ia K H, 1 kg saui-Kji puha rja? 6 K In T K, bel„ ti je 10 C, ua'fiieji puh t pr« Izgotovljene po steljet^S ruienega goitonitNaukltiga, 1 oieja ISO cia dolga in 1X0 cm firoka z S p-Mlsglavjema po HO cm djUita* la GO 41 roki ma, napolnjđ ia z. norim, sivim, celo trpt-tafm, m«bkin> poaleljaim p» rjern K 18. Poloperalc« SO K ; pdrule« il Kj poiamezne rre 10 K, 1», 14 K 1 i 16 K ; blazine 3 K, 3 C £0 in 4 K ; pernic« »OO cm dolg*, 140 cm iirore 13 K, I* K jo, 17 K 80 in 21 K : blazine M) cm dolgo, 70 cm Uroke A K 4), 5 K »0, & K 70 ; ipodnte pernice • trdnega, £rt»ue|ta gr>dla 180 cm dolge, 116 cm itroke, l* K 80, 14 £ 80. I'o4»lJa *e po ponetju €>i l* kron dalje franko. — Plemena doroljenn »a neprlprarao denar nazaj. Natanćnl ccnikl grati« ln franko S. Benisch, Dešenice a 265, Češki Pri zdravju -s- AUa Salute GIOVANNI SAMBO 1MST - borzni trg št. 14 - TliST (nraven kavarne Fran^ait) Pod vodstvom GUSTAVA QALA. Higijenski predmeti tucat po kron 2, 4, 6, 8, 10-16 'tokretne poSiljaUe na d-želo, poitnine proato, če 'c poalje denar naprej. Nadalje: eUutićae nogavice obveze za skrčene žile, paa j vi, auspensorji, verar-aelci. Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti iz gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopelj, oaoje in posode, cevi is gumija, irigaiorji itd itd Nepremo6lJivl, pristni angleAkl povrftnlk.1 KonkurenCne cene. po m«rl. Konkurenčne cene. Cea. pri?, in kr. Avstrijski kreditni zavoft za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In re8erve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostne celice -delane od svetovne tvrdke Amheim v Berolint saJamSene proti požara in vlomu, pohrane in spravljanje viodnot, kakor tudi samo pobrano zaprtih zavojev, ter v dotičnih jekleni! celicah v najem :• varnostne shranibice (safes) različnih velikoBti, v katerih bb lahko shranijo vred noatul papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpret kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda eprejema hranilne vloge na knjižiš? in jih obrestuje do nadaljnega obvestila pa 3 f/i°/o SentDi davek plača direktno zavod. Bavi ne trudi z vsemi bankovnim! posli, tei zavarovanjem proti zgubam na žrebanju. Skladišče Kož 2% čevljarje Lorenzo se je preložilo iz ul. Caserma U o ulico S. LGzznro št. 17. <1 one, Ki narstojo ojirc Oglase (Inserate) treba našlovljati ne na Uredništvo liata, in Dt na Tiskarne »Edinost«, na na „Narodni Dom" in ae na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino m „lnseratnl oddeleR" našeža llsfs =3= ali n& Upravo. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni don, in Hotel Balkan nimajo z oglasi nlka-keg-a opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki na rečajo oglase v našem listu In 2el6, da Isti tofino uvrščeni. — — — — rt a _ W> rz £ N C o3 o-S o C- o t O. C. Dnevnih Edinost I v Trstu i je izdal in založil sledeče knjige: 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 1'60. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::; knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno knjigo je 10 vinar. csm Slovenci m Slovani Kadar kupujete pri tvrdkih katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte st vedno na oglas v naiem listu, ker fako bode znale dotitne tvrdite, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, debtfek, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za t« budete bolje postreženl, zraven tega pa pomagate s tem ma> :: terljalno listu „Edinost" : i IG H 301: O Izboljšajte promet v svoji nne+ilni z izvrstnim cenim JJUSUlIll plzenskim pivom is Četke delniške pivovarne v Čeških Bndjejevic&h. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zalege v Ljubljani, Zagrebu, Pali, Zadru Itd. m Ml! C8 > K O N O 8u Predno kupujete, morate vsi obiskati dobroznano trgovino narejenih oblek Tittorio Piseur9 Trst ulica Arcata 1, zraven gost. „Ali' antico ussaro". . Prosi se, da se trgovina ne zomenlo z drugimi. e N e ao < O) Zaloga la- In inozem. vin špirita llkarjav k razprodaja na drobno tn debelo JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 6, Trt! (Nasproti Cafft Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih desert* nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeans Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Bom, konjak, rasna žganja ter posebni pristni tropinovec, ilivorec In brinjevec. Izdelki L vrste, došli Iz dotičnih krajev. Vsaka naročba m takoj izvrši. Razpo* iilja ee po povzetja. Ceniki na zahtevo ia franko. Razprodaja od pol litra naprej. 268 OSIP BABIC - Trst via San Marco Št. 12. Priporoča svojo na novo prevzeto in TILXO arejeno €sr Toči se vipavsko belo vino, istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala« Kuhinja domača vedno na razpolago — — 7 erorkimi in mrzlimi iedili. — — St. 1330. Razpis dražbe Občina Jelšane — političen okraj Voio-sko • Istra — razpisuje zgradbo vodovoda v Jel-šanah ki je na 23.000 K proračun j ena. Ponudbe so vložiti najkasneje do 12. septembra t. 1. pri občinskem uradu v Jelša-nah in sicer je položiti varščino 10 % od proračunjene vsote. Tega dne ob 11. uri predpoldne se odprejo ponudbe. Načrt in troškovnik ležijo na ogled v občinski pisarni. Občina si obdržuje popolnoma prosto izbiro ponudb in razpiše eventualno ponovno dražbo. Županstvo JELŠANE, dne 22. 8. 1912. J. Valenčič, župan' Telefon 17-66. Telefon 17-66. PISARNA Dr. ferdinanda Černe-ta h Dr. Josipa jtfandič-a preselila se je v ulico Caserma štev. 8, I. nad. Mestno hranilnica ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica 3. ^ Največja slovenska hranilnica. ^ o £ s a> O u B C o o « ^Jfi — a> s 2 o ^ u —1 CL CD a> ro ff fD 3 O QPQ ^ Rezervni zaklad I milijon 300 tisoč kron. ^ & Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 4 V brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. dež. vlada. Izključena je vsaka špekulacija - in izguba vloženega denarja. - Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 % obrestim in najmanj Va 7o amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. Sprejema vloge vsak delavnik. ^ IB i Odhajanje In prlDMe vlakov od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5 22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Draždane, Beroliu. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12 48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana Celovec. S.40 M Koper, Buje, Poreč. 415 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec 442 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. 6.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.35 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 8 22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pola. 840 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Lineo. Praga, Dunaj, Monakovo. 10 39 O Gbrica, Jesenice, Beljak, Inomost, Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2 14 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mftni-kova, Ino mosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic. Gorica. 7.04 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.25 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaj). 9.00 3 Iz Berolina, D raž dan, Prage, Unca, Da-naj a, Celovca, Beljaka, Jesenic, OoHm (In Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in mednostaj. 11.29 E iz Pariza, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2 00 0 Iz Celovca, Trbiža, Izubijane, Gorio* (Ajdovščine) Berlina, Draidan Prag«. Dunaja. 07 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj In medpostaj. 3.36 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7.30 B Iz Berolina, Draždaa, Prage, Linca, Dana) a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jee«-nic. Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic, Goric« lOOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo* 11 15 0 lz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9.30 O iz Portorose, Kopra. 9.37 O^iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Staziooe) .42 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 6 20 O do Gorica preko Nabrežine. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan,TParii, London. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budi«. peSto. 8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Mila. Rim. 9 00 O preko Kormina v Videm In dalje i. O preko Tržiča v Ćervinjan. 9.55 O ▼ Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BndimpeHo, l i.10 O v Kormin iu Videm. 12.EO O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1 45 O ▼ Ljubljano, Oelje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ae svezo v AjdovSčino) Videm Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Roko. 0.35 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 6.50 preko Cervinjana S v Benetke, Milan, Riai preko Kormina v«Videm. 8 05 B v Kormin in Italijo. 9.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto 0.20 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan) 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto Prihod v Trst. O z Dunaja, Bndirape3te. B t Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. O ie Kormina ia Červinjana preko Bivia. B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. B c Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpeft. In Reke. O z Dunaja, Ljubljane in Reke. B iz Kormina preko Bivia in B is I talij« preko Cervinjana. 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežio«]. O iz Italije preko Červinjana in Bivia. O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Rek« O iz Vidma, preko Kormuia in Bivia. O a Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 6 10 G.30 740 H.53 9 15 1J.25 1J50 12.13 2.07 2-17 4.10 5.35 655 7.30 9-SO 8.51 9.00 O iz Italalije preko Červinjana in Nabretti O iz Italije preko Kormina in Nabrežin«. B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. B z Dunaja in Budimpe&te. E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetek Vidma in Kormina. 11 03 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia ia lz Iialije preko Cervinjana. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne, O — osebni vlak, B = brzovlak, M = mešaaso. Tržaška mala kronika. Trst, 23. avgusta 1912. Tatvina v gostilni. 24-ietni dninar Josip Kert, stanujoči v ulici deli' OIrao štv. 14 ]e bil včeraj popoldne s tovarišem Antonom Z'glerjem v gostilni Mihaela Fonda v ulici del Lazzaretto vecchio št. 14, ter je tam, misleč, da ga nihče ne vidi, vkradel več raznih predmetov na škcdo gostilničarje ve hčerke. Predmeti, ki jih je bil Kert izmaknil, predstavljajo vrednost K 20. A ni mu Šio po sreči; gostilničar je bil opazil, kaj počen|a ter ga je dal aretovati. Pozneje se je izvedelo, da je Kert par ur prej ukradel ueki Leandri Cosciancich iz žepa novčarko, v kateri se je nahajalo nekoliko kron. Eden naših milih gostov iz Italije, in sicer 38 letni Josip Marca, doma iz Vidma, je bil vče aj popoldne zasačen, ko je skuša' nasilnim raJnom odpreti neko omaro v stanovanju Marije Brandl v ulici del F>c Št. 3, v katero stanovanje je bil vlomil s pomočjo vetrihov. Zasačila ga Je na tem poslu Marija Brandl sama, ki se je ravno c pravem času vrnila domov. Ženska je seve da začela vpiti, na kar je prihitel redar, ki je uzmoviča aretiral. Z nožem. Sincči ob pol 11 Je 59 letni dninar Anten Pernič, stanujoči v ulici deli & Guardia št. 42 zavratno napadel zidarja Narduccija ter ga hotel zabosti z nožem Vendar se je pa Narducci ognil tako, da mu je Pernič prerezal le jopič. Pernič je bil aretovan. Smrt služkinje VulS. Čitatelji se spo minjajo, da je v noči od 8. na 9. t. m. 24 letna služkinja Josipina Vulč iz okna stanovanja svojega službe dajalca, 46 letnega tr govca Elija Coena v ulici Margerita, skočila na ulico in umrla nekaj ur zatem na posle dicah dobljenih ran. Ker je pokojna obdal žila svojega gospodarja, da jo je on vrgei skozi okno, je bil Coen aretiran, a Je b : zopet izpuščen, ker prve poizvedbe nisc dale nikakih dokazov. Zasliševanje prič p« je prineslo na dan toliko težkih obtoževal nih okolŠčin, da je preiskavo vodeči policijski komisar dr. Zecchini odredil ponovno aretacija Coena, ki je bil dne 17. t. m izročen deželnemu sodišču. Mejtem je b lr zaslišanih okoli 40 prič, od katerih so ne katere podale deloma Iz zelo obteževalne izjave proti Coenu, ki pride zato bržkone pred poroto vsled umora. Vse priče opisujejo Coena v zelo slabih barvah. Baje je on zagrešil nedavno temu tudi neki drug zločin, o katerem se pa Še vrše poizvedovanja. Loterijske Številke, izžrebane dne 24 avgusta : Trst 6 37 11 8 55 Line 56 66 46 4 24 Društvena vesti. Danes v Barkovlje v Narod. Dom, kjer p iiedi pevsko dr. „Adrija" domačo v e s e 1 i c o s petjem, igro in plesom, pri ka terem svira domače godbeno d uštvo. Ples bo trajal do 11 ure. Začetek ob 5l/a pop Gori omenjeno društvo stoji veano na braniku slovenske stvari v naših lepih Bar kovljah. Priredilo je tudi pred kratkim lepo pevsko zabavo na morju, katera gotovo ostane onim stotinam, ki so se je udeležili, v živem spominu. — Zato Je dolžnost vseh domačinov- Barkovljanov in tudi po mogočnost: mest)anov, da pridejo danes popoldne na veselico „Adri|e" v Barkovlje ! Zadnji tramvaj iz BarkovelJ v mesto vozi ob 11 in pol zvečer. Pevsko društvo „Trst". Vsi gg. pevci in pevke so naprošenl, da pridejo danes v nedeljo točno ob 8 zjutraj v Rcjan (k cerkvi) odkoder gremo skupno na južni kolodvor na Opčine. Odtod naprej pa z vlakom ki odhaja iz Opčin ob 11*15, do Prestranka. Ostali člani, ki ne morejo se vdeležiti z jutra njega odhoda se popeljejo ob 1*45 popoldan iz Trsta. (Južni kolodvor.) „Novo pogrebno društvo" pri sv. Ivanu na Frdeniču ima danes v nedeijo dnt-25. avgusta ob 10. url predpoludne svo; redni občni zbor z običajnim dnev-redom. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na zelo važno izredno odborovo sejo, ki se bo vršila jutri v ponedeljek točno ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Tovariši odborniki, namestniki in nadzorniki so na prošeni, da se prav gotovo udeleže te tako važne seje. _ Nar. dal. organizacija- — Zidarska skupina NDO. Vsi tisti, ki imajo nabiralne pole, naj jih blagovole prinesti nemudoma nazaj. — Opozarjamo, da se bodo vozni listki za „ponesrečeni" izlet v Gorico sprejemali nazaj samo do nedelje. Kdor listka do ne delje ne prinese, bo sam kriv, da ne dobi denarja nazaj. Zakaj biti tako zanikern? Žt 1 mesec razglašamo in še ni — nič. Povedali smo, da NDO nima dobička, če se listek ne vrne, temveč železnica. Ali hočete res ^ do podpirati? Tisto, ki je izlet pre-po veaa>d. — Delavci, tovariši! Nabavite si društvene znake, ki se dobivajo v uradu NDO ulica Sv Frančiška 2 po 50 vin. kos. — Petletnica NDO. Dosedaj so se priglasila za sodelovanje o priliki petletnice N, D. O. sledeča društva: Pevski zbor Zveze jugoslovanskih Železničarjev, ki nastopi n? veseličnem prostoru. Slavnosti se udeleži poleg pevskega zbora bratska organizacija „Zveza Jugoslovanskih ŽelezničarjevM in sicer — korporativno. Nadalje se je priglasilo pevsko društvo „Hajdrih* s Prošeka z zastavo; nastopi moški pevski zbor. Pevsko društvo „Ilirija- se slavnosti sicer udeleži, a ne nastopi. — Obrtnijski oomočniki! „Nar. dela v. organizacija vas vabi na sestanek, ki se bo vršil danes ob 10 dopoldne v društveni dvorani, ulica sv. Frančiška 2. — Prepričani smo, da se našemu vabilu odzove veliko Število obrtnijskih pomočnikov, kajti dnevni red tega sestanka bo zelo zanimiv. — Posredovalnica dela NDO. - Išče se težak, ki mora biti ob enem voznik. Naslov Posredovalnica dela NDO, ul. sv. Frančiška 2, v Trstu. — Tečaj. — Na razna vprašanja g?ede tečaja NDO odgovarjamo, da priobčimo \ najkrajšem času celotem program zna/edbo učnih moči, predmetov in časa. Pisma, ki prihajalo na NDO, pričajo, da Je zanimanje za tečaj veliko. Kdor se Še ni priglasil, na> stori to takoj. — Skupina čistilnice petroleja NDO sklicuje za jutri ob 7 in pol zvečer važno odborovo seio v društvenih prostorih NDO v Skednju. Odborniki, pridite vsi, stvar jt važna! Vesti iz Goriške. Odlikovanje. Cesar je gozdnega in domenskega ravnatelja v Gorici Friderika Benigna viteza Miildenberga, o priliki njegovega vstopa v stalni pokoj imenoval za cesarskega svetnika. Iz Tolmina. Danes v nedeljo, dne 25 avgusta 1912 se bo vršil v dvorani hotel Modrijan v Tolminu koncert, na katererr sodelujejo : Josip Rijavec, glasbeni akademik pet:e, Karol Sancin, e^sli, Ciril Eržen, gla sovir Začetek ob 8 30 zvečer. Jubilejna gospodinjska šola v To-maju na Krasu, h Tomaja: Dandanes zahteva tek časa, da vse stremi po napredku. To je spoznal tudi fcmet; zato vidimo po raznih naprednih dr žavph, posebno v Holandiji, Švici ln Bavarski, kako se organizira, izobražuje in napreduje kmetijstvo v raznih, v to sviho prirejenih šolah in zavodih. Uspehi tako izo braženega gospodarstva so najlepši. Potemtakem ima kmet dvej^n dobiček: boljša svoje gmotno stanje, ker umno gospodari; po drugi strant dobiva vsled svo|e izotra ženosti večjega ugleda pri drugih stanovih. Po zgledu omenjenih tujsh držav se v '.adnjem času živahno giblje tudi Avstrija. Skoraj po vseh kronovinah naše očetnjave se že dvigajo zavodi v prospeh gospodarstva. Vsak dobro ve, da dobra gospodinja tri hišne ogle podpira, slab* pa še četrtega podira; zato je nujna potreba, da se predvsem skrbi za temeljito izobrazbo našega kmečkega ženstva. Le v h ši, kjer deluje dobra, razumna, vsestransko izobražena go spodinja, ki je ob jednem krščansko misleč, mati, vlada prava družinska sreča in mir. Le taka gospodinja je zmožna, da podpira in nadomešča svojega moža v njegoven. poslu. .V to svrho so se začele graditi po naš lepi slovenski domovini gospodinjske šole, v katerih se vzgajajo naše vrle slovenske mladenke pod vodstvom slovenskih šolskir sester, ki so od vseh merodajn'h faktorjev priznane kot dobre vcditeijice Tudi v Toma u na Krasu je gospodinjska šola, usta novijena povodom 60ietnega jubileja našega presvitlega cesarja. V tej šoli se izobražujejo že 4 leta de kleta iz raznih krajev primorske in kranjskt dežele na veliko zadovoljnost njihovih staii-šev, njih samih in drugih, ki so z njimi v kaki zvezi. — Žalibog, da je Šola Št vedno premalo znana ter da naši slovemk posestniki še vedno niso dovolj prepričani o neprecenljivi vrednosti izobrazbe, ki bi vživ?!e njihove hčere v tem zavodu. Š vedno se marsikateri boji stroškov, ki so p« primeroma zelo malenkostni z ozirom na ve iifco bogastvo, ki si je pridobilo dekle z izobrazbo za-se, za vso svojo prihodnjo dru žiuo, da, za ves narod. Zopet drugi se izgovarjajo, da tega al onega dela ne bo rabila njihova hčerka. Ta prigovor je ničev; kaj škoduje gospodinj* oziroma gospe, ako zna sama ptijeti zase-herno delo, ali vsaj ve, kaj in kako sme in mora zahtevati od dekle? KolikrU se dosa)a da se dekle in služabnice posmehujejo go p in gospodinji, ker niti pojma nima o tem m onem delu! It rečenega je že dovolj razvidno, kolike važnosti je dobro vre jena gospodinjska šola. Vsa čast pa mnogim slovenskim posestnikom, ki so že uvideli kerist te Šole ter so pošiljali svoje hčerke v zavod; zato so bili prvi štirje letaiki dobro obiskanj. Prve dni novembra t. 1. se otvori na tej šoli peti tečaj, ki traja 12 mesecev, da je gojenkam racžno vsestransko predelati predpisano snov, da se priuče vsemu praktičnemu delu, kar bi se pri polletnem tečaju ne moglo doseči. Pouk je slovenski ter zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo slovja, ravnanja z bolniki, splsja in računstva, vse predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti pa se poučuje teore- Za vsa žitna polja, travnike, pašnike, umetne travnike, vrtove viuograde so Skorije 7homas :k ZAAttKA ZVEZDA Dajbolje in najcenejše umetno gnojilo, da se obvarujete pred ponarejanji, ki se večkrat ponujajo, pazite pri nakupu vreče, da je zraven varstvene znamke natisnjena tudi percentuai'ka vsebine fo^forie-nega anitrida in pa svinec z natisnjeno znamko »Zvezda«. Glede vporabe škorij Tkomas in za ponudbe obrnite se na edine razprodajalce Srmanno 7ureck 6 Co., Trst, ut. Sanita 8. Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA • TRST ulica Barriera vecch?a št. 27 (nasproti ekarni Picciola). — Fotografije na svetlem in metnem papirju, plastično in naravno izvršene. Povečan e vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnicu z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. ir n. augustom se Je oluorlto delavnica tapecerij v Trsta, ulica Belvedere 39 z bogato zalogo damasirsnega blaga po zmernih cenah. Prevzame se vsako delo za dekoracije itd. Sprejema naročbe za deželo. - Priporoča se MARIJ NOVELL'. Dr. Leopold Mraček zobozdravnik Trst, Corso 17. Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih. Za uboge znižane cene. .::.. - _ . predmeti za darove steklo, porcelan, igrače in kuhinjske potrebščine po skrajno nizki ceni. 5.000.000.— 2.000 000 — „ 3.000 000 — 1.000 000-„ 2.000.0» JO"— 1.472.022 „ 128.397.539 05 Trg Ponterosso H. 6. G. fl. MOHOVICH - TRST* aH*a Ponterosso St. 6, telefon 72* ; nllea Artisti St. 7, telefon 1736. - Bajka, Cono. | OatuofUno 1890. [ Glavno zastopstvo in skladišče sveto vnoznanih pisalnih strojev „UNDERWOOD" na vidno pisanje in tabulator. Pisalni stroji in reproduktivni aparati vseh sistemov. PRITIKLINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. = Ces. kr. priv. Riunione Adriatica di S curta v TRSTU ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, poveročeni po cgnjr. streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih tabel proti razbitju Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kon; nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1911 Delniška glavnica (pop. vplačanai K 10.0000(1 — Statutarični rezervni zakladi . . „ Posebna rezerva dobička . . . . „ Razpoložljiva rezerva....... Izredna rezerva za škodo . ... „ Pomožna premijska rezerva . . . „ Rezerve kurznih izpreminjevanj . n Premijske rezerve in prenosi živ- ljenskih zavvrovanj...... Premijska rezerva zavarovanj proti elementarnim nezgodam . . . „ 11 411560.11 Rezerve za vi ečo škodo . . . . r 4.713. iSg.til Skupaj . . K 168.994.6U4.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12. 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869-34. Zastopstva v 1 seh deželnih g'avnih mestih in važne]* > kraj h Avstro-Ogrske mo^ar Ijo. Veliko presenečenje! Nikoli več v življenju take pri I ke! 600 komadov za samo 3 K 80 v. Krasna pozlačena prec, ura na -idro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 komadi finih žepnih rut, 1 kras. gosp prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko-ljeja iz orient. biserov, m d. damski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhanov, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop. double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, naj lepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 ljubimski spisovnik za gospode in dame, 20 kom. korespondencah predmetov in še 5ede se računajo enkrat več.Naj-nanja pristojbina znaia 40 sto t Mača se takoj Inser. oddelku. Tol/ftj se odda velik prostor za skladišče lesu I «tHUJ v najem. Pojasnila daje: Paul, ulica Fabio Severo 28, zraven vojaške bolni Snice. 1757 na glasovirju za zimsko sezono plesnih upravo ~ " ,ut* vaj se iSČe. — Ponudbe s pogoji na Edinosti pod »Glasovir". 1758 CIllTfhn h'Snika, ki je mizar se išče. Naslov : OIUIUU „Homer" — poštno ležeče, Trst. (1763 Wjnn i*borno, vipavsko, belo, se dobi v veliki VIIIU množini pri Ludviku Cebron. posetniku v Rihenbergu. Cene po dogovoru. 1764 QnHo VB^b velikosti v najboljem stanu prodaja OUUD tvrdka O. Sicherle & Co., Gorica, ulica del Teatro. 1767 v pondeljek ljudska kuhinja, Andrea 40. se otvori nova Passegglo 8. 1771 IXAn en služkinjo za ljudsko kuhinjo. PaaBeg-I5UU OB gi0 S. Andrea 40. 1772 I ono nnliilio Proda se izvrstno, istrsko LUpd |J ril I Itd. črno vino I. 'vrste 40 hektl. na državnem kolodvoru v skladiSču istrske proge. Oglasili se je v ulici Industria Stv. 6 pritličje. Pro daja se od 2 hI naprej. 1773 Sprejme se takoj E23ZZ3Z če je že izvežbana in s kavcijo. — Ponudbe pod „Piaktična" na Ins. odd. Edinosti' 1774 l/ittcl#n cnHo vsake ¥rate imam na prodaj, VIIISKU OUUU Giegorič, ulica delTOlmo 3. Trst. 1775 Stenice z zalego njah odpravim in za vedno s svojim aparatom za disinfekcij o. Popolno jamstvo. — Anton B i 1 g e r i, Trst, ulica Miramar Stv 11. 1776 QnU0 meblovana, zračna, pri slovenski družini O U Lla ae Odda takoj. Ulica Cuniculi št. 13, IV. vrata 13. * 1778 PmHo CO vrata, okna, stopnice, bo*aporte, I rUtld vD tramovi vsake debelosti in dolgosti. železo za zidanje. Via Miramar Štev. 37—39. Curro & Figlio. 1779 PmHain CO 9 metrov dolg balkon, steklena I rUU dj (J O O omara z ruleto, vrata, okna, stopnjice v hišah štv. 24 in 26 ulica Oor*o. Izvrstna prilika. Zglasiti se ul. Piccardi 18. 1779 fl#l#l*ft I. razred K 1850; n. razred K 12 50; I. razred Lir 10 —; II. razred Lir 13 — ; III. razred K 8 20. HI. razred Lir 8*50, nedeljski Izlet Trst-Benetke In nožni:1 razreditttJk??K " FiNA BUFETNA POSTREŽBA. V o* ni listki ae prodajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co. menjalnic^ Borzni trg at. 12/ P. Christofidis, potovalna agencija. Hotel de la Ville ; 1 rad za potovalce A v str Llovda. — V BENETKAH • pri Kadonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Llovda, Itiva Schiavoni. — Listki se razun tega lahko kupijo tudi v družbini konici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Prva vožnja v petek Dne 30. t. m. z odhodom iz Trsta ob 8. predp Pridržan preklic in premembe ob vsakem času, brez obvestila in odgovornosti. Oostilna-guJJet Stare - & st, SJlE 17. Kraški teran, Vcano sveže pivo. ££ ^tJ^L JADRANSKA BMK4 SflRKflB flt PRODAJA i ~ PlPOJI, KKHTB, OBLJOACt rai TORiTKT«, DKLKIC1, aas£ valute in devize. PREDUJMI __ mx fUMiRn fapulj« n« ju« unca t ^^ javna b klad iS Cm. SATE - deposits. — promese. _ _»MOJAVI; JAPKAJISKA. MENJALNICA« mWB TRST, VIA CASSA M HISPAMMO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOOE NA KNJlZlCB OD DNEVA VLOOE 4 % 00 DNEVA V2010* unn DAvac plaOcjb banka is bvojboa. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - A KREDITI VL URADNE URE: 9—12, 2Vt—51*. ESKOMTTJSi upmak ar ruma. ZAVAROVANJE VBDsomna ?aperj*t rson ktjssni imvsi. BITIZUA S&BBAVJA 8AECK ITD. BKMFLA©*®^ STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDEIZ KBKDITI PROTI DOKtntEfTOM UKSCASJA. borzna naroČila. - inkaso. TKLBFOin: 1AM, it». •^Filijalke v Opatiji in Ljubljani- Slovenci se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Tla Giosue Cardueci št. 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovrat nikom, hlače, srajce, mali) itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Yla G i osne Cardnocl St. 40 EMILIR CEREGRTO m TRST ' ™ Campo Han Giaeomo fitev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino pisarniških in šolskih potrebščin. Prodaja razglednic in igrač vseh vrst 3DEEŠI □2 RESTAVRACIJA RURORR Trst, ni. Car9ucc; št. 13. Na umetniškem potovaDju črez Vratialavo, Krakov in Dunaj gostuje znani in zelo priljubljeni muzikalni, instrumentalni in kabaretu! Aueambl The Miliš že ponovno v restavraciji Aurora. Vsak večer velike predstave od 7. do 12. Ob nedeljah in praznikih: XKEatin.ee. Vstop prost izvzemši ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Toči se dobroznano I.a Goeas to pivo, vedno sveže iz hektoliterskih sodov. i|i Ivan Žniderčič Trst, nlioa Belveđere 17, Tr«t Trgovina jestvin in kolonijal :>. Zaloga testenin iz Bistrice in Neap'j«, vsak« vrstna olja, r ila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor: otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd., po pcSti. Cene ugodne in točna postrežba. Skladišče kož barvane, vseh vrst rumene In črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevi|e< (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). oičiia *>a najbolje vrste i a barvan* čevlje. Naročbe za vse kraje deželo Izvršuje točno In hitro Lorenzo Gaggianelli v Trstu, — ulica S . Lazara štev. Tehnična poslovnica FRAUC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) doba vata: Tangyes najlzvrstnsjie motorje na bencin, plin, apojni plin In motorje o« iafto, B K, se lahko udeleži tekme za veliko denarno nagrado. Bogat iibor oblek za dečke. Ferd. Dofoavšek, Trst i ulica Giosue Carducci štev. II. |\ JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ČEVLJEV c kr. finančne streže za Trst, Koper in Pulo, c. kr. varnoane straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in drugih Bkladišč. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za = moške, ženske in otroke. —— Rimske toplice v Tržiču (MONF&LCONE) odprte od 1. junija do 1. oktobra. — Toplice 40°, slovite močvirnate kopelji a tr-ŽiSkicn blatom, masaže, elektroterapija. Uspešno proti kroničnemu revmatizmu v Členkih in mišicah, posledicam, ki nastajajo vsled zlomljenja in zvitja kosti, ishiasu, starim izpahom itd. V kopališču izborne sobe in hrana. — Zmerne cene. Vodilni zdravnik: Dr. Karaman. — Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Graf. Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza deUa Caserma St. 2. — Telefon 952. lina na razpolago Jekleno varnostno celico ki j« tubi proti vloma ia poten, v katari so BHRAMBIOE, ki aa oddajajo strsakam v najem ia ricsr za oalo leto kron 30f za Četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo ,, 6 Bhrambiea so 24 cm visok«, 24 cm Urok«, 48 cm globoke. Shramblc na mora drugi odpreti kakor stranka, ki rr* oeebno shranijo svoja stvari, kojih al treba prijaviti. BtJL Oddaja hranilna pučice U* katere priporoča posebno starilem, da aa ta naj nore j li ia najvapelnejl načia aavajajo itaditl svojo daco. Našaljaa pajaaalla daja za ved eb aradalb srak. ------ Ottomnn tu, Ottoman tem 1 t povsod me iščejo L^povsod me radi imajo, Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najsta-rejia prodajalnica ur v Tratn, via 8. An to ni o (vogal ulice S. Nicolb). VELIKA IZBERA verlilo, zlatih, arabr-nih, kakor tndi aten-aklb ar vsake vrata. UtUnovlJano lata 185®- Naravni led v štang^li in kos h ia tvornice naravnega ledu v Banah se prodaja na debelo in na drobno v LATTERIA lOENICA „TRIFOLIUM" Za izdelovanje ledu se vporablja le bro- jenska voda (Aurisina). Znano je, da ee pri nakupu naravnega ledu prištsdi 300 fcer dlje traja nego hriflt&lni led Ivan Krže Trst - Piazza S. Giovannl Št. I. nF-nlm^im kuhinjskih in kletarskih potreb, g Sčin od lesa in pletenin, Škafov, brent, Čebrov in kad, sodčekov, lopat, reftet, ait in Tsa-kovratnin koSev jerb^sev in metel ter mnogo drugih T to Btroko apada^ PrinOVOCAi jočih predmetov.— * * govino a kuhitijBko posodo vsake vrate bodi od porcaiana, remije emaila, koaiterja ali cinka, nadalje pasamanterjs, kletke itd. — Za goBtilnič.-irje pipe, kroglje, »emljeno in stekleno posodo sa vino. Pekarna in sladčičarna MfKUSCH Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladćice In prepečene! (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otruke, svež kr uh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in Istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. izdeluje kruh z zdravim higijeničnim ===== električnim strojem. — Josip Trampuš Trst# ulica Industria št. 3 (Sv. Jakob) priporoča svojo pekarijo. Večkrat na dan Bvež kruh. Zclosa moke vsnKč orste Iz —= prtih mllnoo. — Vino in likeri v steklenicah. SladŠčice in biškotini. - Postrežba tudi na dom. Pohištvo najfinejše, zajamčeno, i/delano 8 finim ukusom so prodaja po zelo primernih cenah v dobro zn*ni zalogi Guglielms Brod & Co. ulica G occhino Rosslni in ul. Zonta 2. Dpjejo se tudi olajšave v plačilu Ceniki zastonj. Ceniki zastonj MB^HmHOBBMm ARETTESO R / EHf r-.