Slovenija šport - skladno delo, poslovni uspeh
369 delavcev in delavk delovne or-ganizacije Slovenijašport Ljubljana je lani doseglo 4,36 milijarde dlnar-jev prihodka. 579 milijonov ga je pri > teklo iz izvoza tvrdki Adidas. V no-tranjem razmerju daje prodaja na de-belo dve tretjini prihodka, prodaja na drobno v 33 trgovinah po vsej Ju-goslaviji pa tretjino.
Tako kot v vsej jugoslovanski indu-striji je tudi pri Slovenijašportu oziro-ma njegovih proizvodnih delovnih or-ganizacijah lani primanjkovalo suro-vin in polizdelkov. Zato so klasični izvoz razširili v vse mogoče oblike so-delovanja s tujim partnerjem, da bi zagotovili devize za nakup nujno po-trebnih surovin za izdelavo polizdel-kov in izdelkov v domačih tovarnah. Tak položaj je tudi še močneje povezal reprodukciisko verigo od izdelovalcev blaga (MTT, Svila, Pletenina) prek iz-delovalcev tekstilne športne konfekci-je (Pletenina, PIK, Mura, Zelengora, Beti, MTC, Metka, Modni salon) do tr-govine in izvoznika. Le tako jim je uspelo izpolniti naročila tujega naroč-nika.
V letošnjem letu bodo morali poso-dobiti izdelavo blaga, da bodo lahko ponudili tujemu kupcu najsodobnejše vzorce in materiale. Zastarelost doma-če strojne opreme in močno priprta uvozna vrata žal povzročajo, da nasto-pamo v tujini tudi z blagom, ki so ga tam že odpisali. Zato bodo pri Sloveni-jašportu namenili posebno pozornost posodabljanju in razšiijanju proizvod-nje, saj želijo ob večjih izvožnih zadol-žitvah primerno zalagati tudi domače trgovine.
Razumljivo je, da bo Slovenijašport tesno sodeloval z Elanom, Alpino in Titanom. Splitska Jugoplastika želi, da bi prevzeli izvoz njihovih športnih
torb. okrepili pa bodo tudi povezavo z MTČ Cakovec, saj jim dobavljajo letno skoraj milijon parov športnih nogavic.
Tudi v Slovenijašportu spoznavajo, da je drobno gospodarstvo zelo inven-tivno. Kot izjemen primer omenjajo firmo PE-SA, s katero so imeli v eni sezoni 30 milijonov dinarjev prometa. Pomagali so ji pri nabavi surovin, izpe-ljavi proizvodnje ter izvozu v Francijo. Potrebovali bi npr. še izdelovalce vija-kov in drugega kovinskega pribora za navtiko, pomožne opreme za športna igrišča itn. Priključili so se informativ-nemu centru obrtne zveze, da bi lahko drobno gospodarstvo celovito obve-ščali o svojih potrebah.
Letos naj bi z večjimi proizvodnimi zmogljivostmi v Planiki (športna obu-tev) ter PIK Maribor in Mura Murska Sobota dosegli boljšo založenost do-mačih trgovin. Tako kot so prevzeli celotno preskrbo trga z lovskimi obla-čili (izdeluje jih Mura), naj bi zaokrožili ponudbo tudi pri nekaterih drugih športnih izdelkih in oblačilih. Nastopi-li .bodo tudi kot izvozniki usnjenih žog za francosko podružnico tvrdke Adi-das. Izdelovali jih bodo v tovarni Mer-kur v vojvodinski ADI. Vpeljati name-ravajo tudi novo tehnologijo pri skla-diščenju ter zbrati sredstva za vsaj pre-prost računalnik, ki bi jim pomagal pri delu v komerciali. Ražen tega se pri-pravljajo na otvoritev novih trgovin.
In kakšne finančne rezultate naj bi dosegli -letos? Pričakujejo za 5,61 mili-jarde dinarjev prometa. Dobre tri mili-jarde v trgovini na debelo, 1,7 milijar-de v drobni prodaji, 745 milijonov pri izvozu, 111 milijonov pri uvozu in 4 milijone pri konsignacijski prodaji. To je za okoli 27 odstotkov več kot v letu 1983.
Stane Jesenovec