h ' t d'Os tkJdL*Ois\a/ Spedizlone Id abbonamento postale — Poštnina plačana v
Leto XXIII., št. 139

Ljubljana, sreda 73. frofla 1943-XXI
Cena cent. 80
Upi i. ništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
T ...fon št. 31-22, 31-23. 31-24 In.	oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uli-
<-'■ > — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružroga Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi, za Ljubljansko pokrajino pri poštno-a»mnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Itn i je Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ;—
Unio
io
Pubblicita
ima Italiana S.
A. MILANO
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Ju« trom« Lir 36.50.
Uredništvo : Ljnbljana, Puccinijeva ulica št. 5. — Telefoa štev. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo._
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per Ia pubblicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO.
ove perdite nemiche
13 velivoli nemiri abbattuti dalla difesa contraerea e dalla caccia — 11 camponenti degli equipaggi catturati
I! Quartier Generale delle Forze Armate eoinunica in data di 22 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1122:
Forina/.ioni di quadrimotori hanno ieri attaecato Napoli, Torre Annunziata, Saler-no, Battipaglia, Reggio Calabria e Messina, c uisnndo danni eonsiderevoli ai centri ur-bar.š e faeendo vittime tra Ia popolazione.
A Napoli le artiglierie della difesa face-vano preclpitaro 5 velivoli; (5 quadrimOtori venivano abbattuti dalla nostra caccia.
Diio apnareoclii nemiri preeipitavano lnoltre, uno a Reggio Calabria ad opera di
cacciatori tedesehi, 1'altro nei pressi di Cagliari sotto il tiro delle batterie contraeree.
Undici componenti degli equipaggi dei
velivoli abbattuti sono stati catturati. *
Nota. A seguito delle incursioni citate dal Bollettino odierno sono state finora accertate le seguenti perdite: A Napoli 10 morti e 72 feriti. A Torre Annunziata un morto e 8 feriti. A Salerno 14 morti e 45 feriti. A Battipaglia 15 morti e 70 feriti.
Non aneora precisate quelle di Reggio Calabria e Messina.
mm vsa
13 scvražnih letal sestreljenih wl obrasofee aH lovcev
eiaiaov posadk ujetih
— 11
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je
objavil 22. junija naslednje 1122. vojno poročilo:
Skupine štirimotornikov so včeraj napadle Neapelj, Torre Annunziato, Salerno, Battipaglio, Reggio Calabrijo in Messino ter so povzročile znatno škodo v mestnih središčih in žrtve med prebivalstvom.
V Neapl ju je obrambno topništvo sestrelilo a letal, 6 štirimotornikov pa so sestrelili naši lovci.
Dve sovražni letali sta razen tega treščili na tla in sicer prvo pri Reggiu Calabriji po zaslugi nemških lovcev, drugo pa v bližini Cagliarija, zadeto od strela protiletalskih baterij.
Enajst členov posadk, sestreljenih letal je bilo ujetih.
"3f
Zaradi letalskih napadov, navedenih v današnjem poročilu, so bile doslej ugotovljene naslednje izgube: v Neaplju 10 mrtvih in 72 ranjenih, v Torre Annunziati 1 mrtev in 8 ranjenih, v Salernu 14 mrtvih in 45 ranjenih in v Battipagliji 15 mrtvih in 70 ranjenih.
Ni še ugotovljeno število žrtev v Reggiu Cndabrij.i in Messini.
Ncv® dejanje anglosaškega barbarstva
Neapelj, 21. jun. s. Med včerajšnjim letalskim capa dom na okolico Neaplja so sovražni letalci vrgli nekoliko bomb tudi na narodni spom'nski park. Mnogo dreves, zasajenih v spomin junaško padlim v prvi svetovni vojni, so bombe popolnoma izpulile. polomile in pokončale. Tudi to pot divji uničevalni bes sovražnih letalcev ni pr!22tne.'3el ničemur in se je vrgel na cilje, ki nimajo kakor bolnišnice in pokopališča nikakršnega vojaškega značaja. To pot so sovražnici vzeli na muho drevesa, ki imajo samo simboličen pomen, ker spominjajo na one, ki so se junaško žrtvovali za domovino. Ta novi čin letalskega gusarstva je jzzval silno ogorčenje ponosnega neapeljskega prebivalstva, ki se z grenkobo spominja. da so isti junaki, katerih spomin »o oskrunili sovražn; letalci, padli bojujoč se ramo ob rami z ist>mi Anglosasi, ki tako slabo poplačujejo žrtve italijanskega naroda.
N<4apelj, 21. jun. s. Ko je v dvorani zveze borbenih fašijev podajal svoje poročilo
generalni podpoveljnik GILa. državni svetnik Feliziani, so zatulile sire"e v znsk letalskega poplaha. V vsej dvorani se je za-čul en sam klic: Ostanimo na svojih mestih! Zborovalei so ostali ter priredili navdušene ovacije Duceju. Kljub temu je zvezni, tajnik poslal fašistične žene v zaklonišče, toda tudi te so odklorvle in sc niso premaknile z mesta. Pridružile so se navdušenju moških člarov in izkazale svojo trdno vero. Poročilo Felicianijevo se je nadaljevalo ne glede na letalski poplah.
Državsii. po$tajf?ik
Ef-"s. Guttiem ita Siciliji
Rim, 21. jun. s. Državni podtajnik poljedelskega ministrstva Eksc. Guttierez di Spada-fora se je cd 5. do 17. junija mudil na S ciliji. Obiskal je pokrajine Enna, Caltanisetta. Palermo, Trapani, Agrigento, Ragusa, Siracusa. Ca-tania in Messina. Po ustoličenju pokrajinskih poljedelskih odborov v novi sestavi ob navzočnosti civilnega komisarja Eksc. Teste zastopnikov vladnih oblasti, hierarhov Stranke in sindikatov se je posebno zanimal za proizvodnjo in zbiranje pridelkov ter določil naloge občinskih uradov za poljedelsko ugotavljanje. Državni podtajnik se je najdalje mudil v mestih, ki so bila najbolj prizadeta ob sovražnih letalskih na« padih. Posebno se je zanimal za razna nujna vprašanja in se je podal tudi v Reggio Calabrijo. kjer je sklical 18. t. m. pokrajinski poljedelski odbor ter izdal ukrepe, ki so v skladu s krajevnimi zahtevami.
Zgled patriotizma
italijanskega vojaka
Milan, 21. jun. s. Nekaj dni, preden je bil s premočnimi sovražnimi silami strt odpor na Lampedusi, je vojak Adelio Lozza, ki je bil med junaškimi branilci otoka, poslal nekemu oficirju 5. legije protiletalske milice plemenito pismo, v katerem je rečeno med drugim:
Nahajamo se v kritičnih okoliščinah, toda moTala je visoka in zagotavljam vam, da bomo vsi storili svojo dolžnost. Naša stara baterija bo ponos našim sinovom. Zapoved je jasna in soglasno vzklikamo: Zmagali bomo! Ob tej priliki vas prosim, povejte moji ženi. če bom padel ali ujet, da sem ponosen na to, kar sem storil za domovino in da sem bil vedno dober fašist. Ne sme jokati, temveč mora vzgojiti naše ljubljene otroke v ljubezni do domovi« ne in fašizma.
Nova stavka v ameriških premogovnikih
Stavkovno gibanje se širi iz premogovnih okolišev tudi na
druga podjetja
Buenos Aires, 21. jim. s. Odločitev ameriških premogarjev, da stopijo v stavko 20. t. m. o polnoči,'je v Washingtonu zbudila silno presenečenje. Ako bi se stavka v resnici razširila, bi bila vojna proizvodna nepopisno ogrožena. Roosevelt se boji, da bi ustavitev vojne proizvodnje zelo slabo vplivala na razpoloženje vojske, kajti za vojsko, mornarico in letalstvo ni vzpodbudna zavest, da vlada sredi vojne v državi anarhija. V političnih krogih menijo, da bo v teku tedna predsednik sam osebno posegel v zadevo in da je že zagotovljen sprejem zakona, ki prepoveduje stavke v vojnem času. Vsekakor pa poročajo, da je večina premogovnikov že ustavila 'delo "in da je več kakor 550.000 rudarjev že tretjič v dveh mesecih dalo vodstvom premogokop-nih družb in vladi svoj ultimat z geslom: Če ni pogodbe, ne bo dela. Vsi pozivi in grožnje niso imeli pri delavstvu prav nikakršnega učinka. Rudarji so javili državnemu tajniku Ickesu, da so pripravljeni delati za državo, toda ta izjava ima majhno vrednost, ker Ickes ne more ničesar ukrenit' brez vojnega delovnega sveta, ki ima odločilno moč v delavskih vprašanjih. Sedaj so prišle vesti, da se tudi velike železarne v Pennsilvaniji in Alabami pripravljajo. da prekinejo delo, ravnateljstvo Fordove družbe pa je javilo, da se je v štirh Fordovih podjetjih v Detroitu razširila podtalna agitacija, ki je takoj zmanjšala storitev teh tovarn za 50 odstotkov. Gibanje za prekiniev dela je v polnem teku in'se po zadnjih vesteh širi na vsa rudarska področja Zedinjenih držav. Po došrh vesteh se delavski posadi, ki bi morali zamenjati svoje tovariše o polneči 20. t. m., niso javili na delo. Agitacija je preskočila tudi na podjetja rudnikov za antracit in bitumen. Iz Pittsburga poročajo, da je v Pennsilvaniji 17.000 rudarjev prenehalo delati. Voditelji delavskih organizacij so odbili vsako izjavo o položaju in o bodočem razvoju zadeve.
Buenos Aires, 21. jun. s. Tudi nova pogajanja med rudniškimi družbami in med delavci v Severni Ameriki so se izjalovila
in Jean Lewis, predsednik rudarske organizacije je odredil stavko, ki se je začela o polnoči ob udeležbi nad 70.000 delavcev. Trdno se računa, da se bo stavki za danes pridružilo še nadaljnih 53.000 rudarjev. Stavita bo popolnoma onemogočila delo v premogovnikih devetih držav. Spričo tega dogodka se je v Beli hiši z vso naglico sestala konferenca vladnih mož, da prouči umestnost pripravljenega, toda' še ne podpisanega zakona, s katerim bi se stavka med vojno označila kot nezakonita. Od 7. junija dalje vlada v vseh rudnikih nekako premirje med lastniki in delavci, ki pa se je sedaj končalo s stavko. Vlada je poslala v rudniške okraje čete, da vzdržujejo red.
Buenos Aires, 22. jun. s. Rudarska stavka v Zedinjenih državah je bila že včeraj popolna. Iz važnih okrožij Pensilvanije in Virginije kot glavnih rudarskih središč prihaja vest, da se niti en rudar ni javil včeraj dopoldne na delo. Rudarji slepo slede stavkovnemu ukazu predsednika združenja Johna Levvisa, čigar oblast je postala zelo velika in čigar priljubljenost med delavskimi sloji nima mej. John Levvis velja za najbolj zagrizenega sovražnika Roosevel-ta. Roosevelt se je odločil, da osebno poseže v spor in prisili rudarje, da gredo zopet na delo. Notranji minister je imel z njim nov razgovor m je podal navodila za uporabo vojakov pri preskrbi jeklam s primerno količino premoga, ki je bil že izkopan ali pa je ostal sredi poti. Pričela se bodo tudi nova pogajanja. Včeraj so v Beli hiši govorili o možnosti, da napravijo Levvisa nenevarnega z aretacijo in internacijo, toda Roosevelt se za te ukrepe še nj odločil
Rumutiija dve leti v vojni
Bukarešta, 21. jun. s. Drugo obletnico vstopa Rumunije v vojno bodo proslavili jutri v vsej državi z verskimi obredi za padle v vojni. V Bukarešti bo otvorjena razstava »Rumunija in vojna«.
Demografsko gibanje v Italiji
Rim, 19. jun. s. Redni dodatek k »Gaz-zetti Ufficiale« št. 143 od 21. junija 1943-XXI bo obsegal naslednje podatke o demografskem gibanju v Kraljevini: v maju t. L je bilo 22.841 porok, v istem mesecu se je rodilo 72.290 živih otrok, umrlih pa je bilo v istem času 44.354. V maju 1943-XXI je znašal prebitek živorojenih nad mrtvimi 27.936, prebitek priselitev v domovino nad izselitvami pa 512. Dne 31. maja 1943-XXI je znašalo število prebivalstva na matičnem ozemlju, izvzemši nova ozemlja, ki so postala integralen del Kraljevine v sedanji vojni, 45,786.000.
| ftalijanskc špansko kulturno sctifeSovasife v Maroku
Tanger, 22. junija, s. V prostorih društva »Dante Alighieri« so priredili sprejem na čast španskim profesorjem, ki so prišli semkaj na tečaj španske kulture, organiziran na pobudo visokega komisarja v Maroku. Sprejema so se udeležile najvišje oblasti in osebnosti italijanske, španske in nemške kolonije v Tangerju. Profesor italijanskega kulturnega središča v Španiji je ob splošnom odobravanju govoril o ednosih med italijansko in špansko narodno poezijo.
Nova letališča v Švici
Bern, 22. junija, s. O priliki 11. letalske konference v Švici je predsednik zveze Ce-lio kot vodja zveznega urada za promet v svojem govoru med drugim dejal, da po tej vojni lahko pričakujemo ogromen razvoj civilnega letalstva in da zato Švica ne bo smela ničesar opustiti, da si zagotovi primerno mesto v bodočem medcelinskem letalskem prometu. Strokovnjaki iščejo Sedaj primerne kraje za zgraditev letališč, ženevsko letališče, ki ga smatramo ne le za evrepsko (tudi za medcelinsko), se že razš rja. Tako bodo imela letališča tudi mesta Curih, Bern in Lau-sanne. Cclio je nadalje izjavil, da zvezna vlada skrbno proučuje vprašanje povojnega letalstva in da namerava v ta namen določiti znesek 200 milij:nov švicarskih frankov.
Nečloveško postopanje
z nemškimi mtemiranci v Ameriki
Berlin, 19. junija, s. Nemška obveščevalna agencija polemizira s sovražno propagando, ki spušča v svet najbolj bedaste vesti o slabem ravnanju nemških oblasti z ameriškimi državljani, interniranimi v Nemčiji. Glede tega se navajajo izjave, ki jih je ob pričetku leta podal ameriški podtajnik Sumner Welles na konferenci tiska; zatrjujoč, da se z ameriškimi v Nemčiji interniranimi državljani najslabše postopa in da jih zapirajo v nasprotju s slehernim mednarodnim pravom posamezno v ječe in koncentracijska taborišča. Nemška agencija kategorično demantira te trditve, opirajoč se na postopanje z ameriškimi državljani, ki so n. pr. gostje nekega hotela v Baden-Badenu. Ni pa mogoče enako trditi glede postopanja z nemškimi diplomati v Ameriki, pravijo v tukajšnjih političnih krogili. Na podlagi obilnega dokumentiranega gradiva, si lahko predstavljamo, v kakšnih okoliščinah žive nemški državljani, ki so jih Američani internirali v Francoski Afriki, med njimi bivši generalni konzul v Alžiru z vsem diplomatskim osebjem. Nečloveško ravnanje z nemškimi državljani, pripominja nadalje nemška obveščevalna agencija, se ne ustavlja niti pred otroci in ženami, ld se često prepuščajo po cele dneve brez najpotrebnejšega in brez zdravniške pomoči tudi v hudih primerih. Poročilo nemške agencije navaja končno nekaj primerov, ki kažejo kršitve osnovnih pravil mednarodnega zakona, in zaključuje s trditvijo, da gotovo nimata ameriška vlada in še manj njena tendenčna propaganda pravice protestirati.	f
Na vzhodu samo krajevno bojno delovanje
39 sovražnih bombnikov sestreljenih nad zapadno Nemčijo — Nemška letala nad Londonom
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. jun.
Vrhovno peveljn-ištvo nemške vojske je objavilo danes naslednje peročilo:
Na vzhodni fronti jo bilo samo manjše krajevno bojno delovnnje.
Nad Ribiškim polotokom je bil z bombami potopljen obalni prevozni parnik.
Ncčni napad mečnih oddelkov nemških bojnih letal je bil naperjen proti sovjetski oborožitveni tovarni ob Volgi.
Medlem, ko so včeraj podnevi posamezna letala priletela nad nemško ozemlje, je močan oddelek angleških bombnikov preteklo noč napadel zapadno nemško ozemlje in je posebno v stanovanjskih predelih mesta Crefelda. nastalu zaradi odvrženih ru-
šilnih in zažigalnih bomb veHka škoda. Poleg števiOnih hišnih blokov sta bfli razdejani tudi dve bolnišnici. Prebivalstvo je imelo izgube. Doslej je ugotovljena sestrelitev 39 večmotornih bombnikov.
Letalstvo je bombardinalo v noči na 22. junija posamezne cilje na področju Londona in ob angleški južni oboli.
Zaščitne enote vojne mornarice so sestrelile pred nizozemsko obalo iz oddelka angleških lovcev 3 letala.
Pri že jluvljenem nočnem napadu nemških bojnih letal na luko v Bizerti v noči na 21. junija je bilo z bombami poškodovanih 6 velikih trgovskih ladij in 2 enoti vojne mornarice.
tsdejstv^vanfe nemškega letalstva
Nered v ameriški prehrani
Buenos Aires, 18. jun. s. Po raznih vesteh iz Zedinjenih držav je razdelitev živil v Ameriki zelo pomanjkljiva in je vedno težje dobiti v prosti prodaji govedino, dočim je čikaški svet za razdelitev mesa v vojnem času izjavil, da tudi ameriška vojska že čuti veliko pomanjkanje mesa. ki Je občutnejše kakor pomanjkanje drugih živil. Prav tako poročajo, da so nekatera večja središča zelo na slabem glede preživljanja in da ni nikakršne nade v takojšnje zboljšanje. Krompirja primanjkuje v mnogih mestih. Isto velja za maslo, v *jca in za čebulo. Pomanjkanje mesa je zlasti občutno, ker je v mnogih okoliših tudi veliko pomanjkanje perutnine, čikaški svet je poudaril, da vojska nakupuje in troši velike množine raznega mesa.
Zatrt upsr črncev
na Martiniquu
Lizbona, 19. junija, s. šele sedaj se je zvedelo, da so se 4. junija nekateri nasprotniki guvernerja otoka Martiniqua Roberta, pod vodstvom črnca Valentina, predsednika zamorskega sveta na otoku, uprli in se skušali polastiti sosednega otoka Guadalaya. Upor je bil zatrt s pomočjo križarke »Jeanne DArc«. Uporniki, katerim so natvezili, da bodo posadke podpirale vstajo, so bili razpršeni.
Angleška revija o vrednosti ameriške vojske
Lizbona, 21. jun. s. Neka angleška revija piše o vrednosti ameriških čet naslednjo oetno: Ni dvoma, da so japonske čete kos našim. To se je pokazalo med operacijami v Birmi. Američani trdijo, da so njihove čete najboljše na vsem svetu, ker so najbolje hranjene in oskrbovane. To pa je čisto navadno bahaštvo in služi samo v tolažbo ameriškim materam, ni pa v prid vojski, ki mora biti predvsem trezna in skromna.
Berlin, 21. jun. Učinkovite akcije nemškega letalstva so glavna značilnost poslednjih borb na vzhodni fronti, dasi tudi na kopnem čas ni pretekel brez boja. Spopadi kepnih čet »> bili skromnejšega obsega. ker nikdar niso posegli v borbo oddelki jačji od enega bataljona. Zato se ta delavnost lahko smatra samo za izvidn.ška podjetja z nekoliko ojačenimi silami.
Nemško letalstvo je imelo dve vrsti ciljev. Predvsem je napadalo pomorski promet in promet ob Volginem izlivu, kar je že nekoliko dni omenjeno v vojnih poročilih. Letalstvo je napadalo tudi zbirališča sovražnih čet v zaledju srednjega in južnega odseka. Akcije proti ladjam pri Astrahanu dokazujejo, da je ameriško vojno blago, ki se mu je posrečilo uiti podmornicam med nevarnim prevozom po morju, še vedno v veliki nevernosti in da je še vedno daleč od namembne postaje. Na kratki razdalji, ki jo mora ameriško vojno blago še premagati, preden pride na rusko fronto ia Irsma, je ob izlivu Vclge še vedno izpostavljeno nemškim letalskim napadom. Med zbirališči, ki jih nemško letalstvo napada noč in dan v srednjem, in južnem odseku, bi bilo navajati preveč imen, ako bi hoteli izčrpno poročati o delovanju letalstva. Zato se >e treba omejiti le na omembo, da je na vse postaje in na vsa križišča, ki so bila v vojnih poročilih imenovana zadnje tedne, padala izdatna teža bomb. Letalstvo je še naiaJje uničevalo mostove, med katerimi je zlasti važen oni preko Danca, kakih 25 km severno od Vo-rošilovgrada, ki je služil za edino železniško zvezo s tem mestom. V nizu teh napadov je treba omeniti nočni polet proti železniškemu križišču v Jelcu, kakih 200 km zapadno od Orla, odkoder priteka vojno blago ruskim četam, ki imajo svoje oporišče južnozapadno od Moskve.
Me! spopadi na suhem se omenjajo nekateri sovjetski poizkusi proti nemškim postojankam pri Belevu in Sumiju. Vsi poizkusi so se ponesrečili, ne da bi napadalcem uspelo kjerkoli tudi za kratek čas prodreti v sovražne črte. Od nemške strani so javili samo ojačenje spopadov z nemškimi tanki zadnjega modela. To so »Tigri« po 60 ton, ki so nedavno na področju gornjega Donca čistili tako zvano ničijo zemljo. Tu so uničevali utrdbe in prednja opa-zovališča sovražnika. Podobno podjetje se je vršilo včeraj v bližini Harkova, pri čemer je bilo razrušenih nadaljnjih 23 utrdb. Tretja akcija je bila na neki neoznačeni točki južnega odseka. Te so se udeležile tudi manjše skupine grenadirjev in napad se ni končal le z uničenjem kakih 50 sovjetskih okopov in postojank, marveč so Nemci zaplenili tudi znatno število težkega orožja in ujeli nekaj sovjetskih vojakov.
»Tigri«, ki so zbudili toliko nad že pri prvem svojem nastopu, so v polni meri opravičili zaupanje v njihovo hitrost, njihov skoraj neprodirni oklep in izredno strelsko jakost. Pri tem se je treba spomniti, da je pred dvema mesecema predstavnik nemških oboroženih sil na običajni tiskovni konferenci napovedal, da bo v kratkem nastopil na nemški strani oklopni voz še večjih dimenzij, teže in učinkovitosti. (»Le ultime Notizie«.)
Berlin, 22. jun. Ob koncu drugega leta vojne med Evropo in boljševizmom je vzhodno bojišče še vedno popolnoma mirno. Ni še mogoče napovedovati, kdaj se bo sedanja mirnost zopet spremenila v krvave spopade, še manj pa, od kod bo dan začetni znak za obnovo bojev. Znano je le, da obstoje vsi pogoji za oživljcnje novega ogromnega požara na vzhodu. Armade in orožje, vse je pripravljeno, potreben je le še ukaz, da se boji zopet razvna-mejo, kakor lahko ena sama iskra vžge smodnik. Na predvečer tretjega leta vojne pa je položaj na vzhodnem bojišču za sovražnike vse prej kakoT obetajoč. Od južnega roba La-doškega jezera do Taganroga se razprostira mogočna meja orožja in vojakov, in sicer na zelo dolgi, a močno utrjeni obrambni črti, ki lahko od trenutka do trenutka postane izho« dišče silovitega napada.
Nemško letalstvo popolnoma obvladuje sovjetsko nebo. napadalna sredstva nemške mornarice pa so povsod pridno na delu, kjer koli se razvija sovražni pomorski promet. Naposled je tudi velika razlika med notranjimi sposobnostmi Nemčije in sposobnostmi Rusije, kjer se je po povsem zanesljivih vesteh iz najbolj verodostojnega vira začelo pojavljati pomanjkanje živeža, medtem ko je civilno prebivalstvo, ki je izpostavljeno strahotnemu re« žimu odrekanj, čimdalje bolj trpi. Vse to niso pomirjujoči pogoji za morebitno nadaljevanje vojne še kako zimo.
Tretje leto se torej začenja v okoliščinah, ki so zelo ugodne za protiboljševiško stvar. Medtem se nadaljuje čiščenje zaledja, kakor kažejo tudi nemška uradna vojna poročila, in
nemška varnostna služba, ki je bila ustanovljena zaradi partizanskih zahrbtnih napadov, koraka cd uspeha do uspeha. (Piccolo.)
Eclpevisfca propaganda proti Poljski
Varšava, 21. jun. s. Tukajšnji listi objavljajo zanimive vesti o delovanju poljskih komunistov v Rusiji in o pomoči, ki jo dajejo sovjetske oblasti temu pokretu kljub razpustu Kom« interne. Li&ti vprašujejo, ali velja razpust Konr.nterne samo za države zaveznikov, ne pa tudi za države ostale Evrope; »Novi Kurier \\ arszavvski« javlja, da obstoja v Ploskvi tako imenovano udruženje poljskih rodoljubov, ki je imelo nedavno slovesno zborovanje pod predsedstvom poljskega Žida Berlinskega in znane komunistke Vande Vasiljevske. Na tem zborovanju so šli še dalje nego oni komisar Kornejčuk, ki je napovedal revizijo sovjetsko-poljskc meje v škodo Poljske. V Moskvi izhaja glasilo poljskih komunistov »Wolna Pol-ska«, ki napoveduje, da bo za vselej izginil umetni prepad, ki je doslej delil poljski narod od narodov Sovjetske zveze. Z drugimi bese« dami se to pravi, da pripravlja Moskva za bi ižnjo bodočnost vključitve Poljske v Sovjetsko zvezo. Zato Poljska po zgledu drugih narodov ne more ostati mirna spričo boljševiške ODasnosb.
Uspešno čiščenje v črni gori in Hercegovini
Berlin, 21. jun. & V dopolnilo včerajšnjega poročila poročajo naknadno naslednje podrobnosti o operacijah zadnjih štirih tednov, ki so se jih udeležile italijanske, nemške, bolgarske in hrvatske čete proti ustašem v črni gori in v Hercegovini. Operacije so se začele 15. maja proti tolpam, zbranim pri Šavniku in Žabljaku. Spočetka sc prišli v borbo Ie oddelki nemške vojske in SS ter nekoliko hrvatskih in bolgar« skih čet. Ko se je napad teh čet z izhodiščem pri Foči Prijepolju in Beranah razvil v obkoli-tev, so pritisnile italjanske čete. Da bi se izognil pritisku z vseh strani, je sovražnik 19. maja skušal uiti z znatnimi četami v smeri proti jugovzhodu, toda italijanske in nemške čete so mu preprečile to namero. Nato so 26. maja znatne sile sovražnih tolp cb sotočju Tare in Pive skušale ponovno prodreti v severni smeri proti obrambnim črtam hrvatskih oddelkov. Sedmi dan so bili v hudih bojih sovražnikovi napadi z velikimi izgubami odbiti.
V teh operacijah so bili sovražni oddelki potisnjeni proti jugu in jugovzhodu ter pognani v notranjem odseku pri Šavniku in Žabljaku. Druge tolpe v trikotniku med Taro in Pivo pa so dobile pomoč in so 27. maja še pojačile svoj pritisk proti zaporni črti na severovzhodu, zlasti pa na reki Sutjeski. Zavezniške čete so tudi tukaj odbile ponovne sovražnikove postu« se za predor. Uspeh oddelkov SS. ki so dne 19. maja zasedle Savnik, ter napredovanje drugih zavezniških sil proti Žabljaku sta prisilila sovražnika k obupnemu poizkusu za prodor zavezniške fronte v odseku Sutjtske. Tudi ti napadi so bili v hudih bojih odločno odbiti V razdobju, ko so se vršili opisani boji, so italijanske, nemške in bolgarske enote, prihajajoče z vzhoda in z juga, osvojile 8. junija Žabljak ter prodrle 1. junija na široki fronti do Prve. Nemške čete so potisnile sovražne čete nazaj, slednje pa so sc skušale oteti iz obkolitve, ven« dar se je samo malo oddelkom posrečilo uiti v noči na 9. junija. Glavnina sovražnika je bila še enkrat pognana nazaj na ozek prostor in 15. junija dokončno uničena.
Letalsko orožje je v velikem obsegn podpiralo operacije na kopnem, bodisi da je obmetavalo z bombami gnezda odporov, bodisi da je izvrševalo izvidniške posle. Letalstvo nadaljuje zasledovanje sovražnika, ki se tunika pred oddelki nemške vojske. Sovražnik je izgubil v bojih doslej do 12.000 padlih.
Komunistično banditstvo v Franciji
Pariz. 21. jun. s. V kraju TuHe v Burgund-skih gorah se je pripetil naslednji značilni do« godek: Neki 201etni dijak je planil te3co ranjen v neko delavnico in prosil pomoči Raz-lskavanja so dognala, da je mladenič z nekim svojim tovarišem zbežal z doma v okolici Pariza, da bi se odtegnil delovni dolžnosti. Dijaka sta bežala proti Sevenskim goram. Tu sta se pridružila skupini komunistov, ki jih je vodil neki terorist, ter zahteval od skupine z neizprosno strogostjo slepo pokorščino. Med obema dijakoma ter fried poveljnikom je prišlo do prepira, nakar je poveljnik ukazal svojim tovarišem. naj odvedo dijaka v neko drago ter ju ustrele. Eden izmed obeh dijakov je res padel na mestu ubit, drugi pa je bil trikrat ranjen ter se je potajil, kakor da je mrtev. Koso razbojniki odšli, se je z velikim trudom privlekel v.,va,s- Orožniki so se takoj napotili po sledovih komunistične tolpe.
.........................Ttnttiiiminu
INSERIRAJTE K „JUTRU"!
Gživljenje cipsra Indije prsti Angliji
Bose organizira imSijsfce izseljence za osvobciilao delo
Berlin, 21. jun. s. Razvoj vojnih dogodkov v vzhodni Aziji, zaradi katerih se fronta vedno bolj približuje vratom Indije, daje poseben po-
čitvi Japonske, da bo nadaljevala borbo, dokler ne bo vsa vzhodna Azija osvobojena. Birmanski narod je prav tako odločen kakor ja-
men potovanju indijskega pol tika Čanda Bo- | ponski, da nadajjuje borbo, dokler sovražnik
seja po Japonskem. »Volkischer Beobachter« '	..........
poroča v zvezi s tem, da je v zadnjih tedn h nastal zaradi tega čisto nov položaj v Indiji.
Bose bo sedaj v položaju, da bo lahko vzdrževal in še poglobil zelo tesne stike z drugimi roditelji indijskega narodnega gibanja, ki delujejo v notranjosti. V obširnih pokrajinah vzhodne Azije žive izven Indije milijoni Indijcev, ki bodo ped odločnim vodstvom Boscja podprli aktivni prot;britanski pokret za osvoboditev Indije. Bose bo med temi indijskimi izscijenci ustvaril organizacijo, ki bo lahko podpirala tudi z erežjem indijsko osvobodilno gibanje. Angleži so z imenovanjem Wavella za indijskega podkralja dokončno odvrgli svojo krinko ter nameravajo uvesti v Indiji poiit ko močne roke.
Rr.ngun, 21. jun. s. Odbor tukajšnjega društva za neodvisnost Indije je poslal Čar,dri Bo* seiu v Tokio naslednjo brzojavko: Indijci, živeči v B rmi, so srečni, da ste prispeli v Tokio. Z navdušenjem čakajo vaših osebnih navodil za borbo, ki bo osvobodila Indijo.
Stockhoim, 21. jun. s. Kakor je bilo mogoče slut:t\, je imenovanje \Vavella za indijskega podkralja sbudilo mnogo kritik in slabe volje. Ljudje, ki poznajo položaj v Indiji, zatrjujejo, tla je bila izbira nadvse nesrečna, kakoT tudi za to, ker se jc Wavell onemogočil že s svojimi čini kot general ter kot član podkraljevega sosveta. Onim članom indijskega kongresa, ki so bili doslej naklonjeni britanskim zahtevam, bo vsekakor otežkočeno sodelovanje z Wavellom.
B*.rma odločna sta strani Japonske
Rangun. 21. jun. s. Govor japonskega mini* strskega predsednika Toja v parlamentu je bil poziv k orožju vseh narodov Velike vzhodne Azije. Birmanski narod bo nanj odgovoril z navdušenjem, je izjavil danes šef birmanske vlade dr. Bumavv. Govoril je nadalje o odlo*
nc bo pregnan. Ta vojna je tudi naša vojna.
Jafssnska skrb za neodvisnost Filipinov
Tokio, 20. jun. s. Pijo Durnan, glavni tajnik filipinske narodne stranke, je v izjavi dopis* niku japonske agencije Domei nagiasil veliko razliko med japonsko vzpostavitvijo nezavisno-sti F.lipinskega otočja in obljubo, s katero so Američani dolga leta varali Filipince. Duran se je izrazil pohvalno o obljubi, ki jo je podal v japonski zbornici predsednik vlade Tojo, ter pristavil: Zagotovilo japonske vlade ni nikaka politična zvijača in ni bila podana na filipinsko zahtevo. Zagotovilo filipinske neodvisnosti je milost japonskega cesarja, ki je vedno kazal skrb za blag njo svojih podanikov. Glede javnega miru in reda, ki ga je Japonska vojaška oblast vzpostavila na Filipinskem otočju, je dejal Vargas, ki je prisostvoval razgovoru, da je odlični japonski red eno izmed osnovnih jamstev bodoče neodvisnosti. Japonska voja* ška oblast je vzpostavila javni mir in red skoraj popolnoma. To je sedaj jasno vsemu prebivalstvu, nepoučeni so samo oni, ki jih ni mogoče doseči niti s časopisom, niti z radijem, niti s kakim drugim obveščevalnim sredstvom.
Ponesrečena mobilizacija prebivalstva v Siriji
Ankara, 20. junija, s. Mobilizacija prebivalstva v Siriji, ki so jo podvzell dego-listi, se je popolnoma ponesrečila. Zato so sedaj oblasti sporočile tamošnjemu prebivalstvu, da bo vsak prostovoljec, ki se javi v službo, uporabljen samo pri pomožnih službah v zaledju, nikakor pa ne na fronti. Da se pospeši priglaševanje prostovoljcev, so oblasti obljubile dvojni obrok živil njihovim družinam.
Kratka ali dolga vojna?
Anglosasi kaj radi podtikajo Nemčiji, da je stopila v vojno z zmotnim računom, češ da je bila prepričana, da bo vojna kratka ali cclo bliskovita, medtem ko so si sami vojno že od vsega začetka predstavljali in zamišljali kot dolgo, zaradi česar so se odločili za dolge pri* prave, preden bi f.e mogli meriti s sovražnikom. Zaradi te umetno postavljene teze prihajajo do zaključka, da je njihova prednost pred Nemci na dlani. Po njihovem mnenju naj bi namreč narodi Osi bili že utrujeni in naveličani vojne, ki so si jo zamišljali le kot bliskovito vojno 7. naglimi in odločilnimi uspehi, in da si sedaj žele čimprej miru. Nasprotno so bili tako imenovani demokratični narodi že v naprej pripravljeni na dolgo vojno in so ob začetku svojega vojnega napora, ki jih še čaka, bolj sveži, kar jI in daje prednost, da se lahko bolj vztrajno upirajo in vzdrže do kraja, pa naj bi se vojna še tako zavlekla.
Rekli smo že. da so si Anglosasi to tezo povsem umetno jicstavili samo zaradi varanja drugih in sebe. Jasno je, da je takšno prikazovanje dejanskega stanja zelo površno in ustre* za bolj željam kakor stvarnosti, kakor je to v ostalem pokazal že dosedanji razvej te vojne, in tc* sicer od tedaj dalje, ko so Anglosasi, kakor sami trdijo, že prešli v ofenzivo proti narodom Osi. Notranja strnjenost in trdna moralna povezanost narodov Osi ni bila še nikdar doslej tako močna.
Naj bo toTei £e teza o tem. da so Nemci računali » kratko vojno, utemeljena ali ne, dejstvo je. da so se prav Nemci v novem razvoju znašli, da so se prilagodili potrebam in zahtevam dolge vojne in da so še prav posebej pokazali, da so v vsakem pogledu kes prav tako imenovani odporni vojni. Ni dolga tega, kar so ne:n;ki listi objavili zanimiva razmišlja nja svojih vojaških strokovnjakov o pomenu in vrednosti tako imenovane obrambne strategije. za katero so se odločili Nemci v novi fazi vojne, da bi na vsem zasedenem ozemlju ne le ohranili svoje dosedanje oblasti neokrnjeno, temveč bi po potrebi prehajali tudi v proti* napade in cclo v večje ofenzive, ki bi lahko sovražniku zadale smrtne udarce. To velja prav tako za vzhodno bojišče, ki je še vedno edino evropsl-A* bojišče na kopnem, kakor tudi za vsa druga bojišča, ki bi lahko še nastala. Tako je na primer izven dvoma, da bi uspešna obramba evropske celine pred slehernim poskusom sovražnega vdora imela lahko katastrofalne posledic za napadalca, čeprav bi bile vojske Osi izključno le v defenzivi.
Na drugi strani je znano, da prihajajo prav zaradi tega iz sovražnikovega tabora čimdalje bolj pogosti glasovi o nestrpnosti anglosaške javnosti, ki je precej razočarana zaradi neprestanih napovedovanj o bližnjem in skorajšnjem pOTazju osnih sil. o katerem pa ni še nobenega sluha. Navzlic svarilom strokovnjakov in tudi uradnih krogov, ki jih je od časa do časa le mogoče slišati tudi sredi splošnega navdušenja za tako imenovano »drugo bojišče«, se vendar opaža, da se Angležem in Američanom mudi, da hočejo čimprej končati vojno (saj je tako nedavno govoril tudi sam Churchill) in da vsa javnost odločno zahteva kratko in odločilno vojno
Prišel bo gotovo čas, ko bodo morali anglosaški narodi korigirati svoj pretirani in z ni«
čemer utemeljeni optimizem, ki se trenutno hrani z nekaterimi novejšimi, a v bistvu precej nepomembnimi zmagami in uspehi, kajti nihče ne moTe trditi, da so ti uspehi že takšni, da bi vojno lahko bistveno skrajšali. Nasprotno, tudi v sovražnem taboru so nekateri že začeli resno razmišljati, da imajo prav tisti nemški vojaški opazovalci, ki menijo, da se bo vojna zavlekla šele tedaj, ko bi jo Anglosasi poskušali prenesti v Evropo. Medtem ko torej Nemčija in njeni zavezniki ne poznajo nika-kega strahu pred dolgo vojno, ker z njo realistično računajo kakor z vsakim drugim vojnim činiteljem, se ta strah dejansko vedno bolj po* javlja v anglosaški javnosti, in sicer prav po zaslugi anglosaške propagande, ki je nekatere nepomembne zmage po svoji stari navadi okušala prikazati kot odločilne in samo kot uvod v nadaljnje velike operacije, ki naj bi bile zelo blizu. Čim bolj pa čas hiti in minevajo razni roki, ki jih poceni servirajo ti propagatorji javnosti, tem večje je razočaranje te javnosti in tem manjša je njena psihološka pripravljenost, da začne računati tudi z možnostjo dolge vojne. Tako se tudi ta poskus anglosaške propagande, ki sloni na razliki med dolgo in kratko vojno, naposled obrača v škodo Anglosasov samih.
Čim bolj se v Londonu oddaljuje začetno navdušenje zaradi uspehov v severni Afriki, tem bolj se tudi v anglosaški javnosti uveljavlja smisel za stvarnost, ki je drugačna od utvar. Vojaški strokovnjaki, ki so v Veliki Britaniji na glasu, kakor na primer Mac Werner in kapitan Miksche. postajajo vedno bolj skeptični glede uspeha izkrcevalnih poskusov na celini. Tako sta si ta dva pisca zastavila vprašanje, ali bi bil sedaj mogoč napad na Italijo. Oba sta mnenja, da bi tak napad ne otvcril drugega bojišča v pravem pomenu besede, kakršnega namreč žele Rusi. Anglosasi pa se bodo morali na drugi strani vendarle odločiti za kakršno koli »drugo bojišče«, čeprav ne bo povsem idealno, kajti v nasprotnem primeru, kakor ugotavlja navedeni Werner, »bomo prisiljeni sprejeti dolgo in obrambno vojno«. Tudi tu vidimo, kako dolga vojna straši Angleže, ki vedno bolj spoznavajo, da Evropa ni le trdnjava v običajnem pomenu te besede, temveč mnogo več: ona je prostor, ki zadošča samemu sebi/Zato čas kot vojni činitelj ne plaši držav Osi.
Izgled dolge vojne pa moti tudi ameriške načrte, kakor priznava list »Nevv York Post«, ki je te dni zapisal: »Otvoritev drugega bojišča v Evropi še v tem letu je postala nujna, tako nujna, da jo je treba uresničiti, čeprav bi s tem ne dosegli zaželenega uspeha. Zavezniki bodo morali ctvoriti drugo bojišče z vrsto neuspešnih izkrcevalnih poskusov in delnih vdornih poskusov, četudi ne bodo pri tem vdrli več kakor 10 km na celino.« Tako nam tudi iz teh ameriških pripomb veje skrb pred dolgo vojno, kar je seveda v odkritem nasprotju z vsemi pretiranimi pričakovanji anglosaške javnosti po zadnjih uspehih zaveznikov. Anglosaški voditelji, ki se- zavedajo nujnosti otvoritve drugega bojišča, se obenem boje. da bi prav vdor v Evropo ne pomenil začetka dolge in obrabne vojne namesto njenega konca, kakor so si to naivno predstavljali, dokler se vprašanje invazije tako konkretno še ni postavljalo.
Velika uganka vzhodnega bojišča
V dunajskem listu »Neues Wiener Tag-blatt« obajvlja pehotni general Ernst Ka-siseh naslednji članek:
Mesece in mesece je borba manjšine pripadnikov nemške in italijanske vojske v Severni Afriki držala v napetosti ves svet, ko se je borila z ogromno premočjo sovražnika, razpolagaječega z ljudmi in materialom. Tedajci so se v vseh deželah pojavljali pametnjaki, ki so primerjali položaj z Dunquerqueom in Grčijo ter govorili: »Zakaj ne posnemajo Nemci Angležev? Zakaj se ne rešijo dokler je čas ter puste v tem primeru orožje v Afriki, sami pa se umaknejo na italijansko ozemlje?« Tako so govorili pametnjaki, ki imajo vedno dovolj časa da poveličujejo svoje vojaške sposobnosti. Nazadnje, ko so morali junaki v Tunisu pobesiti zastave kakor Blucher 1. 1806. (»Pcdajam se, ker so moje čete brez živil in nimajo več orožja!«), pa so zaključili: »Zdaj pa se je zgodilo, kakor smo prerokovali!«
Ko so se 1. 1940. Britanci s primernim kritjem po zaveznikih rešili na svoj otok, niso zapustili samo Belgije in niso žrtvo-
vali samo Francije, prav tako kakor se je zgodilo 1. 1941. s Srbi in GrM, ampak so Angleži tedaj izgubili evropsko celino. Da bi to izgubo popravili, so v severni Afriki skupno z Američani morali plačati visok krvni davek in s tem vendar niso preprečili, da bi izgubili važne člene brit-skega imperija na Daljnjem vzhodu, ameriške postojanke v jugovzhodnem Pacifiku itd.* Nemško italijanski bom iz Severne Afrike pa se zavedajo, da so s svojo žrtvijo doprinesli pozitivno postavko odločilne važnosti za Evropo. Dosegli so, da so vojske Osi v borbi proti Sovjetski uniji dobile potrebno hrbtno kritje.
Zdaj ko so nastopili poletni meseci petega leta vojne, se marsikdo vprašuje: Kaj bo s Sovjetsko Unijo? Kaj se bo zgodilo tam, kjer so od Azovskega morja do Ribiškega poltoka fronte najbolj koncentrirane? V dveh ogromnih zimskih bitkah je Stalin poskusil, da bi boljševizem osvobodil iz prijema nemške vojske in njenih zaveznikov. Dvakrat zaporedoma se mu je uspeh, za katerim je težil, izmaknil iz rok. Zato je nepretrgoma klical v Ame-
riko: »Otvarite v Evropi drugo fronto! Mi sami ne moremo zdržati do kraja!« Zdaj zopet zahtevajo Stalinovi odposlanci živila. In naj Roosevelt in Churchill še toliko razglašata svoj debiček v Severni Afriki — zidovi Evrope na jugu, zapadu in severu se ne bodo porušili zaradi trobijenja jeri-honskih trobent. Naj le poskušajo preskočiti sicllsko ožino, Rokavski preiiv ali Severno morje — z vsem tem ne bodo mogli vplivati na voljo nemškega vojskovodje, da vodi vojne na vzhodu tako, kakor se mu zdi potrebno za izvojevanje končne zmage. To pa je glavna stvar. 2rtve, katere je doprinesla Os v zimi 1942-43 žrtve, ki so v primeri z izgubami protiosnih sil, posebno še Sovjetcv, le drobci, so se izplačale. Ne da bi bil v skrbeh za evropsko južno, zapadno in severno bojišče, Hitler lahko zastavi svoje pripravljene rezerve tam, kjer se bo za to pokazala najnujnejša potreba. Tudi drugim vabam in si-renskim glasovom ne bo nemško ljudstvo nasedlo, prav tako ne kakor ne terorističnim napadom iz zraka, ki imajo za geslo krilatico: »Vojna se ne b;> odločila na fronti, marveč na razvalinah nemških mest...«
Kako pa bo vojskovodja Hitler s svoj"imi zavezniki vodil operacije za rešitev »velike uganke«, t. j. za strategično obravnavanje problema Sovjetske zveze ? Ali se bo odločil za velvko ofenzivo kakor 1. 1941 in 1942? Ali bo podvzcl ofenzivne akcije z omejenimi cilji, kakor so jih mnogi vejni učenjakarji priporočali nemškemu vrhovnemu poveljništvu po 1. 1918.? Ali pa bo še nadalje gradil zveze v zaledju ter bo čistil zasedena področja na vzhodu in jugovzhodu? Kdo bi ga mogel po izidu zimske bitke siliti, da se odloči drugače kakor po lastnem prevdarku ? Seveda, Moltke je 1866. zapisal: »Če počakamo napada Avstrijcev, izgubimo pobudo.« Schlieffen pa je rekel: »Z mirovanjem in čakanjem se ne dosežejo nobeni taktični uspehi.« — Toda isti avtoriteti sta tudi svarili pred tem, da bi se dal postaviti kakršen koli splošno veljaven princip za reševanje operativnih nalog. Moltke sam je dejal, da je strategija samo sistem pripomočkov; Schlieffen je podčrtal isto. In dejansko proglaša ta stvar popolno svobodo za stvariteljsko silo duha vojskovodje, če razume položaj kakor ga narekuje potreba. Ne smemo pozabiti, da tvori strategija sedanje vojne kompleks, ki cbaega več kot tri dimenzije ter se zaradi tega ne širi nikoli v eno samo smer. Poleg sovjetske dimenzije je treba računati z dimenzijami atlantske bitke, Sredozemskega morja, Daljnjega vzhoda, zračne vojne in gospodarstva. Strategično vprašanje lahko reši samo tisti, ki vse te probleme obvlada in oceni z dovoljno ostrino, poleg tega pa ima pogum, vztrajnost in odločnost, kar so vse vrline pravega vojskovodje.
Postavimo pa, da bi se vojskovodja Hitler odločil za obliko ofenzivo — kje naj bi nasprotnik to pričakoval ? Ali moremo kakšen del sovjetskega bojišča po naši skromni presoji in v našem nepeznanju cilja izključiti? Prav gotovo ne. Od Kubanskega mostišča do Murmanskega nabrežja ni mogoče reči o nobenem delu fronte, da bi bila na nji nemška ofenziva nemogoča. Strateško važni cilji so tukaj na jugu, v sredini in na severu. Važni cilji postanejo lahko: Kaspiško morje, Volga, Moskva, Leningrad, aa, celo Arhangelsk. Iz tega sledi, da je za nas velika uganka, da pristoji Hitlerju pravica, da ravna v tej stvari z lastno pobudo kakor se mu poljubi. A tej pobudi ni mogoče nikjer napraviti sile.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 22. junija, ob 18.: jorijeva hči. Red Torek.
Sreda, 23. junija, ob 18.30; Skupno življenje. Red Sreda, četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red četrtek. Petek, 25. junija: zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Jorijeva hči. Red B.
*
C. G. Viola: »Skupno življenje.« Tride-janka iz sodobnega življenja. V njej je obravnavan zakonski trikot med možem, ženo in ljubimcem. Osebe: Lorenzo Massari, advokat - J. Kovič, Magda, njegova žena -šaričeva, Guido Flore - Nakrst, gospa Fer-rantova - Putjaita Nablocka, Antonio -Kosič. Režiser: prof. O. Sest.
Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli zaradi bližnjega zaključka dramske sezone izjemoma v četrtek na praznik predstavo za svoj red. Igrana bo Medvedova igra »Stari in mladi« v premierski zasedbi.
Drama pripravlja kot naslednjo pre-miero Strindbergovo Igro »Nevesta s krono«. Delo je imelo že pred leti izredno močan uspeh. Zasedba partij: šaričeva, Danilova, Jan, Debevec, Rakairjevai, Marija Vera, Gabrijelčičeva, Simčičeva, Potokar, Gale, Cesar, Presetnik, M. Skrbinšek, Nakrst, Košič. Režiser: C. Debevec.
OPERA Torek, 22. junija; Zaprto. Sreda, 23. junija, ob 18.: Prodana nevesta. Red A.
četrtek, 24. junija, ob 17.: Thais. Izven.
Cene od 28 L navzdol. Petek, 25. junija: Zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Tiha voda. Opereta. Red A.
B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe; Kru-šina - Janko, Ljudmila - Stritarjeva!, Marinka _ Vidalijeva, Janko - čuden, Kecal -Lupša, Miha - Dolničar, Kata - Karlovče-va, Vašek - Banovec, Esmeralda - Nera-tova, cirkuški ravnatelj _ Jelnikar, Indijanec - Marenk. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin, scenograf: V-Skružny.
Opera pripravlja kot naslednjo premiero »'Albertove »Mrtve oči«. Libreto: H. H. Ewers in H. Henry: N. štritof. Zasedba partij: pastir - Banovec, kosec - Dolničar, pastirček - N. Stritarjeva, Arcesius - Primožič, Mjrrtocle - Heybalova, Galba - Kri-stančič, Arsinoe - PoLajnarjeva, Marija Magdalena - Golobova, Ktesiphar - M. San-cin, Rebeka - PoJičeva, Ruth - Karlovčeva, Resther _ Ramšakova, Sarah - Stritarjeva, hroma žena - škrjančeva. Zidje; Jelnikar, Rus, Humar, Gregorin, Perko. Dirigent: Samo Hubad (operni debut), režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti.
Osnove nemške valute
Nemški državni gospodarski minister in predsednik Reichsbanke dr. Funk je te dni objavil v glasilu akademije za nemško pravo članek o osnovah nemške valutne politike, ki je v teku vojne zajamčila prebroditev denarnih, kreditnih in valutnih problemov v vojni. Minister dr. Funk poudarja kot najvažnejši moment spoznanje. da je treba misliti v dobrinah ne pa v denarju. Ta miselni preokret se je marsikomu zdel v začetku revolucionaren in dvomljiv, danes pa je splošno priznan. Prodrlo je spoznanje, da so meje za ustvarjanje denarja v bistvu dosežene šele tedaj, če se skupna storitvena sposobnost narodnega gospodarstva po vključitvi vseh sposobnih delovnih moči. energij, surovin, produkcijskih naprav in racionaiizacijksih možnosti ne da več dvigniti. Ta miselnost je našla svoj odsev v zakonu o nemški Reichsbanki, ki je bil izdan dne 15. junija 1939. Medtem ko so prej predstavljale primarno kritje zlate in devizne rezerve, slu-čijo sedaj kot kritje predvsem kreditne vrednote. S tem je bila ustvarjena osnova za oskrbo dirigiranega gospodarstva z denarjem.
Zaupanje se ne da dekrertirati in se more pojaviti le kot naravna reakcija na državne ukrepe. Za merilo Je v tem pogledu omeniti naglo naraščanje hranilnih vlog, kar je dokaz zaupanja naroda v na-rodnosocialistično finančno in valutno politiko. Ta ugotovitev je zaradi tega važna, ker se vrednost denarja ne da določiti s silo. temveč je odvisna le od realnih osnov in od zaupanja. Gotovo je treba priznati. da je nastalo naraščanje hranilnih vlog v vojnih letih v znatnem delu tudi Po sili razmer zaradi zmanjšanja potroš-nih možnosti, kar pa le pomeni, da je sedaj začasno omejena zgolj uporabna vrednost marke, medtem ko je nakupna vrednost prav zaradi omejitev ostala docela nespremenjena Nemški varčevalec ima sigurnost, da bo po končani vojni svoje prihranke lahko uporabil za nakup blaga, ne da bi se vrednost teh prihrankov zmanjšala. Nemško državno vodstvo se pri tem zaveda, da je počasno naraščanje obtoka bankovcev več kakor lepotna po-greška, čeprav je treba upoštevati, da je i potreba po novčanicah v teku vojne znat-i no narasla pod vplivom vrste činiteljev. Tako se je jx»večalo državno področje in & bile Nemčiji priključene pokrajine s kmetijskim značajem, kjer je hitrost obtoka počasnejša kakor v industrializiranih področjih. Predvsem pa se je povečal krog prejemnikov mezd z zaposlitvijo velikega števila inozemskih delavcev in žena. Povečal se je tudi splošni nivo mezd s tem, da je bil podaljšan delovni čas in da so mnogi delavci prešli v višje mezdne razrede.
Iz navedenih razlogov stopa vedno bolj i v ospredje in zahteva podvojeno pozor-I nost vprašanje onega dela kupne moči, ki ne najde kritja v nakupu potrošnih dobrin. Odvečno kupno moč je treba absorbirati, odnosno za dobo sedanjega stanja napetosti med denarno in blagovno stranjo sterilizirati. Najemanje posojil kot sredstvo za absorbiranje odvečne kupne moči omogoča obenem financiranje vojne, ne da bi to financiranje zahtevalo razšir-| j en je kreditov pri novčanični banki. Drago sredstvo za absorbiranje odvečne kupne moči je obdavčenje. Pri tem je treba upoštevati tudi razpoloženje prebivalstva. Nepravično in pretirano obdavčenje ima lahko za posledico zmanjšanje delovne volje, ki je zlasti v vojnem gospodarstvu neobhodno potrebna. Zato prav v vojni ni mogoče misliti na popolno obdavčenje odvečne kupne moči. zlasti če gre pri tem za zaslužek, ki je bil dosežen s trdim delom, ali če gre za obratna sredstva, ki so zgolj zaradi vojne postala prosta in ki bodo pozneje potrebna za obnogo zalog, za investicije itd. Ta odvečna sredstva je treba zaradi tega zajeti preko denarnih zavodov.
Gospodarske vesti
—	Iz italijanskega gospodarstva. Italijanska družba za oskrbo mest s plinom »Italgas« v Turinu, ki oskrbuje s plinom Rim in vrsto italijanskih velemest, navaja v svojem letnem poročilu, da se je potrošnja plina zaradi omejitev zmanjšala, medtem ko so stroški nekoliko narasli. Cene za plin pa so ostale nespremenjene. Družba je pravočasno poskrbela za tehnično izpopolnitev naprav, zlasti glede na uporabo raznih vrst premoga. Kupila je tudi rudnjk premoga v področju Valdorna za izpopolnitev svojih rezerv premoga, čisti dobiček je znašal v preteklem letu 34.7 milijona lir (prejšnje leto 49.7). Na delniško glavnico, ki je bila lani povišana od 540 na 717 milijonov lir, bo izplačana zmanjšana divi-denda 8.25% bruto. — Tvornica avtomobilov in motorjev Fiat v Turinu navaja v svojem letnem poročilu, da se je njena proizvodnja navzlic zmanjšanju civilnega avtomobilskega prometa nadalje dvignila. Tudi izvoz je lani dosegel precejšen obseg, čeprav se je v primeri s prejšnjimi leti zmanjšal. Lani je bil dosežen napredek zlasti v proizvodnji kvalitetnega jekla, v gradnji strojev, aparatov in novih motorjev. čisti dobiček je znašal 38.7 milijona lir (59.1). Navzlic zmanjšanju dobička bo družba izplačala nespremenjeno 10% dividendo na glavnico 400 milijonov lir in bo v ta namen uporabila 4.1 milijona lir iz divtidendne rezerve, ki bo tudi po tej uporabi znašala še 33 milijonov lir.
—	Pomembna nacionalizacija v italijanskem gospodarstvu. Belgijska družba »Mineš et Fonderies de Zine de 1» Vielle Mon-tagne« izkorišča že od leta 1871. svinčene in cinkove rudnike na Sardiniji in od leta 1876. tudi v pokrajini Bergamo. Kakor poročajo iz Bruslja je te rudnike sedaj prevzela italijanska družba Societa per Azioni Piombo e Zinco, ki pripada finančni družbi za kovinske rude i AMMI«. V zvezi s prevzemom teh rudnikov bo zvišala svojo glavnico od 1.2 na 36 milijonov lir, pri čemer bo za nominalnih 10.9 milijona lir odstopila delnice belgijski družbi Vieille Montagne. Na Sardiniji bodo v kratkem začeli graditi flotacijsko napravo, v kateri bodo pridobivali koncentrate,
= Zvišanje cene za, žveplo v Italiji. Na
podlagi ministrske naredbe je ustanova za oikup žvepla Ente Zolfi Italiani določila nove višje cene za odkup žvepla, in sicer za najboljšo kakovost na 810 lir za
tono (deslej 530), za navadno kakovost pa
778 lir (498). Tudi španski rudniki so povišali cene.
= Poslovanje Banke za mednarodna plačila. Te dn; je bil v Ba^lu občni zbor Boji-ke za mednarodna plačila, ki ga je gledo na vojne razmere vodil trenutni predsednik uparvnega sveta dr. Weber (švicarska Narodna banka). Za leto 1942 bo znižana dividenda na 4.75^0 (prejšnje leto 6%). Za izplačilo te d vidende je glede na delniško glavnico 125 milijonov zlatih frankov potrebno 5.91 miiijona zlatih frankov. Ker Pa je dobiček radci na 4.28 milijona zlatih frankov (prejšnje leto 4.93), bedo manjkajoči znesek 1.62 mili jena frankov krili iz dividendne rezerve.
= Turške državne finance. Po turških uradnih podatkih so znašali lansko leto povprcčn; dnevni rt roški za narodno obrambo Turčije 15 milijona tuišk h funtov. Fi-ranči min;ster je v parlamentu izjavil, da ni mogeče predvideti, koliko bodo znašali st reški letos, če sc bo iiU-zazala potreba, bodo predloženi v odobritev novi k red'tj in novi davki. Proračun za leto 1943 znaša 4S7 milijonov turških funtov, to je za 92 milijonov več kakor v lanskem letu. Obtok i bankevcev, ki je znr.šr.l ob koncu leta 1939 j 28S milijonov, se je dvignil žc na 734 lijonov.
= Izsdifev židev iz Sofije. Iz Sofije poročajo, da je bilo na podlagi znanih ukrepov doslej od sofijskih 22.000 Židov izseljenih skoraj 20.000, ki so odšli po večini v pokrajine severne Bolgarije. 4000 Židov so uvrstili v delovne skupine. V Sofiji je ostalo še okrog 2000 Židov, od katerih živi polovica v mešanih zakonih. Izseljenim Zidom je prepovedano pečati se s trgovino, za izvrševanje obrti pa potrebu-jcjO posebno odobrenje. Z izselitvijo Židov so oproščena številna stanovanja, kar bo prineslo znatno olajšanje glede na pomanjkanje stanovanj.
= Reforma dohodnine v Ameriki. Zaradi rastočih vojnih izdatkov so morali v Zedinjenih državah ponovno zvišati stopnjo dohodnine in razširiti krog zavezancev7. tako da se bo donos dohodnine v primeri z letom 1938-39 podesetoril. V letu 1938-39 je prinesla dohodnina v Zedinjenih državah 1.03 milijarde dolarjev. leta
1941-42	se je zaradi povišanja davčnih stopenj in razširjenja kroga davčnih zavezancev povečal donos na 3.26 milijarde, v letu
1942-43	pa bo po dosedanjih cenitvah znašal 7.26 milijarde in skupaj s posebno 5" o vojno doklado 7.8 milijarde. V prihodnjem letu je predviden donos v višini 10.3 odnosno z vojno doklado v višini 13.1 milijarde dolarjev. Ker je bila v zadnjih letih meja dohodnine prostega dohodka ponovno in občutno znižana, se je število davkoplačevalcev7 dohodnine ogromno povečalo in plačujejo danes dohodnino tudi nižji nameščenci in delavci. Sistem pobiranja dohodnine pa je do letos ostal nespremenjen. kakor je obstojal prej. ko so dohodnino plačevali le ljudje z večjimi dohodki. Zlasti doslej ni bilo predvideno pobiranje davlca z odtegovanjem pri piači. temveč je bilo treba ves davek plačati naenkrat za vse preteklo leto. Tako je moralo letos spomladi pred potekom roka za plačilo dohodnine za leto 1942 približno 5 milijonov davkoplačevalcev najeti posojilo, da so lahko plačali davek in so ta posojila po cenitvah dosegla eno milijardo dolarjev. Te dni so v ameriški reprezentančni zbornici po dolgi borbi sprejeli zakon, ki spreminja dosedanje predpise o plačilu dohodnine. Od 1. julija t. 1. bodo delodajalci dolžni odtegniti na račun dohodnine 20 "o vseh mezd in plač in te odtegljaje odvajati finančnim uradom. Zaradi tega odte-govanja dohodnine, ki je Američanu nekaj tujega, so biie v reprezentančni zbornici hiidc debate in je bil zakon sprejet s pičlo večino 202 glasova proti 194. Sedaj bosta več kakor dve tretjini ameriškega narodnega dohodka že pri viru obdavčeni.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšen'čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2 Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina SO-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3. Ris, 1% vinski 6.35 lire za liter.
i Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 8Su g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 iir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Rsšlo Ljubljana
SREDA, 23. JUNIJA 1943/XXL
7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valčki, polke in mazurke. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12; Klasični orkester. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert malega orkestra, vodi dirigent Stane Lesjak. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert violinista Karla Rupla — pri klavirju L. M. škerjanc. 17.45: Pisana glasba. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Pisana glasba. 20.50: MASCAGNI: »Cavaleria rusticaiia«. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22.10: Orkestralno glasba voli dirigent Gellino. 22.45: Poročila v italijanščini.
»JUTRO«: št. 139
3
Sreda, 2S.TI.^tSfJMOCt
KULTURNI PREGLED Pianistka Ksenija Ogrinova
V	vrsti produkcij, ki nam jih prirejata obe naši vodilni glasben-; instituciji: Glasbena akademija in Glasbena Matica, je bila posebno zanimiva ponedeljska prireditev Glasbene akademije v Veliki filharmonični dvorani. Pred skoraj polno dvorano je nastopila z diplomskim koncex-tom gdč. Ksenija Ogrinova in izpričala s polnim samostojnim programom, kako daleč je dozorela v naši Glasbeni akademiji. Tako zapuščajo našo mlado glasbeno visoko šolo njeni prvi absolventje, — dogodek, ki je že sam vreden pozornosti kulturnega kronista.
Ksenija Ogrinova je izvajala na pamet ne le obsežen, marveč tudi zahteven program. ki je navajal kot daljšo skladbo Beethovnovo Sonato op. 22, dalje Chopi-novo Etudo op. 25 m Scherzo v b-molu, dve Scarlattijevi skladbi, Bachov preludij in fugo v d-molu, izmed domačih J. Ravni-kovo pieco »čuteči duši ...« ter Sukovo legendo in Rahmaninova Preludij. Torej slogovno dokaj različna dela, v katerih je mogla mlada pianistka izčrpno pokazati svoje sposobnosti in znanje. S simpatičnim in sigurnim nastopom in z muziciranjem, o katerem bo izšla v naši rubriki še strokovna ocena, si je takoj pridobila številno občinstvo, ki jo je živahno aklamiralo. Prejela je mnogo šopkov.
Ksenija Ogrinova poteka iz šole rednega profesorja Glasbene akademije Janka Ravnika, dolgoletnega in zaslužnega vzgojitelja naših pianistov. Kakor smo prepričani, bo tudi ta pianistka v čast njegovi odlični šoli in naši mladi akademiji na sploh.
Produkcija „SIsge"
V	ponedeljek zvečer je bila v šolski dvorani Glasbene šole »Sloge« njena četrta javna produkcija. Nastopila je operna šola. Predstavilo se jc šest gojencev in sicer sopranistke Mo ruška Pat^kova, gojenka 3. razreda, Silva Intiharjeva, gojenka 2. razreda te: Milena Bešterjeva iz 1. razreda, nadalje bariton!st Miro Gregorin iz 2. razreda ter Dimitrij Skub:c ter Avguštin Bešter, oba iz 1- razreda. Na sporedu ro bili odlomki ;z cper znanih komponstov: Cimarosc »Tajn; zakon«, Čajkovskega »Pi-kova dama«, Fcersterjev -Gorenjski slav-ček«, Mozartov .Don Juan«, Gounodov s>Faust«, Ross'ni jev »Seviljski brivec«, Mascagnijeva »Cavalleria Rusticana« in ILeoncavallcvi Glumači«. Nastopajoči gojenci so v vseh točkah sporeda pokazali mnogo smisla za igro, pa tudi njihove pevske sposobnosti so zadovoljive. Zlasti sta se odlikovala v dvospevu iz prvega dejanja opere >; Glumači« Maruška Patikova in Miro Gregorin. Izvajalce je občinstvo po vsaki točki nagradno s toplim odobravanjem. Pred zadnjim nastopom je spregovoril o skladatelju Cimarosi ravnatelj Glasbene šole »Sloge« g. Svetel. Orisal je Ci-rrarosijevo glasbeno delovanje in povedel poslušalce po zmagoslavni skladateljevi poti iz Italije skozi Srednjo Evropo na daljni ruski sever in spet raza j v domovino, kjer se je m o'al Cimarosi mnogo prezgodaj poslovit; od življenja, ko je bil ponovno namenjen v Rusijo. Produkcija, ki je trajala skoraj poldrugo uro. je ;.x>ka-zala uspešno in smotrne delovanje operne šole »Sloge« pod vodstvom naše priznane pevske vzgojiteljice ge. Pavle Lovšeto-ve. Zanimanje za nastop gojencev je bilo veliko, saj so poslušalci popolnoma napolnili dvorano, čije prednji dal je bil improviziran za gledališki oder.
ika
Dva prevoda iz italijanšcine
Pred leti smo vide".i na dramskem odru komedijo Daria Niccodemija »Postržek« (Scampolo), igro, ki sodi med najuspešnejše, kar jih je v razdobju med dvema vojnama prišlo iz italijanske dramatike na slovenski oder. Komedija se je pri nas priljubila in kar udomačila, tako da so jo igrali tudi na diletantskih odrih. Kaj nam ostaja prav posebno v spominu? Podoba mladega, po svoje darovitega in energičnega dekleta, ki prihaja prav »iz dna« družbe in osvaja ljudi z drzno preprostostjo. Z nJo čutimo nepokvarjeno in močno nrav, in jo doživljamo v ostrem kontrastu z meščansko družbo. Motiv »Scampola« je" obdelal Dario Niccodemi tudi v obliki romana. Za poznavalcu komedije je posebno zanimiva primerjava dramatske in epične stvaritve, ki sta v tem primeru dobili nekoliko nenavadno razmerje: mnoge drame so namreč nastaie iz prvotne snovi romanov, ne pa narobe, kakor v primeru »Scampola«. Ta roman smo zdaj dobili v slovenskem prevodu Mija G o r i č a r j a in z naslovom »postružka« (Slovenčeva knjižnica št. 46.). Čeprav kaže Niccodemi-jev reman nekatere formalne značilnosti časa. ki mu je pisatelj morda nekoliko darežljivo nudil koncesije, bo s svojo živahno obdelano vsebino docela zavzel bral-čevo pozornost. Je to ena izmed knjig, ki eo ustvarjene za čitanje in ne za kakršno koli proučevanje; njeni gibalni živci so v dialogu, ki tvori tudi v romanu ogrodje pripovedovanja.
Literarno pomembnejše delo je Antonia Fogazzara roman »Pesnikova skriv-n°st« (prevedel Janez D o 1 a n . Slovenčeva knjižnica št. 49). Fogazzara poznamo pri nas po sicer zelo zanimivem »Svetniki.!«. ki je za velik del našega čitajočega občinstva nekoliko zamotano delo in ga marsikdo ne more do kraja doumeti; bolje bi bilo, da bi že tedaj dobili »Pesnikovo skrivnost«. Zakaj v tem romanu življenjska problematika omejena na večni in neizčrpni motiv ljubezni, na gorke utripe človeškega srca, ne da bi bilo delo zaradi tega ponižano na raven zabavne knjige, ki bj sitim gospem v naslanjaču preganjala dolg čas. V obliki zapiskov, izpovedi, pisem, dnevniških beležk pripoveduje pisatelj — baje z avtobiografskim gradivom — ljubezensko zgodbo po okusu avtentično starih, dobrih časov tam iz druge polovice prejšnjega stoletja, ko ni bil svet še razklan in vržen v borbo za neka-"tere osnovne dobrine človeškega življenja. Pripoveduje o času, ko je bila še mogoča svetovljanska družba in ko so take dame, kakor je glavna junakinja te zgodbe, mrs. Yvesova, pobožno prebirale Leopardija. Takrat, ko s0 se pletle vezi iz Italije preko Švice v Nemčijo, v Nurnberg in v Heidel-berg, v nemška letovišča, kjer se je shajala svetovljanska družba in sklepala med seboj ljubezenske in prijateljske zveze. V tak okvir je postavil Fogazzaro svojo >Pesnikov0 skrivnost« in ustvaril v glavnem junaku in v Violeti dvoje tipično^ fo-gazzarovskih in obenem človeško zanimi-
*	Genovski vojvoda je odprl razstavo nemške umetnosti. V Benetkah so te dni otvorili razstavo nemške umetnosti, ki jo je počastil s svojo navzočnostjo tudi Genovski vojvola. Otvoritvi razstave so prisostvovali poleg podpredsednika ItsPljan-sko-nemškega društva admirala Gombar-delle še nemški konzul v Benetkah dr. Kosser in mnoge druge osebnosti. Nemška razstava v Benetkah ostane odprta do 3. julija.
*	Razstava letalske umetnosti. V prostorih Gallerije di Roma v Rimu je državni podtajnik v ministrstvu za letalstvo general Rino Fcugier otvoril razstavo letalske umetnosti. Razstava,, ki jo je uredil podpolkovnik pilot Castelo, obsega 56 olj, ki-
| pev, reliefov ter grafik, ki prikazujejo
i letalsko ulejstvovanje. Zastopani so umetniki vseh struj od tradicionalistov do futu-ristov. Razstava bo odprta do 3. julija.
*	Giglijev nastop v vojašnici. Iz Bolzana poročajo, da je sloviti tenorist Benjamina Gigli nastopil te dni v neki vojašnici, kjer služi njegov sin vojaški rok. Ob tej priliki so se zbrali v "o;'ašnici tudi mnogi vojni ranjenci in del:vci, navzoč pa jc bil tudi Pistojski vojvola. Poleg Benjamina Giglija je pela tudi njegova hči scpranistka Rina Gigli. Oče in hči sta izvajala spored, sestavljen is skladb Verdija, Puccir.ija, Boita in Bellinija.
*	Porušene cerkve zaradi letalskih napadov. Iz Rima poroča »Frankfurter Zeitung«, da je več kakor 200 ceikva in drugih kulturnih spomenikov Ita;lije pootalo žrtev terorističnih letalskih nap: dov. K razdejanim cerkvam spa la jo med drugimi katedrala v Palermu, stolnica v Civitavec-chii, več cerkva, v Neaplju in Turinu in stolnica v Cataniji. Nadalje so porušene v Brindisiu 2 cerkvi, v Cataniji 5, v Civitavec-chii 1, v Genovi 29. v Messčni 2, v Milanu 5, v Neaplju 22, v Palermu 27, v Savani 2, v Cegliariju 18, v Turinu 23 in v Trapa-niu 1.
*	šahovski turnir v Sflnogradu konč?n.
V zadnjem kolu šahovskega turnirja šesterice mojstrov, ki je bilo o 1 igrano pretekli petek, je dobil Keres sicilijansko igro proti Foltysu že po 17. potezi. Bogoljubovu se je spet nudila prilika, da zasede boljša mesto. Partija z Rellstabom je bila prekinjena v boljšem položi ju za Bogoljubova. Schmidt se je proti Aljehinu branil špansko tako dobro, da se je moral svetovni mojster zadovoljiti z remijem. Stanje po zadnjem kolu je naslednje: Keres in Alje-hin imata. enako število točk in si delita prvo in drugo mesto. Za tretje in četrto mesto se je vnel hud boj. če je Bogoljubov igro z Rellstabom dobil, potem ima s Schmidtom enako število točk. Na petem mestu je Fc'-tys s 3 in pol točka. Z dnja mesto pa je zasedel Rellstab z 2 in pol točke.
*	žrtvi strele. Kmetici Terezr Plesnič in Kristina Plesničar iz Garagana sta te dni delali na polju, kjer ju je preseneti o hudo neurje. Da bi se zaščitili pred nalivom, sta splezali na veje nekega košatega drevesa. Nenadoma pa je strela treščila v drevo in obe ženski ubila. Dogodek ie povzročil veliko žalost mel vaščani v Garaganu.
*	Smrtna nesreča pri odiranju teleta. V Rivalti pri Alessanlriji je 341etni mesar Bormida odiral teleta. Ko je žival dajal iz kože, mu je spodrsnil nož, ki se mu je zadri v trebuh. Rana je bila tako huda, da je mesar na mestu izkrvavel.
*	Trojčice v družini, ki šteje 42 članov. Marija Bersam v Mattiolu pri Veroni je povila trojčice. Zakrnca Bersam imata sedem sinov, celokupna rodovina, ki živi na kmetiji, pa šteje 42 članov. Trojčice so zdrave in vse kaže, da bodo ostale pri življenju.
*	Električni tok ga je ubil. 91ctni Alf' n-so Trentin iz Giancone pri Viccnzi se je povzpel na neko anteno vi soke n. petesii, da bi snel z nje gnezdo, v katerem so gnezdili ptiči. Preden je prišel do gnezdi ie moral deček preko žice z visoko napetostjo. Nesreča je hotela, da se je dotaknil žice, ka.r je povzročilo njegovo takojšnjo smrt. Trajalo je precej časa, preden so nesrečnika sneli ter ga spravili zopet na zemljo.
*	žrtev tramvaja. V Milanu se je primerila Alfredu Origgiju, ki je na triciklu peljal blago za svojo papirnico, smrtna nesreča. Prišel je z vozilom prel tramvajski voz, ki ga je tako nesrečno podrl na tla, da je obležal na mestu mrtev.
*	Tragična smrt kotesarja. 10-ietni dijak Domenico Datera sa je peljal po ne*a_ peljski ulici San Lafaele S kolesom je za-vozil v stekleno izložbo in Datere je butnil s takšno silo v šipo, da e zaradi zadob-Ijenih poškodb kmalu po nesreči izkrvavel v bolnišnici.
*	Delomrzneži na Madžarskem ne dobe krušnih kart. Madžarski Tsti poročajo, da so oblastva sklenila odvzeti vsem delo-mržnežem krušne nakaznice. Ukrep je v zvezi z racijami, ki jih zadnji čas prirejajo oblastva proti potepuhom.
IZ LJUBLJANE
u— Poletje se je pričelo. Včeraj ob 8.13 se je začelo astronoVnsko poletje. Prava poletna vročina pa je nastopila že prejšnji dan, ko se je ž5vo srebro dvignilo do 27 S stopinj C. Vročino smo še bolj občutili zaradi vremena, ki je napovedovalo dež in res se je pcmiad poslovila z močnim jutranjim nalivom, ki je ozračje ohladilo tako, da je padlo živo srebro v torek zjutraj na 14.2 stop. C. Nad vročino pa se zdaj ne smemo pritoževati, kajti letni čas zahteva, da je tako. Treba je posušiti mrvo: žita prav tako potrebujejo sončnega vremena in tudi druga poljska dela zahtevajo suhega vremena, še našim vrtnarjem bo prav, če bo lepo vreme še naprej trajalo, čeprav bodo moral; sem in tja zalivati.
u— Redek gost v Rožni dolini. Svojevrstnega gosta so imeli prebivalci Rožne doline v ponedeljek zvečer okrog 21. ure. Po cesti VII. je bežal s polno paro velik divji zajec, ki je zašel na.jbrže iz rožniškh gozdov. S ceste VII je hitel do Predjamoke ulice, zavil nato na desno stran in jo ubiral
vih in umetniško pomembnih oseb. Roman je podložen s fino lirično osnovo, ki prehaja ponekod naravnost v vezano besedo, drugod pa v razmišljanja in primerjave. V vsem razodeva pisateljev nevsakdanje poglobljeni pogled na svet. Prevod je prav lep.
potem naza j po cesti IX proti Rožniku, kjer je edino njegovo pravo torišče. Otroci, ki so bili takrat na ulici, so hiteli za dolgo-ušcem, ki pa jih seveda ni čakal, marveč p je ubral na varno, olkoder jc prišel.
u— Ne smetite hodnikov in ce»t! Komaj sc slaščičarji začeli prodajati sladoled, že nadobudna mladina pridno posega po njem ter sledove svoje siadkosnedosti v obliki papirnatih vrečic pušča po vseh cestah in ulicah v bližini s aščičam. Ta lepa navada se je že tako udomačila. da ne pomagajo nobena svarila m opomini več. Menda bc res morala oblast prijeti :n eksemplarično kaznovati nekaj tth malo« mamežev, da bodo spoznali, da je red m snago po cestah treba prav tako spoštovati, kakor na pr iner red na tramvajih, ki se ga je občinstvo domala žc privadilo. Lastniki slaščičarn naj pri izhodih svojih lokalov namestijo dobro vidne opozorilne napise in košare za odpadke, da bodo tudi s voje strani vsaj malo pripomogli k vzgoji mladine. Re6 je sicer, da tudi marsikateri odrasli nima pravega čuta za snago po cestah. To vidimo najbolj na tramvajskih postajah v sredisšču mesta, saj je po-gicd r.a te postaje posebno prot' večeru prav žaiostcn Povsod leže tramvajski vozni listki, ki iih veter raznaca še v sosednje ulice. Tudi tu bo morala oblast z občutnimi kaznimi in globami poučiti neubogljive ljudi, da cesta ni smet šec. Saj vendar ni tako zelo težko tudi na cesti upoštevati najosnovnejša pravila za red. Povsod po mestu so koški za odpadke — samo nekaj korakov do bližnjega koška — pa že zadostite vsem zahtevam in se rešite kazni.
u— Tretja sklepna produkcija Glasbene
akademije bo v petek 25. t. m. ob 19. uri v veliki unicneki dvorani. Goslač'ca Stanič Jelka bo izvajala, poleg drugega: Pugnani-jev : Preludij in AUegro«, Wiendawskega »Koncert v d-molu« in Paganinijeve »Bra-vurne varijacije na G strun'«. Skladbe, ki zahtevajo poleg muzikalnosti odlično tehnično zna-.jc. Gospodična Stritarjeva nam zapoje Frcchove >,Varijacije« in Strausso-ve »Pomladne zvoke«. Zelo hvaležne, a tehnično težke koncertne pesmi za kolcratuv-ni sopran. Prodaja sporedov v knjigami Glasbene Mat;ce (po 3 in 1 lire).
u— »Polica za male«, ki jo izdaja KnjL gama Tiskovne zadruge kot izbor otroških slikanic, je v četi ti knjižici z Bibo« dobili vrednega vrstnika svojih okusno opremljenih predhodnikov. . »Bibo« je spesnila ga. Mara Tavčarjeva, g. inž. O. Gaspari pa jo je toga to opremil z lepimi izvirnimi lesorezi. »B::;a« je že s svojo pestro naslovno sliko in po svoji okusni zunanjosti za ctrcke zelo privlačna, po vsebini in po uerrtniški opremi pa gotovo ena najboljših slovenskih slikanic za cleco. Ako hočete svojemu oti-cku pripraviti veselje, mu podarite »B-bo«, za kar Vam bo gotovo hvaležen.
u — Mestna zastavljalnica zapita. Zaradi slikarja in snaženja prostorov b:> mestna zastavljalnica zaprta od sv. Rešnjega Telesa 24. t. m. do sv. Petra jn Pavla 29. • junija. Zato opozarjamo stranke, naj to upoštevajo, da ne bi te dni prepozno skušali rešiti zastavljene predmete.
u— Inštrukcije. — Novi (Turjaški) trg št. 5. Italijanščine, nemščine, franet ščhia sc hitro in praktično lahko naučite v naših počitniških tečajih. Pripravljamo za sprejemne izpite na gimnazijo v tečaju, ki se začenja tc dni. Starši! Prijavite svoje otroke! Enako pripravljamo 3- in 4-šolce za popravne izpite in malo maturo. Poučujejo strokovnjaki temeljito in vestno. Pojasnila in prijave mel 8. in 12. in med 14. in 16. uro: Ncvi (TurjaSki) trg 5. Inštrukcije.
u- — Nesreče. Z z'ornljeno desno nogo so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 5 letnega pcsestnlkovcga snčka Antona Lokarja iz Bruhanje vasi, ki je padel s kozolca. 70 letnemu posestniku Matevžu Podgorni-ku je po.del med kopanjem peska na levo ramo težak kamen in mu jo hudo poškodoval. Leve roko si jc poškodoval med delom 19 letni delavec državnih železnic Ivan čepcin k iz Ljubljane. Na Celovški cesti je bil povožen 5 letni sinček zaseba'ca Avgust Mencej; poškodovan je na glavi. Pes je ugriznil v nogo 30 letno raznašalko časopisev Marro Kosmovo iz Ljubljane.
u— Sorodnikom in znancem sporočamo,
da se bo brala sv. maša za umrlim g. Aleksandrom Ličanom v petek, 25. t. m., ob pol osmih v Križankah.
u— Službeno legitimacijo sem izgubil na g a vnem kolodvoru pred odhodom vlaka na Dolenjsko. Najditelj se naproša, da jo odda pri gl. oddelku finančne kontrole Ljubljana - mesto. Ivan Klemenčič. preglednik finančne kontrole.
u— Ščipalnik se je našel v veži Narodne tiskarne. Lastnik ga dobi v oglasnem oddelku »Jutra«.
Iz Novega mesta
n— Smrt znanega novomeškega originala. Pljučnica je preko noči pokosila 71-let-nega uslužbenca ženske bolnišnice Karla Sumija. Pokojni, ki je bil najmanjši No-vemeščan. je zaradi svoje šegavosti in vedno dobrega razpoloženja užival med meščani veliko priljubljenost. Kljub svojim sedmim križem jo je vsak dan poleti in pozimi junaško mahal, obdan s posodami za mleko, proti idiličnemu Grabnu, ter tako skrbel, da bolniki niso ostali brez mleka. Dobrodušnega starčka bomo ohranili v častnem spominu.
n— Smrt blage matere. Po daljši hudi bolezni je v novomeški ženski bolnišnici v visoki starosti preminula ga. Olga Vozel, seprega šolskega upravitelja v pokoju. Pokojnica je radi svojega blagega značaja uživala v vseh krogih prebivalstva izredno priljubljenost, posebno pa so jo cenili in spoštovali reveži, ki jih je vedno bogato obdarovala ter so bila vrata njenega doma vsem trpečim in podpore potrebnim na široko odprta. Kako veliko priljubljenost je pokojna uživala, je pokazala posebno njena zadnja pot. K poslednjemu pečitku jo je spremilo veliko število meščanov. Novomeški pevci pa so ji zapeli pred domom, v cerkvi in na pokopališču pretresljive žalostinke v zadnje slovo.
n— Življenje in smrt. V mesecu maju se je rodilo v prečenski župniji troje otrok od tega eno dekle. Poročila sta se Pire Franc in Zupančič Ana. umrla pa sta Šetina Anton iz Dolža in Luštek Marija iz Kala. V Mirni peči se je rodilo 15 otrok, od tega 10 deklet in 1 par dvojčkov. Umrli so: Slak Alojzij iz Dolenje vasi, Lo-kar Frančiška iz Dol. Karteljevega. Zupančič Štefanija iz Dolenje vasi, Gregor-
in ona n ostra base aerea: piloti di caccia attendono 1'ordlne di partenza — V nekem
italijanskem letalskem oporišča: Piloti čakajo na povelje za odlet
! čič Franc iz Vel. Kala, Zeljko Jožefa iz j Vrhpeči, Sitar Anton iz Vrhpeči in Jan Kelj iz Jablane.
n— Vreme se popravlja. Dež. ki je z malimi presledki skoraj ves mesec junij namakal zemljo ter napravil precej škode na lepo obetajočih dolenjskih travnikih in poljih, je v noči na soboto končno prenehal in v soboto zjutraj je po daljšem času toplo poletno sonce s svojimi blagodejnimi žarki obsijalo dolenjska polja. Vremenskega preobrata se je posebno razveselil kmet. ki je že pred dobrim tednom pokosil bujno travo in vse do sedaj ni utegnil spraviti mrve. Dolenjski kmetovalec upa, da se bo žito. kj je radi prevelike moče poleg o, ponovno dvignilo in bodo topli sončni žarki pomagali zrnu do dobrega zorenja. Tudi za krompir je bilo že nujno potrebno suho vreme, da ne bi začel že v kali gniti. Sadovnjaki kažejo doslej dobro in jim junijsko deževje ni preveč škodilo; letina bo srednja. Prav lepo obetajo vinogradi in če ne b0 kakih večjih vremenskih nezgod, pričakuje Dolenjska prav dobro vinsko letino. Zadnje deževje je dvignilo vse dolenjske reke in potoke. Malo je manjkalo, da ni Krka zalila novomeških mestnih vrtov. Se nevarnejša pa je bila Temenica, ki je na nekaterih mestih že prestopila strugo. Kmeta in meščana preveva edina že"ja, da bi lepo vreme čim dalje časa trajalo, da bi bile ka-šče po dolenjskih domovih kar najbolj polne.
Z Garenlskega
Odi kovanja. Nedavno je sklical radovljiški okrožni vodja dr. Hochstemei krajev: e skupinske vodje :n druge funkcionarje Stranke svoj,ega okrožja. Več sodelavcem je izročil odlikovanja, katera jim je bil podelil Hitler v pr'znanje zvestega sodelovanja pri obnovi Gorenjskega. Po sestanku je bila skupna zabava. Naslednji dan je poročal? mladinska voditelj ca radovljiškega okrožja, deželni svetn k dr. Kinteregger pa je opozoril na nekatera narednost-a vprašanja. Okrožni vodja je cb zaključku ugotovil, da je delo na Gorenjskem že dobršen del uspelo.
Svečan zbor v Radovljici je bil sklican, ko ne jc pripeljal tja na ob sle nadomestni pokrajinski vodja Thiemel. Krajevm skupinski vodja Petutschnig je najprej poročal o razvoju in delu Stranke, kakoi tudi o nalogah in aelu nemsk h prebivalcev na Gorenjskem. Nato je Thiemel v daljšem govoru označil Nemce na Gorenjskem kot prednje straže ir pionirje, katerih naloga je, tla še nadalje obdrže mir in samozavest, Politično in gospodarsko obnovno delo se bo nemoteno nadaljevalo. Okrožni vodja dr. Hcchsteiner se je zahvalil Thie.nelu za nove smernice. Sledil je družabni večer.
Enotni atlant za ljudske šole, ki bo uveden tudi na Gorenjskem in na Spodnjem štajerskem, bo izdal državni urad za šolske učne knj«je. Vodja tega urada, Filip Bouhler, je nemškemu atlantu napisal uvodno posvetilo, v katerem ugotavlja, da se je za čas vojne meral odlož ti načrt, da se ustvari za nemško šolo in nemško hišo nemški ljudski atlant. Vendar se je po posrečilo ustvariti atlant za nemško šol ki dalekosežno ustreza političnim zahtevam sedanjega časa.
Tri sto mladih Korone v taborišču. Zadnji čas je b lo več osemdnevnih dekliških šola a j v Gozdu-Martuljku in v gradu He-rcldecku na Korcškem. 334 deklet iz vseh delov in dolin koroške in gorenjske dežele je — kskor poreča gorenjski tednik — spoznalo povezljivo skupnost taboriščnega življenja in so se pripravljale na bodoče naloge svojega mnogostranskega delovanja.
Apel denarnih zavodov v Kranju. V prostoru okiožnega vodstva Stranke v Kranju je sklical okrožni vodja dr. Kuss zbor šti-
rih največjih denarnih, zavodov mesta Kranja. Zbor je vodil šef podružnice Državne banke Friderik Meissel. Okrcžni vodja pa je pojasnjeval vsa vprašanja, ki se tičejo narodne skupnosti in je govoril o povečanih dolžnostih, ki jih morajo izpolnjevati uslužbenci posebno med vojno.
O dekliškem taborišču državne obvezne delovne službe v Dvoru nad Kranjem smo kratko že poročali. »Karawanken Bote« prinaša podrobnejše poročilo. Poleg dragih predstavnikov se je pripeljal tudi pokrajinski vodja dr. Rainer iz Celovca, k; so dekleta prtidravila s šopki in koroško pesmijo. Voditeljica taborišča Wabnikova jc po nagovoru orisala težavno delo za ustanovitev taborišča. Nemška dekleta iz vseh nemških pokrajin so pri tem pokazala svoje veselje do dela. štabna voditeljica Sal-dejeva je opravila otvoritveni obred. Nato je govoril dr. Rainer o pomenu ustanovitve državne delovne službe na Gorenjskem. Po odpeti koroški pesmi so si gostje ogledali taborišče ter se prepričali o lepi stavbi in pokrajinsko mikavni legi gradiča. Dekleta so rato na prostem uprizorila pravljično igro, kuhinja pa je poskrb % za prigrizek.
Spodnje
Petdeseti otroški vrtec so preteklo soboto odprli v celjskem okrožju. Novi vrtec je urejen na V r an s k e m. Popoldne so se zbrali mnogi gostje. K njih sprejemu so nastopili brambovski in mladinski oddelki. Med drugim so se pripeljali vodja Heimat-bunda Franz Steindl, okrožni vodja Dcrt-meister in vitez železnega križa major Bachmaier, ki zdaj predava po Spodnjem
štajerskem o svojih doživljajih na fronti. Vodja urada za socialno skrbstvo dr. Woi-loschegg je govoril o pomenu vzgoje otrek v vrtcih. Nato je zvezni uradni vodja Gill-ming odprl novi otroški vrtec, ki gs štejejo med najlepše na Spodnjem štajerskem.
O vzgojnih nalogah brambovstva na Sp°dn;em štajerskem je govoril na zboru brambovcev v Mariboru zvezni vodja Franc Steindl. Namen brambovstva je vzgoj-ti Spodnještajerca v polnovrednega človeka in političnega vojaka. Ko je orisal razvoj sedanjega orjaškega boja, je rekel Steindl. da bo Nemčija ostala v odločilni uri svoje usode vedno zvesta svoji zastavi. Nato so skupno zapeli nemške himne. Sledil je mimohod brambovcev na Tegettlicffovi cesti. popoldne so bile razne športne prireditve brambovcev.
Skrb za prehrano rudarjev je poverjena ženskim odsekom, pri katerih se vršijo posebni tečaji. Tu se rudarske žene naučijo kuhati izdatno hrano za svoje može. da bi bilj vedno polno zmožni za svoj težavni poklic. Ne samo žene, tudi hčerke rudarjev prihajajo v tečaje, možje pa so povabljeni k pokušnjam in obratovodje se prepričujejo o uspehih kuhinjskih tečajev. Vodstvo državne rudarske zveze je dalo na razpolago potrebna sredstva, zato so tečaji brezplačni in se lahko razdelijo številni kuhinjski recepti.
O ljudskih knjižnicah na Spodnjem štajerskem je obširneje poročal »Volkischer Beobachter« v nedeljski številki. Tri velike ljudske knjižnice v Mariboru, Celju in Ptuju imajo 15.000, 10.000 in 5000 knjig. Manjše knjižn ee pa premorejo od 200 do 1000 knjig. Ljudstvo dobi ne samo nasvete, kaj in kako naj čita, marveč ga tudi opozarjajo, da si mora pred čitanjem in po čita-nju umivati roke.
NOv živilski trg so uredili v Mariboru na desnem bregu Drave. Od včeraj dalje se prodajajo živila prel novo, v sirovem dograjeno zgradbo realne gimnazije v bližini svoj čas pogorelih barak. Tako je številnemu prebivalstvu tega okraja prihranjena dolga pot v mesto. Pričakujejo, da se bo novi živilski trg v kratkem zadovoljivo razvil.
V	NEDELJO, DNE 27. JUNIJA T. L. ZAČNE IZHAJATI
NAS NOVI ROMAN
KRALJICA KARIBOV
izpod peresa E. SALfiARIlA »KRALJICA KARIBOV« je nadaljevanje »ČRNEGA GUSARJA«, ki je lani navduševal naše bralce. Zato bi bilo odveč poudarjati, da odlikujejo tudi ta roman svetovnoznane vrline Salgarijevega peresa: napeto dejanje, romantična izjemnost značajev in usod ter živo, barvito slikanje daljnih dežel, ki jih je kapitan Emilio Salgari izza svojih mnogoletnih mornarskih potovanj dobro poznal.
Ne zamudite torej užitka, ki se vam obeta, in
PAZITE NA ZAČETEK:
V	NEDELJO, DNE 27* JUNIJA TEKOČEGA LETA
P O RT
Jutri tuši me %tm
Zanimiva tekmr. kombiniranih moštev na igriSču Ljubljane
Da tudi jutrišnji praznik ne bo brez : portn;ga dogodka, so se pcbr.gali nekateri iznajdljivi gcsp:cijc v vodstvu naših nogometnih klubov in pripravili za prijatelje tega športa prav za prav majhno presenečenje. Po ,rsch mogočih kombinacijah, ki smo jih zadnji čas že gledali na naših travnikih med raznimi domačimi .gralci. bosta jutri nastopili spet dve posebni, ki jih dozdaj še ni bilo in nudita precej jamstva, d; bo srečanje m d njima presegalo zanimar je takih slučajnih in čisto prijateljskih evobojsv.
Na eni strani bo nastopila kombinirana enajstorica, sestavljena iz Ljubljane in Hermesa, drugo s ran igr šča pa bedo zasedli nogometaši, ki jih iz prejšnjih dob poznamo iz drugri klubov, med njimi natančno naslednji:
Rogelj. Antonič, Obersncl. Accetto, Vari, Peliccn, Bačmk. \ odeb, Vesnaver, Berton-celj Obersnel I.
Imena tega mc>6tva. ki jih letošnjo sezono srečujemo v razn h prvenstvenih nastopih večinoma z dobrim slovesom, so porok, da bo tekma na dostojni športni višini. Odigrana bo na igrišču Ljubljane jutri ob 18.. v p:ea!;ekmi ob 16.20 pa bosta nastop;li rezervni nogometni moštvi Marsa in Hermesa za točke. Namen prireditve je deloma tudi dcbrodelen. ker nameravajo prireditelji nekaj utržka pokloniti naj-bednsjšim med bednimi, in s'cer našim slepcem, in zato se občinstvo vabi, da čim številneje pohiti na travnik ob Dunajski cesti.

ice
Od zadn;'e nedelje smo v domačem prvenstvu spot za štiri tečke bogatejši v obeh glavnih tabelah, obenem pa tudi revnejši za nekaj malih in en večji incident, ki je že spet vrgel zelo temne sence na naše nogometaše. V nedeljo se je pojav 1 že drugi ali tretji — ali morda še kateri — klub. ki je b-i letos nekje v tej rubriki že omenjen s pripombo, da je s svojimi igralci p :segel po nedovoljenih sredstvih za dosego spcitnih uspehov in čast« in potem smo čitali v službenih objavah, da je bil glavni krivec kaznovan, moštvo pa oslabljero za morda dobrega :gw.lca. ki ne zna brzdati svojih živcev ali jozika ali telesnih sil. tej pet' hodijo le os šc zmerom nekaten naši nogometaši ia zato tudi danes se ni odvisen naš poziv Nogometni zvezi, naj še bolj pritegne vajeti in ne glede na desno ali levo odstrani z nogometnih travnikov vsa, la misi jo in :ie vedejo tako, kakor da so to prostori za s:'rove obračune in nekvalificirane nastope proti občinstvu, ki prihaja tjakaj — tnkc športnike podpirat. Čimprej, tem bolje in tudi čim več, ker je bolje, da hodi naš šport, skromen in tudi šibak. če je t! oba, namo da je zdrav in res služi s vej im namenom.
Po tem kratkerr. pripisu o športu vobče poglejmo zdaj Se nekoliko po številkah, k'sne so se izcimile po obeh nedeljskih tekmah, s pogojen seveda, da bodo v ne-»eljo doseženi izidi na pristojnih mest'h res '.udi verificirani.
V	L DIVIZIJI
'e slika prvenstveno tabele naslednja; Ljubljana 5 5 0 0 29;6 Hermes	5 3 0 2 9:12
Mars	4 1 0 3 7:16
Tob. tovarna 4 0 0 4 3:14 Ljubljana, ki je do zdaj nabrala 10 točk. e že sigurna nc, .ivojem prvem mestu, ne -•.lede na io, da ima pred seboj še eno tekmo. in sicer z D: p-olavorom t. t., ki pa j' v nobenem primeru ne bo mogel preprečiti -.o jbobše ocene. Heimes ki je na drugem vestu* se je z nedeljskim porazom izločil iz vseh računov iia zasedbo boljšega mesta. moral pa bo s pogoji tudi paziti, da mu M?rs ne bo s' odnese! tal še tam, kjer jc danes. Tudi lie..mežan« imajo pred seboj samo še hi', vriahic, in sicer s prav istim Maisom. jim streže po življenju. Marsovci ra tretjem mestu so za dve tekmi na dobrem in imajo tore-' šc mnogo možnosti za izboljšanje položaja. Nasprotnika jima b:sta D;;poiavo;*o t. t. 'n Hermes, o katerih pa seveda rj mogoče reči. da bosta vse točke oddala njim. Dopolavoristi so brez tečke zadnji in" bodo tam tudi ostali, ker je komaj verjetno, da bi v preostalih dveh tekmah izvili vee kakor dve točki.
V	H. DIVIZIJI
imamo med seboj naslednjo razpredelnico: 5 4 10 18:9 9 4 2 11 13:6 5
4	2 0 2 9:9 4
5	0 0 5 6:22 0 Vrstn; red v tej tabeli je že nekaj nedelj
nespremenjen in bo tak bržkone tudi ostal z izjemo obeh srednjih prostorov, za kate-
10 6 2 0
Mladika Žabjak Korotan Vič
jo. dva bo odlečilna tekma prihodnje nedelje, ki bo dala odgovor na vprašanje, ali bo žabjak tudi obdržal svoje lepo mesto, k; ga zavzema do sedaj. Prvo in zadnje mesto pa bo slej ko prej ostalo prihranjeno moštvoma Mladike in Viča.
Haegg na majavih tleh
Kdo je ounds;:- Hsegg in kako bi skovito se je lani povzpela njegova športna slava, o tem tukai skoraj ni treba izgubljati besed. saj smo o tem švedskem čudežnem tekaču že sproti objavljali vse mogoče zanimive podrobnosti, prav tako pa niti nismo pozabili zabeležiti, da je pred kratkim le prisluhnil zmerom mamljivejšim ameriškim vabam in jo res ubral preko velike luže — tako rekoč s trebuhom za kruhom.
Haego se je oni dan vkrcal na neko staro trgovsko ladjo 'n se vozi zdaj na njej nekje na širnem Atlantiku. Dolgo se jc up -ral in mnogo črnila so švedski novinarji prelil! zaradi tega, ali naj gre ali naj ostane, tcda zdaj je obrnii vsem hrbet in ga ni' več na šved -'kem. Okrog 200 najbolj laskav h vabil je prejel za nastope v letošnji sezcni. toda Amerika se mu je videla še lepša. Pot do tja si je gotovo zamišljal mnogo bolj romantično, kajti Američani so govorili o posebnem letalu, ki ga bo pravi čas vzelo s seboj, zdaj pa se je merai spraviti v tesno kabino neke barke, ki pluje iz Goteborga d- Kube. Trideset dni se bo zibal po valovih Oceana, ki so ta čas še mnogo manj prijazn' kakor druga leta ir* že samo ta ?:tev kaze dovoli nazorno, koliko je temu Švedu vendarle zato. da bo prišel v ono obljubljeno deželo 'n lahko celo med vojno nastoDal do tamkajšnjih terenih.
V	ameriškem športu prevladujeta denar in trgovski posel, o tem se je moral nekoč na lastni koži prepričati slavni Finec Nur-mi in do tega spoznanja bodo Američan' spravili tudi Gundara Haegga. Po načrtih bo moral slavni Šved takoj po prihodu na ameriška tla kot »svetovno tekaško čudo.: nastopiti na ameriških prvenstvih v New Yorku, potem pa romati iz kraja v kraj in se kazat; dolarskm radovednežem, predvsem v Chicagu, Los Angelesu, San Fran-ciseu, Bostonu, 'Clevelandu in Pittsburgu. Američani so mislili tudi na to, da bi pri teh nastopih vsaj nekajkrat poskusil podreti svetovn; rekord na eno miljo.
Kako se bo vse to končalo, ni težko uganiti. V Ameriki bodo Haegga kazali za drag denar vse dotlej, dokler se jim bo izplačalo in dokler bodo z njim cveteli trgovski posli. Častihlepje je pognalo Haegga na to turnejo, toda majava so tla, na katera je zašel in marsikatera nesreča preži nanj — ne samo zdaj, ko je še na morju temveč tudi potem, ko bo že na suhem med živimi Američani. Tam se bo le s težavo ognil zapeljivim vabam iz vrst profe-sionalov, pa tudi s;cer mu obetajo marsikatero nesportno poslanstvo. Značilno je, da eden nevvorških listov (Harald Tribune) že zdaj opozarja na prihod tega »nevtralnega športnika iz Evrope«, ki bo gotovo porabil to priložnost za majhno politično manifestacijo. Mož je na zelo majavih potih...
V	ostalem pa že prihajajo prve vesti, -x> katerih se je začelo Haeggu vse bolj dozdevati, da se je s svojimi starti v Ame riki spustil v. zelo tvegano pustolovščino Zanimivo je v zvezi s temi prvimi znaki o njegovem kesanju, da je svojemu manažer-ju na švedsko poslal brzojavko, v kateri ga precej preplašeno sprašuje, ali bi se ne mop-el pripeljati za njim v Ameriko. Ce bo v slabi formi, tako je pristavil v istem sporočilu, v Ameriki sploh ne misli star-tati. Te precej zagonetne vesti z ladje, ki vozi Haegga v Ameriko, so izzvale na švedskem mnogo raznih komentarjev in tudi razmotrivanj, kako in kje bi se dala dobiti sredstva da bi se mož lahko na svoje stroške vrnil v domovino. Kajti o tem, da mu ameriški podjetniki ne bodo izplačali prebite pare če ne bo nastopil tolikokrat, za kolikorkrat so se dogovorili, ne more biti prav nobenega dvoma.
Caka-"mo torej, kako si bo slavni Haegg pomagal iz te nepotrebne zadrege, namesto da bi bU ostal doma in veljal še nadalje za najbolj občudovanega pravega športnika v Evropi.
*
Po najnovejših vesteh je Gundar Haegg že stopil na ameriška tla na kar so ga takoj nato prepeljali nekam v okolico New Yorka, kjer zdaj trenira in se navaja na novo ozračje. Mož se bo, tako vsaj je napovedano, udeležil ameriških atletskih prvenstev, kjer ga čaka ona velika pre-skušnja, ki nese dolarje — ali pa tudi ne.
s— Znani mariborski teniški igralec Oton Rlanke je padel na vzhodni fronti, kamor je odšel kot prostovoljec. Blanke je že v prejšnjih časih uspešno zastopal mariborski tenis na najvažnejših turnirjih in si je med drugim enkrat priboril tudi bivše jugoslovansko državno prvenstvo v singlih juniorjev.
[anlmivosti
Dva nova kometa. Iz Helsinkov poročajo, da je opazovalnica v mestu Turku na Finskem odkrila tri nove repatice. Prvo je odkril ravnatelj imenovane zvezd arne p.of. Vajsala, dve naslednji pa njegova asistentka gdčna. Oterma. Obe repatici nosita ime po odkriteljici. Poročajo, da sta kometa vidna samo s teleskopom. Gdčna. Oterma se je v svojem poklicu žc poprej izkazala, kajti odkrila je nekaj planetoidov.
škode zaradi neurij v Turčiji. Iz Ankare poročajo, da je razsajala v ondotni okolici mogočna toča, ki je povzročila veliko škodo. Tudi iz drugih krajev poročajo o sdč-nih vremenskih nezgodah. Toča je napravila precej škole tudi v krajih, kjer je letošnji žitni pridelek obetal dobro žetev.
fesem v parmskem narečju iz peresa Napoleonove vdove. V parmskem mesečniku »Giovane Montagna« objavlja raziskovalec zgodovinske preteklosti Micheli, da je naše' rokopis neke pesmi, ki jo je spisala princesa Mt-ria Luisa, bivša žena Napoleona Bona^c.rta v parmskem narečju. Princesa Maria Luisii je govorila več jezikov ji je tako dobro poznala parmsko narečje, da je pesem napisala le z majhnimi naretniini hibami
16.000 milanskih vseučiliščnlkov mobiliziranih. Pcpis vseučiliščnikov, ki so bili s mo na področju milanskega mesta mobilizirani, znaša, kakor poročajo milanski listi, 16.000. OI teh je 10.000 dijakov pod oi ožjem, 6000 pa jih je v okviru GUFa na razpok go za razna dela.
Malarija v Egiptu. Po objavi egiptske-ga zdravstvenega ministrstva se je malarija tako razširila, da je bilo sklenjeno nasade riža v nekater n pokrajinah uKiniti, da bi močvirno zemljišče ne nudilo kolišč za zalego komarjev.
Angleške čete dobe nove čelade Po poročilu agencije Excnange bo Jel britanske vojske v kratkem dobil nove Jeiaic, m sicer najprej napadalne čete in oklepna pohota. Nova čelada v večji meri varuje tilnik in je podobna čeladam ameriških čet.
Osem novih škofov v Španiji. V sporazumu z Vatikanom je general Franco imenoval nadaljnjih osem škofov, eijih mesta so bila izpraznjena za časa državljanske vejne. Novo zasedene so škofije v Almeriji, v Astorgi, Cuenci, Gaudixu, Cadizu, Leridi, Valencii in Vitorii.
V Odesi bodo zgradil veliko letališče. Iz Bukarešte poročajo, da so rumunske oblasti sklenile zgraditi v Odesi veliko letališče, ki bo služilo ne samo vojaškemu, temveč tudi civilnemu letalskemu prometu. Temeljni kamen za upravno poslopje na letališču so položili pred nekaj dnevi.
Naročite na „Ds

Vi^,-	*3
2e teo Sat Iz£cIi:i«fo v tcvarnaSa gag?:* iz
V začetku 19. stoletja jc naiaščala z vedno večjo potrebo po izobr zbi tudi poraba papirja zlasti tiskarskega P. pirnice s<> prišle v zagato, ker niso mog e sproti izdelovati papirja. V onih časih so izdelovali papir samo iz cunj, ki jih je večkrat primanjkovalo in tnko je nas al pogosto v proizvodnji p piija zi slej. 2iaia_i tega se je tudi v javnosti naglašr.la potreba p» nadomestitvi cunj z drugo boljšo sirovino. Marsikdo je razmišljal o tem in storjenih je bilo mnogo poskusov, toda nihče ni dosegel zaželjenega uspeha. Končno je pa naključje prip moglo tudi do novega važnega odkritja. Novo sirovino 2a izdelovanje papirja namreč les je odkril slučajno nemški pletilec Friedrich Gottlob Ke ler.
Kcller je bil rojen kot pletilčev sin 27. julija 1816 v Heinichenu in odločil se je za pokiic svojega očeta. Tudi on je nekega dne bral o težavah v proizvodnji papirja in jel je razmišljati kaj bi se dalo poleg cunj še uporrbiti v to svrho. Kakor pri mnegih velikih odkritjih in izumih je priskočilo tuli Kellerju na pomoč naključje, neznatno dožitvetje. V Kererjevem rojstnem kraju so imeli otroci navado delati iz črešnjevih pešk verižice. Peške je bilo treba seveda preluknjati, da so jih megli nanizati na nitko. Otroci so delali to tako, da so polagali peške v luknjico, izdolbeno v desko. Potem so jih pa tako dolgo brusili, da sta nastali na obeh straneh luknjici. Brusilni kamen so namakali in vedno je ostalo na njem tudi nekaj drobcev deske, ki so kapljali od njega v obliki belih mlečnim podobnih kapelj. Ko 90 se kaplje na tleh posušile, so jih lahko otroci odtrgali kot bel ten:k papir. Ta opazovanja med otroškimi igrami so napotila Kellerja na misel uporabiti los za izdelovanje papirja. To je bilo leta 1840.
Keller je začel delati poskuse in njegovi uspehi so bili vedno večji. Skupaj s svojo ženo je nabrusil dve leti pozneje na navadnem brusilnem kamnu dva stota lesne kaše in spoznal, da se da iz nje izlelovati papir. V sosednem mlinu za papir so leta 1843. torej pred sto leti prvič izdelali iz lesne kaše in 40«'0 primesjo cunj večjo množino tiskarskega papirja. Tako se je bilo posrečilo novo epohalno odkritje. Les je postal s tem važna sirovina. To. kar je odkril Kel'er 1843 je še zdaj podlaga pretežne večine proizvodnje papirja na vsem svetu. Seveda je bilo Kellerjevo odkritje v tem času izpopolnjeno v marsikaterem pogledu, toda v bistvu je osta'o neizpreme-njeno.
Siromašni nemški pletilec ni mogel vnov-čiti svojega važnega odkritja. Rad bi bil dobil iz državnih sredstev podporo, pa so ga zavrnili. Potem se je obrnil na tehničnega vodjo papirnice v Bautzenu Hein-richa Folterja, ki je sklenil z njim pogod-
bo in izposloval njegovemu izumu patent. Keilei je kupil manjši m'in za papir, tod* kmalu je povoden 1 uniči "a vse njegovo imetje. Ostnl je b'ez sredstev in patenta ni rrcgel več obnoviti Prisiljen je bil prodati ga Folterju. ki je začel Kcllerevo oikritje sam izkoriščati
Kel'erjev postopek sc je km: lu razširil po vseh na gozdovih bogatih deželah sveta. Nikjer ni več primanjkovalo papirja, papirna industrija se je silno razmahnila. Mož, ki se mu je bilo posrečilo to epohalno odkritje, je živel v tesnih lazmerah in moral je pozabljen gledati kako so drugi izkoriščali njegovo odkritje ter zaslužili z njim ogromno premoženje. Nekateri nemški industrijalci papirja so se ga spomnili z večjim denarnim darilom. Šele proti koncu svojega življenja je dobil od tovarnarjev papirja rento. Tudi njegovo rojstno mesto ga je počastilo ob koncu življenja in ga imenovalo za častnega meščana. Saški kralj mu je pa po.lelil visoko odlikovanje. To je bilo pa tudi vse. krr je dobil za svoje izredno važno odkritje. 8. septembra 1895 je umrl v Krippenu pri Schandau. šele poznejša pokolenja so jela častiti Kellerja in priznavati njegove zasluge za. razvoj papirne industrije in s tem v zvezi tudi tt-skarništva.
Mark Twain
Znanemu ameriškemu književniku Marku Tvvainu se je godilo v mladosti zelo zelo slabo. Celo mleko, ki mu ga je nosila mle-karica, mu je bilo predrago. Zato je kupil kravo in sicer tako, da je plačal polovico kupnine on, drugo polovico pa njegov prijatelj. Imela sta torej vs:k polovico krave. Mark Tvvain je bil namreč prišel do zaključka, da je mleko od lastne krave vendar le nekoliko cenejše. V33k dan je dobil toliko mleka, da ga je lahko nekaj še prodal. Njegov prijatelj namreč ni rabil mleka, ker je živel v dobrih razmerah. Toda prvega v mesecu se je Tvvainev prijatelj zelo začudil — dobil je namreč od trgovca račun za krmo, ki jo je Tvvain pokladel svoji hraniteljici.
—	Kaj pomeni to? — je vprašal Tvvaina prišedši k njemu z računom v roki.
—	Takoj ti pojasnim, prijatelj. — mu je odgovoril Tvvain. — Ti veš. da sva kupila kravo skupno, kajne? To pomeni, da pripada vsakemu polovica krvave. Je-li tako?
—	Seveda je.
—	No, torej, če jaz svojo dolžnost vestno izpolnjujem, bi bilo v redu, da tudi ti storiš to. Pa menda vendar jaz ne bom plačevali tega, kar požre tvoja sprednja polovica, — se je zasmejal Tvvain.
biserirajte v
\ te

"..Z
ZAHVALA
Vsem, ki so nam v bolezni in smrti našega nepozabnega
oldstein Jožefa
stali ob strani, ki ste na kateri koli način počastili njegov spomin, izrekli nam ustmeno ali pismeno sožalje, najprisrčnejša hvala.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 28. t. m. ob 1 j8. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja (oltar sv. Srcn Jezusovega).
Ljubljana, dne 22. junija 1943.
tahijočl
»Mati« je govoril kraljevič, »golobček mi je izbral za nevesto oglarjevo hčer iz gozda! Mislim, da bom z njo zelo srečen, čeprav ni iz plemstva, temveč iz preprostega, poštenega in dobrega ljudstva. Tako sem hotel! Vesel in srečen sem, mati!«
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo nepozabno mamo, staro mamo, sestro, teto, svakinjo in taščo, gospo
ROZALIJO TOMC roj. Rovenokj
spremili na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, ki ga je tako ljubila, izrekamo svojo iskreno zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 24. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 22. junija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
A. ALEXANDEB:
ABLIENI
PEV_
ROMAN
Dori je bilo treba samo skočiti iz voza: na vogalu, niti ne dvajset metrov daleč, sta stala dva redarja, ki bi bila takoj pritekla na pomoč, ko bi bil Ciuppik poskusil rabiti silo. A dala je bila besedo in je ni hotela snesti. Z rahlo drhtečim glasom je odgovorila sestri:
»Važen opravek še imam, a kmalu se spet vidiva doma.«
Zaprla je vratca in voz je šinil naprej: že je bilo prepozno, da bi premislila. Kaj se bo zdaj zgodilo?
Dora se je izmučena vrgla vznak po blazini in zaprla oči. Ko je voz obstal, ne bi bila mogla reči, ali je minilo nekaj ur ali samo nekaj minut.
»Z vozom ne moremo več dalje: treba bo peš nadaljevati pot,« je rekel Ciuppik.
Dora se je presenečeno ozrla: takoj je videla, da niso več na planem, temveč na goratem ozemlju.
Generalni ravnatelj je izstopil in Dora je storila po njegovem zgledu. Potepuh je zapeljal voz za gručo dreves, nato je ustavil motor in tudi sam izstopil.
»Naprej!« je zaklical Ciuppik.
Pričel se je naporen pohod po hosti, kamenju in
spolzkem igličevju jelovih dreves... Naprej, kar naprej, čedalje više!
»A kam hodimo?« je Dora zastokala.
»V Endorske gore,« je Ciuppik odvrnil. »Naprej; kmalu bomo na cilju!«
Dora je hodila in hodila; v sencih ji je razbijalo, nogo so jo pekle, grlo ji je bilo suho. Hoja ji je povzročala silne muke, kajti njeni mestni čeveljčki so bili vse prej kakor pripravni za ta izlet v planine.
Mahoma pa se je spotaknila ob štrlečo korenino in padla. Potepuh ji je pomagal na noge. • »Ne morem več hoditi!« je v obupu vzkliknila Dora.
»Ne skrbite. Wilkins: jaz pazim nanjo!« je rekel debel bas, in dvojica močnih rok je vzdignila Doro kakor peresce. Zadnji čas je bil, kajti moči so jo zapuščale.
Tako so se vzpenjali še in še, dokler ni Ciuppik zaklical:
»Tukaj smo!«
Potepuh je postavil Doro na tla.
Neizrekljiva tesnoba jo je zgrabila za srce. Kaj bo zdaj? Kaj hočeta od nje ta razbojnika?
Ciuppik, ki je stal vštric nje, ji je s krhajočim se glasom velel:
»Napev! Hitro zapojte tisti napev!"
33. POGLAVJE
Dora ga je debelo pogledala.
»Kaj? Kakšen napev?«
»Napev!« je srdito silil Ciuppik. »Saj ga poznate:
tistega, ki sva ga skupaj pela v pisarni. Hudimana! Menda ga niste pozabili? Tata tata, tata tata tatata...«
Kako je mogla uganiti, kateri napev mu je na misli, ko je pel tako docela brez posluha?
»Čemu naj zapojem?« je Dora osuplo vprašala. »In kaj bo potem?«
»Nikar toliko ne vprašujte: zapojte!« je z grozečim glasom kriknil Ciuppik.
Dora je polglasno in negotovo zapela
»Močneje!« je togotno ukazal.
Dora je zapela glasneje; po nekaj taktih je obmolknila. Ciuppik, ki je z nagnjeno glavo m nekam krčevito napeto poslušal, je jezno zavpil: »Niapak. Še enkrat zapojte, hitro!«
Dora je ponovila napev. Ciuppik je spet poslusal in znova razjarjeno stresel glavo.
»Spet napak!« je srdito zastokal. »Pa sem bil prepričan, da znate napev!« Nato jo je mahoma zgrabil za ramena. »Dobro pomislite: kako gre napev?«
Potepuh se je približal kakor senca.
»Morda pa noče,« je grozeče dejal. »Želite, da jo
prisilim ?«	...
Dora je začutila, kako ji je legla njegova silna šapa na ramo, in vztrepetala kakor šiba na vodi.
Tedajci pa se je začul iz dalje hrup, ki se je očitno bližal: bučanje motorjev ...
»Policija!« je siknil potepuh, in njegovi prsti so še trje stisnili Doro za komolec.
»Tiho, tiho!« je šepnil Ciuppik. »Čujte... Ne slišite? Evo, to je napev!«
Daleč nekje, skoraj zadušen od hrupa bližajočih se motorjev je čist glas zvon ko pel lepo valčkovo melodijo. Dora jo je takoj spoznala.
»Oh,« je vzkliknila, »to je valček iz ,Gejše'!«
»Zapojte ga torej,« je oblastno kriknil Ciuppik, »hitro ga zapojte!«
Dora je zvonko in jasno zapela; zdaj, ko je vedela, za kateri napev gre, ni bilo v njenem glasu nobene negotovosti več. Toda milijonar jo je kmalu ustavil.
»Dovolj!... To zadostuje. Molčite!« Prisluhnil
je.
Hrup motorjev je bil spodaj v dolini zamrl, le pesem pastirja je še razločno zvenela v daljavi. Tedajci pa se je prav blizu nekje začul čuden glas, podoben brnenju električne naprave.
Po zadovoljnem vzdihu, ki se je iztrgal Ciuppiku, je Dora uganila, da nastopa tisto, česar je tolikanj tesnobno čakal. Stali so ob vznožju visoke skale, in Dora se je komaj prema eala. da ni od presenečenja zakričala, ko se je jela skala premikati in se je pokazala odprtina, ki je postajala čedalje širja in globlja.
»Naprej!« je ukazal Ciuppik in mignil potepuhu, naj gre za njim. »Vi ostanite tu in naju počakajte.«
Moža sta .izginila v odprtino, mladenka pa je ostala sama. tresoča se od strahu in razburjenja.
Obrnila se je, pogledala okrog sebe in kmalu opazila med grmovjem in kamenjem, po katerem je bila prišla, več ljudi, ki so se vzpenjali kvišku in naglo prihajali bliže...
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«:
Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani