PoUntna plačana • jfolovIn! LETO X. V Ljubljani, dne f. oktobra 19:17 Štev. 40. Posamezna šfevIHča T DJfl Posamezna Itevfl-ka I Din mesečno, te se sprejema list T upravi, naročnina 4 Din, na dom in po poiti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovor« POJSEDEJCJSKI Uredništvo: Kopitarjeva nI. it. 6/III. Teleion št. 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon ttev. 2992 Državna valjarna v Zenici začne delovati Pomemben govor predsednika vlade Zenica, 3. okt. AA. Daues jo bila tu zelo slovesno otvorjona nova valjarna železa z velikimi profili. Ob 10.45 je prispel v Zenico odposlanec Nj. Vel. kralja, poveljnik druge armijske oblasti general Bogoljub llit. Hkratu se je pripeljal tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovit. Z njima so prišli še ministri dr. Spaho, dr. Bchmen, Djura Jankovič, dr. Vrbanič in drugi. Minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič je imel pozdravni govor. V svojem govoru je dejal; Leta in leta smo izvažali velike količine naše odlične železne rude v tujino. Še danes smo na žalost prisiljeni k temu, Uvažali pa smo in še zmerom uvažamo drage proizvode iz iste rude. Če vzamemo samo čas od leta 1929, ki je bil leto največje povojne prosperitete, preko let največje gospodarske depresije, v katerih sta izvoz, in uvoz padla na najnižjo stopnjo in če računamo vrednost vseh do danes uvoženih železnih in jeklenih proizvodov, dobimo rezultat, ki se ga ustrašimo. Ta valjarna za velike profile predstavlja po svoji kapaciteti in možnosti, da proizvaja raznovrstne izdelke, tako instalacijo na vsem Balkanu in bližnjem jugovzhodu. Že s tem je podana možnost, da morda že v kratkem pričnemo naš uvoz zamenjavati v najbližje sosedne države, če ne še dalje. Ta čas bo nastopil, ko 6e prično graditi moderne visoke peči, kar ie kraljevska vlada v svojem delovnem programu žc napovedala. Tedaj bo mogoče popolnoma izkoristiti vso kapaciteto in vse naprave jugoslovanske težke industrije. Ce gremo po tej določeni in edini pravilni, za državo in narod koristni |K>ti še dalje, bomo prišli do dne, ko bo vse rudno bogastvo, s katerim je priroda tako obilno obdarila našo Jugoslavijo, izkoriščeno izključno za blagostanje jugoslovanskega naroda. Z valjamo za velike profile, ki sc v njej 7. današnjim dnem pričenja delo, kakor tudi z napravami, ki se bodo v najkrajšem času tu zgradile, bomo odpravili poslednje ovire popolne avtonomne oskrbe naše diCire vojske z vsemi tehniškimi sredstvi za obrambo države. Z ustvaritvijo težke industrije tako velikega obsega si bo država pridobila ua tem področju prevladujoč položaj in s lem tudi možnost, da odločilno vpliva kakor zahtevajo obči interesi. Z enakim namenom si bo država ustvarila možnost, da po potrebi nesebično prispeva in žrtvuje za povzdigo in napredek one privatne industrije, katere delovanje je v javnem interesu in ki ima nalogo, da našega poljedelca preskrbi s čini boljšim jn čim cenejšim orodjem. Gospod predsednik kraljevske vlaile, pred 10 meseci ste na tem mestu pri položitvi temeljnega kamna za to valjamo proglasili novo gospodarsko politiko, ki jc odpravila dosedanje nazore na delavnem področju. Že do danes izvršena dela so živ dokaz popolne pravilnosti te politike. Kajti ta politika donaša ogromne koristi kraljevini Jugoslaviji, njenemu gospodarstvu in njenemu delovnemu ljudstvu. Poverili ste mi, da kot resorni minister zgradim tc naprave. .Srečen sem, da vam lahko kol vaš skromni sotrudnik sporočim, da jc vaša odredba izvršena točno v določenem času. Na banketu, ki ie bil opoldne prirejen v proslavo otvoritve nove valjarne, je govoril tudi predsednik kraljevske vlade dr. Miiau Slojadi-vooič. V svojem govoru je rekel: Govor dr. Stojadinoviča Pred letom dni smo s tega mesta v tem industrijskem centru, polnem premoga in železne rude, proklamiruli našo novo gospodarsko politiko. Danes se moremo ozreti nazaj za leto dni. Prvo delo te politike stoji tu pred nami kol dovršeni čin. Tn delu ui majhno, uiti običajno, nego poslednja beseda modeme tehnike. Tisoči in tisoči ljudi bodo enako kakor danes leto iu dni z vseli strani prihajali, du vidijo in se divijo tej dovršenosti človeškega ustvarjanja. Mnogi izmed vas. ki vas danes vidim, sn sodelovali tudi preteklo Iclo pri položitvi temeljnega kamna, toda zdi se mi. da moremo danes med nami iskreno priznati, da je hibi malo število onih, ki so verjeli, da ho tako veliko delo v tako kratkem roku dovršeno. Zato smatram za svojo prijetno dolžnost, da se vsem sodelavcem pri lem velikem delu zahvalim, vsem brez razlike do ministra za gozdove in rudnike pa do najnižjega njegovega sodelavcu, od podjetnika pa do zadnjega težaka, ki so sodelovali pri gradnji nove dela\ niče. Ono. kar nas mora vse radovati, je. du se tovarne in delavnice podobne tej v Zenici, v zadnjih mesecih grade po »sej naši državi. 1'a ne samo tovarne, nego grade se tudi ceste iu želez-nice, grade se vodovodi in vodnjaki. Mi »mu priče gospodarskemu razvoju, ki ga naša država dn sedaj šo ui doživela. Bilanca naše izvozne trgovine je bila samo v prvih osem mesecih tega leta aktivna za 600 milijonov dinarjev. Državni dohodki so bili samo v pr- vih štirih mesecih tekočega proračunskega leta za 500 milijonov večji, kakor v istih Mirih mesecih preteklega leta. Kredit države se je toliko dvignil, da je mogel finančni minister v naši državi emitirati državne bone za 1 milijardo din, zlate in devizne rezerve Narodne banke so se povečale za pol drugo milijardo din. Hranilne vloge privatnih vlagateljev so se dvignile za celo milijardo din v enem samem letu. Dodatek k vsemu temu šc raz dolžitev kmetov, povišanje cen kmečkim pridelkom pa boste lako dobiti vtis, kako velik napredek jc bil dosežen v zadnjem času na gospodarskem področju. Spričo takega gospodarskega blagostanja se ni čuditi, da so se vršila tako grandioziia dela, k,"kor je naša železarna v Zeuici. Točno jc, da bo i služila za bazo napredka našega narodnega gospo-! darstva, kakor je točno tudi to-, da bo koristna tudi naši nadi, naši narodni vojski, nc da bi napadala in zahtevala tuje, nego da bi sc branila, čc bo kdaj to potrebno. Politično obzorje okrog naših mej sc jc v poslednjem letu k sreči znatno razvedrilo. Po skic nitvi sporazuma z našimi zapadnimi sosedi jc pričakovati sporazum tudi z našimi severnimi sosedi. Tako smo uničili in odpravili bedo in ležavc naroda in s sosedi zaključili pogodbe, s katerimi smo naiemu dobremu narodu omogočili, da se — i brez skrbi nasproti zunanjemu svetu — posveti gospodarskemu, socialncmu in kulturnemu napred-' ku v okviru meja svoje velike in nedeljive države kraljevine Jugoslavije. Na banketu jc govoril ludi nemški poslanik von H c c r e n. ^Hece vojske Veliki admiral Orlov odžagan Varšava, 3. okt. TG. Iz Moskve poročajo, da je bil za pomočnika vojnemu komisarju Vnroši-lovu postavljen dosedanji armadni komisar II. razreda S iii i r n o v. Peter Aleksandrovič Sinirnov je v vrhovnem štabu rdeče armade popolnoma nova osebnost in je prišel na tako visoko mesto, ker je bila med tem iz. rdeče vojske odstranjena skupina okrog ustreljenega maršala Tuhačevskega. Kajti isli dan, ko so bili maršal Tuhačevski, general Jakir in drugi ustreljeni, je bil Smirnov že imenovan za šefa političnega oddelka v vojnem ministrstvu, lorej na mestu Gamarnika, ki so ga prisilili, da je »napravil samomor«:, kakor tc reči v sovjetski Rusiji imenujejo. Do takrat je bil Smirnov politični šef ljeningrajskega armadnega poveljstva in jc torej služil pod sedanjim šefom vseruskega generalnega štaba generalom Šapošnikovim, ki je takrat poveljeval ljeningrajski armadi. Skoraj istočasno, ko je bilo objavljeno poročilo o tej važni spremembi v vojnem ministrstvu je uradni list tudi objavil, da je bil odstavljen veliki admiral Orlov, vrhovni poveljnik rdečega Japonska ofenziva na jugu, kitajska pa na severu Peiping, 3. oktobra. AA. Havas: Japonska vojska, ki prodira na fronti Tjencin-Pukev, je prispela v Soanjuan na meji Hopeja in Šantunga. Kitajci so sc morali pred njimi naglo umikati. Vse kaže, da bo danes padel Tehčev. Japonska letala so mesto že bombardirala. Peiping, 3. oktobra. AA. Japonska ofenziva v smeri proti Tajuanu se naglo razvija, tako da se kitajske čete ne morejo niti koncentrirati in pripraviti se za odpor. Zaradi tega ni izključeno, da se bodo Kitajci umaknili vse do Rumene reke, ki je Japonci nedvomno ne bodo poskusili prekoračiti, ker bi se na tak način lahko izpostavili nevarnosti hudega poraza. Nanking, 3. oktobra. AA. Po kitajskih telefonskih poročilih je kitajska vojska v severnih pokrajinah prešla v protiofenzivo. Predvsem bodo skušali v severnem delu pokrajine Šansi pognati Japonce nazaj na drugo stran kitajskega zidu. Pri Juapingu, ki leži 110 kilometrov severno od Ta-juana, se je razvila huda borba. Na japonski strani sodelujejo tudi mongolske in mandžurske edinicc. Šangaj, 3. oktobra. AA. Kitajska vojska fe prešla pri Kvanpingu, ki leži 120 kilometrov južno od Tajuana, v ofenzivo, da bi pregnala Japonce na drugo stran velikega kitajskega zidu, Šangajski župan je snoči demantiral vesti, po katerih bi sc morala že v bližnjih dneh vršiti posebna kitajsko-japonska konferenca za sklenitev miru. šangaj, 3. okt. b. Šesti dan strahovite japonske pomorsko, kopne in zračne ofenzive na raznih sektorjih bojišča jc končal brez vseli uspehov. Kljub krvavim napadom in proti napadom na sektorjih Capeja, Lotiena in Liuhonga trdijo Kitajci, da so njihove prve linije ostale nedotaknjene. Strahovito japonsko zračno bombardiranjo šungaj-skili predmestij jc celo bloke hiš spremenilo v razvaline. Japonske vojne ladje so šc nadalje obstreljevale levo obalo reke. Vse japonsko priza devanje, da si osvojijo severno železniško postajo, jc ostalo brez uspeha, ker dobivajo Kitajci ir, ozadja neprestana močna ojačenja. — Iz notranjosti severne Kitajske se poroča, da se jc Japoncem posrečilo zavzeti mnogo mest in krajev strateške važnosti, vendar sc Japonci nc morejo pohvaliti, da bi bili gospodarji teh mest, ker imajo nepre-stano veliko posla z močnimi kitajskimi četami, ki vodijo četuiško vojno. Priznavajo, da je polovica Tjencina poplavljena, danes pa preti poplava vsega mesta, ker so kitajske čete spremenili tok reke proti mestu samemu. Newyork, 3. okt. b. »Nevv Herald Tribune« objavlja članek, v katerem navaja, da sc po vsej državi že opaža močan bojkot proti japonskemu blagu. Trdijo, da sc to občuti posebno v detajlnih trgovinah, v katerih nihče več no kupuje niti najmanjšega japonskega proizvoda. Japonski list svetuje mirovna pogajania Tokio, 3. oktobra. AA. Havas: List »Nijaks« smatra, da jc treba pripraviti mirovna pogajanja, kakor hitro dosežejo japonske čete pri Šangaju odločilno zmago. List se boji, da bodo izjave ministrskega predsednika Kanoe in zunanjega ministra Hirote, češ da se »Japonska bori sedaj samo za kitajsko prijateljstvo, ne pa za kitajsko ozemlje-, oropale Japonsko sadov njene zmage. List pristavlja. da bi kazalo že sedaj preprečiti novo bodočo vojno med Japonsko in Kitajsko na ta način, da Japonska zasede nekaj kitajskega ozemlja. Dejansko bi smela Japonska na podlagi svojega prijateljstva s Kitajsko zahtevati, naj ji Kitajska plača reparacije in vrne izdatke, ki že 6edaj znašajo 2 in po! milijarde jenor. brodovja sovjetske Itusije. O njegovi odstavitvi so že dalj časa govorili. Znano je, ila je bil tik pred odhodom sovjetske delegacije na slovesnosti angleškega kralja imenovan za predstavniku Rusije namesto maršala Tuhačevskega, ki je mesto v liondon romal v ječo in kmalu nalo na morišče. Takrat je Orlov vžival še zaupanje. Sedaj je prišla vrsta tudi na njega. Krožila so poročila tudi o poveljniku rdečega brodovja na Daljnem vzhodu admiralu Viktorovu, da bo odstavljen. Sedaj se je izkazalo, da so t" vesli neresnične in da je bil odstavljen veliki admiral Orlov, na njegovo mesto kot vrhovni jioveljnik vsega sovjetskega brodovja pa je bil imenovan jirav listi admiral V i U -to rov. Brodovni praporščak prvega razreda, kakor imenujejo v sovjetski Rusiji najvišji častniški čin v vojnem brodovju in kar odgovarja činu velikega admirala (ali maršala v vojski), pri pada lisli danes že silno redki skupini sovjetskih vojakov, ki so služili še v stari carski armadi ali mornarici. Veliki admiral Orlov je bil vrhovni poveljnik sovjetskega brodovja od 1. 1020 naprej in je izključno njegova zasluga, da je sovjetsko vojno brodovje lako opremil in tako pomnožil, du je upoštevan činitelj na vs 'b svetovnih morjih. O vzroku njegove odstavitve ni nič znanega in bo la zadeva brez dvoma ostala nerazrešljiva tajnost. Tudi o bodoči usodi admirala Orlovo ni znano ničesar. Ali bo sledil maršalu Tiihačcvskeiiiu. ali pa ga bodo prisilili, da napravi samomor . Stalinova Rusija se zavija vedno bolj v strašno lajno krvi. Anglija prepelje hujjskaioče arabske voditelje na otoke v Indijskem morju Jeruzalem, 3. okt. TU Angleška vlada je arabske voditelje, ki jih je zadnje dni zaprla, spravila na bojno križarko -Sussex-, ki je davi zapustila palestinsko pristanišče llajfo. Na krovu je imela štiri arabske voditelje. Aretirani in odstavljeni veliki mufti (verski jioglavar palestinskih Arabcev) ni bil med njimi. On je zaprt v Omarjevi mošeji in čaka na nadaljnje ukrepe angleškega palestinskega komisarja. Med odpe-Ijanimi voditelji se nahaja jeruzalemski župan liusein Kalidi, tajnik vrhovnega arabskega odbora Fuad Kffendi Saba, blagajnik tega odbora Alimet Hilmi jiaša in ravnatelj Arabske banke v Hajff. Po štirih urah se je križarka v:Sussex vrnila nazaj v pristanišče, iz česar sklepajo, da je aretirane voditelje na visokem morju oddala neki drugi ladji, da jili odpelje na Sejšelske otoke, ki ležijo v Indijskem morju, kjer bodo internirani. Angležem pa se je posrečilo uteči jired-sedniku arabske stranke Jninnlu llusoinu, sorodniku jeruzalemskega župana. Angleško orožništvo je danes zaprlo še nekatere vodilne arabske može. Vojaštvo je zasedlo vse vojaško važne posto-jnnke v mestu in |>o vsej deželi. Povsod vlada mir. Prebivalstvo je pod vtisom odločnih ukrepov angleškega komisarja, ki hoče napraviti konec neprestanim nemirom. Za jeruzalemskega župana bo imenovan neki Anglež, ki že dolgo časa prebiva v Palestini, Bolezen nadškofa Bauerja /ogrel>, 3. okt. b. V zadnjem času so se |ioka-zuli |iri prevzv. nadškofu g. dr. Bauerju simptomi slabšanja srca. Pred 0 dnevi so nastopile težave na pljučih s temperaturo 30". Sledeče dni se je stanje popravilo, danes okoli poldneva pa je nenadoma zopet nastopila slabost srca. Dan Križarjev v Zagrebu t.000 društev, 411.000 članov Ziit/rrh, 3. okt. b. Križarska mladina v Zagrebu je ludi letos priredila svoj križarski dan, ki je posvečen spominu blagopokojnega dr. Ivana Merca. Današnji križarski dan se je začel s službo božjo v stolnici, ki jo je opravil nadškof koadju-tor dr. Slepinac. Po službi božji se je razvil velik sprevod nad 2000 križarjev v vzornem redu po glavnih zagrebških ulicah proti prostorom zagrebškega velesejina. Tam je bila ob ti proslava križarske mladine, nato pa je gospa prof. Slanko-viči va predavala Z llogom in :n llogu . Nato so razna križarska društva izvajala različne prizore. Igrala je ludi križarska godba. Na koncu je Ivan 1'rotulipac govoril o Nini mladini in o božji Hrvatski . Popoldnu ob I se je na zagrebškem velesejmu začela smotra, ki je pokazala vse, s čimer se križarji bavi jo Na današnjih slovesnostih se je videlo, da so te organizacije razvile svoje delo v delavskih, dijaških in kmetskih krogih. Videti je bilo lil nogo kinetske mladine v narodnih nošah. V tem letu sn se križarske organizacije znatno |iovečale, ker imajo sedaj okoli IIOII društev z. več kol -tl.OIHI člani, ki marljivo delajo in so imeli v tekočem letu nad 20.000 sestankov. Mladina JRZ Belgrad. 3. okt. m. <>b navzočnosti ministra za telesno vzgojo narodu g. dr. Rogiča je bila danes seja glavnega odboru mladinskih organizucij JRZ, ki so se je udeležili tudi predsedniki vseh banovinskih mladinskih organizacij JRZ. Iz. Slovenije je prisostvoval s"ii g. Rudolf Sinersii. V glavnem odboru pa je nadalje od Slovencev Se ilr. Bojau i'irr. Šef oddelka cenlralnega lligijonskega zavoda. Dnevni red današnje seje glavnega odboru mladinske organizacije JRZ je bil |ircdvsem |m>-svečeti pripravam za bližini kongres mladinskih organizacij .IRZ, ki bo 21. t. m. v Belgradu in ki bo lepa manifestacija mladine, organizirane v JRZ, Na kongresu bo govoril tudi predsednik glavnega odbora JRZ dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister. Belgrajske vesti Belgrad, 3. okt. in. Danes jc minilo 10 |c|, odkar je bila na zavzemanje slovenskih škofov vpeljana redna slovenska služba božja oh nedeljah iu ! jiraznikih za belgrajske Slovence. To važno obletnico so belgrajski slovenski katoličani danes slovesno praznovali v cerkvi Kristusu Kralja. Ob pol ti zjutraj je imel v lej cerkvi krasen cerkveni govor g. Tomaž 1'hign, ki je danes pred desetimi leti prišel pastirovat. Nato so zapeli zahvalno pesem -Tebe Boga hvalimo . Belgrad, 3. okt. m Danes jc bil v Novem Sadu prvi kongres Zveze sladkovodnih ribnrskih zadrug. Na kongres je prišlo jirecej zastopnikov sladkovodnih riharskih zadrug iz. vse države. Na kongresu je več govornikov jiovdarjulo, da bo novi zakon o sladkovodnem ribarslvu, ki sla ga že sprejela Narodna skupščina in senat omogočil še večji razvoj sladkovodnega ribarstva v naši državi. Belgrad. 3. okl. tn. 17. in 18. t. in. bo v Belgradu kongres jugoslovanskih in češkoslovaških ortopedskih društev Dr. Kallus zopet čsl. finančni minister Praga, 3. okt. TG. Predsednik republike je podpisal ukaz, ua podlagi katerega je za finančnega ministra imenovan bivši finančni minister dr. Knlfus. Nesporazum, ki je pred meseci zavladal med njim in ostalimi člani vlade in je do-vedel do Kalfusovega odstopa, je očividno poravnan in odslo|)ivši minister se vrača na svoje nekdanje mesto, ki ga je s toliko strokovno sposobnostjo vodil v korist češkoslovaške države. Novi finančni minister ima nalogo izdelati nekak velik okvirni proračun za daljšo dobo let ter za odplačevanje državnih dolgov ustanoviti posebno amortizacijsko blagajno, ki jo bo denarno podprla država. Po španskih bojiščih Salamanca, 3. oktobra. AA. V nacionalističnem komiteju so vojaške operacije na asturski fronti v jioslednjih dneh zaslale zaradi velikih nalivov. Na vzhodnem odcepu tc fronte jc bilo včeraj nekaj manjših prask. Na leonskem odseku severne fronte so nacionalistične čele zavzele nekaj republikanskih [*>-stojank, tako da sedaj kontrolirajo ves gorski predel Sierra la Rome. Na aragonski fronti so republikanci v pretekli noči napadli nacionalistične postojanke pri Ornasa Sinanigi in pri Caldiarenasu. a so bili odbiti. Valencija, 3. oktobra. AA. Po republikanskem komunikeju so nacionalisti na vzhodnem odseku severne fronte zavzeli Fcnalpejado, Sierro Trieno in Koto 408. Republikanci so takoj nato prešli v protinapad in si sjiet osvojili poslednjo postojanko. 1'ri Onisu so bili odbiti vsi nacionalistični napadi. Na odseku Villa Franca dc Častilo na teruelski fronti sta bila odbita dva nacionalistična napada. Tudi na ccnlralni fronti jočju Golice, kjer so v poletju pogrnjeno vse terase 7. milijoni narcis, je glavna Bratovskn skladnim iz Ljubljane kupila krasno planinsko posestvo z namenom, dn ga preuredi v moderno okrevališče za svoje članstvo. Že lotos so uredili nekaj prostorov kot provizorij v ta namen, vendar so bili zelo malo izrabljeni. Ko je danes glavna Brntovska skladnim v Ljubljani sklicala na posestvu sestanek delegatov vseli bratovskib skladnic in njihovih zdravnikov, da vidijo nadvse ugodno zdraviliško lego posestva, se delegati kar niso mogli načuditi, kako je mogoče, dn v tem morju planinskega sonca in zraka, da v tem raju miru in planinskih lepot ni nobenih rekonvales-centov, ko je vendar toliko članov bratovskib skladnic, ki so takšnega zdravljenja potrebni. Se-stanek je bil sklican z namenom, da se vse bru-tovske skladnice v Sloveniji spoznajo s krajem in da se pomenijo o končni zgraditvi okrevališča. Odziv povabila glavne Bratovske skladnice je bil kar zadovoljiv. Današnjega sestanka ua posestvu SO je udeležilo okrog <10 delegatov in zdravnikov bralovskih skladnic i/. Trbovelj, l(aj-henburga, Hrastnika, Luškega, Jesenic, Celja, Zagorja, Štor, Kočevja, Guštanja. Velenja, Mežice in Ljubljane. Sestanka so se dalje udeležili predsednik glavnega odboru glavne lira lovske skladnice v Ljubljani ravnatelj liihard Skubic podpredsednik glavnega odbora Murn, ravnatelj blagajne glavne Bratovske skladnice Lojze Dular, šef-ztlravnik BS dr. Cizelj in član glavnega odbora ter predsednik jeseniške Bratovske skladnice dr. Obersnel. Sestanku je prisostvoval tudi rudarski glavar v Ljubljani ing. Močnik. Ko so delegati iu drugi udeleženci prišli na posestvo, ki leži 1050 metrov visoko nad morjem in jo vendar le deset minut oddaljen od lepo avtomobilske ceste, jih jo pozdravil dr. Obersnel. V kratkih besedah je očitni na licu mesta namen sestanka, ki obstoja v tem, da se vso bratovske skladnice spoznajo s krajem, kjer ho slalo moderno okrevališče za čluno bralovskih skladnic iu njihove svojce. l'o pozdravu jo bil mal prigrizek, nato pn so si delegati ogledali posestvo. Posestvo meri okrog '24 hektarjev gozdov, travnikov, pašnikov in njiv. Na posestvu je tudi napeljana elektrika. To je obenem tudi najvišja električna napeljava v naši državi. Po ogledu posestva jo bilo skupno kosilo pri Sv. Križu. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril predsednik glavnega odbora glavne Bratovske skladnice v Ljubljani ravnatelj liihard Skubic, ki je omenil, da stopa naša najstarejša socialna ustanova, ki dela žo nad 100 let, k organizaciji modernega okrevališča z.a svajo člane. Poleg bolniškega zavarovanja, poleg nezgodnega zavarovanja in poleg pokojninskega zavarovanja. bodo imeli člani Bratovskib skladnic še moderno urejeno zdravilišče, ki bo služilo vsemu članstvu. Denar za lo svrho so zbrala podjetja in delavstvo v najtežjih časih. Za njim je spregovoril Še podpredsednik glavne Bratovske skladnice g. Murn iz Trbovelj, ki so je toplo zahvalil o se je udeležili, omenjamo poveljnika planinskega polka polkovnika Markulja. njegovega pomočnika polkovnika Marasa, bivšega dobrovoljca. sedaj majorja-planinca Oblaka, kranjskega župana Česna in kranjskega obč. odbornika dr. Megušarja in druge. Slovesnosti je prisostvoval tudi celotni častniški zbor škofjeloške garnizije. Godba planinskega polka je za uvod zaigrala državno himno, nakar je spregovoril prostovoljec-doniačiu g. Starman, ki je v daljšem govoru slavil pokojnega heroja inž. Gosarja. Orisal je zbranim njegovo življenje in njegova idealna stremljenja, za katera jc moral pred 20 leti žrtvovati svojo glavo. Posebno jc podčrtal pokojnikovo neupogljivost in značajnost. ki mu ni dovoljevala, da bi podpisal zapisnik, s katerim bi se odrekel prostovoljstva, kar bi mu prineslo oprostilno sodbo. Umrl je kot velik junak. Za njim je povzel besedo predsednik okrajne organizacije dobrovoljcev v Ljubljani g. Joras. ki je slavil pokojnega kot sijajnega dobrovoljskega tovariša. Spominska plošča, ki jo danes odkrivamo, je najvidnejši znak. ki ga morejo prostovoljci postavili v počastitev svojega junaškega tovariša poročnika inž. Gosarja. Semkaj bodo hodili prostovoljci častit spomin svojega tovariša, kajti grob inž. Zborovanje Zveze združenih delavcev Ljubljana, 3. okt. Danes dopoldne ob pol 10 je bila v mali dvorani Delavske zbornice plenarna seja Zveze združenih delavcev, ki so se je udeležili predsedniki in tajniki iz vse Slovenije. Delegati so prišli celo s Pohorja, iz Dravske doline in seveda tudi z Gorenjskega. Dolenjskega n Notranjskega. Plenarno sejo je vodil predsednik France Prežel). Prvi del plenarne soje je liil posvečen sjio-liiinu 20-letnieo smrti Janeza Hv. Kreka, ki bo ,s oktobra. Na odru je bila postavljena velika Krekova slika, okrašena z zelenjem, rdečimi nageljni in trobojnicami. Slavnostno besedo o velikem J. K. Krekii je imel magistralni inšpektor g. Jože Langus. ki je v krasnih besedah slavil delo in pomen "velikega Kreka. 01) koncu so vsi zborovalci molili za Langusom nalašč za lo |iriliko sestavljeno molitev v spomin 20-letnice .L K. Kreka. Vsi delegati so končno vzkliknili trikrat Slava Kreku!' . , , Drugi del plenarne seje jc obravnaval organizacijska vprašanja. Sklenjeno je bilo. da se ustanove vajeniški krožki pod okriljem krajevnih organizacij Z Z D. Ustanove sc tudi okrožja /./Ah Funkcionarji so podali izčrpna poročila, ki so pojasnjevala ilelo ZZD od majskega zbora d"'}«-navdušenjem je bilo sklenjeno, da pnene ZZI) iz dajati svoj lasten lisi tednik, ki bo glasilo vsega gibanja. Ob koncu zborovanja je bila sprejela resolucija. ki zahteva izvedbo pojiolne socialne za konodaje, razlaga svoje stališče do Delavske zbor uice stališče do brczposelnostnega m starostnega zavarovanja, stališče k uredbi o minimalnih mezdah i Id. ta resolucija bo vposlana odločujočim ci- iiileljein. . . . /Jioruvanje jc ugotovilo, da lina A/A) scuaj nad 3000 članov, kar je zelo veliko za dveletni obstoj te organizacije. Organizacija prav lepo napreduje ler s:e katoliški delavci marljivo zbirajo v okrilju te organizacije. Plenarna sein je i»ln zaključena ob pol 2 popoldni . Gosarja jo neznan. Govornik je naprosil pokojnikovega brata Aniona, naj sprejme spominsko plo-ščo v varstvo, ter nato odkril ploščo. Vsi navzoči so vzkliknili v spomin pokojniku trikrat -Slava! . častna četa planincev pa je oddala salvo. Kot naslednji govornik je nastopil jirof. Pav-lovič iz Belgrada, ki je spisal brošuro o pokojnem dobrovoljcu Gosarju. Njegova soproga je bila s pokojnikom skupno v ječi in je še pet minut pred smrtjo govorila z njim. Prof. Pavlovič je v temperamentnem govoru slavil slovenskega dobrovoljca Gosarja kot izredno svetel zgled lirezprimernega junaštva in domovinske ljubezni. Takšni ljudje so sol domovine iu zato se danes spominu inž. Gosarja klanja vsa Jugoslavija. Svoj govor je zaključil z besedami: Pokoj tvoji duši in mrtev boš živel med mimik Nalo so govorili Se v imenu pokojnikovih sošolcev s kranjske gimnazije banski svetnik in prostovoljec Pokljukar, v imenu pokojnikovih tovarišev z gozdarske fakultete na Dunaju trgovec in jiroslovoljec Lapajne, zastopnik škofjeloškega Sokola iu zastopnik čclnikov. Slednji |in je izrabil fo jiovsem nestrankarsko, zgolj narodno slavje za to, da je •/. ogorčenjem protestiral jiroli odloku banske uprave, ki jc četnikom zabranila razvitje prapora v Ljubljani. Njegova izvajanja so med zbranimi zapustila mučen vtis. Godba jo nato intonirala himno Hej Slovani , ki jo jo pela vsa množica, nakar je spregovoril šc starološki župan Avguštin, ki sc je zahvalil udeležencem za lako lopo počastitev junaškega staro-loškcga rojaka. Sledilo jc polaganje vencev. Krasen venec jo imenu ljubljanske dolirovoljske organizacije položil na spominsko ploščo pokojnikov tovariš iz ječe dobrovoljec Anton Habe. S tem jc bila slovesnost odkritja spominske plošče slovenskemu dobrovoljcu poročniku inž. Gosarju zaključena. Praznih v Karmetu na Selu V soboto .popoldne in vso nedeljo, 2. fn 3. oktobra, so se v lihi kiiriiieličanski cerkvici na Selu v Mostah zbirale stotine častilcev sv. Malo Terezijo. Tolikšnega obiska ni na praznik tc velike svetnico še nikdar doživel skromni in svetu odmaknjeni samostan. Kljub slovesnostim, ki so se obhajale drugod, kljub lepemu vremenu, ki je vabilo na zadnje jesenske sprehode, so verni Ljubljančani prihajali častit moderno svetnico tja, kjer jo z.a to najbolj primeren prostor — k njenim karmeličunskim sestram nn Selu. V soboto pojioldne je imel pri litauijnh lc|i govor priljubljeni pridigar g. |). O d i I o. Cerkvica je bila natlačeno polna. V nedeljo so se darovale na Solil vse. dopoldne sv. maše. Pridigo je imel g. profesor dr Ciril Potočnik, sv. mašo pri oltarju sv. Terezije pn je daroval Prevzvišeni sam. Pri popoldanski predstavi in blagoslovu rož je govoril novi scmeiiiški sjiirilual gosp. dr. Janez Kraljic, nakar so bile pete litimi jo ob veliki asistenci bogoslovcev. K tej popoldanski slovesnosti je prišlo toliko vernikov, da so zadnji morali stati daleč zunaj pred cerkvenimi vrati. Po slovesnosti so se vračale na svoje domove cele jirocesije mož in žena z blagoslovljenimi rožami. Praznik svetnice rož v Karnielu na Selu po-staja od leta do leta slovesnejši, svetnica vedno širše zajema srca modernih ljudi. Osebne vesti Belgrad. 2. okt. AA. Na predlog prosvetnega ministra so z ukazom kr. namcstuislva povišani: v četrto skupino t. stopnje dr. Ivan Droni (?), prof- na klasični gimnaziji v Mariboru, Janko Orožen, prof. realno gimnazije v Celju, Adolf La- pajne, prof. realne gimnazije v Ljubljani, Franc Kapus, |irof. klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Karel Zelenik prof. realne gimnazije v Celju: v četrto skupino druge stopnje Alojz Žitnik, prof. klasične gimnazijo v Ljubljani, Makso Preželi, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, dr. Fruu Sušni k, prof. klasično gimnazije v Mariboru; v peto skujiino David Zupan, prof. realno gimnazijo v Ljubljani, Serafina Poljanec, prof. klasične gimnazije v Zagrebu, Ivan Kos, prof. klasične gimnazije v Mariboru, Franc Planina, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, Srečko Baucer, prof. klasično gimnazije v Ljubljani, dr. Mirko liupelj, prof. klasične gimnazije v Ljubljani; v šesto skupin^ Peter Kovačevič, prof. realne gimnazije v Celju, Franjo Celina, jirof. realne gimnncijo v Celju, liihard Aplenc, prof. realne gimnazije v Ljubljani, dr. Marija Perpar, prof. realne gimnazije v Celju, Alojzij Merčun, prof. realne gimnazije v Ljubljani; v sedmo skupino Albin Mali, prof. tretje realne gimnazije v Ljubljani, Zdenka Krašovič, |irol'. ženske realne gimnazijo v Zagrebu, Marija ISorš-nik, prof. 1. realne gimnazije v Ljubljani, Anton Goruj), prof. klasično gimnazije v Ljubljani. Na učiteljiščih: v četrto skupino 2. stopnje Adolf Grebning, jirof. na učiteljišču v Ljubljani, lir v i na Ropaš, prof. na učiteljišču v Mariboru, Viktor Švajger, prof. na učiteljišču v Ljubljani; v pelo skupino Joško Trohej, prof. nu učiteljišču v Mariboru, Katiuka Rihar, prof. na učiteljišču v Ljubljani. Belgrad. 3. oktobra. AA. Strokovni učitelj Raj-ko Burg v Ptuju jc napredoval v VIII. položajno skupino. Belgrad, 3. okt. lil. Danes sc jo vrnil z dopustu senator g. Fran S m o d c j ter zopet jircvzci posle , v tajništvu JliZ. 21 milijona v din za vodovod v Dalmaciji Voda za 35.000 ljudi in 140.000 glav živine Šibcnik, 3, oktobra AA. Dalmatinska Zagora dobi vodovod. Ko-so danes svečano postavili temelje za črpalko vodovodne jioslajc, pri čemer je bilo navznčnih mnogo uglednih osebnosti, je imel minister za gradbe dr. Marko Kožulj pomemben govor, v katerem je dejal: Z vodo br, preskrbljenih 28 vasi ler mestece Drniš s skupno 18 000 prebivalci, ki se bodo, kakor vse kaže, v 20 letih pomnožiii na 34.000. Vodovod bo daja! po 4.320 kubičnih metrov vode. Od teh bo 1.400 kubičnih metrov odpadlo na železnice. Ostalo pa bo zadostovalo za vse prebivalstvo in še za napajanje 140.000 glav živine in drobnicc. Za vodovod bo porablienih 139 metrov jeklenih cevi. Zgrajenih bo pet rezervoarjev s skupno prostornino 2.400 metrov, Za pogon brizgalne se bo porabila električna energija iz. bližnjih hidrocesitral na Krki. Proračun za vsa dela znaša okoli 21,225.000 dinarjev. Za gradnjo vodovoda jc na razpolago že 8 milijonov dinarjev. Generalna direkcija državnih železnic pa je sklenila pogodbo za nabavo vseh potrebnih cevi, Tako jc sedaj gotovo, da bo vodovod zgrajen. Te dni je predsednik italijanske vlade Mussolini v Berlinu dejal, da življenje naroda ni omejeno, da ni pot; ki se je zgradila enkrat za vselej, nego da je podvrženo spremembam. Tudi mi sc nadejamo, da bo šel naš narod, ki jc telesno močan in pristopeu za napredek, po potih novih nazorov in novih pogledov, da bo pokazal smisel za popolnejši in boljše življenje, da bo šel vedno naprej, opirajoč se na zdrave predpise uma in življenja. Zale naj bo gradba, ki jo gradi vlada dr. Milana Stojadinoviča srečno začeta v korist vsega naroda, v ponos kralju in domovini. iz Zagreba so se vrnili. • • Sedaj se pogajajo zopet med seboj Belgrad, 3. okt. m. Danes so se vrniti iz Zagreba delegati takozvanc Srbi janske združene o|io-zicije dr. Gavrilovič, dr. Laza Markovič iu Božidar Vlajič, ki so imeli le dni 7. dr. Mačkom in ostalimi člani vodstva bivše SDK štiri sestanke, uu katerih so jirclrcsali načrt sporazuma, ki so ga izdelale Iri srbijanske stranke. Kakor v Zagrebu za časa samih razgovorov, lako delegati bivših treh srbijanskih strank tudi ob jiovratku v Belgrad časnikarjem niso boleli dati nobenih stvarnejšili informacij ter so so jih otepali z. izjavami, da se '.razgovori lejio razvijajo . Čeprav so tukajšnji opozicionnlni krogi ob odhodu delegatov treh bivših srbijanskih strank v Zahteve slovenskih umetnikov Ljubljana, 3. oktobra. V soboto zvečer je bil pri Slamiču izredni občni zbor »Drušlva slovenskih likovnih umetnikov«. Zborovanja se je udeležilo prav lepo število umel-nikov kakor Frac Tratnik, G. A. Kos, Mirko io Rajko Šubic, Ivan Vavpotič, Saša Šantel, Maksim Gaspari. France Gorše, Zdenko in Boris Kalin, Franc Košir, Nikolaj Pirnat, Božidar Jakac, Maksim Sedej, Franc Zaje, Zoram Mušič, Putrih, Ada Piščanec, Ivan Kos iz Maribora, Stane Kregar, Niko Omerza, Tone in Mara Kralj, Lojze Kogovšek in drugi. Prisoten je bil ludi ravnatelj Narodne galerije g. Janez Zorman. Zborovanje je otvoril začasni predsednik g, Vavpotič, ki je sporočil, da je posla! predsednik Narodne galerije toplo pozdravno pismo. Izrekel je zahvalo dosedanjemu predsedniku G. A. Kosu, dalje zahvalo za veliko naklonjenost banu dr. Natlačenu, županu dr. Adlešiču, prof. dr. Steletu in prof. dr. Moletu, V razgovoru o pariški razstavi je predsednik omenjal, da so bili slovenski umetniki zapostavljeni in razočarani, toda tu ne gre za umetnike, temveč bi moralo iti za umetnine. Pomladanska razstava v Jakopičevem paviljonu je prav lepo u-spela. F.nako jc moralno uspela razstava v Belgradu v paviljonu Cvete Zuzorič. Ban dr. Natlačen je poklonil za bodoči umetniški kongres v Ljubljani prav lep dar. Predsednik je česlital raznim slovenskim umetnikom, ki so letos dosegli zelo veliko uspeha. Predsednik je nadalje naglašal zahtevo, naj bodo pri ustanovah, ki odločajo o umetnosti v državi, sorazmerno zastopani tudi Slovenci. V načrtu je siccr Slovenska umetnostna akademija. ki bi našla prostor v bodočem tehnološkem muzeju Zbornice za TOI ali pa v nameravani Moderni galeriji. Predsednik je govoril še o kongresu likovnih umetnikov, ki bo 13. io 14. novembra v Ljubljani. Tajniško poročilo je podal g. Mirko Šubic, ki je zlasti obžaloval, da nekateri industrijci v Sloveniji in cclo zastopstvo francoske države v Sloveniji zapostavljajo slovenske umetnike. Saša Šantl jc poročal o blagajni, G. A. Kos je pojasnil zadevo s pariško in rimsko razstavo. Nato jc bilo soglasno sklenjeno, da ostane do rednega občnega zbora, ki bo končno o lem odločal, predsednik društva g. Ivan Vavpotič, odbornik pa kooptirani Franc Gorše, Po daljši debati, v katero so posegli med drugimi Ivan Vavpotič, G. A. Kos, Jakac in Janez Zorman. ie bilo sklenjeno, da se ustanovi umetniški svet. ki bo sklepal o smernicah glede slovenskih umetniških zadev ter bo nekakšna stalna žirija. V la umetniški svet so bili izvoljeni: G, A. Kos, Franc Tratnik, Ivan Vavpotič, Zdenko Kalin in Niko Pirnat. Občni zbor je razpravljal še o raznih drugih umetniških zahtevah. Sklenjeno je bilo, da se zahteva, naj bo umetniški iz.vcdencc na sodišču slikar ali kipar, ne pa arhitekt, dalje so umetniki govorili o potrebi boljše zaščite avtorske pravice, zlasti pa so obravnavali vprašanje postavitve kraljevega spomenika. Pri lem se namreč kiparji zapostavljene čutijo ler so sklenili, da bodo zahtevali govor senatorja Ivana Hribarja, v kolikor sc tiče njih ter točne pogoje za postavitev tega spomenika. Končno je g. Vavpotič apeliral, naj se v klub vrnejo vsi tovariši, ki so iz tega ali onega vzroka izstopili iz društva. Ljubljanska kronika Fr/indišktinskn prosueln u Ljubljani olvori v torek, 5. oktobra ob H zvečer v novi frančiškanski dvorani svojo dramsko sezijo 1937/38. Otvoritvena predstava bo ta večer Igra apostolov od M. Metla v škerljevem pr?vodu in pod režijo g. Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. Delo ima prolog in epilog in je |io svojem osnovnem čustvu resnejše umetniške vrednosti ler ima |>o!eg prelepih, globoko občutenih scen tudi mnogo živahnosti, ki ga delajo bolj pri-kupnd in prijetno Nekateri prizori pa so ganljivi in prolresljivi. Preskrbite si pravočasno vstopnico v pred prodaj i v pisarili Pax el bornim v frančiškanski pasaži in siccr sedeže po ,S, (i iu 5 din, stojišču jio 3 din. C lani z legitimacijami imajo ua vseli sedežih [10 2 din, na stojišču pa t din popusta. Dijaška stojišča 2 din. Začetek ob 8, konec pred 10 zvečer. Prijatelji uaše prosvete vljudno vabljeni! Samomor ritskeflrt r-mittriinla. V nedeljo zjutraj ob (i je neki železničar, ki je nabiral kostanj v bližini tivolskega gradu, opazil pod drevesom ležati trujilo neznanega samomorilca. Samomorilec se je ponoči obesil na drevo in sicer ua žico za električno napeljavo. Žica pa se je jiod težo trupla odtrgala, lako da je truplo padlo ua tla. Železničar je obvestil o tem jiolirijo. Policijska komisija je ugotovila, da je samomorilec -Pilotni ruski emigrant Vladimii Cmiljevski, doma iz Poljsane v liusiji in uslužben pri ekspeditui tvrdki Bal kun. Pri njeni so našli tudi nekaj denarju. Mož se je obesil najbrž v živčni potrtosti. Truplo jo bilo prejieljnno v mrtvašnico. Zagrebu zatrjevali, du bo de sjiorazuma prišlo takoj jio prvih sestankih z vodjo hrvatskega narodnega pokreta dr. Mačkom, so se tekom razgovorov ob jiri liki pretresati ja načrta sporazuma |io-javili novi momenti, ki lili tc trije delegati niso mogli takoj sprejeti, ker niso imeli tozadevnih pooblastil od svojih šefov. Zato so se po četrtem sestanku, v katerem jc bil ludi izdan kratek komunike. vrnili v Belgrad, kjer bodo poročali o pogajanjih svojim šefom. Dr. Gavrilovič. iu Božidar Vlajič. sla lo storila že danes, ker sla sc takoj podala, jirvi na stanovanje Jocc Jovanoviča, drugi pa ua stanovanje Ljube Davidoviča ter sla jima poročala o pogajanjih v Zagrebu. Dr. Laza Markovič, pa bo poročni Miši Trifunoviču jutri, nakar se bodo sestali Ljuba Davidovič, Joea Jovanovič in Miša Trifunovič in bodo razpravljali o opombah, ki jih je stavil z.a načrt sporazuma dr. Maček, temu sestanku I10 seveda sledilo šc obvezno potovanje Miše Trifunoviča v Knjaževac na referat k A c i Stanojeviču. Šele, ko bo ta procedura končana. bodo delegati zojiel odjiotovali v Zagreb, kjer bodo nadaljevali prekinjene razgovore. Mariborski drobiž Avstrijski motociklisti v Mariboru. Touring-k!ub iz Celovca je priredil v 6otobo in nedeljo izlet svojih članov v Maribor, da vrne obisk mariborskih motociklistov, ki so pred časom posetili Celovec. Prva skupina celovških motociklistov je prispela v Maribor že v soboto zvečer, druga, močnejša, pa v nedeljo dopoldne ob develih. Pri gostilni Merdavs so jih sprejeli zastopniki motocikli-stičnih klubov Peruna in Pohorja, zastopnik mariborskega Touring kluba g. ravnatelj Loos, zastopnik Putnika v prokurist g. R. Hrovat, zastopnik mestnega turističnega odbora L. Zorzut 111 številni mariborski motociklisti. Po sprejemu so gostje priredili po mestu propagandno vožnjo, nakar so si ogledali mesto. Obedovali so pri Orlu, kjer jih je v imenu mestne občine pozdravil ravnatelj Rodo-šek. Popoldne so si ogledali gostje mariborsko oko-mico, med drugim pa so se udeležili vinske trgatve v gostilni Tomše v Radvanju. Žetev smrti. Na Pobrežju v Stanko Vrazovi ulici jc umrl 57-!etn upokojeni železničar Ludvik Klethofer. Naj v miru počiva, žalujočim naše iskreno sožalje! p°žar. Na gospodarskem poslopju posestnika Alojza Pristovnika iz Leskovca je izbruhnil požar, ki sc jc razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Zgorel mu je ves letošnji pridelek, slama, seno, del pohištva in perilo. Škode je za 15.000 din; vzrok požara jc slab dimnik, ki sc je vnel. Mariborsko gledališče je v soboto z.večer z Gogoljcvo komedijo »Revizor« otvorilo letošnjo sezono. Gledališče jc bilo polno občinstva, ki je z veselosljo in smehom spremljalo komične dogodke na odru. Strokovno oceno prve letošnje predstave bomo objavili v eni prihodnjih številk našega lista. Mladina beži od doma. Josip Zagoršak s Po-brežke ccste je prijavi! policiji, da jc njegov 14-letni sin pobegnil od doma. Tatvine. Policija je prijela dva nepridiprava, ki sla v železniškem Irikotu z vagonov snela (1 zaver, katere sta razbila in skušala prodati kot staro železo. Krnst Zelenka, trgovec s pohištvom, jc prijavil policiji, da mu je neznan zlikovec iz zaklenjene veže v Ulici 10. oktobra ukradel poli-tiran stol iz orehovega lesa, vreden 400 din. Nedel/shl spori v Češkoslovaška:Jugoslavija 5:4 (3:1) 1'raga, 3. okt. ni. Danes popoldno so je odigrala na stadionu SK Sparte gigantska borba med tiratsko Češkoslovaško reprezentanco in našo, v kateri so izšli Čclioslovaki kot zmagovalci. Tekma so je odigrala pred 25.000 gledalci, ki so bili prepričani o zmagi Cehoslovakov. V pivom polčasu je res njihovo moštvo z lahkoto premagalo našo bele orle, v drugem polčasu pa je Pleše izenučil rezultat na 4:4 iu se ni vedelo, kdo ho zmagal. Našo moštvo je nastopilo v postavi: Gla-7.er. Httgl, Matošič, Kokolovič, Gajer, Lelinor, Me-darič. Valjarevič, Ilitrec, Vujadinovič, Plešo. V prvem polčasu napad ni uspešno zadrževal žoge, lako da je večji del obrambo padal na krilno linijo. Obramba je le s težavo zadrževala silen napad Cehoslovakov, ki so se čvrsto odločili, da sc revanžirajo za poraz, ki so ga doživeli v Budimpešti z Madžari. Stalni napadi Cehoslovakov so v prvem polčasu nervirali našo obrambo, posebno Glazerja, ki je danes v začetku branil zelo nervozno. V drugem polčasu je zvezni ka-petan menjal postavo v toliko, da je prestavil Ilitreca na desno zvezo, Valjareviča pa na center. V 2. polčasu so jo jiokuzulo, d i je bila sprememba koristna. Valkarevič se je pokazal kol boljši voditelj napada od Ilitreca, ilitrec pa se je bolje sporazumeval z Medaričem na krilu. Od 5. minute 2. jmjIčusu daljo je naš napad funkcioniral kol ura. Kljub temu, da so Čclioslovaki že vodili 4:1, naši danes niso popustili. Napeli so vse silo, da popravijo rezultat in pokažejo Čehoslovukom, da so znajo boriti tudi v trenutkih, ko druga moštva popuste, češ, da je žo vse izgubljeno. Obramba ni imela več toliko dela, ker je napad znal zadržati žogo, zato jo uervoza Glazerja |k>-puslila in je v drugem polčasu izvrstno branil. Iz našega moštva so dali izvrstno igro oba branilca, v krilni vrsti Leliner, v napadu Pleše, Va- ljarevič, Medarič, ostali so igrali dobro. Češkoslovaško moštvo jc pokazalo, da jo izvrstna enajstorica, v kateri so bili najboljši Planička v golu, oba branilca v napadu tor obe krili Rulc, Užiha tor Senecki na desni zvezi. Kratek potok igro: V (i. min. so Čclioslovaki po krivdi Glazerja, ki je žogo spustil, kar je izkoristil desno krilo Itulc, dosegli vodstvo. Naši reagirajo, toda vsi napadi so bolj individualni nogo skupni V 17. min. Modarič poda žogo centru iu dalje na levo krilo in Plešo z ostrim strelom izenači rezultat. Zatem slede nevarni napadi Cehoslovakov, ki končajo v 27. minuti z golom, •ki ga je zabil levo krilo Ržiha. Po tem golu so sc naši ponovno znašli v napadu. Planička feno-malno brani. V 40. minuti Čohoslovaki po Senee-kem postavi jo rezultat 3 :1. V druge mpotčasu je pričela z nevarnimi napadi Čehoslovaška, ki v 4. minuti po Nejedliju povišali rezultat na 4 :1. Zdelo se je, da bo naša reprezentanca občutno poražena. Toda naše moštvo je postajalo vedno boljše iu nevarnejše. V (i. minuti jo Pleše pobegnil po krilu ter s samo out linijo centriral pred golom, kejr jo Valjarevič poslal žogo v mrežo. Naši silovito napadajo. Plešo strelja. Desni branilec odbije žogo iz gola. Sodnik no prizna gola. V 15. minuti Valjarevič popravi rezultat na 3:4. V 25. minuti Valjarevič preigrava obrambo, dajo Plešoju, ki v zaletu tolče na gol. Branilec Burger odbija v lasten gol. Zalem se razvija zanimiva igra. Obe moštvi se borita za zmago. Pri toni so Čclioslovaki srečnejši in v 34. minuti i>o Senecke inpoprovijo na rezultat 5 :1 v svojo korist. Rezultat bi z ozirom na igro bil prnvilne.jši, če bi ostal neodločen. Sodnik jc z majhnimi napakami toda dosti dobro nemški sodnik Birlom. Lahkoatletski miting: Concordia (Zagreb): Ilirija 52:63 Ljubljana, 3. oktobra. Danes jc imela v gosteli juniorska luhko-atlctska sekcija SK Ilirije ekipo zagrebške Con-cordie, ki je najmočnejši juniorski klub v državi. Prireditev sama jo uspela v vsakem oziru, zlasti s športnega stališča, saj smo imeli priliko videti zopet nekaj dobrih in nadarjenih lahkoatletov, ki nam ponovno zagotavljajo, da nam ui treba skrbeti za razvoj lahkoatlotskoga športa pri nas. Lahka atletika pri nas napreduje in nas veseli, da so ravno za njo ogrevajo najmlajši. Bojimo se le, da lii bil zadovoljen klubski blagajnik, kljub krušnemu jesenskemu vremenu, ki je bil za ta dvoboj naravnost idealen. Z vsemi kovanci po dva dinarja, ki jih je skromno pobiral na vratih za vstopnino, še daleč ni mogel kriti stroškov, ki mu jih je ta prireditev prinesla. Škoda je le lo, da mora prireditelj nositi poleg vsegn napornega tehničnegu dola Se vse mnteriulno stroške. Doto jo v obeh pogledih predvsem slonelo na tehničnem vodji tekmovanja g. Maksu Megušarju in vodji ilirijunske lahkoatletske sekcijo g. Polajnarju. Program se je. odvijal' tako hitro, kot jo bilo mogoče, tako da so mogli zagrebški lahkoatleti, ki so odšli že z večernim vlakom nazaj v Zagreb, še prej večerjati. Med nastopajočimi atleti ilirijanske juniorske sekcije moramo zopet omeniti Kotnika, ki je s svojim tekom na 1000111 in svojim rezultatom dokazal, da stalno napreduje. Ob malo močnejši konkurenci bi brez dvoma beležili na tej progi nov državni rekord. Dalje moramo omeniti še mladega Cičarja na kratkih progah, Reberja v skokih iu pa Bratovža, ki včeraj sicer ni imel svojega dne v skoku v višino, jc pa tem bolj presenetil v skoku v višino ob palici. Izven programa jc bilo najio-vodano rušenje državnega rekorda na 500 m. Poizkus jc uspel in dvakratni rekorder Emil Goršek je v tretje postavil na tej progi nov državni rekord 7, 1.07.7. Tudi Primorjan Marjan Skušek je izboljšal stari Gabrškov rekord, ki je bil 1.08.8. Ob tej lahkoatletski prireditvi naj liani jia bo dovoljena šc kratka pripomba iz naše športnezgo-dovine. Danes skoraj vsi mislijo, da so je naš šport razvil šele po svetovni vojni. Vendar nam pa ta Obletnica, ki bi šla skoraj gotovo mimo nas, pove, da temu ni tako. Zanimivo je, da so danes točno pred 40 leti na nadašnjem telovadišču ljubljanskega Medmestna nogometna tehma: Sokola v Tivoliju svečano odprli najmodernejše, 400 m dolgo asfaltirano dirkališče Kluba slovenskih biciklistov v Ljubljani. Klub slovenskih biciklislov v Ljubljani jc leta 1807 proslavil 10 letnico svojega obstoja in je v konkurenci z nemškim biciklistič-nim klubom zgradil dirkališče, ki je odgovnrjulo vsem predpisom in ki ga še daucs nima Ljubljana. Zanimivo pu je tudi to, da jo pri tedanjih dirkali za prvenstvo Zvezo slovenskih biciklistov zmagal g. .Inka Gorjanec, ki je dobil zu darilo krasen srebrn venec in zlato kolajno in ki je še danes funkcioniral med našimi najmlajšimi atleti kot sodnik. V opombo naj povemo šc to. da je bil tedanji klubski prvak liiciklističnega kluba v Ljubljani g. Zinagoslnv Bohi nje, ki je dobil za svojo zmago v dnr krasno zlato uro z verižico, ki so jo poklonile navdušene ljubljanske dame. Miting sam se je pričel točno ob 15. Mlade zagrebške atlete je pripeljal na igrišče stari jugoslovanski rekorder g. Luku Predanič. V imenu ilirijanske sekcije je gostom izrekel dobrodošlico g. Maks Megušar, nakar se je takoj začelo odvijati tekmovanje. Tehnični rezultati so naslednji: Tek n a 100 m: 1. Dolanski (C) 11.8, 2. čičar (1) 11.0. 3. Reber (1) 12. Met kroglo 5 kg. juniorji C: 1. Pischl (č) 13.34, 2. lvekovič (C) 13.22, 3. Ciganovič (I) 12.91. Mot kroglo 4kg, juniorji B: 1. .lakšič (C) 13.00, 2. R i liter (I) 12.77, 3. Lenari (1) 12.09. Skok v višino: 1. Bratovž (I) 165 cm, 2. Reber (I) 160, 3. Egri (C) 160. Tek na 1000m: 1. Kotnik (1) 2.39.4, 2. Gojko-vič (I) 2.50. 3. Šeiik (I) 2.51. Met diska: 1. Dolenc (C) 35.70 m, 2. Pischl (C) 53.40, 3. G nic (1) 29.91. Tok na 20tlm: I. Dolanski (C) 24.8, 2. Račič (I) 24.8, 3. Lončar (C) 26.2. Skok v daljino: I. Pischl (C) 011 cm, 2. Reber (I) 610, 3. Egri (C) 599. Met kopja: I. Brolih (C) 43.01 m, 2. Slavo (I) 42.82, 3. Egri (C) 42.48. Skok ob palici: 1. Bralovž (I) 2.90, 2. Brolih (C) 2.50, 3. in 4. Reber in Milanovič. štafeta 4x100 m: l. Concordia 48.8, 2. Ilirija 48.9. Končni rezultat dvoboja je 03:52 za Concordijo. Maribor : Ljubljana 4:0 (2:0) Maribor, 3. oktobra. Na stadionu SK Železničarja sc je danes po-poldiie odigrala medmestna nogometna tekma med reprezentancama Ljubljane in Maribora, ki se je končala z visoko, toda zasluženo zmago mariborske reprezentance. Za današnjo tekmo v Mariboru ni bilo pravega zanimanja. Tekmi jo prisostvovalo le okoli 000 gledalcev, ki pa so gotovo prišli na svoj račun, kajti enajstorica Maribora je predvajala tako dovršeno igro. da Ljubljančani sploh niso prišli do veljavo. Kljub temu, da Maribor v svojo reprezentanco ni postavil svojih najboljših moči, je bil v vseh linijah boljši nasprotnik, proti kateri igri je bila ljubljanska reprezentanca danes brez luoci. Vsi doli mariborske reprezentance so bili zenačeni iu je zlasti napadalna vrsta predvajala igro, ki jc Tekme v korist LNP Kakor vsako leto, tako jc tudi letos priredila Ljubljanska nogometna podzveza svoj športni dan. ki bi naj vsaj nekoliko zamašil luknjo v blagajni. Toda izkupiček je bil, kakor vedno, 'jirav skromen Nogometno občinstvo je razvajeno in prijateljske tekme ue vlečejo. Poleg toga pa je prekrasna jesenska nedelja zvabila Ljubljančane v j iri rod o in igrišča so ostala prazna. Ostali so zvosli samo najbolj verni pristaši, ki ne zamudijo prav nobene prilike, da vidijo svoje ljubljence na delil. Ve« obilen program se jo odigral ila treh igriščih. Dopoldne so igrali nu Mladiki: Mri rs : Korotan 3:1 (3:1} Moste : Mladika 2:1 (0:0) Mars : Moste 7:3 (3:1). Na igrišču Roke pa so odigrali tekme: Iteka. : Grafika 3:2 (2:0) Svobod" : Jadran 2:1 (0:01 Svoboda. : Reka 3:2. gledalce zadivila. Od reprezentanco Ljubljane smo pričakovali mnogo več, tor jc današnja tekma dokazala, da je mariborski nogomet za razred boljši od ljubljanskega (?!) Res je sicer, da Ljubljana ni postavila svojih najboljših moči, todu lahko smatramo reprezentanco, ki je danes nastopila v Mariboru', kot reprezentanco Ljubljane prvega razreda. V splošnem jo bila današnja tekma zolo lepa in fair, le škoda, dn mariborski napad ni izkoristil številnih zrelih pozicij, v tem primeru bi namreč Ljubljana doživela dvoštevilčni poraz, katerega jo jio potoku igre in jio predvajanem nogometu tudi zaslužila. Sodil jo objektivno iu v splošno zadovoljstvo g. Bizjak. V predtekmi jc SK Slavija jiorazila reprezentanco rezerv mariborskih klubov v razmerju 7:1 (-1:0). Sodil jc g. Kaspar. Na igrišču Htrniesa so sc tekme nadaljevale v popoldanskih urah iu kol prvi par sta nastopila Mars : Svobodo 7:1 (3:1). Obema moštvoma se je poznalo, da sta odigrali po dve tekmi, zato jo bil tempo ležeren in mlačen Svobodaši so nastopili z rezervami, dočim so Poljančaui nastopili dokaj kompletni. Ker so imeli ta dan pravo nastopa tudi kaznovani igralci, je v moštvu Marsa igral robijaš-- Perko, ki jc kljub dolgemu odmoru |irav dobro zaigral iu, kar je hvale vredno, izredno fair. Hermes : Ljubljana 3:1 (1:1) Rezerva Hermesa je bila močnejše moštvo in je |io|iolnoma zasluženo odpravila slabo kombinacijo Ljubljane. V finale sla šla uulo Hermes : Mars 4:0 (2:0) kjer so ubogi Poljančani kot žrlev razmer popolnoma padli. Saj tudi ni čudno; moštvo jo odigralo četrto tekmo, jia je sodnik g. Vrliovnik zaradi izčrpanosti igralcev popolnoma pravilno zaključil tekmo v 10 minuli drugega |iolčasa. Srednješolski lahhoatletshi miting v Mariboru Maribor, 3. oktobra. V soboto popoldno in danes dopoldne se je vršil na igrišču SK Železničarja lahkoatletski miting mariborskih srednjih Sol, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati: (>0 m: 1. Lončarič 7,2; 2. Smerdu 7,3; 3. Skok 7,3, vsi gimnazija. Skok v višino: 1. Erjavec T 1.65; 2. Skok G I.60, :i Smerdu G 1.00 ■Vrl kopja: 1 Ferenčnk R 42.08; 2. Gregoro-vič G 41.13; 3 Lončarič G 38.94. Met diska: 1. Novak G 39.18; 2. Lužnik G 37.28; 3. Surkalovič G 34.95. Krogla: 1. Gregorovič G 15.01; 2. Lužnik G 13.8(5; 3. Novak G 13.53. Tek SO m zapreke: 1. Lončarič G 12,2; 2. Smerdu G 12,4; 3. Novak G 13,2. Tek 100 m: 1. Lončarič G 12 (v predteku II,8); 2. Smerdu G 12,1; 3. Vello R 12,4. Skali c daljavo: 1 Lončarič G 6,23; 2. Skok G 5.K5; 3. Erjavec T 5.73. Tek mo m: 1. šniidorcr R 1,30; 2. Mlakar R 4,45; H. Lah T. štafeta 1X100 m: 1. Gimnazija v postavi Skok, Smerdu, Novak, Lončarič 48,4; 2. Realka 50,6; 3. Učiteljišče 50.8: 4. Trg. akademija. Končno stanje tofk: gimnazija 112, realka 17, trg. akademija 26 in učiteljišče 22. Razen v ko|>ju so bili v vseh ostalih disciplinah postavljeni novi rekordi. Prehodni pokal JLAS iu kluba Sidro si jo z današnjo zmago |>ri-dobilo v trujno last dijaštvo mariborske gimnazije. Zanimanje s strani dijuštvu jo bilo ogromno. To tekmovanje je bilo euo uujzunimivcjših v le-1 tošnji sezoni. Mariborski tenis Maribor, 3. oktobru. Ka teuiških igriščih SK Rapida se je danes dopolduc odigralo izzivalno koio v tekmovanju zu državno prvenstvo teniških klubov. Srečali sla se skupini ZKD iz. Zagreba in SK Kajiid. Odigrale so se damsko igre, ki so se končalo z zmago Zagrcbčuuka v razmerju 5:0. S to zmago so si Zagrebčani tudi letos priborili drž. prvenstvo teuiških klubov, iu sicer v dnmski skupini. Posamezni rezultati nu današnjem tekmovanju so bili naslednji: Florijan (Zugreb) : Lirzer (Kupid) 0:0, 6:0. Gostiša (Zagreb) : Lirzer (Kupid) 0:4, 6:1. Florijun (Zagreb) : Culič (lfii|iid) 6:1, 6:1. Gostiša (Zugreb) : Cutič (Rnpid) 0:0, 6:0. Igru v dvoje sc ni odigrala in so Mariborčani lo igro prepustili broz boja Zagrebčanom. Celje: Ljubljana 2:0 (1:0) Celje, 3. oktobra. Danes popoldne so po dolgem presledku nastopili zopet v Celju Ljubljančani. V postavi so bili igralci Hermesa, Ljubljane, Jadranu, Svobode in Mladike. Ljubljana je izvedla nekaj hitrih in lepih akcij, vendar so bila morda vrata prenizka in so ostali streli daleč zadaj za golom mesto v mreži. Tudi vratar je bil izvrsten i.n je storil, kar se jc dalo. V drugem polčasu so Ljubljančani nekoliko popustili in nekaj minut so bili Celjani v lahki premoči. V drugem polčasu je Škerl postavil končni rezultat 2:0 za Celjane. Sodil jc g. Veble zelo objektivno. Predtekma juniorjev Celja in Jugoslavije : ju-niorjem Atletikov in Olimpa 2:0 (1:0). Kombinirana mladina Celja in Jugoslavije je zasluženo zmagala. Sodil jc g. Preisinger točno in objektivno. Gimnazijske lahkoatletske tehme v Celju Celje, 3. oktobra. Danes popoldne so bile lahkoatletske tekme višjih razredov državne realne gimnazije pod pokroviteljstvom g. prof. Bolharja. Tekmovalo je lepo število dijakov, ki so s tem pokazali, da vlada med njimi veliko zanimanje za lahkoatletiko. Rezultati, ki so bili doseženi, pričajo, da je v Celju prav dober lahko atletski naraščaj. Zugreb : Praga 2:0. Tekma jo končala z zasluženo zmago Zagrebčanov. Belgrad : Subotica 1:2 (1:2). Pred 2000 gle dulci se je odigrulu nu igrišču BSK medmestna tekma med Belgradom in Subolieo. Belgrad jo nastopil brez igralcev, ki so igrali danes v Pragi. Subotičuni so bili boljši v prvem jiolčasu, medtem ko so Belgrajčani ostali njim cnnkovredni in pravi gospodarji nu terenu šele v drugem jiolčasu. Rezultat jo realen. Tombola v Kranju Kranj, 3. oktobra Gasilska četa v Kranju, ki jo v zadnjih lo letih priredila v Kranju že 10 velikih tombol, za katere jo vladalo vedno veliko zanimanje, je tudi leto na današnji dan priredila tombolo, katera jc bila izvršena še v večjem obsogu kakor prejšnje. Na današnjo tombolo niso prihiteli samo ljudje iz Gorenjske in Ljubljane, uui|iak smo že do|ioldni' opazili v Kranju ludi ljudi i/, štajerske, največ i/ Celja, Maribora in Vranskega. Prispeli jia so tudi iz Zagrebu iu drugih oddaljenih krajev. Vsi vlaki, ki vozijo jio Gorenjski, so bili močno povečani. Raz.cn tega jc morala železniška postaja v Ljubljani prirediti celo poseben vlak, tuko da jo samo jio /.(Veznici prispelo v Kranj nad 9000 ljudi. Ob 3 popoldne jo bil |irostor ua Glavnem trgu že ves |)oln vrvenja in življenja, posebno pa še ob I, ko se jo začela tombola. Kljub velikemu številu dobitkov so jo vršila razdelitev nagrad hitro, vendar pa še vedno prepočasi za množico, ki je komaj čukulu ua v.-ako napoved Številk. Višek napetosti je nastal, ko so izklicavuli odločilne številke za tombolo, vse do lukrul, ko je nekdo i/ množice kro|)ko zavpit: .Tombolo sem zadel!. Takoj z.a njim ji' hitelo mnogo ljudi k odiu s svojimi tablicami in začela so je razdelitev dobitkov. Glavni dobitek, to je avtomobil, je zadel Peter Snjevic. mali posestnik iz Mlake, občina Prodoslje. motorno kolo Justin Vinko iz Lučinc v Poljanski dolini, drugo motorno kolo Klasek Niiša, dijakinja, hči hotelirju v Kranju, kojialnico Avsonek .loško, hlapec v Kranju, s|>ulnieo Zupunc Ivan. privatni uradnik v Naklem, kajak-čoln Ogrin Janez, mizarski iiomočiiik v Mengšu, moško kolo 1'uvčič Slavko, lesar i/. Bizovika pri Ljubljani, dumsko kolo Pinlar Francka, kmetica iz, Čepole pod Sv. Joštom. otroško kolo Marinko Jožica, trgovska pomočnica iz Ljubljano, aparat za prah Korošec Franc, |io-sestnik na Bledu, 1200 komadov opeko Breščak Franc, hlapec na Jesenicah. FOTOAMATER Od negativa do pozitiva Ostab!jevano uspehu odvisna od temeljitosti ustaljevanja in izpiranja. Površnost vodi brez|x)gojno do nerešljive okvare negativa tako v slabilcih kakor ojačevalcih. Vsekakor je pred nesigurniin kemičnim posežkom v negativ bolje jioizkusiti dobili uporabnejši negativ z enkratnim ali po potrebi tudi večkratnim pre-kopiranjem |x>tom diapozitivnih plošč in napraviti dianegativ. To napravimo na sledeči način: Če imamo medel negativ, ki bi ga radi na kontrastih ojačili, gu prekopirumo nu trdo delujočo ploščo, ki jo razvijemo še v kontrastno razvijajočem razvijalcu, lako dobimo na kontrastih neko liko bogatejši diapozitiv, ki ga prekopiramo po; novno v dianegativ ter pri tem kontraste na isti način lahko zojiet nekoliko stopnjujemo. Proces lahko ponovimo z izhodiščem v diauegativu, dokler uc dosežemo zaželjenega rezultata. Slično po-stopamo s preveč kontrastnim negativom z edino razliko, da vzamemo mehko delujoče dispozitivne plošče in mehko delujoč razvijalec, najbolje izrazit izenačevalec. Opisani jiostopek je sicer v ekstrem-nih primerih precej dolgotrajen, ima jia |>rednost, da ni izpostavljen negativ nevarnosti, da se |x>-kvari, niti sc nc ojači zrno, kakor je to na primer pri kemičnem ojačevanju negativov. Tudi mreno je mogoče od-iraniti z negativov s prekopira-njem na trdo delujočo tvorivo. Ojačavanje medlih in zamrenjenili negativov jc po tem načinu celo bolj primerno kakor ojačavanje kemičnim polom. Na sjilošuo je ali s prekopi ranjeni ali s kemičnim procesom potrebno negativ oslabiti, če jc zanirenjen ali pregosto krit, ee je prekontrasten ali pa preveč medel in vendar |x> kritju gost. Na razjxilago imamo 6ledeče oslabljcvalcc: 1.) ki učinkujejo na različno krite dele negativa pojKilnoma enakomerno in tonski značaj negativa v celoti ohranijo; 2.) ki učinkujejo najprej iu najbolj na najmanj krite dele negativa, t. j. na senčne jiartije, zaradi česar poslane negativ še trši, in 3.) oslabljcvalce, ki zmanjšajo kontraste, ker učinkujejo najmočneje na najbolj krilc dele negativa. V prvo skupino odabljcvalccv spada kalijev permanganat, v drugo Farmerjcv oslabljcvalcc in v tretjo amonijev jiersulfat. Oslabljcnje s kalijevim permanganatom je zelo sigurno iu posebno priporočljivo za takšne negative, ki imajo zadovoljiv tonski značaj ter jih zaradi tega ue nameravamo z oslabi jeva njem uiti skontrastirali, nili kontrastov omiliti, ter za iz-čiščenje zamrenjenili negativo. Oslabljevalni proces poteka zelo jioeasi Icr je omogočena zaradi tega prav pogosta in učinkovita kontrola, zlasti ker ic učinkovanje raztopine prekinjeno v trenutku, čim vzamemo negativ iz kopeli. V kalijevem per-manganatu dobi negativ nekoliko rumenkasto barvo. ki jo jia odpravimo v okisanem iislaljevalcu. Po tej kopeli moramo negativ temeljilo iz|irati. Oslabljcvalcc je sestavljen iz dveh osnovnih razslopin: L voda 1000 ccm kali,cv permanganat 4 g II. voda 1000ccm žveplena kislina (00") 2 g Neposredno pred ujiorabo dozlramo na 100 ccm vode I in 3 lini raztopine II. Ze rabljena raztopina ni več ujionibna. Farmcrjcv oslabljcvalcc jc sestavljen iz dieti raztopin: !• voda iooo ccm natrijev tiosulfnt u)0g II. votla, dest. ali prekuhana lOOccm rdeča krvolužna sol 20 g Raztopino II je hraniti v temnem prostoru in rjavi steklenici, ker se siccr kmalu pokvari. Za ujiorabo ic dozirali: 100ccm raztopine 1 |-5ccm raztopine II. Čim vetji jc dodatek rdeče krvolužne soli, tem rapidnejše poteka oslabljcvanjc, tem težje pa jc tudi kontrolirati potek oslabljevanja in tem večja je zaradi tega nevarnost, da se negativ |io-kvari. Vsekakor ni priporočljivo iti jireko predpisane količine, lahko |>a oslabljevalec s primerno količino vode še razredčimo Razredčen oslabljcvalcc učinkuje na vse dele negativa nekoliko bolj enakomerno ler vsaj približno ohrani prvotni ton ski značaj negativa. Primeren jc torej /a oslabljc vanje zamrenjenili negativov normalnega značaja ali pa nekoliko kontrastnih negativov. Za oslabijo vanje mehkejših negativov vzamemo nerazredčen oslabljevalec, ki učinkuje predvsem na senčne |xir-lije in jiovečava kontraste. Nastavljen oslabljevalec ni obstojen ter sc kmalu razkroji, večkrat celo že med oslabljevalniin procesom, kar sjx>ziiamo jx> tem, da postane prvotno zelcnkastorumena raztopina brezbarvna. V takšnem primeru moramo do liti nekoliko sveže razlopine II. Najbolje jc vključili oslabljcvanjc takoj po izpiranju- ko je |>last negativa |>o vsej |x>vršini enakomerno ra zmehčana. Zc sulic negative namakalno pred oslabljevanjcm v vodi piibli/uo |x>l ure. lahko pa jili položimo v oslabljevalec tudi suhe. Pri suhih negativih poteka oslabljevanje bolj počasi. Ce je plast negativa dobro razmeličana, prične postajati negativ približno |xi poteku pol minute prozoruejši. spočetka komaj vidno, jiotcui jia vedno močneje ter ie jx)trebno prav skrbno in |x>gosto nadziranje, da proces pravočasno prekinemo in ohranimo nežnejšo risbo detajlov v senčnih delili in poltonih. Bolje je celo, da vzamemo negativ i/ kopeli nekoliko prej. preden t-c nam zdi dovolj oslabljen, kajti raztopina učinkuje .še nekaj časa jio prekinitvi, dokler ni iz negativa v vodi temeljito izprana. Po končanem oslabljevanju moramo negative takoj in temeljito izprati. Farmerjcv oslabljevalec odstranjuje z negativov tudi sivo, rumeno iu diliroilično mreno. Lastnost, da i oslabljevanjcm ojači kontraste negativa, je razumeli tako, da prične topiti usedlino srebra najprej na |xivršini negativa in sclc |>otcm prodira polagoma tudi v globino plasti. Ker le/i risba senčnih | >a r t j j negativa na njegovi površini, načne istočasno z morebitno mreno tudi senčne jurlije in ojači lako kontraste v sliki. Opisano oslabljcvanjc je raztegnjeno na vso jx>vršino negativa, vendar oslabimo lahko s primerno spretnostjo ludi fiosameziic dele. Najprimernejše orodje za takšno precej kočljivo delo jc čopič, ki ga |x>močimo v zelo razredčen oslabljcvalcc iri večkrat prevlcčemo z njim lisic dele mokre negativne plasti, ki jih nameravamo oslabiti, ler pri tem pazimo na konture risbe, da jih ne uničimo. Na isti način ojačimo lahko zamrenjene svetlobe na |x>zitivih ter se z zelo tankim čopičem lotimo tudi takšnih delov, ki so zaradi finih [lodrobticsti v risbi prav delikatni . Novo raznarodovalno središče Siidmarha noče zaostajali za Heimatsbundom Nemško šolsko društvo »Stldmark« v raznaro-dovalnem delu na Koroškem nikakor noče zaostajali za celovškim Heimatbundoni.:. V letošnjem poslovnem letu jc dogradila dve nemški šoli tik ob jugoslovanski meji, in to v Z a v r h a nad lli-strico v Kotu in na O Ilirskem pri Železni Kapli. Prvo so otvorili v nedeljo 22. t. m., na Obirskem pa bo slovesna otvoritev v nedeljo 20. t. m. Kakor znano, se morajo občine, v čijih območju Sttdmnrkn« postavi svojo šolo. pogodbeno zavezati, da bo pouk v dotičnih šolali izključno nemški. Šele, čo to iz praktičnih razlogov ni mogočo, ako u. pr. otroci ob vstopu v šolo nemščine sploh ne razumejo, se sme učitelj nekaj mesecev posluževati materinega jezika otrok. V vsakem primeru pa mora bili vzgoja vseskozi v nemškem duhu. To velja ludi za take šole, ki jim jo Siid-marka« k zgraditvi prispevala samo del gradbenih stroškov. Doslej je imela rSiidniarka na Koroškem pet lastnih šol za ponemčevanjo in večje število takili, kjer je bila pri kritju stroškov samo soudeležena. Letos pa je število svojih šol povečala kar za dve enoraz.reduiei. Sicer trenutno praktično ui nobene bistvene razlike med lako imenovanimi dvojezičnimi in siidinarkinimi šolami na Koroškem. Oboje z vsemi močmi raznarodujejo, obojim načoljujejo enako zagrizeni narodni odpadniki ali čisto nemški raznarodovalci. Vendar pa je načelno velika razlika: če bi n. pr. na Koroškem kdaj zavladal pravičnejši politični red, ki bi vpošteva! tudi težnje in zahteve slovenske manjšine, potem jo pri državnih utrakvističnih šolah podana teoretična možnost, da izgubijo svojo raznarodovalno tendenco, dočim pri sttdmarkinih šolah ta možnost sploh ne obstoja. Zato pomeni vsaka sOdtnarkina šola na Koroškem umetno gnojno tvorbo, ki naj razjeda slovensko narodno telo in naj ga dovede do popolnega razpada. V tej luči zadobi siidmarkino kulturno ustvarjanje pač svojevrsten odsev. • Otvoritev siidmarkino šole v Zavrhu je bil zopet velik praznik za koroške raznarodovalce. Vendar zaradi odročnosti kraja in slabega vremena slavnosti niso mogli izkoristiti kot posebno demonstracije. Pri otvoritvi so bili navzoči razni oficielni zastopniki, mod njimi šolski nadzornik Skorjam' in poslovodja Heimatbunda Maier-Kai-bilsch, ki jo obenem taktični vodja koroškega okrožja SUdmarko , dočim jc ljudstvo tokrat skoraj popolnoma izostalo. Slavnostni govor jo imel predsednik sildmarki-lie osrednje organizacije dr. M. Mayer. Med dru- I gim je povedal ludi tole: Kot jo nam vsem, po-| .sobno pa nam obrambnim delavcem, narodnost nekaj svetega in no dovoljzujenio, da bi se kdo dotikal našo lastno narodnosti ali nam jo celo jemal, ravno tako nam je vsaka druga narodnost svetinja, ki so jo no smo nihče dotikati Narodnost je moč, ki človeka usposablja, da lažje premaguje težave. Ta hiša naj pokaže, da bi naj zedinjena Koroška za vso čase ohranila svojo enotnost v plodovitem vzajemnem delu obeh plemen v deželi. V zadnjem času .so se čule razno sodbe. No moreni pa si misliti drugače, kakor da mirno sožitje dveh različnih plemen in dveh zavestnih narodnih kultur še ne pomeni otožitve življenja, temveč kvečjemu medsebojno obogalitev.. K tem besedam bi bilo treba pripomniti, da nemški cinizem ne pozna nobenih moj. Ob otvoritvi siidmarkino šolo govoriti o tem, da je Nemcem tudi vsaka druga narodnost svetinja«', obenem pa so zavedati, da bo pravkar blagoslovljena šola že po pravilih društva obvezana poneničevati slovensl-' glasovi. Deveta je Podjunska Bistrica, 65%, (■• ■ glasov Slode Loče ob Baskom jezeru, 64%, 411) glasov. Enajste so Ledenico pri. BaSkem jezen.. 58% 327 glasov Dvanajste so Libelice, 57 /o, W glasov. Na trinajstem mestu je Logavas prt Vrbskem jezeru. 57%, 314 glasov. Na 14. mest ■ Božanska Bistrica, 55%. 500 pasov Na 15. mestu so Libuče pri Pliberku, 55%, 348 glasov. Kot sest-nujsti sledi št. Jakob v Kožu. 51%,. 948 glasov Sede in n uj sta jo Globasnica v Podjuni 51%, 366 glasov. Osemnajsta občina, v kateri jo bila večina glasov oddana za Jugoslavijo, so Radiše nad Celovško ravnino, 51%, 188 glasov. Teh 18 občin je z. večino oddanih glasov odločno izjavilo: Mi hočemo Jugoslavijo! Nekatere male občine so dale relativno veliko glasov za Jugoslavijo, a absolutno jih druge prekašajo. Čc so oziramo na absolutno število oddanih glasov za Jugoslavijo, stoji na 1. mostu Bela, 1029 glasov za Jugoslavijo. Za Belo slede |.o vrsti: 2 Št. Jakob v Rožu, 968 ; 3. Podjunska Bistrica, 653; 4, Blato pri Pliberku, 650; 5. Solo, 511; ti. Doberlavas v Podjuni, 505; 7. Bistrica v lložu, 500 ; 8. Borovlje, 468 ; 9. Loče, 410; 10. Libelice, 387 glasov. 11. Grebinj, 380; 12. Globasnica, 366; 13. Va-žonbork pri Velikovcu, 349; 14. Libuče, 348; 15. Logavas, 344; 16. Bilčovs, 331; 17. Ledenico, 327; 18. Rikarjavas (št Vid v Podjuni), 327; 19. Svetnavas, 321; 20 Žitaruvas v Podjuni, 317; 21. Pnd-ljubelj, 315; 22. Vobre, 310. 23 Škorjan v P., 298; 21. škofiče pri Vrb-skem jezeru, 286; 25. Ruda, 285; 26. Šmnrjeta v I!.. 279; 27. Slov. Plajberk, 276; 28. Hodiše pri Vrbskem jezeru, 274; 29. Djekše na 273; 30. Kolmaravas nad Rožom, i ler na Vašinjali pri Velikovcu, 251; 32 229; 33. Medborovnica, 225. 34. Radiše, 188; 35. Žvabek, 183; 36. Železna Kapla, 181; 37. Galicija v Podjuni, 156; 38. Vc-trinj pri Celovcu, 152' 39. Žihpoljo pri Celovcu, 112; 40. Na Dravi, 141: 41. Zg. Vesca nad Rožom, 139; 12. Pliberk. 136; 43. Pokrče na Celovški ravnini. 184; 44. i Rožek, 128; 45 Otok pri Vrbskem jezeru, 116; 46. Grabštanj pri Celovcu, 112; 17. Modgorje na Osojnici, 106; 48. Zrelec pri Celovcu, 80; 49. Labot, 55; 50. Titije, 44; 51. Pustriea, 21. V glasovalnem ozemlju južno od Drave se je nahajalo 27 občin, od teh 14 v Podjuni, namreč: Svinji 31. Št. Pe-Velikovec, Libelice, Žvabek. Blato, Pliberk, Libuče, Bistrica-šmihel, Globasnica, Žitaravas, Bela, Žel. Kapla, Galicija, Rikarjavas, Škocjan, Doberlavas. V Rožu 13, namreč: Solo, Šmarjota v R., Borovlje, Slov. Plajberk, Podljubelj. Medborovnica, Svetnavas, Bistrica v li., Št Jakob v R., Ledenice, Loče, Rožek, Na Dravi. V teti 27 občinah je bilo oddanih za Jugoslavijo 10.105, za Avstrijo pa 10 083 glasov. A ozemlje, v katerem je bila 10. okt. 1020 oddana večina glasov za Jugoslavija, so ni raztegnili samo od Karavank do Drave, marveč od Pod policijsko nadzorstvo je za dve leti postavljen g. šorli, župnik v Podmelcu. (Agis) V Abesiniji jc umrl za tropično boleznijo Just Okrotič iz Trsta. Potjetje, pri katerem jo bil usluž-ben, ga je jioslalo kot šoferja v Abesinijo. kjer si je jio par mesecih nakopal boiezen in umrl. Proslave 2000 letnice rimskega imperija eo se pričele 23. septembra v Italiji. Ob tej priliki je bila otvorjona posebna razstava fašistične revolucije v Rimu, vsa država pa je obhajala praznik ob raz-obešenih zastavah. Tečaj za voditelje ljudskih knjižnic bo po nalogu prosvetnega ministra v Gorici. Tečaj bo obstojal iz. 20 predavanj in več praktičnih vaj. Tečaj se lio začel v ponedeljek, 4. oktobra. Ob tej priliki bo govoril šolski nadzornik za goriško jx>-krnjino Borzellirio o ljudskih knjižnicah s posebnim ozirom na obmejne dežele. Naraščanje jugoslovanskih terjatev v Italiji. Kakor znano, znaša 6lari klirinški dolg Italije Jugoslaviji 41.6 milijona lir. Z avgustom letošnjega leta se je hitro začel dvigati dolg novega klirinškega jiro.netu, ki je znašal konec avgusta 7.7 milijona lir, v prvi četrlini septembra pa se je dvignil na 11.5 milijona lir. Tako znaša vos dolg Italijo Jugoslaviji nad 53 milijonov lir ali 122 milijonov dinarjev, Zaradi naraščania terjatev morajo jugoslov. izvozniki čim dalje več časa čakali na izplačila svojih terjatev. Za fašistične zaupnike krajevnih odsekov postojnskega dopolavora so bili imenovani za Veliki potok Izak Fara, za Žago Vincenc Tolmer, za llrast-je Franc Knna, za Zalog pa Vladimir Bizjak. Vojni spomini za muzej. V Šiiiihelu pri Gorici so pozvale oblasti vso domačine, naj izroče vse spomine, ki jih hranijo na vojno, sliko in slično, kar bi lahko dokumentiralo heroično gesto italijanskih borcev, vojaškemu muzeju, ki se urejuje v Šmihelu pri Gorici. Kripta zu 100.000 vojakov. V Sredpolju dokončujejo na velikem vojaškem pokopališču novo luipto v kateri bodo shranjene k».-1 i 60.000 vojakov, katerih imena so znana, in kosti 40.000 neznanih vojakov. Fašistični univerzitetni krožek so ustanovili v Idriji. Krožek bo imenovan po Valentinu llabetu iz Idrije ki je padel v bojih v Abesiniji. Promet o tržaški luki nazaduje. Kljub vsemu upanju, s katerim so se tolažili tržaški gospodarski iii drugi krogi, promet v tržaški luki še vedno nazaduje. Pogodbe, ki jih je Italija sklenila ž Avstrijo in ki so imelo namen usmeriti večino avstrijskega uvoza in izvoza skozi tržaško pristanišče, očividno niso imele nobenega pozitivnega uspeha. Zadnje dni so se zastopniki avstrijskega in italijanskega ministrstva za trgovino ponovno razgovarjali o pospešitvi avstrijskega prometa skozi tržaško luko. . Veliko moderno vojainico so začeli gradit, blizu delavske kolonije v Tržiču (Monfalcone). 'Zasedbo Rantandra so praznovali |>o vsej j Julijski krajini. Z vseh javnih poslojiij so visele zastave. . Goriški prefekt Orazi je nadzoroval občim Vipavo in Št. Vid nad Vipavo. Pri tem sc je zlasti zanimal za fašistično organizacije in za njihovo delo. Pohvalil je funkcionarje in jim dal nove naloge. Nesreče Na domačiji Antona Koinavlija v Kojskein je izbruhnil velik požar, ki je v kratkeni času uničil gospodarska poslopja. Gasilci Ln domači prebivalci so z velikimi napori rešili hišo. Škoda jo bila oblastno ocenjena na 50.000 lir, kar jo za pogorelca tembolj občutno, ker so mu zgoreli vsi letošnji pridelki in zavarovalnina krije samo majhen del škode. S strehe je pailol. V goriško bolnišnico so prepeljali 10 letnega Leonarda Palo, k.i jo. zašel na streho domače hiše, izgubil ravnotežje, padel na tla iri jiri toni dobil smrtnonevarne poškodbe. Avtomobilska nesreča. Nedaleč od glavno ceste ki vodi v TribuSe, v bližini Lapjanove žage, so orožniki našli več brzojavnih drogov podrtih odnosno odžaganih. Preiskava jc dognala, da ne gre za političen zločin, na kar so najprej oblasti mislile ampak za hudo avtomobilsko nesrečo, ki jo jo povzročil Miroslav Poženel. Požcncl jc pri zasliševanju izpovedal, da je bil nekoliko vinjen in so je v brzojavne droge s svojim avtomobilom tako zaletel da je droge podrl, avto pa popolnoma razbil. Okoliško prebivalstvo jo potoni droge razžagalo in odneslo domov za kurivo. Poženel so bo moral zagovarjati jvred sodiščem, ker nekatere njegove izjavo oblastem niso poj>olnoma jasne. Velik požar. V Kobji glavi pri Štanjelu je zgorela domačija Alojzija Meržeka. Ogenj, ki ga je razvnemal veter, je zajel tudi dve sosednji hi si. Ker je požar izbruhnil ponoči, so je že zelo razširil, |>reden se je družina zbudila in mogla misliti nu gašenje. Ogenj je bil tako strahovit, da tudi potem, ko so ljudje od vseli krajev prišli na pomoč, niso prav nič mogli gasili. Šolo ko jo prišla velika brizgalnica iz. Gorice, se jo gasilcem z velikim na-poroni posrečilo preprečiti nadaljnje širjenje požara Dve hiši sta popolnoma upepeljeni. Ogenj jc bil brez dvoma podtaknjen. Orožništvo je zločinskim požigalc.em žo na sledu. Meržek pa trpi škodo, ki jo cenijo na 70.000 lir. Smrtna nesreča. Iz Cerknega nam poročajo, da jo preteklo sredo padci s tamkajšnjega mostu čez hudournik Potok 11 letni Andrej štrnve. Hudournik jo otroka zgrabil, ga premetaval čez skalovje, ki štrli iz vode in ga odnesel daljo. Trupla do časa tega poročila še niso našli. Po stopnicah je padla. V goriško bolnišnico (B bila v zelo nevarnem stanju prepeljana 48 letna Argentina Kozina, doma iz Vrtojbe, ki so je pri padcu po stopnicah tako poškodovala, da ji bodo ie težko rešili njeno življenje. Nesreča je zaradi tega tem hujša, ker je jx>škodovanka mati petih malih otrok. Na Trgu zmage v Gorici so delavci postavili tribuno in mlaje za proslavo nekega praznika, ki ga organizira fašistična stranka s pomočjo oblasti. Pri tej priliki je bil nevarno ranjen 16 letni delavec Anton Bitežnik iz Solkana, ki je padel na beto-ni rano cesto in dobil pretres možganov. V bolnišnico so ga prepeljali nezavestnega. Kriminal Preiskava v zadevi Urše Vontina, ki je bila nedavno zaprta zaradi mazašlva, ki ga je opravljata v svojem stanovanju v Gorici, zavzema vedno večji obseg. Ker se je Vončina bala izvrševati svoj nedovoljeni poklic v Gorici saiui, je s pomočjo raznih sotrudnic iskala žrtve v daljni okolici. Policija jc odkrila osebe, ki so celo iz Bovcu prihajale k tej žeuski, ki je s posebno vnemo zdravila želodčne bolezni in bila tudi na uslugo raznim ženskam, ki so hotele skriti plod nedovoljenih razmerij. V njenem stanovanju so odkrili celo lekarno raznih sokov in mazil, ki so jih strokovno pregledali in ugotovili, da so iz. čisto nedolžnih sestavili. Sodnijska razprava bo silno zanimiva zaradi velikega števila prič, ki so povabljene. Na '>00 lir globe in mesec dni zapora jc bil obsojen 70 letni Janez Pečič iz Orohovolj, ker ju poklicno že dalje časa kradel živež in domačo jierutnino. Dve meseca strogega zupora je dobila Frančiška Vogrič, stara 19 let, rodom iz Ljubljane, stanujoča sedaj v Vidmu, ker se je pregrešila na poti iz Vidma v Gorico proti predpisom javne varnosti in iskala stikov z vojaškimi osebnostmi. Obtožba vohunjenja je bila od sodnijo zavrnjena. Marija Čemetii iz Sempasa, ki je bila obtožena, da je širila |>onarejene bankovce in kovance, ki so jih našli pri raznih obrtnikih in trgovcih, kamor je obtoženka zahajala, je bila oproščena, kor se je sodišče prepričalo, da je bila žrtev krivične ovadbe. Franc Koprif, ki se je zelo surovo obnašal na-pram svojemu svaku in proti njemu izrekel tudi psovke političnega značaja, je bil aretiran in prepeljan v zapor iu se ho bržkone moral zagovarjati pred sodiščem za zaščito države. V Vrtojbi so orožniki aretirali Hermenegilda Oraša, ker je skrival pri sebi razno municijo izza časov svetovne vojne in ni mogel dokazati, odkod jo jo dobil in v kakšne namene jo je shranil. Orala je ovadil Alojzij Loban. Viktor Iteja iz Kojskega je bil aretiran, kor jc več noči s svojimi otroki nabiral grozdje v vinogradu Štefana Terkona in gu potem drugi dan prodajal. Zagovarjal sc je, da nima od česa živeti, icer je gospodarska stiska velika. Zaradi tihotapstva konj in drugega so bili pred goriškim sodiščem obsojeni: 39 letni Leonard Valentinčič iz Idrije in 24 letni Felc Anton iz Idrskega, vsak na eno leto in pol zapora ter n;i 32.000 lir denarne kazni in na ono leto nadzorstva; 41 letni Bratina Leonard iz Kamnega in 34 letni Kos Josip iz Idrije vsak na eno leto zapora in 32.000 lir denarne globe; 21 letni Julij LukančiS z Medvedjega brda na 14.000 lir, 26 letni .Josip Murovor. iz Idrije in 32 letni Josip Bremeo. iz Zaloga vsak na 7200 lir denarne globe. Polog leh je bila obsojena še cela vrsta tiholajicev na denarno globe do 5000 lir. 2000 lir je ukradel neznanec. Francu Rakušu. Rakuš je tatvino opazil šele čez nekaj časa, ker je imel denar skrit pod blazino v postelji. Zaradi bega iez mejo je bil naznanjen goriškemu sodišču Viktor Zovič, rojen v Galežanu pri Pulju, doma iz Gorice. Pred letom dni se je vrnil iz petletne konfinacije. Vlom v gostilno. V gostilno Ivana Beltrama v Stari gori so vdrli tolovaji in mu odnesli precej pijače, živeža in nekaj denarja. Policija, ki stvar j»reiskuje, ineni, da gre za poklicno tolovajsko skupino, ki že dalje časa straši po goriški okolici. Sedejeva družina je imela svoj prvi redni občni zbor. Delo, ki si ga jo zastavila ob ustanovitvi, pač ni bilo malenkostno in tudi ne lahko izvršljivo. Toda ob odločnosti in vztrajnosti društvenih članov je bil led srečno prebit, zapreke in ovire so padle ter je društvo docela izvedlo svoj program. Izvedla se jo organizacija v Sloveniji in glas o tem gibanju je prodrl v slovensko javnost in jo zainteresiral za skujine narodne cilje in dolžnosti. Tudi v notranjem poslovanju je društvo opravilo mnogo delaj tako v kulturnem, kakor tudi v socialnem oziru. Po končanih poročilih društvenih odbornikov in klubovih predsednikov po deželi, so sledile volitve. Novi odbor je z majhnimi spremembami in s pritegnitvijo nekaterih mlajših moči k sodelovanju, sestavljen povečini iz prejšnjih odbornikov. Kot zadnja točka dnevnega reda pa je bil referat o ciljih in poteh narodne obrambe. Predavatelj je v svojem govoru uvodoma prikazal krasen lik pok. Masaryka, narodngn borca, osvoboditelja in ustanovitelja češkoslovaške države. Tudi slovenski nacionalizem, ki je globoko zakoreninjen v osnovah božjega prava, je tisti, ki so mu zagotovljeni uspehi.