MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Orodnifitvo fn uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uradnfitva 2440» uprava 2446 lahaja razen nadalja In praznikov vsak dan ob 10. uri t Valja maseCno prajaman v upravi ali po poftb 10 Din, dostavljan na dom 12 Din / Oglasi pa canlku / Oglasa •prtjema tudi oglasni oddalak »Jutra** v Ljubljani # Poštni čakovnl račun it 11.400
JUTRA
99
ZdruZene driave evropskih narodov
Na mračnih obzorjih Evrope se kažejo nove konture starih strasti, ki so evropskim narodom prizadejale že toliko zla in 2orja. Z drevečimi koraki se oddaljujemo se od zadnjih ostankov nad, ki so nam ijh pričarale pred oči tako strašno izmaličene W i 1 s o n o v e točke, na katerih ie bilo sklenjeno premirje na bojiščih svc tovne vojne in bi se bil moral uresničiti tudi mir. Narodom Evrope ni bila dovoljena obljubljena samoodločba in Društvo narodov, ki bi moralo biti parlament demokratičnega sveta z eksekutivno mo-cio v mednarodni vojski, se je sprevrglo v bolnega moža ob Ženevskem jezeru, ki se v smrtnem strahu boji razprave o vsakem zares nujnem in usodnem vprašanju. Stavbe mirovnih pogodb se rušijo same po sebi, ker jih je izpodkopala načelnost in nedoslednost in namesto splošne razorožitve, pričenjamo novo strašno o-boroževalno tekmovanje, še vse bolj blazno, kakor ga poznajo najbolj divje dobe naše temne zgodovine. Sen o bratskem sožitju evropskih narodov se gubi v noč črnega sovraštva, v kovanju krvavih naklepov drug proti drugemu.
V teh težkih dneh mora zamreti vsaka Poštena beseda idealizma že takoj, čim je izgovorjena. Veliki, edino rešilni načrti in predlogi ostajajo neupoštevani. Svet diplomatov gre mimo njih, kakor da jih ni, in išče rešitve tam, kjer je nikoli ni mo-Koče najti. Ali je sploh išče? Človeka se Do'ašča grozotni strah, da je sploh ne išče 2ares in je namen vsega le ribariti v kalnem in ociganiti drugega na korist prvega. Naj pa zaradi tega utihne vsak krilc Pameti in poštene iskrenosti, naj umolkne še zadnji idealizem? Ne, ker ta noč bi bila potem še bolj črna, še bolj brezupna. Zato je treba tudi brez upanja na trenutni uspeh povedati, da je na koncu vseh koncev vendarle tudi še pot, po kateri bi Evropa lahko našla samo sebe in svetlejšo, nje in njene kulture vredno bodočnost. Ta rešitev bi bila v panevropski federaciji, v tisti zamisli, ki se zdi danes »realnim« politikom in diplomatom prazna utopija, vendar ne v Panevropi, ki jo oznanjajo statuti gibanja, ki mu stoji na Čelu avstrijski grof Coudenhove-C a 1 e r g i, ker se je to gibanje ustavilo Ha sredi poti, in je v upanju v hitrejši u-speh seglo po kompromisu, kf ni končna rešitev in ni konec današnjega zla.
Panevropa grofa Coudenhove-Calergi-ia je zamišljena kot federacija, prav za Prav konfederacija evropskih držav (brez Velike Britanije in sovjetske Rusije), to-rei ne narodov! V tem je pa prav tisti kompromis, ki je zlo! V pravi, resnični Panevropi bi morala biti uveljavljena ab-s°lutna enakopravnost vseh narodov br^z izjeme in vsakemu narodu bi morate biti brez vseh imperialističnih in hedonističnih teženj s strani sosedov .Qvo!jena absolutno-svobodna samood-™Čba glede njegove vključitve v pan-®vropsko federacijo samostojno ali zdru-jtefio, jn glede njegovih federalnih teri-;Qrialna meja. Strategične, geografične, j-Sodovinske in vse take meje bi morale
rezpogojno Izginiti in delitev bi se motela izvršiti samo po etnični različnosti.
am, kjer sta dva naroda tako pomeša-lla. da natančna ločitev ni mogoča, bi se Ubrala potegniti meja po sredini, nato b' Se pa izvršila zamenjava prebivalstva,
°t se je med Turčijo in Grčijo. Prebivalko tuje narodnosti, ki se ne bi hotelo 'teti zamenjati, bi se s tem odreklo pripadnosti k svoji narodnosti in bi izgubilo vsako pravico do manjšinske zaščite, 'bfanjšin sploh ne bd več bilo in z njimi
Položaj po sestanku v Berlinu
Stažiste med komentarji angleškega, nemškega in francoskega tiska — Anglija le sedal informirana — V Stresi ne bo lahko - Nemška ost proti Rusiji
LONDON, 28. marca. Angleški zuna- vanja, da se mora Nemčija pripraviti nji minister sir Simon se je vrnil v Lon- vojaško v prvi vrsti zaradi sovjetske don, med tem ko je minister lord Eden Rusije, ker nikakor noče dovoliti, da bi
odpotoval v spremstvu ruskega poslanika Majskega iz Berlina v Moskvo. Rezultati berlinskega obiska se presojajo zelo različno. Med tem ko pišejo nekateri listi optimistično, izražajo drugi odkrito pesimizem. Zelo velika ie tudi razlika med tolmačenjem angleškega in med tolmačenjem francoskega tiska. Med tem ko naglasa angleški tisk, da berlinski obisk ni bi! brez pozitivnih rezultatov, pišejo francoski listi skoraj brez izjeme o neuspehu posvetovanj. Čisto gotovo pa je, da se je položaj z angleškim obiskom v Berlinu znatno raz jasnil, četudi le v informativnem oziru. Anglija je sedaj točno poučena o stališču Nemčije, njenih namemb in zahtevah.
Nobenega dvoma ni, da je angleški zunanji minister sir Simon našel v razgovorih s Hitlerjem neke skupne točke, na podlagi katerih bi bilo mogoče neko sodelovanje med Anglijo in Nemčijo glede bodočega razvoja v Evropi. Celo fran coski listi priznavajo, da je Anglija z neko simpatijo sprejela nenrka zatrje-
bolševizem prodiral v Evropo. Nemčija ne bo nikoli pristopila k nobenemu paktu, ki bi jo vezal v vojaško enoto s sovjetsko Rusijo. Nemška vojska se ne bo nikoli genila v korist Rusije, Nemčija pa tudi noče, da bi ruska rdeča vojska branila kdajkoli njene meje. Angliji to nemško stališče ni nesimpatično. Gotovo je, da bodo sedaj angleški diplomati skušali uplivati na Francijo in Italijo v smislu sporazumskih želj in načrtov, vendar je veliko vprašanje, kako in v koliko se jim bo to posrečilo. Stališče Francije in Italije je siri ko prej intransigentno in na konferenci v Strezi položaj najbrže ne bo lahek.
Nemški tisk je nasprotno z "hiskom sira Simona in lorda Edena zadovoljen in naglasa zlasti to, da so imeli voditelji Nem čije cb tej priliki priložnost docela odkrito ir. pošteno obrazložiti nemško stališče, svoje želje in zahteve. Berlinski razgovori so bili koristni za obe stranki in pomeni to srečen uvod v politiko bližnje bodočnosti. Nemško stališče je, da morejo
samo neposredni razgovori med odgovornimi državniki privesti do pravega napredka v mednarodnem položaju. Sedaj je očito, da je splošni sporazum z Anglijo mogoč. Sir Simon in lord Eden sta se pre pričala, da je treba računati z Nemčijo kot z aktivnim članom v vsaki evropski kombinaciji.
LONDON, 28. marca. »Daily Telegraph« poroča, da je stavila Nemčija kot proti-zahtevo za sodelovanje pri kolektivnem mirovnem sistemu sledeče pogoje: 2. Mor ko letalstvo s Francijo ali Anglijo. 2. Mor narico 400.000 ton. 3. Sporazumno združitev Vzhodne Prusije z ostalo državo preko poljskega Pomorjanskega in vrnitev Klajpede. 4. Korekturo meje s ČSR (Hul-činski kot, ki je že prej pripada! Nemčiji). 5. Gospodarsko in carinsko unijo z Avstrijo. 6. Bilateralni nenapadalni pakti s sosedi ob prejšnji rešitvi vseh spornih vprašanj z njimi. 7. Nemčija se potem vrne v Društvo narodov. 8. Prilagoditev nemških efektiv zahtevam nemške obrambne politike. — Te vesti nihče ne potrjuje in se zdi, da je le gola kombinacija, zlasti --nekaterih skoraj neverjetnih točka1'
nemlke voiske
GENERAL LUDENDORF POSTANE MARŠAL. VIŠINA EFEKTIV. ŽIDJE BODO OPROŠČENI, A OBDAVČENI.
BERLIN, 28. marca. Priprave za organizacijo redne vojske v Nemčiji se mrzlično nadaljujejo. General Ludendorf bo imenovan v kratkem za maršala in bo poklican za člana v vrhovni obrambni svet. Namen Nemčije je, organizirati vojsko, ki bo popolnoma enaka z efektivnim stanjem sovjetske Rusije, kar pomeni, da bo za polovico večja od efektivnega stanja francoske vojske. Vojnih
ladij namerava zgraditi Nemčija v višini 400.000 ton, prav tako pa pripravlja tudi izgraditev letalstva, ki bo večje kakor je francosko. V nemško vojsko ne bo ne kot častnik ne kot podčastnik in tudi ne kot vojak sprejet noben Žid. Vsi Židje bodo oproščeni vojaške obveznosti. bodo pa zato morali plačati velike odkupnine.
proti vstašem in druge odredbe. Volitve v novi parlament bodo razpisane v teku prihodnjih dveh mesecev. Novi parlament bo ustavodajna skupščina, ki bo pripravila novo grško ustavo. Senat, v katerem so imeli venizelisti večino, s«* ukine.
LAV AL OBIŠČE BERLIN?
LONDON. 28. marca. Dailv Mail< poroča, da ni izključeno, da se bo francoski zunanji minister Laval ob priliki svojega potovanja v Moskvo, ustavil tudi v Berlinu in se sestal s Hitlerjem in drugimi nemškimi državniki. Ta vest se doslej sicer še ni zanikala, vendar pa je I zelo malo verjetna.
Sestanek v Bratislavi
BRATISLAVA, 28. marca. Romunski zunanji minister je prispel včeraj ob 10.45 z vlakom v Bratislavo, kjer so ga sprejeli in pozdravili češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, predsednik slovaške pokrajinske vlade in drugi odličniki. Dr. Beneš se je s svojim gostom od peljal takoj v hotel »Carlton«, kjer se je vršila konferenca, ki se je zaključila zvečer. Ob 20. uri se je dr. Beneš vrnil z vlakom v Prago, dočim je odpotoval Titulescu z orientekspresom preko Dunaja v Pariz.
vestil. da Bolgarija v nobenem primem V MOSKVI SO VZNEMIRJENI, ne misli na ukinitev vojaških klavzul PARIZ, 28. marca. Iz Berlina poroča-
neuillske mirovne pogodbe in so zato neresnične vesti, ki so se zadevno pojavile v tujini. Tevfik Ruždi Aras je kot predsednik Društva narodov o tem obvestil takoj generalno tajništvo v Ženevi, kakor tudi vse zunanje ministre balkanske zveze.
NOVA VLADA NA POLJSKEM?
VARŠAVA, 28. marca. Po pisanju polj skih listov, se pričakuje po zaključku sedanjega zasedanja sejma, rekonstrukcija poljske vlade. Vodstvo vlade bo pre vzel najbrže sedanji predsednik vladne
Bolgarifa ostane
razoroiena |ŠIawck.
ANKARA, 28. marca. Turški zunanji	SPREMEMBE	V	GRČIJI
minister je sprejel novega bolgarskega j ATENE, 28. marca. Za danes je skli poslanika v Ankari Pavlova, ki ga je oh-Uan parlament, ki ho odobril sankcije
jo. da je londonski ruski poslanik Majski, ki spremlja Edena na potovanju v Moskvo, imel že pred odhodom ž njim razgovor, v katerem mu je sporočil, da se opaža v Moskvi veliko razburjenje zaradi berlinskega angleškega obiska, kei* se je izvedelo, da je govoril Hitler med drugim tudi o ruski nevarnosti. Tekom razgovorov v Berlinu se je pa vendar moglo jasno spoznati, da Anglija ni naklonjena osnovanju kakega protisovje' skega evropskega bloka.
NEMČIJA ZA ABESINIJO.
PARIZ, 28. marca. Iz Londona poro-
ne manjšinskega vprašanja! Vsaka narodnost bi se združila v eno samo enoto celotne evropske federacije. Federacija sama bi imela svoje osrednje vodstvo in svoj osrednji parlament, delegiran po vodstvih (vladah) in parlamentih vseh članov federacije (narodov).
To bi bile Združene države evropskih narodov. V njih bi se za vselej neha'i spori, ki vodijo sedaj vedno nujno do novih krvavih vojen. V njih bi bilo konec vsakega nacionalnega imperializma, ka-
,	iii	n	-i	rAiut,	60. marca, iz i-v-miuua poro-
!?„ll	arnCga	polkovnik	čaj05	da	je	anglegki po8,anik v AdisAbe-
bi obvestil svojo vlado o nastopni avdienci novega nemškega poslanika dr. Kir-scha na abesinskem dvoru. Dr. Kirsch je baje ponudil Abesiniji pomoč Nemčije proti Italiji, zlasti glede dobave oro? ja, v prvi vrsti letal.
ANGLIJA KUPUJE ZLATO. LONDON, 28. marca. Angleško financ no ministrstvo kupuje v Parizu na svo-
kor tudi hegemonizma, v njih bi bili svobodni, enakopravni narodi, ki bi v notranjosti o bitnosti svoje narodnosti odločali absolutno le sami, brez vsakega tujega vmešavanja. To je, ali bi bil edini hodnem tržišču velike količine zlata. Ve-izhod! Je utopija? N e. Ako bi izrazili vsi činoma kupuje francoske franke, ki jih
zamenjuje pri Francoski banki za čisto zlato- Angleška Državna banka in finanč no ministrstvo pripravljata zelo diskretno povečanje angleške zlate podlage. To se spravlja v zvezo s političnim položajem v Evropi.
utopija 1
narodi Evrope svojo voljo, bi ta utopija lahko že jutri postala resnica. Prepričan sem, da bi plebiscit za tako ureditev Evrope dobil pri vseh ljudstvih ogromno absolutno večino. Proti bi glasovali samo _ d ip lom a ti!	r.
Dnevne vesti
Krvav spopad s tihotapci v jelenčah
na meji
SKRIVNOSTNO- izginotje nevarno obstreljenega tihotapca.
V noči na preteklo sredo se je okrog 2. ure zjutraj odigrala krvava nočna zgod ha na cesti v Jelenčah pri Št. Iljn v Slov. goricah. V kritičnem času se je vračal na kolesa iz Ptuja proti domu oskrbni1* Janko Čagran. Opazil je, da se je peljal za njim na kolesu neki moški in da je od časa do časa dajal skrivnostna znamenja. Ko pa se je Čagran približal ovink blizu Kovačičeve gostilne, sta iz teme skočila pred njega dva moška. V strahu za svoje življenje je potegnil samokres iz žepa in odda! več strelov, nato pa se je spustil v beg. Slišal je tudi, kako je eden moških bolestno vzdihnil in padel na tla, drugega pa je videl bežati preko travnikov. Čagran se je takoj odpravil na orožniško postajo v Št. liju iti povedal tam svojo strašno zgodbo.
Šentiljski orožniki so se takoj podali na kraj napada v Jelence in našli tam moško kolo, klobuk, 34 zavojčkov igralnih kart in 12 kg saharina. Vsi predmeti so bili močno okrvavljeni. Kljub prizadeva-
nju pa niso mogli najti za ranjencem no-b-.iega sledu kakor tudi ne za napadalcem, ki je bil v njegovi družbi. Po evidenčni številki kolesa so v Mariboru zvedeli za ime delavca Jurija Krameriča, sta nujočega na Tržaški cesti. Pri njem so se oglasili takoj drugo jutro. Kramarič je izpovedal, da je prodal kolo nekemu Alojziju Zorčiču iz Mariboru. Orožniki so nato poiskali Zorčiča, niso ga pa našli doma. Doma tudi niso našli njegovega brata Konrada. Zorčičeva žena je izpovedala, da se je njen mož Alojzij že pred dnevi na kolesu odpravil na pot in da ne ve, kam je odšel. Tudi so nekateri ljudje spoznali po klobuku, ki'so ga našli orožniki na kraju krvavega spopada, Alojzija Zorčiča. Domnevajo, da se oba Zorčiča, Konrad in ranjeni Alojz skrivata pri kakem posestniku, iz strahu pred aretacijo. Ni pa tudi izključeno, da je obstreljeni Zorčič podlegel poškodbam in da je njegov brat Konrad skril njegovo truplo.
Podrobnosti o ljubavni tragediji na Pobrežju
Preiskovalni sodnik še vedno zaslišuje ubijalca Štrausa in njegovo ljubico Gselmanovo. Domnevajo pa, da bo naj-brže Gselmanova po končanem zaslišanju izpuščena. Zaslišanih je bilo tudi več prič, med njimi gostilničar Papež, ki je izjavil, da je kritičnega večera prišel najprej v njegovo gostilno Gselman in pil pol litra vina. Kmalu nato je prišel za njim v gostilno Štraus. Ko je Gselman zagledal Štrausa, se ga je pričel bati. Kmalu se je odpravil Gselman proti domu in ga je na poti spremljal gostilničar. Čim pa se je gostilničar vrnil, se ,ie dvignil Štraus in odšel proti Gsehnano-vemu stanovanju. Ker je Gselmanova Zena ves dan popivala s Štrausom, jo ie mož najbrže oštel in sta se zaradi tega pričela prepirati. Ko pa se je Gselman pojavil na dvorišču, je skočil iz ieme Štraus in ga udaril z nekim toporiščem po glavi, kar je povzročilo njegovo takojšnjo smrt. Štraus je preiskovalnemu sodniku vse priznal, pravi pa, da ni imel namena Gselmana ubiti. 'Tudi se je pri zaslišanju izkazalo, da Gselmanova ni imela s Štrausom nezakonskega otroka preden se je poročila s pokojnim Gsel-m a n oni.
Poziv javnosti
štorih okrajnega glavarstva so ga sprejeli predstavniki državnih in političnih oblastev ter nekateri predstavniki mariborskega javnega življenja. Navzoča sta bila oba okrajna glavarja dr. Ivan Senekovič in Milan Makar, mestni župan g. dr. Lipold, okrajni glavar iz Murske Sobote in drugi. Po sprejemu se je gospod ban delj časa razgovarjal s posameznimi predstavniki, popoldne pa sc zopet odpeljal v Ljubljano.
Iti In n nn
po Din 4“— meter
Trpinov bazar
Uprava Narodnega gledališča v Mari-iioru, g. Julij Guštin, lastnik »Grajskega kina« in g. Gjuro Valjak, lastnih kina Union« v Mariboru, so na prošnjo odbora za počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja ALksandra I. Zedinite'.ja v Mariboru hvalevredno pristali na to, da v času od 31. marca do vštevši 7. aprila t. 1. njihove blagajne prilagajo vsaki prodani vstopnici talon (listek) za l Din v korist fonda za postavitev spomenika bla-gopokojneinu kralju Zedinitelju. Mariborski spomeniški odbor apelira na vso našo javnost, da v navedenem času v čim-večjem številu poseča predstave, da bodo za posameznika pač neopazni dinarski prispevki dosegli čim častnejšo skupno vsoto in s tem čimvečjo podporo pietetni in nacionalno važni spominski akciji.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-genschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsak dan jem izpiranju prebavnega kanala.
Vzgojitelj našega kralja. Kraljevo r.a-mestnišvo je imenovalo za vzgojitelja našega mladostnega kralja Nj. Vel. Petra II. senatorja Jeremijo Živanoviča. Živanovič je eden najodličnejših pedagogov, ki uživa velik sloves tudi v mednarodnih vrhovnih krogih.
Ban dr. Dinko Puc v Mariboru. Danes dopoldne je prispel v Maribor ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc. V. pro-
detelj in lucerne, ker je to njim samim in pa celokupnosti v korist. Čistilna naprava je na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vr-banova ul! 33, kjer se lahko čisti seme od 7. ure zjutraj do 2.(14.) popoldne.
Iz profesorske službe. Bivši narodni poslanec prof. g. dr. Ljudevit Pivko je bil reaktiviran in imenovan za profesorja na tukajšnji klasični gimnaziji. Po potrebi službe pa je dodeljen kot profesor tukajšnji realni gimnaziji.
Upokojitev v davčni službi. Upokojena sta bivši davčni kontrolor pri davčni upravi za Maribor okolico Maks Mer-čun in višji davčni kontrolor pri davčni upravi za mesto Maribor Franc Donaj.
Nov grob. V cvetu mladosti je včeraj preminila dijakinja Milica Koblerjeva. Pokopali jo bodo v soboto ob 16. uri na mest nem pokopahšču na Pobrežju. Bodi ji ohranjen trajen in lep spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Zugmayer In Gruber, tvornica bakra in medi v Slovenski Bistrici je poklonila Din
10.000	odboru za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Mariboru. Spomeniški odbor se tvrdki za velikodušni dar javno zahvaljuje z željo in pričakovanjem da se bodo tudi druga industrijska pod-jetja sorazmerno enako častno odzvala njegovemu apelu.
Dražba občinskih lovišč. V občinski pisarni v Slov. Bistrici bodo 15. aprila zdražbana občinska lovišča: občin Slov. Bistrica mesta, Slov. Bistrica okolica, Šmartno na Pohorju, Polskava in Pragersko. Dne 16. aprila pa bo v občinski pisarni v Poljčanah dražba lovišč občin Makole in Poljčane. V primeru, da bi prva dražba ne uspela, bo ponovna dražba 8 dni pozneje na istem kraju in ob isti uri z morebitnim pridržkom zmanjšanja izklicne cene.
Očiščenje semen detelje in lucerne od predenice in plevela je pri umnem gospo darstvu dolžnost vsakega kmetovalca. Da je rabiti le čisto seme je na dlani, ker s tem zboljšujemo vrednost krme same; nadalje pa lahko pridobivamo iz čistih kultur tudi čisto seme, in navsezadnje se pa plevela čista krma lažje in boljše vnovči, kar je posebno važno v pogledu racionelnega gospodarstva. Zato bi bi'o prav, da bi si kmetovalci očistili pred sejanjem tudi najpianjšo količino semena
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaiba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Velika	Svengali	IS!
četrtek Svengali! S! kavarna
Proga Št. Janž—Sevnica zagotovljena. V najkrajšem času bodo pričeli graditi železniško progo med Sevnico in Št. Janžem. Razpis licitacije za gradnjo bo izšel v S dneh in se bo delo brez •odlašanja oddalo. Gradnja amenjene proge bo pričetek zveze Slovenije z morjem.
Občni zbor mariborske podružnice SPD. Sinoči je bil v lovski sobi pri »Orlu« 16. redni občni zbor mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva. Zborovanje naših planincev je bilo izredno dobro obiskano. O poteku občnega zbora in o raznih sklepih, ki bodo mnogo koristili razvoju našega planinstva, bomo še, obširneje poročali.
Gospodarske konference ne bo. Predvčerajšnjim smo poročali, da bo v aprilu v Mariboru važna gospodarska konferenca, ki sc je bodo udeležili predvsem producenti sadja in trgovci s sadjem ter zastopniki »Prižr.da«. Združenje eksporter-jev v Mariboru pa nam sporoča, da najavljene konference ne bo.
Narodno giedalisce
REPERTOAR.
Četrtek, 28. marca ob 20. uri: »Hoffman-nove pripovedke • Premiera. Red D-Petek, 29. marca: Zaprto.
Sobota, 30. marca ob 20, uri: »Hoffman-nove pripovedke«. Red B.
Nedelja, 31. marca ob 15. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene. Qb 20, uri: »Blodni ognji«. Red D.
KINO
GRAJSKI KINO mmmmmummmrm
Od danes dalje sijajna veseloigra
"MOJA LJUBA MALA, NEUMNA MAMICA"
Herman Thimig, Luise Ulrich, Teo Linge Ija se „PAGAN1NI“.
Pripravlja
Kino Union. Danes dvojni spored »Pat & Patachon« in »Sili-Miki«.
Is! in vsakega
je moderna fotografija. Novo urejeni
Foto Škorjanc
Gregorčičeva ulica 20
vam izpolni to željo
Specialist za posnetke otrok!
Stjepau Bakovič v Mariboru. Izvedeli smo, da bo priredi1 ob letošnji Veliki noči v Mariboru razstavo svojih slik znani generist in folklorist Stjepan Bakovič iz Splita.
Kmečka pesem. Namen nastopa obmejnih pevcev in pevk. ki bo v soboto, 30. t. in. ob 20. uri v dvorani gostilne Grmek nasproti delavnice državnih železnic, je poživljenje narodnega gibanja na naši severni meji. Peli bodo fantje in dekleta, vsa nacionalna javnost iz Studencev in Maribora pa jih naj pride poslušat v čim večjem številu.
Vsakdo se bo še dobro spominjal s kakšnim zadoščenjem je bil sprejet prvi zvočni film v Mariboru. Bil je to film »Atlantic«. Ta se bo predvajal 30. tm. ob 14. uri in 31. trn. ob 11. uri v Grajskem kinu, in kaže razkošje velike ladje, življenje na njej, a končno tudi katastrofo, ki je cel svet pretresla. Predvaja ga na svojih matinejah ZKD.
Jubilejno slavje. Dne 2. junija t. 1. obhaja Olepševalno društvo za magdalen-sko predmestje lOletnico, odkar je prešlo v slovenske roke. Zaradi tega se naprošajo narodna in kulturna društva, da ta dan ne prirejajo konkurenčnih prireditev. Podrobnosti sledijo.
Ob petkih in Svetkih lahko pripravljaš »Jajnine«. Primerne so k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s sesekljanimi ostanki pečenke, klobase, s salato, fižolom, ali kot vloga v postno in mesno juho. Jaininc požlahtijo vsako jed!
Ratajev »Kvadratura kroga«. To bo naslednja dramska novost, ki jo pripravlja režiser inž. arh. B. Stupica in ki bo njena premiera v teku prihodnjega tedna. »Kvadratura kroga« ic ena najboljših veseloiger novejše sovjetske literature ter je /. velikim uspehom obšla že skoro vse velike evropske odre. Za Maribor bo posebna zanimivost, ker je to prvo delo sov jetskega pisatelja na mariborskem odru.	i
Sodelujejo Kraljeva, Severjeva. Skrbinšek, Stupica, Gorinšek, Nakrst in drugi.
Drama pripravlja v režiji Milana Košiča krstno predstavo Cerkvenikove efektne vojne zgodbe »Kdo je kriv?« V glavnih ulogah Starčeva in Furijan.
Abonentje reda D dobe v nedeljo zvečer Šorlijevo dramo »Blodni ognji«. Taka razvrstitev repertoarja je potrebna, ker abonentje zaradi pusta in bolezni v ansam blu ta mesec niso mogli dobiti odgovarja jočega števila predstav. Kdor izmed p. t. abonentov te predstave v nedeljo zvečer ne želi, naj to javi pri gled. blagajni, ki mu bo predstavo nadoknadila ob drugi priliki.
Starešinsko društvo jugoslovanskega akademskega društva »Triglav« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo 7. IV. 1935 ob /410. uri dopoldne v II-nadstropju hotela »Orel« v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. čitanie zapisnika predidočega občnega zbora: 2. poročila funkcionarjev; 3. volitve odbora in poverjenikov; 4. proslava 601etnice »Triglava«, 5. slučajnosti. Odbor.
Radio Ljubljana. Spored za petek, 29-t. m. Ob 11: šolska ura; 12: plošče: 12.50: poročila; 13; čas, plošče; 18: Kulturno življenje starih narodov, predavanje; 18.20: radio orkester; 18.40: literarna ura; 19: radio orkester:	19.20:
čas, jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos koncerta; 21.40: čas, poročila; 22: citre: 22.30: plošče.
Napad. Ko se je sinoči vračal proti domu 4S-letni delavec France Štern, ga je napadel neki posestniški sin in ga hudo poškodoval s kolom na glavi in na levi roki. Štern je mora' iskati zdravniške pomoči v bolnišnici.
Grd pohotnež. Orožniki.iz Ruš;so prijavili mariborskemu sodišču nekega 27-letnega hlapca Avgusta H., ker sc je hudo pregrešil zoper moralo. Ljudje so ga namreč zasačili v nekem skednju z neko 13-letno deklico.
Dve nezgodi. Na Smolniku je ugriznil 591etno posestnico Pavlino Glaserjevo pes v levo nogo tako močno, da je morala iskati zdravniške nege v mariborski bolnišnici. Tja so pripeljali tudi 37letnega posestnika Franca Keršelija iz Turnišča, ki sc je pri delu nevarno poškodoval.
Ogenj. V gospodarskem poslopju posestnika Avgusta Doriča v Spodnji Polskavi je izbruhnil ogenj, ki je uničil poslopje do tal in povzročil posestniku nad
40.000	Din škode. Kako je ogenj nastal,-še ni dognano.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.8 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3 stopinje L nad ničlo; barometer je kazal pri ^stopinjah 744.6, reduciran na ničlo pa 74. J, relativna vlaga 65; vreme je tiho in )as>10’ vremenska napoved ne napoveduje bistvo, nih sprememb.
7 M a r i b' o
r u. dne 28. lil. 1935.
asju i rašncfflani
Mariborski »V e c e r n i k« Jutra.
aroiHBBBKSB8B5ggBMMBl
Stran 3.
Široki pogledi
MISLI OB GOVORU PRO SVETNEGA MINISTRA.
»Ne bi bilo večje napake, kakor kulturne potrebe v škodo prosvete žrtvovati trenutnim težkočam. Napak bi bilo gledati na prosveto kot na stvar, za katero so potrebne samo žrtve in ki bi bilo tudi brez nje mogoče izhajati. Uprav obupno je, kaj vse se iznaša v javnosti nesmiselnega in kakšne redukcije se zahtevajo v prosveti. Pa še tisto, kar naj osta-11 e ali kar mislijo, da bi moralo ostati, merijo z merili materialne vrednosti za socialne in gospodarske potrebe. Tako smo prišli do čudne psihoze, da književnost in drugo prosvetno delo cenijo samo kot vir za življenje tistih, ki se z uiim ukvarjajo. N. pr. gledališče »prenašamo«, češ, da bi brez njega ostal en cel stan brez kruha. V resnici pa gre za izredni pomen vseh teli kulturnih tvorb, ki pomenijo pravi napredek i države i naroda, kajti brez njih bi padli daleč na-2aj,«
»Ni mogoče več čakati, da dobe siromašni kraji svoje šole šele tedaj, kadar si jih bodo mogli sami zgraditi.«
»Zato lahko z veseljem razglasim, da bo prosvetno ministrstvo v kratkem dalo učiteljem, mladim ljudem, kruha, da bo začelo graditi šole, v katerih bodo služili domovini in kjer bodo našli cilj in temelje svojega lastnega življenja.«
»Zato bo kraljevska vlada v interesu učiteljskega stanu samega delala za ohranitev čudovite slike rodoljubnega učitelja, ki je že od nekdaj ponos našega javnega in kulturnega življenja in naše Politične zgodovine.«
»Vlada bo imela pred očmi tudi najnujnejše gospodarske in socialne intere se v globokem prepričanju, da izenačenje učnega sistema, zlasti v osnovnih šolah in vdano delo učiteljev dovedeta do edin stva duhov, ki se mora naglo pokazati v vsem našem javnem življenju.«
»Srednja šola je usodnega pomena za formiranje volje naroda, v njej se ustvar jajo bodoči voditelji naroda.«
-»Samo nacionalno prekaljeni učitelji in profesorji lahko popolnoma zagotove na-cionaltto-vzgojni značaj srednje šole.«
»Šole niso za to, najmanj pa srednje, da bi pomenile samo pripravo za vstop v državno s'užbo, temveč jim je naloga, da ustvarijo izobražene ljudi, sposobne ža vsako delo na vsakem polju.«
»Treba narodni prosveti posvetiti tudi zunaj šole največjo pozornost. Tu se odpira široko polje za obilnejše delo, slasti za prosvetljevanje našega kmeta. 7c leta in leta se dela na tem polju, toda ^e mnogo je treba storiti, da se razvijejo njegove osebne in družabne vrline, da bo s svojim imetjem, v katerem moramo zmerom gledati del narodnega imetja, mogel napredneje ravnati in tako znatno olajšati ureditev vseh tistih gospodarskih Problemov, ki jih on sam najtežje občuti.
Tudi v političnem pogledu bo treba pro-svetiti naš narod, da bo manj izpostavljen zapeljujočim in sleparskim geslom; Potem bo odprta pot pravi demokraciji.
Naposled mora sistem dela za narod-Uo prosvetljevanje priti narodu v zavest, ker bi vsi bili zedinjeni v preprosti in naivni resnici, da državna skupnost kot !,ajvišja zadruga mora zagotoviti vsakomur pošteno delo na vsakem polju, da bo živel življenje kulturnega človeka.
Tako tudi vsi gospodarski, politični in Nacionalni problemi zahtevajo obnovo 'brodite prosvete.«
To so markantni odlomki iz govora, ki jc imel v soboto zvečer na radiu g. 'Minister prosvete Stevan Čirič. Sam po huklicu profesor, je že v bivši narodni skupščini v raznih razpravah o gospodar sk>h, finančnih, prometnih, političnih, sojinih in drugih vprašanjih pokazal mo-, j;a širokega obzorja in širokih pogledov.
J- Jevtič je nedvomno imel srečno ro-*°, ko je postavil na mesto ministra prosvete prav tega moža, ki je pri vsakem Svojem nastopu tekom zadnjih let kot Narodni poslanec pokazal, da je globoko Prežet velike ljubezni do domovine in da Vf>e svoje dejanje in nehanje usmerja prvenstveno iz vidika te velike ljubezni do ^'ojega naroda. Pokazal je pa tudi, da se N° oklepa ozkosrčno doktrinarnosti in tradicij, ampak da s širokim pogledom
modernega človeka zre v svet in na vse probleme sedanjosti, zlasti na vse one, ki stoje v ospredju našega narodnega življenja.
To je pokazal ponovno njegov veliki sobotni govor, s katerim je zopet dokumentiral, svoje široke in vendar jasne poglede na našo prosveto in na vse njene male in velike probleme. Imeli srno prosvetne ministre, ki so svoje delovanje osredotočali na razvrščanje učnih moči po strankarsko-političnih vidikih in ki so znali brez milosti preganjati strankarsko neljube jim podrejene nameščence. Imeli smo prosvetne ministre, ki so samo mehanično vršili svoje posle s podpisovanjem aktov, predloženih jim od gg. načelnikov, ne da bi bili imeli le malo iniciativnosti in samoniklosti v usmerjanju celokupne prosvetne politike. Imeli smo prosvetne ministre, ki so gledali celo prosvetno politiko države izključno s sta lišča državnega proračuna in potrebe njegovih redukcij — in ki so brez vsakega sistema hoteli ukinjati razne šole. Gotovo pa je, da doslej še nismo imeli prosvetnega ministra, ki bi bil imel smisel
in razumevanje za velik problem sistematskega usmerjanja prosvetnega dela
izven šol med narodom, ki je še danes vedno prepuščeno povsem neorganizirani iniciativi in akciji raznih privatnih organizacij. Vsa čast tem organizacijam in ustanovam, vsa čast raznim Zvezam kulturnih društev, srbski »Prosveti« in muslimanskemu »Gajretu«, hrvatskemu »Napredku« in kakorkoli se že imenujejo vse te razne velike in male prosvetne centrale v državi.
A kakor sem povdaril lani v razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva v narodni skupščini, to povodom velikega govora g. ministra zopet povdarjam: smatram koncentracijo vsega prosvetnega dela v državi in njega enotno sistematsko usmerjenje za nujno potrebno. Ne mislim pri tem na ukinitev katerekoli navedenih in drugih prosvetnih central, temveč njih tesnejšo kooperacijo ob sodelovanju države.
Zadnji citirani odstavek iz govora g. ministra, ki dokumentira tudi v tej smeri njegove široke poglede na probleme naše prosvete, mi daje povoda dovolj za trdno zaupanje, da bo g. minister tudi v tem pravcu inavguriral politiko obnove narodne prosvete.	v—	s-
Težave prevoznikov
vozili
z motornimi
DEPUTACIJA V BEOGRADU
Pretekli teden sc je mudila pri finančnem ministrstvu v Beogradu deputacija združenja prevoznikov v Mariboru in Ljubjani, sestoječa iz gg. Sluge, Krepka, Guština in Vehovca, da pojasni mero dajnirn težaven položaj prevoznikov z motornimi vozili in prosi odpomoči. Glav ne zahteve, ki jih je izročila deputacija g. ministru in raznim referentom, so naslednje: Uvedba globalne bencinske davščine in odprava vseh taks, kakor državne, banovinske in občinske, in to za vse kraje. Dalje odprava 15% takse po tar. postavki 101 taks. zakona, ki bi jo mogli pobirati prevozniki z motornimi vozili, ki vozijo vTinijskem prometu, ker te nove in občutne dajatve prevozniki ne bi prenesli in bi bili celo primorani obrt odložiti.
Železniški upravi priznana pravica, da soodloča pri izdaji dovolil prevoznikom z motornimi vozili, se naj ukine. Dovolila naj kot preje izdajajo prvostopna obrtna oblastva. Uredba o prometnih vozilih z dne 10. maja 1934, ki jc dejansko prohi
IN SPOMENICA
Z GLAVNIMI ZAHTEVAMI.
bitivna, se naj spremeni v smislu predlogov zbornice za TOI v Ljubljani. Odpravi naj se tudi plačevanje prispevkov za prekomerno uporabo cest. Zastopniki mariborskega in ljubljanskega združenja se pridružujejo tudi vsem predlogom, ki jih je dobro utemeljene in opredeljene stavila ministrstvu financ kakor tudi ministrstvu trgovine in industrije ljubljan ska zbornica za TOI. Spomenica se je predložila tudi ministrstvu za trgovino in industrijo.
Zastopniki mariborskega združenja so se pretečeno nedeljo udeležili letnega občnega zbora ljubljanskega združenja, kjer se je istotako obravnaval težaven položaj prevoznikov, na znanje se je vzel tudi ukrep ljubljanskega in mariborskega združenja, ki je naveza! ob priliki, ko se je deputacija mudila v Beogradu, tesne stike z združenjem prevoznikov z motornimi vozili v Beogradu, ter se je ob tej priliki tudi obravnavalo vprašanje ustanovitve Zveze združenj prevoznikov.
Naš’ fantič in dekleta
TEČAJI DRUŠTVA KMEČKIH FANTOV IN DEKLET
PESNICI.
na deželi
PRI SV. MARJETI OB
Društva kmečkih fantov in deklet se pridno gibljejo na našem podeželju. Med najagilnejšimi pa je tudi društvo pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pred tedni so pesniški fantje in dekleta priredili v Krambergerjevi gostilni sijajno uspelo prireditev šaljivimi nastopi in narodnim petjem. Pomagali pa so jim tudi učitelji in učiteljice. Kljub javni protiagitaciji. ki se je oznanjala celo s prižnice v cerkvi, je bil obisk zadovoljiv.
V času od 4. do 19. t. m. pa je društvo priredilo prikrojevalni tečaj, ki ga je vodila zvezina prikrojevalna učiteljica gdč. Danica Puglova. Tečaja se je udeležilo 12 deklet. Kako koristen je bil za naša. kmečka dekleta, je pokazala razstava ob zaključku tečaja. Tudi je društvo priredilo skupno s šolskim vodstvom predavanje o gospodinjstvu in je tokrat predavala učiteljica ga. Mešičkova iz Krčevine. Njeno temeljito poznanje dobrega gospodinjstva, ki ga je številnim poslušalcem po materinsko razložila, bo ostalo vsem trajnem spominu.
Da je društvo na pravi poti, je pokazal tudi mlekarski tečaj, ki je bil 20. t. m. pod vodstvom znanega mlekarskega strokov njaka banovinskega referenta g. Pavlice iz Ljubljane. Predavatelj je nanizal poslušalcem nešteto koristnih nasvetov, pokazal in razložil pa je tudi. kaj vse lahko napravi umna gospodinja iz mleka z majh nimi stroški v splošno korist gospodarstva. Obema predavateljema gdč. Pugl-
ovi in g. Pavlici sc društvo tudi tem potom najprisrčnejše zahvaljuje za njun trud. Izreka pa javno zahvalo obenem šolskemu upravitelju g. Vaudi, ki je dal na razpolago prostore za oba tečaja in za razstavo v šoli. Tudi naj še omenimo, da se je udeležil zaključka prikrojevalne-ga tečaja kot zastopnik zveze g. dr. Igor Rosina iz Maribora, ki je vzpodbujal fante in dekleta k vztrajnemu delu za boljšo bodočnost našega kmečkega stanu.
f dr. Fr. Rostacherju
Vašega ljubljenega profesorja in očeta ni več. Trdo in težko s opadale grude, spremljane od tisočih naših vzdihov in zaznamovane s poljubi drhtečih ust. Pokopali smo srce. Veliko in plemenito. Nam pa je, kakor da smo si nasuli kamenja, težkega in ostrega na mlade duše. Ali je res mogoče, kruto nebo? Nikdar več. Nismo ga bili vredni. O pač; prava ljubezen jc tiha, ne širokousti. Nikdar več ne bomo prislškovali trdim korakom po mračnem hodniku. Nikdar več nas ne bo očetovski učil med latinščino matematike. Nikdar več ne bo razumevajoče posluša! naših tožb in pomirjal razburjenih duhov. Nikdar vče se ne bomo od srca smejali posrečenemu humorju očeta za katedrom. Nikdar več. Vse umrlo. In na naših obrazih se črta grenka bol.
»Ko mene ne bo, vas bodo postavili v drugo luč... Drugače vas bodo učili...«
In kdo bi takrat v prešernem srcu po-
mislil, dr. je to sploh mogoče, da bo to tako kmalu res... Pač smo vedeli, da ga drži kruta bolezen za vrat, a pseveč je bilo upanja v nas, da bi mogli pomisliti na najgroznejše, ki je padlo med nas baš, ko smo peli slavospev pomladi, slavospev prebujajočemu se življenju. O solnce, čemu ne zakriješ obraza s črno ruto, čemu ne zajočeš z nami solz osirotelih otrok? A solnce sije. Hoče življenja.
Saj živimo tudi mi, ko smo zgubili vodnika, ko je umrl velik kos našega življenja. V svetišču mladih src pa je zagorela nova lučka. K Vam, nepozabni gospod pro fesor, hrepenijo naše misli, k Vam plovejo naši bolni vzdihi, čujte jih, in lažje nam bo na trnjevem pohodu v življenje.
7. a. razred klas. gitn.
Prijave k izpitom za elektro-inštalaterje
Prijave za pripustitev k izpitu jc treba nasloviti na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Prijava se mora kolkovati s kolkom za 5 Din ter priložiti za rešitev kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek za 20 Din in 10 Din. Izpitno takso v znesku 450 Din je treba poslati po pošti.
V prijavi je treba navesti točen naslov in dosedanje bivališče oz. zaposlitev kandidata, dalje ali je kandidat izpit že delal l1? ga želi Ponavljati. Vlogi je treba priložiti: 1. Kratek svojeročno napisani popis strokovne zaposlitve do izpita; 2. krstni (rojstni) list; 3. dokazila, da je kandidat:
a) dovršil tehniško srednjo šolo (elektro-strojni odsek) ali njej enako drugo šolo in po dovršeni šoli praktično dela! 5 let; ali
b) dovršil elektrostrojno delovodsko šolo na tehniški srednji šoli in potem praktično delal 5 let; ali c) se učil elektroinsta-laterske stroke in praktično delal v tej stroki 5 let; 4. spričevala o posebnem o-bisku strokovnih učnih zavodov; 5. potrdilo, da je kandidat plačal izpitno takso 350 Din (potrdilo zbornične blagajne oz. poštni odrezek).
Prijava se mora poslati Združenju pooblaščenih elektrotehnikov v Ljubljani, ki bo kandidatova usposobljenostna dokazila pregledalo, izdalo posebno izjavo glede dokazil in odpravilo nato prijave zbor nici. Združenju se morajo poslati vse prijave najkesneje do 1. aprila t. I. Izpiti se bodo vršili bržkone v dneh 15. do 18. a-prila t. 1. Kandidati, ki bodo k izpitu pri-puščeni, bodo o tem obveščeni s posebno zbornično odločbo, v kateri bo označen tudi čas in kraj izpita.
Ptuj
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju je imela 20. t. m. svoj redni (XV.) občni zbor v prostorih Narodnega doma. Zbor je otvoril in vodil predsednik zadruge, davčni uradnik g. Primc. Iz tajniškega poročila je posneti, da šteje zadruga 219 članov. Kupujočih članov je 210. Iz blagajniškega poročila rezultira, da znašajo aktiva 366.097 Din, pasiva pa 352.818 Din, tako, da znaša čisti dobiček 13.278 Din. Upravnemu odboru sc da pooblastilo, da se sme zadolžiti v zadružne namene do 240.000 Din. Iz čistega dobička se preodkaže rezervnemu fondu 30%, pokojninskemu skladu 1%, ostanek 69% pa dobrodelnemu fondu, ki vsebuje tudi posmrtninski sklad. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni in v nadzorni odbor nekateri novi člani, med temi tudi sodnik dr. Lovro Lipič, katerega izvolitev so zborovalci sprejeli z navdušenim odobravanjem.
Občni zbor je imelo preteklo nedeljo tudi Veteransko društvo v Ptuju. Iz poročila je posneti, da šteje društvo 116 članov. Dohodkov je bilo v preteklem letu 10.452 Din, izdatkov pa 2644 Din, tako da ima 7808 gotovine. Pri volitvah jc bil izvoljen za predsednika dosedanji pod-Piedsednik g. Ignac Vauda, posestnik in vrtnar v Ptuju.
Tatvina kolesa. Neznani tatovi so ukradli moško dvokolo, vredno 1000 Din iz veže kazenskega sodišča, nadalje izpred pekarije Kodela istotako . moško dvokolo, vredno 800 Din.
Lahka krepost.
Starejša gospodična (pred kipom device Orleanske): »Ta pa je lahko ostala devica. ker je iz brona...«
Alphonse Daitdef
GKffl ZEHJE
ROMAN
41
Ko sta prijezdila do kor.ca dolgega in gostega bukovega gozda, sta opazila lov sko hišo v slogu Ljudevita XV. z loki nad vrati in ogromnimi okni, pred njo pa na konjih skupino gozdarjev v modrih suknjičih s srebrnimi našivi. Zdelo se je, ko da čakajo na kočijo gospe Pompa-dour.
»To je lovski gradič,« je dejal Richard Elsi, ki se je radovedno ustavila.
Koliko ginljivih spominov je budila v njem ta stara hiša, pred katero so nekoč, ko se je pričenjal čas lova, postavili šotor, pod katerim je sedela Lydija poleg generala vsa lepa in ponosna . . . Prav tedaj so se gozdarji s spoštovanjem od-meknili, ker je prihajal neki zelo eleganten jezdec, oblečen v sivo vojaško obleko, in se obrnil naravnost proti oni diagonalni poti, po kateri sta prijezdila EI-sa in Richard.
Richard je ves začuden vztrepetal, ko je spoznal v njem generala, o katerem je mislil, da je z boleznijo prikovan na svoj naslanjač na Grosbourgu, sedaj je pa ves spremenjen jezdil mimo, čvrsto sedeč v sedlu. Jezdil je mimo, ne da bi ga bil sploh opazil, ker je gledal samo Elzo.
»Kdo je ta gospod?« je vprašala. Toda Richard ni imel več časa odgovoriti, ker prav tedaj se je izločil iz skupine drugi jezdec, mnogo mlajši od prvega, ob ečen v kroj dragonca, ter zdirjal za generalom. Te male brčice, ti črni zalizci pod vojaško čepico! Fenigan je zadušil v sebi krik iznenadenja in bolesti. Char-ley! . . . To je Charley! ... V dragonskem kroju ... A Lydija? Kje jo je pustil? Kaj je tedaj z njo? V njegovih ušesih je šumelo, zdelo se mu je. da so bukve drevoreda zrasle in se skrivile in da je Elsa čisto majhna in nekje daleč preč od njega ter mu govori nekaj, česar ne sliši in ne razume. Nato pa ga je, še preden si je mogla raztolmačiti to njegovo vrtoglavost, videla kako je bliskovito obrnil konja in kakor nor zdirjal za očetom in sinom, ki sta bila izginila že nekje tam daleč v dolgem drevoredu. Elsa ga je dohitela šele pri Chene-Prieurju, kjer se je ustavil, da vpraša nekega oglarja, ki je vozil oglje in sedel na vrhu svojega visoko naloženega voza, koder mu je glas iz višine v tem čistem zraku zvenel kakor udarjanje kladiva.
»Da, to je gotovo princ ... bil je tudi
v nedeljo z fndijancem tu na lovu . . . . Glede njegove službe pri dragoncih vas bo lahko bolj poučil sin Foucartov, onega, ki vozi na vozeh mrliče, in pa Eugen, ker služita pri istem eskadronu kakor mladi Charles VI.«
»Hvala!« je dejal Richard, bled kakor brezov lubad. Nato pa je tiho dejal sorodnici: »Vrniva se, meni ni dobro.«
Vse do gradu ni mogla izvleči iz njega niti besede, njegovo' notranje trpljenje pa ji je razodevalo dovelj neprestano brundanje »pum, pum, pum«. Elsa je pomislila: »Izgubila sem igro.« In čim se je vrnila v grad, je odšla v svojo sobo, da skrije pred drugimi svoje solze, med tem ko je odšel Richard na vrt iskat mater.
Bil je čas, ko po dnevni vročini vse počiva, ko se cvetje koplje in pije. Voda je tekla po cvetnih grozdičih, ki so jih božali zadnji žarki zahajajočega solnca, da so se, pod vsem tem kakor v neki nasladi dvigali in širili, in čim bolj se je dan nižal, tembolj se je dvigal njihov kras. ki je tako poudarjeno izražal večno nasprotje med svetlobo in barvo. Po čistem zraku so letali roji metuljev. Dan je tako ob svojem zatonu razvijal vso svojo tiho delavnost, ki je širila okoli sebe neko vedrino in blagost in samo kdaj pa kdaj je žvenket škropilnic ali pa vrtnarjev ukaz pomočnikom prekinil to tišino.
»Kaj je?« je vprašala gospa Feniga-nova, ko je videla, kako vznemirjen prihaja k njej v rastlinjak, kjer je s škarjami v rokah obrezovala vejice. Namesto da bi ji odgovoril, jo je vprašal:
»Charlexis se je torej vrnil?«
»V Melunu je. že dva meseca . . . Služi pri dragoncih ... Ti tega nisi vedel?«
»A ona? . . . Kje je ona? . . . Kaj je napravil z njo?«
»To, kar se napravi s takimi ženskami,« je odgovarjala mati, odrezujoč suho vejico. »Ko se blodnica plača, se tud’ otrese.«
Govorila je tako glasno, da so jo mogli slišati vsi vrtnarji. Richard je zaprl vrata in nadaljeval s tako trdim glasom, kakor ga njegova mati dotlej še nikoli r; slišala:
»Lydija ni bila nikaka blodnica, ampak samo žrtev tvoje tiranije, jetnica, ki beži iz ječe, kakor je pisala sama v svojem zadnjem pismu ... A mimo tega, ti nimaš pravice, da napadaš žensko, ki no^’ naše ime.«
Oči gospe Feniganove so zažarele.
»O. že davno bi ji bil moral vzeti to ime, ker bi ga ji bil lahko!«
»Da bi se bil ločil, kaj ne? ... In poročil sorodnico, ki se šopiri pri nas? Tod;1 pustiva to! Nikoli, nikoli . . .«
(Se bo nadaljevalo.)
Sokolstvo
Sokol Maribor II., Pobrežje, naznanja vsem svojim članom in članicam, da se kasira članarina vsako nedeljo dopoldan od 8. do 12. ure pri br. Renč’ju. Zdravo.
Telovadečemu članstvu Sokolskega društva Maribor Matice! Opozarjamo vse brate in sestre, ki ne bodo prišli do 8. aprila t. 1. v telovadnice in redno posečali telovadbo, da ne bodo pripuščeni k nobenemu sokolskemu zletu in nastopu v 'etu 1935. Bratje in sestre pozivamo Vas, da vsi brez izjeme posečate telovadbo, da se pripravimo za bližnje nastope in izlete! Zdravo!
Šport
Službene objave OOLNP Maribor. V
nedeljo 31. t. in. bodo naslednje tekme:
V Mariboru na igrišču SK Rapida ob 14. prvenstvena tekma SK Rapid rezerva: SK Železničar rezerva, ob 15.30 prvenstvena tekma SK Rapid I.:SK Železničar I. Službujoči odbornik g. ravn. Oš ak. V Ptuju na igrišču SK Drave prvenstvena tekma SK Drava:SK Panonija (Murska Sobota). S’užbujoči odbornik g. Vuga. V Čakovcu na igrišču SK Gradjanskega prvenstvena tekma SK Gradjanski:SK Ptuj. Službujoči odbornik g. dr. Franetovič. V Ptuju in Čakovcu odrede začetek tekem domači klubi. Opozarjajo se klubi, da nastopajo točno ob določenem času. Tajništvo.
Spremembe v OOLNP Maribor. Dolgoletni tajnik OOLNP Maribor g. Josip Fišer je svojo funkcijo odložil. Tajniške posle vodi sedaj g. R. Senica.
Razno
MOŠKE IN DEČJE OBLEKE.
punperce, Trenchcoatplašči znamke »Pirnar« je najboljša in najcenejša konfekcija, ker je domači izdelek. Zaloga Sreč ko Pihlar. Gosposka 5.	1188
SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalitete: ribe, bržolo, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. pristno dalmatinsko vino no Din 8.-— liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovž«, A. Vicel. Rotovški tre 8. 501
Prodam
Posest
HIŠO
s pekarno in gostilno
Sobo odda
Boks v Mariboru. Odkar obstojata v Mariboru dva težkoafetska kluba, se je ta panoga športa jela šele prav razvijati, ker je konkurenca med »Svobodo« in »Maratonom« zelo huda. Pri zadnjem dvoboju je uspelo Maratoncem, da so pre magali mlade Svobodaše z razliko nekaj točk. Atleti obojestransko pridno trenirajo in se v športnih krogih z napetostjo pričakuje prihodnji dvoboj omenjenih klu bov.
SK Železničar otvarja redno teniško sezono na vseh igriščih v nedeljo 31. tm. dopo.dne. Prijave se sprejmejo tega dne
dopoldne na igriščih ob Trž^ki cesti. V torek, dne 2. c^.ila se vrši v prostorih hotela »Mariborski dom« ob 8. uri zvečer sestanek vseh članov in interesentov, kjer se bodo dala vsa potrebna pojasnila popolnoma brezobvezno.
SK Svoboda:SK Maraton. V soboto 30. t. m. bo v dvorani Zadružne gospodarske banke revanžni težkoatletskj dvoboj med SK Svobodo in SK Maratonom. Oba nasprotnika bosta nastopila v najmočnejših postavah in je zato pričakovati lepega in ostrega boja za prestiž mariborskega primata.
SOBO,
sre-1 lepo meblirano, poseben vhod
dini mesta Maribora ugodno oddam takoj stalnonameščen-
prodam. Pojasnila daje Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova c. 51.	1248
NIZKE VRTNICE
holandski orjaški ribizel, ve-likoplodne vrtne jagode dobite pri Jemecu, vrtnarstvo. Maribor, Prešernova ul. 1217
MOTORNO KOLO »ARIEL«.
250 ccm, skoraj novo in v naj boljšem stanju, ugodno prodam, ali zamenjam za 500 ccm. Naslov v upravi »Veeer-nika«.   1250
KOMPOSTNO ZEMLJO
za presajevanje cvetlic dobite vsako množino pri Jemecu.1 vrtnarstvo, Maribor, Prešer-nova ulica. _____________1216
KLEMATIS,	|
modre barve, lepe močne sa- I dike oddam. Naslov v upravi Hita-    1191
PRISTEN AJDOV MED
po Din 10.— za kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska cesta 12. Telefon 2083.	1005
ZELENJADNE SADIKE I zanesljivih vrst: Salata majska kraljica, braziijanka; kar-fijola. zelje, ohrovt, kolorabe itd. Jemec, vrtnarstvo. Maribor, Prešernova ul. 1215
NOVOZIDANA ENODRUŽINSKA HIŠA
s četrt orala zemlje	v	Sp.
Kungoti, tik glavne ceste na prodaj. Vprašati v trgovini Rudi, Rošpoh 29. Cena	Din
8000.—. Polovica v gotovini, polovica na obroke.	1261
V na/em _____________
DAM V NAJEM
za nizko najemnino konjski hlev in druge večje prostore, ki so pripravni skoraj za vsako podjetje, nasproti kolodvo ra. Pojasnila daje Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51.	1247i
cu ali vpokojencu. Na željo tudi hrana. Stritarjeva ul. 5-1, 1245
Službo Hie
—1—	i	rra
DEKLE.
vajeno vseh hišnih del, kuhe in pranja želi spremeniti siuž-bo s 15. aprilom ali 1. majem. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Pridna 2430?.
1249
Službo dobi
DEKLE,
snažno in pošteno, ki zna opravljati hišna dela sprejmem. Vetrinjska i 1 -II, levo. 1246
^ £0
©
Darujte za Pomožno akcijo!
soglašajo: najboljše je
RIVIERA
terpentinovo
milo
Naša nad vse ljubljena hčerka in sestra
Milica Koblar
dijakinja
nas je danes za vedno zapustila.
Pogreb ljubljenke bo v soboto ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maribor, Gorica, Trst, dne 28. marca 1935.
Žalujoča rodbina Koblar.
»
Izdaja konzorcij »Jutra# v Ljubljani; predstavnik izdajatelj-
• '-rinik’ RA D1VOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru.
Izdelano na podlagi olivnega olja.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik