m ŠTUDj PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA naropa ZA TRŽAŠKO OZEMLjE^ Leto IX. . Štpv 997 f0^7\ Poštnina plaiana v gotovini TRST, sobota 26. septembra 1953 .s— __v• ii/ \Z0o/) Spedizione in abbon. post. 1. gr. — Dovolj je protipravnega početja rimskih birokratov in raznarodovalcev pri ZVU, kamor so se vgnezdili s pomočjo izsiljevanja in groženj, s katerimi še vedno nadaljujejo! Cena 20 lir natm »te emaU 36 treba ~ rim' iti Zml3T3e Pri ZVU. Pri ti-nositi * ni vei opravičena le „„ ega imena, odkar so VlShežriii; ndonski kupčiji C« Z vodil»« mesta ‘ti i-„,3 resorjev ®»dbatnrinm 36 miTOV e naših, ' P..s^eberno oblast ravno ti-mirovna po- Pra-v zaradi TCristi,:ne lnske Politilce te- iztrphi ■ raznarodovanja 1 rega ipn",n,a našega življa na v a slovenske zem-in 2 nio~ em s° se usedli hode Pa Prirejali krvave po- P°nUUaadZk-°l1 se jim 3e Poniglavi i;nos!>. da kot noš „ hrb~et Pcr'nei° 'gnati svojemu sosedu. *»»«» . £*» nobene K(iaJ koli jih je treba, ker m ne morejo imeti pravice, da bi ostali ';-,1."1 kakor koli še tu neži 'ki lmaV Pa kot oblast-Hevanie i!!1 3e edini cili ma‘ Možinov ~ p?nov‘tev Krvavih Aevanje jn obIifci°U7\j-J5 3e st°krat hujši nabenean sam°, da nimajo dokl,r~,nednarodnoPravne- di »sako n™ua’ temveč je tu-‘n sklirp,,J-0V0 izgovarjanje Lončne cfi ”3e na tradicije in Podlaae Ir rtsorgimenta brez tudi s L )lepJi dokaz■ da 30 Praui« argumentom nima-Ptpande Uganjati niti pro-hjihovenn S-° , be.sed-e samega pmovenn ... turnega ^ttziniin I danJega ideologa iobin itriii,1 3f v Prvem raz-^njeni lanske borbe za zelo pisal; Jfaliii™ rAe’ ljudje rojeni v r°Di n n. ,d°delil v vsej kovino r°Pl Tiatk»v '**‘x v vocj l0vino rl! ie začrtano dobite mu®6 šestilo, po- l>3e, v pakrak v sredino Ita-l'stie Vara ™0’ d.ru8eSa pa na ?olkroe v 'n začrtajte z njim črta, ki Vmeri AlP. In tista Soče, 0 .Padla na ustje br> začrtal 0ncavai°č polkrog, >« Bob a , me3°’ ki vaI" jo £°vori ’ do te meje se Preko m razurr>e vaš jezik — V J>rA ni,nate pravice.)) 'Ati r?*1™30 t°rej kaj y*zirnjeu] V so se P°zrieje t' °n Z\PnvrZenci (in ,u- ? je h - Premislili, takoj c’3e utrnriZOaziia svoje pozi-Wizem Jla in ko je nacio-3t Za ,nt°s*a^. njena ideologi-dou, ui^ nje drugih naro-15 izrai110. nasitno sredstvo ** trni;*«”3® ekspanzionistič-VNn H In to je še da-} ianskf iSt le ta Potitika Sfero« ■ tondonski trojni 0 za zaprtimi vrati 1't'o ir-8 ki Pa danes obču-‘tžašlcn'^^1 Slovenci in vse »Voj; fc0- ouno ljudstvo na VMuaZz'- tako da nas naglo €znrn v vedno bolj in bolj Dan poloiai- *ki, £3,Se bolj kot kdaj koli tonita o točne so bile ugo- milijardnimi krediti, ki jih konec koncev prejemajo v imenu in na račun svoje mi-zerije iz Amerike. Toda nesramnost je po londonskem uspelem mešetarjenju dosegla višek v novem izsiljevanju s provokacijami na meji skoncentrirane soldate-ske, ki naj bi v prvi vrsti Jugoslavijo in nato še ves svet prislilo v tak strah pred novim vojaškim konfliktom, da bi temu najnovejšemu izsiljevanju popustili. Mnenja smo, da je treba vsej tej perfidni igri z grožnjami in provokacijami, s ciničnim nadaljevanjem fašistične prakse na naši koži in z vsemi temi oblikami in z vsebino te prakse, ki včasih celo fašistično prekaša, storiti enkrat za vselej konec. Mislimo tudi, da je za to čas že skoro docela dozorel. Na grožnje, na rožljanje z orožjem, na provokacije, na perfidne in cinične in in nesramne geste in kaplarske manire odgovarjanja, da ni več diskusije itd., je potrebno odgovoriti z zamahom velike metle in z njo nagnati imperialistične -birokrate nazaj v njihov Rim. Koristno pa bi bilo tudi, da bi se našla vsaj ena politična stranka v Italiji, ki bi učinkovito zahtevala, naj sol-dateska preneha krasti našim Benečanom še zadnja jabolka. hruške in krompir, ki so jih pridelali v svojih strmih in skopih sadovnjakih in z znojem prepojenih lehah Z denarjem. ki ga trošijo s koncentracijo na meji, pa naj raje pomagajo onim 870.000 družinam, ki ne vedo, kaj je sladkor in meso. PO VELIKIH MANEVRIH JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Pohvalne besede vojnih atašejev o izvrstnih sposobnostih JLA Montgomery: „JLA je odlično pripravljena4* - General Kosta Nagy:„Nimamo nobene potrebe, da bi manevre povezovali s koncentracijo italijanskih čet na meji“- V svoji zahvali so tuji novinarji izjavili, da so imeli na razpolago vse potrebne podatke (Od našega posebnega dopisnika) ZAGREB, 25. — Inozemske delegacije so dale o manevrih Jugoslovanske ljudske armade zelo pohvalne izjave. Vodja francoske vojaške delegacije general Carole je izrazil zadovoljstvo, da je ponovno lahko videl hrabne jugoslovanske vojake, ki imajo slavne tradicije iz prejšnjih vojn in na katere goji najlepše spomine s solunske fronte. «Po tem, kar sem videl, je dejal, lahko rečem, da so vojaki in voditelji popolnoma obvladali tehnična isredstva. Dobro sem poznal bivšo jugoslovansko vojsko, a moram reči. da jo vaša sedanja vojska visoko nadkriljujes. Vodja turške delegacije general Sun je poudaril, da je nanj napravila zelo dober vtis čvrsta disciplina in izvežbanost enot jugoslovanske armade. «Zato lahko rečem, da je to res zelo močna in hrabra armada. Posebno pa je pohvale vredna fizična odpornost vojakov, saj se ni na njih poznala nobena utrujenost, čeprav so se v zadnjih dneh, ko je deževalo, raz- 1DT'nu<\;-'i'gos,:av'je, ki jih je liraln »s ______-*•_______ enia »Pomeni v SV01‘ protestni “tetra Ga takoj po objavi - SDnr« ^lasnega londonskega barZUma: da 3e london-?en! nrr,tntan3e v neposredni n,, 0!7u s črko in du- Te‘no 0TOU?e Pogodbe, da so s|aujje «r.oz?'ni interesi Jugo-r°i>nn pfl Je priznala mi-J “ k°nferenca da Sg 'onjerenca v Parizu, f- ®e h tržaški prebival- ■ n‘. k®1) pravno zapostav- ^Ijtič« r 50 Postali odvisni ‘ke g, o od vpliva italijan- *n ^ashi da stu se London ?e*aIn IPoton že vnaprej ob-i. a, d« u- j, tudf LABURISTI GRAJAJO zunanjo politiko vlade vijale borbe v najtežjih pogojih)). Italijanski vojaški ataše polk. Carisesi se je zahvalil za prisrčni sprejem, ki ga je bil povsod deležen. «Izredno mi je bilo drago videti hrabre ljudi, kot so vaši vojaki. Občudujem vse, kar so izvedli med manevri. Pripominjam, da^ sem manevre opazoval kot vojak in da je to moj vtis o njih». Burmanski vojaški ataše je dejal, da so manevri jugoslovanske armade dokazali, da je ta armada sposobna braniti svojo domovino pred vskim napadom. «Vsak vaš vojak, podoficir in oficir je dokazat veliko hrabrost, patriotizem m disciplino. Največjo zaslugo za to pa gre vašemu vrhovnemu komandantu marSalu Titu«. Prav tako to pohvalili potek manevrov in vojaško pripravljenost jugoslovanskih enot vodja misije za ameriško vojaško pomoč Jugoslaviji ®®?^a Harmony. vodja grške deleg cije in drugi. Namestnik poveljnika atlantskih sil sen. Montgomery, ki ie zdaj na obisku v Turčiji, je dal Anatolski agenciji vec izjav Na vprašanje, kakšen vtis s0 nanj napravili manevri jugoslovanske armade, je dejal. veljnik manevrov poudaril tu-j ne, dopisnik lista V resoluciji izvršnega odbora se stranka izreka za nove napore za združitev Nemčije, za sprejem pekinške vlade v Organizacijo združenih narodov ter proti združitvi Koreje s silo br<£!'ttLd? bo zvu — Ti tiadnr^bnih odlokov v sme-aPrag 3nJega prilagojevanja j“nskikCone A v smislu ■«-‘etn je zohtev. da so bili s darski *nkrot potrjeni gospo-®*‘» sn™ 1‘n.ančni protizako-d.a je“orazumi iz leta 1948, ^rii«; ,naina izjava proti ta, d nacijam zelo sumlji-°staia „ 3e komandantu cone ‘etica ani0 formalna kompe-nJkomZediem so stvar-”o g. ,Petence prešle izključ-««l0 ‘ lJ°, od katere je po- tt>ije °a'J!sn.0 ne-le funkcioni-*ee tud oanjega aparata, mar-^kratu ’ njegove spremembe. trud«1 Prisotnost rimskih postrani v ZVU P°mem If j 171 protipravno cone a nxedna.rodneya statusa OrnK« _ .. j„* __ Uh v trž;u,rob° kršitev intere-a$kega prebivalstva, a l°venrp 90 Preowah hm k*i*l Se P°sebej, in s Jugo- ji.,, v *lapije> s,teu interesov inV** ‘o .»esr. nam na brezobziren negativno reše-0 tem ni peč disku- je prevzem j. tudi z !adnia ornen način dokazuje * 'lnla,lne strani, nad st, 3c dan Jekakor pa je res, h« Jdo s« ,a odministracija rokah f močno v ni‘- tn ‘t rin u a se ne sramu-en~- ■ “ prez slehernega Vržejo dano besedo oficirja zavezniške 3e dstanoviteo o-tSbel Obljubil in ijSfla kredu® odohntev. W- to • N«dal1. “ v Proračunu kn.?“ojo “ 3e lo tudi res, da he ls'aio ,„Uarn° vpravo iz-Vit,Sarno , .... raznarodovanje |— mesta temveč z LONDON. 25. — Pred bližnjim kongresom laburistične stranke je njen izvršilni odbor objavil resolucijo, v kateri odločno kritizira britansko in ameriško zunanjo politiko-Stališče stra^lr« je eie-Ječp- . Evropa: «Proti vsaki politiki, ki bi težila po osvoboditvi Vzhodne Evrope s silo«. Nemčija: «Proti vsaki nemški oborožitvi, preden se ne napravijo novi napori za združitev Nemčije na miren način in s pomočjo svobodnih volitev« Odnosi s Sovjetsko zvezo: «Proti načinu, kako je britanska vlada nespretno vodila vprašanje konference štirih o Nemčiji s Sovjetsko zvezo«. Glede Daljnega vzhoda so se laburistični voditelji izrekli za »priznanje komunistične Kitajske in njen sprejem v OZN«. Dalje zagovarjajo nevtralizacijo Formoze in plebiscit na tem otoku. Glede Indokine se zavzemajo za začetek ((mirovnih pogajanj Indok.ini s posredovanjem B’rancije in pridruženih držav, ki bodo morale postati popolnoma neodvisne«. O Koreji so se izrekli «proti izjavi 16 držav, ki predvideva razširitev vojne v primeru prekršitve dogovora o premirju s strani Kitajske in proti sleherni britanski obveznosti s tem v zvezi«. Izrekli pa so se za ((kolektivno politiko s strani 0£N v primeru prekršitve premirja tako s strani severnih Korejcev in Kitajcev kakor s strani Južne Koreje« Dalje so se izrekli proti združitvi Koreje s silo in proti srednjeameriški federaciji Resolucija obžaluje škodo ki jo je angleško-ameriškim odnosom napravil lov na ča rovnice v ZDA, in poudarjd podporo OZN. ki mora ostati svetovna organizacija in mora vršiti nove naloge za pomoč gospodarsko slabo razvitim deželam Stranka poudarja tudi svojo podporo NATO. Glede obrambe zahteva resolucija, naj se vsako leto določi trajanje vojaške službene dobe za novince, zato da se ta doba lahko zniža v primeru da se britanske čete umaknejo s Koreje in s sueškega področja. Končno zahteva stranka, naj se obrambni proračun podvrže periodičnim revizijam. di izvrstno fizično kondicijo vojske ter navedel primer, da sta od vseh na borbenem pohodu 12. «modre» divizije le dva vojaka zaprosila za zdravniški pregled. Kosta Nagy je nato dejal, da manevri niso bili za kar koli inscenirani, ker je vsak opazovalec lahko videl armado takšno, kot je. Marši so bili naporni, dolgi nekaj sto kilometrov, predvsem pa je bilo težavno predvečarajš-njim, ko so bili pogoji zaradi dežja povsem podobni vojnim. Nekateri so se bali, da bo zaradi blata in vremenskih ne-prilik zašla tehnika v težavo, kar se. pa #ni zgodilo. V vodstvu so bili* zaradi takega vremena zadovoljni saj še vojna ne vodi po soncu in parketih, in smo zato dobili nove izkušnje. Veliki^ manevrski mehanizem je kljub blatu dobro deloval«. Komandni kader se je po mnenju razsodnikov na manevrih dobro znašel. Zadnji manevri so bili leta 1950; od tega časa je bil zabeležen velik korak naprej. Na neko vprašanje je poveljnik manevrov pojasnil, da j_e v ozadju «modrih» enot uspešno. deloval «rdeči» partizanski odred. Pri tem je Kosta Nagy Scienze Monitor« ((Christian in drugih angleških listov, ki je dejal, da so novinarji imeli priložnost videti vso požrtvovalnost vojakov na manevrih ter navdušenje vojske in dobiti zadostno število podatkov. Izjavil je. da jih je zelo impresionirala borbenost in hrabrost jugoslovanske vojske, ki je zares izvrstna. E. K. CASABLANCA, 25. — Neznanci so v Casablanci pred neko mošejo v maroškem delu mesta ustrelili francoskega policijskega inšpektorja Mau-ricea Larbija. Z velikih manevrov Jugoslovanske ljudske armade. Maršal Tito je blatni poti prišel v prve vojne vrste. enourni hoji gumi/v«..*(o nri- norca, fn tem je n.osia iiaej ((Jugoslovanska armada je oo pm]daril besede maršala Tita lično pripravljena«. H np na včerajšnjem sprejemu, ko V (aborišcu vodstva je je dejal> JriaJ sta v Jugoslaviji popoldne 'iklica' E 11n mo daliel8 režima *nostim * al* torVaSnela v Pone-eK. Razprava bo o položaju Posarja STRASSBOURG. 25. — V posvetovalni skupščini Evropskega sveta je danes nizozemski delegat Van Der Goes podal začasno poročilo o bodočem statutu Posarja, ki ga je pripravila komisija za splošna vprašanja. Van Der Goes predlaga, ne glede na možnost obnovitve francosko-nem-ških pogajanj, spojitev med evropsko in dvostransko rešitvijo. V. ta namen bi se morala sklicati evropska konferenca naddržavnega značaja, kjer bi Velika Britanija imela lahko prvovrstno vlogo, ZDA pa bi na konferenci imele vlogo svetovalca. Britanski podtajnik v zunanjem ministrstvu Nutting je kritiziral ta predlog in je izjavil, da se britanska vlada ne more obvezati, da bo jamčila kakršen koli dogovor, dokler ne pozna njegove vsebi- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Včerajšnji govor jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča v glavni skupščini ZN je glavna tema razgovorov v beograjskih političnih krogih. V. Beogradu dajejo poseben poudarek tistemu delu njegovega govora, v katerem je Koča Popovič poudaril da je Jugoslavija vedno skušala reševati vsa spor-vprašanja z drugimi državami na miroljuben način pogajanji Hkrati poudarjajo njegove besede o velikem prispevku Jugoslavije za okrepitev fronte miru. Jugoslavija m bila nikdar nvistaš enostranskih sklepov, Siti izsiljenih sklepov, niti oboroženih demonstracij, ki lahko samo škodijo interesu miru ie poudaril Koča Popovič Jugoslavija smatra svojo udeležbo v skupni fronti mi- JSSSi » v c7" lh med državami. Ta^ izjava, poudarjajo v Beo. T?.. ie ne samo ponovna potrditev ljubne P° 1 1 bsodba politike eTr ki za svojo udeležbo v teV fronti zahtevajo plačilo na račun drugih držav, ki skusa- jo z izsiljevalnimi sklepi in oboroženimi demonstracijami uresničiti svoje imperialistične cilje. • » • Razvoj tržaškega vprašanja je izzval v Beogradu živahno diplomatsko aktivnost, ki je prišla do izraza v številnih obiskih diplomatskih zastopnikov, akreditiranih v Beogradu, pri jugoslovanskem državnem podtajniku za zunanje za. deve dr. Alešu Beblerju. Po nedavnem skupnem obisku diplomatskih zastopnikov ZDA, Velike Britanije in Francije pri dr. Alešu Beblerju, ga je včeraj obiskal na lastno pobudo britanski veleposlanik sir Ivo Mallet, ki je eno uro razpravljal z njim o tržaškem vprašanju. Danes dopoldne pa je dr. Bebler sprejel na skupni obisk turškega in grškega veleposlanika v Beogradu A-gaha Aksela in Spirosa Kape-tanidesa. Takoj za tem je Aleša Beblerja obiskal tudi zahodnonemški veleposlanik v Beogradu dr. Hans Kroll. Politični opazovalci v Beogradu menijo, da se je tudi na teh obiskih razpravljalo tržaškem vprašanju y Beogradu ne izključujejo možnosti. da je Jugoslavija sporočila glavne osnove svojega predloga o internacionalizaciji Jrsta ne samo zahodnim velesilam, temveč tudi članicam balkanskega sporazuma Grčiji in Turčiji ter državam, ki so gospodarsko zainteresirane v Trstu. * * » ric, temveč so prej v . . indlskrecijami iz palače Chigi, po katerih je italijanska vlada precej nervozna, ker zahodne države nočejo zavzet^ nobene-ga določenega stališča glede Trsta in se celo izogibajo izražanju kakršnega koli obveznega in konkretnejšega mnenja V teh krogih pravijo, da je bil Pellov predlog o plebiscitu prav poskus, da izsili od zahodnih velesil kaj več kot platonsko izražanje želje, da bi bilo tržaško vprašanje dobro rešiti. Obenem prevladuje v rimskih političnih krogih mnenje, da je predlog o plebiscitu bolj ali manj taktična poteza. Rim bi sicer bil zadovoljen, ko bi se ta predlog uresničil, ker ve, da je v Trstu ustvarjen tak po. ložaj, da se Italiji za izid ni treba bati. Za to taktično potezo pa se skriva bližnji cilj ki je po mnenju rimskih političnih krogov isti kot lani, se pravi, uresničenje tega, česar londonska konferenca Italiji ni dala zaradi odločnega odpora Jugoslavije. To pa je popolna italijanska uprava v coni A, kar bi obenem že pomenilo de faeto rešitev tržaškega vprašanja, ker bi s tem Italija praktično dobila Tnsit in obenem z izvršenim dejstvom izsilila razdelitev STO, ki pa bi se izvršila na tak način, da bi ostale neprejudiciraoe vse nadaljnje italijanske zahteve, ne le po con; B, temveč tudi dalije na vzhod. . Menijo tudi, da se italijanski veleposlanik Di Stefano v Moskvi ni razgovarjal samo o plebiscitu, temveč tudi o možnosti sovjetskega molčečega pristanka na tako «rešitev trža. škega vprašanja z izvršenim dejstvom. Obenem so opazili da so (džvestja« sicer ponovila formalno sovjetsko stališče o izvedbi mirovne pogodbe, da pa je skoraj obenem Malenkov poudaril željo po izboljšanju odnosov z Italijo, zlasti pa po povečanju trgovske izmenjave. Zaradi tega vidijo mnogi rimski krogi tesno zvezo med obema dogodkoma, v predlogih, ki jih je postavil Malenkov, pa moskovske pogoje za morebitno večjo naklonjenost ZSSR It a 1 i j glede Trsta. Tržaško vprašanje so pred stavniki italijanske vlade načeli tudi na razgovorih z gr-ministrskim predsedni- Na prošnjo bolgarske vlade je Jugoslavija nedavno dala pristanek na novega bolgarskega veleposlanika v Beogra- ST Papagosom in di bolgarske vlade Jugoslavija zaprosila za privolitev za svojega veleposlanika v Sofiji. Iz dobro obveščenih krogov pa Se je izvedelo, da Jugoslavija odlaša s prošnjo za privolitev, ker bolgarski organi nadaljujejo s svojimi izzivanji na jugoslovanski meji Tako so bolgarski diverzanti v noči med 21 in 22. septembrom v okolici Knjaževca iz zasede ubili miličnika Tomislava Veljoviča Pričakujejo, da bo Jugoslavija ostro protestirala pri bolgarski vladi v zvezi s tem zadnjim incidentom. Istočasno pa javljajo, da bo Jugoslavija v kratkem zaprosila za privolitev za novega jugoslovanskega poslanika v Budimpešti, Jugoslavija je na prošnjo madžarske vlade že dala privolitev za novega madžarskega poslanika v Beogradu, B. B. rčijo poglobilo rešeno tržaško vprašanje. Ko bi Pella pri grških državnikih, pravijo v Rimu, našel kaj razumevanja za svoje «ah»«vc. mu.gotovo ne bi bilo treba priti na dan s takšnim izsiljevanjem. Sicer pa je bil Pella prisiljen izjaviti, da italijanska vlada ne namerava ovirati balkanskega sodelovanja, ker da to vprašanje, ki se v prvi vrsti tiče zainteresiranih dežel. Jutri bo imel tiskovno konferenco tudi Papagos: že danes pričakujejo, da bodo novinar-J' nanj navalili z vprašanji o Trstu. Pričakujejo pa, da bo grški ministrski predsednik v tej zadevi zelo previden. Kot torej rezultati razgovorov z grškimi predstavniki ni-zadovoljili, kot vse kaže rimskih političnih krogov (danes je nervozo še povečala vest, da je v Beogradu dr. A-leš Bebler sprejel grškega in turškega veleposlanika in se z j Jo za plebisciti obenem pa - njima razgovarjal o Trstu) ta- morda v zvezi z nedavnim Pel- ko tudi ni naredila dobrega vtisa reklama, ki so jo naredili z včerajšnjim razgovorom italijanskega poslanika na Dunaju z avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem. Predvsem pravijo, da nikakor ni diplomatski običaj, enostransko skoraj uradno objavljati izjave iz zaupnega razgovora med dvema diplomatoma, kot promitiran vzela na znanje izjave ministrskega predsednika, po kateri bosta vlada in parlament piimerno ukrepala v oiim-zih z zavezniki, če Italija ne bo dobila zadoščenja. Vendar je čas, da se spozna, da so v vztrajanju, naj ostane tržaško vprašanje v izključnem okviru atlantske politike in naj se rešitev išče v konferenci petih, elementi nove ohromelosti, če 'ne že dokončnega kompromitiranja italijanskih interesov in mednarodne pomiritve. Socialistična stranka je pripravljena podpirati akcijo vlade, da se ustvarijo pogoji za izvedbo plebiscita v okviru mednarodnega prava in dosledne mirovne politike. Brez tega pa bi spet zapadli v sterilno načelno moledovanje, državi pa bi pripravili nova razočaranja in prevaro«. , V tej resoluciji je torej vod-'stvo PSI odobrilo Pellov pred- lovim razgovorom z Nennijem — potenciralo in jasno izrazilo grožnjo rimskega ministrskega predsednika v govoru na Kapitolu, da bo italijanska vlada ((tolmačila voljo ljudstva«, če njenim zahtevam glede Trsta ne bo ugodeno. Toda medtem ko poskuša vlada še vedno polarizirati pozornost javnega mnenja na tržaško vprašanje, dokazuje odmev včerajšnje splošne stavke industrijskih delavcev, da si v Italiji notranja vprašanja vedno bolj utirajo pot v ospredje, pa naj se vlada še toliko trudi, da bi jih zakrila in uspavala. Tudi številni tuji komentarji poudarjajo, da je včerajšnja stavka največja akcija italijanskih delavcev v zadnjih letih, ki prvič nima nobenega političnega prizvoka. temveč je povsem gospodarskega in socialnega značaja in torej izraža dejansko nezadovoljstvo italijanskega ljudstva s sedanjimi razmerami. Podoba je, da si bodo notranja socialna in gospodarska vprašanja vedno bolj priborila prostor v ospredju državne problematike in da tudi z u-stvarjanjem šovinističnih kampanj ne more več niti začasno zadušiti težkih notranjih vprašanj, ki Italijo pretresajo. A. P. Nadaljevanje čistke v Georgiji MOSKVA, 25. — Tifliški radio poroča o novih spremembah v georgijski vladi. Odstavljeni so bili kmetijski minister Baramia, ki ga je zamenjal Georgadze, prosvetni minister Caureli, ki ga je zamenjal Gurja, in šolski minister Tsu-lukidze, ki ga je zamenjal Ce-vladze. Gre za nadaljevanje četrte čistke v Georgiji v tem letu. V tem času so nekateri ministri že po dvakrat romali v zapor in spet postali ministri. Četrta letošnja čistka, ki j« obenem tretja po Stalinovi smrti in druga po Berjevi odstranitvi, se je začela pred dnevi z odstavitvijo ministrskega predsednika Bakravzeja. GOVOR FRANCOSKEGA DELEGATA V SKUPŠČINI OZN ZAGOTOVILA SOVJETSKI ZVEZI o namenih evropske skupnosti Maurice Schuman je izjavil, da je namen zahodnoevrop* skih načrtov združevanja preprečiti obnovitev militarizma, in je ponudil SZ razgovore o dodatnih jamstvih - Sirijski delegat obsoja francosko politiko v Tuniziji in Maroku zunanjim ministrom Stefano. pulosom, ki se trenutno mu dita na uradnem obisku v Rimu. Da so bili rezultati teh poskusov precej maršavi, potrjujejo Pellove izjave na današnji tiskovni konferenci o grškem obisku v Rimu. Na vprašanje, ali so na razgovorih s Papagosom in Stefanopulosom govorili tudi v Trstu, je Pella odgovoril; «Nedvomno. Ce se pregledujejo glavna trenutna vprašanja, v mednarodnem okviru in v ožjem okviru sredozemskega sektorja, se sreča tudi tržaško vprašanje. V teh dneh smo predložili, kot je znano, naš predlog rešitve, ki se tesno sklada z demokratičnim duhom, ki nas mora vse prevevati. Po našem mnenju je to dobra pot. Z našimi grškimi prijatelji smo potrdili željo in gotovost, da bo tudi to 'vprašanje razumno rešeno NEW YORK, 25. — Francoski delegat Maurice Schuman je danes v glavni skupščini OZN izjavil sovjetskemu delegatu Višinskemu, da ustanovitev evropske skupnosti ni nikakor naperjena proti Sovjetski zvezi, pač pa da predstavlja činitelj mednarodne ublažitve napetosti. Schuman je dejal: «Ko bo Sovjetska zveza razumela to stvarnost, tedaj bo našla Francijo pripravljeno iskati skupno z njo sredstva, ki naj spopolnijo evropsko organizacijo (ki predstavlja sama na sebi jamstvo proti obnovitvi napadalnega militarizma) s sistemom dodatnih jamstev zlasti proti morebitnim nasilnim spremembam sedanjih meja«. O Indokini je Schuman izjavil, da če bi bili obe državi, ki sedaj oborožujeta od zunaj Vietminh, pripravljeni začeti pogajanja, bi se ta lahko začela med politično konferenco o Koreji ali pa takoj po tej konferenci, zato da se konca vojna in da se normalizirajo mednarodni odnosi v Aziji. O položaju v Severni Afriki je Schuman izjavil, da bi bilo v trenutku, ko Francija vabi narode Evrope, naj žrtvujejo del svoje suverenosti, nesmi- selno očitati pariški vladi prizadevanja. da bi afriško prebivalstvo bilo udeleženo v obširni skupnosti, ki naj bi jim prinesla blaginjo in varnost«. «V protislovju bi bilo, je dejal Schuman. dopustiti, da bi se afriški kontinent razkrojil, medtem ko se evropski kontinent združuje«. Ponovil je nato, da se Francija upira obnovitvi razpralja-nja o politični konferenci ter je dejal, da bo Francija napravila vse, da bi v bodoče bila Indija povabljena naj sodeluje pri proučevanju vprašanj za vzpostavitev miru na Daljnem vzhodu. Na koncu se je francoski predstavnik izrekel za postopno razorožitev, ki naj se izvede na podlagi znižanja oborožitve in omejenega nadzorstva nad oborožitvijo kot prvi prispevek k splošni ublažitvi napetosti Na jutranji seji sta razen Schumana govorila še sirijski delegat. Farid Zeineddin in belgijski zunanji minister Van Zeeland. Sirijski delegat je izjavil, da se Francija ni ozirala na lanska priporočila glavne skupščine glede Tunizije in Maroka, ter je obtožil ZDA. da namenoma pozabljajo vprašanja Se- verne Afrike in ■ Srednjega vzhoda ter da potvarjajo in-dokitajsko vprašanje. t Van Zeeland je z zadovoljstvom ugotovil, da je ublažitev mednarodne napetosti postalo »geslo« sovjetskih predstavnikov. Pozval je nato Sovjetsko zvezo, naj se prepriča o obrambnem značaju atlantskega pakta, države podpisnice pa. naj ne zmanjšajo svojih obrambnih naporov v pričakovanju rešitve korejskega vprašanja. Na večerni seji je govoril beloruski delegat Kiseljev, ki je ponovil obtožbe, da ZDA povzročajo mednarodno napetost, in se je zavzemal za sovjetski predlog o razorožitvi. Brazilski delegat je podprl predlog za revizijo listine OZN. Krajše izjave so podali še kolumbijski. burmanski in kosta-riški delegat in seja je bila nato odložena na ponedeljek zjutraj. NAKAGA, 25. — Zaradi eksplozije, ki je predvčerajšnjim nastala v nekem skladišču bencina v Karsu, je bilo ubitih 26 ljudi, 20 pa je bilo hudo ranjenih. PRIMORSKI DNEVNIK 26 se steri** M’Q.1II\SKI 1>XEV1 Na današnji dan je leta 1936 umrl znameniti ruski raziskovalec P. K. Kozlov. Rojen je bil 1. 1863. Danes, sobota 26. st Justina. Stojslt Sonce vzide ob 5.56 in 17.56. Dolžina dneva 1 vzide ob 19.20 in zatom Jutri, nedelja 27. s« •pte#w tva ^ Utone ® no «2 r* #* Slovenščino v sodno poslovanje! V današnji sodni kroniki izpred tržaškega kazenskega sodišča poročamo o razpravi, na kateri so sodili obtožencu slovenske narodnosti in na kateri so bile tudi priče slovenske narodnosti. Pri tem je prišlo do značilnega dejstva, da je zaradi neupravičene odsotnosti uradnega tolmača za slovenščino, moral med sodnikom. ki ne obvlada slovenščine in med obtožencem in pričami, ki slabo obvladajo italijanščino, posredovati naš kronist. Do podobnih primerov je pred tržaškim sodiščem prišlo že večkrat. Kadar koli so se pred sodiščem pojavili slovenski ljudje iz mesta in okolice so nastale težave pri sporazumevanju, kajti med sodniki tržaškega sodišča ni nikogar, ki bi znal slovensko, čeprav bi bilo pravilno in na-ravno, da bi v narodnostno mešanem mestu, kakršno je Trst bili na sodišču tudi slovenski sodniki, prav tako kakor bi morali biti Slovenci zaposleni v vseh javnih uradih do katerih se obračajo tako Italijani kot Slovenci. Toda primer, ki se je pripetil na tržaškem sodišču včeraj, ima težje diskriminacijsko ozadje v katerem je treba iskati tudi razlog, da ni na sodišču slovenskih sodnikov Kljub naravnemu zakonu, po katerem bi moralo biti v narodnostno mešanih področjih, kakršno je naše, uradno poslovanje v vseh uradih dvojezično in kljub točnim določilom mirovne pogodbe, po kateri je slovenščina enakopravna z italijanščino, je tržaško sodišče 11. decembra 1950 v neki civilni razsodbi proglasilo, da «se mora slovenski jezik v coni A Tržaškega ozemlja smatrati kot tuj jezile in da je italijanščina edini uradni jezik«. Tak proglas je sodišču o-mogočilo dejstvo, da je kljub zmagi naših narodov nad fašizmom in 8 let po upravljanju našega ozemlja s strani ZVU pri nas še vedno v veljavi italijanski zakonski dekret št. 1796 od 15. oktobra 1925 ki določa, da se sme na kazenskih in civilnih sodiščih uporabljati samo italijanski jezik in da morajo biti vsi dokumenti v italijanščini. Isti dekret predvideva težke denarne in zaporne kazni za vsakogar, ki bi se pregrešil proti tem predpisom. Prav tako so še vedno v veljavi tipično fašistično rasistični členi 137. kazenskega in 122. civilnega postopka iz fašistične dobe, ki predpisujejo uporabo italijanskega jezika kot edinega uradnega jezika. Po teh veljavnih fašističnih zakonih se poleg sodišča ravnajo tudi policijski organi pri zasliševanju in pri sestavljanju zapisnikov. Vsa odgovornost za to pada v prvi vrsti na ZVU. ki bi morala upravljati naše področje v duhu mirovne pogodbe in Ustanovne listine Združenih narodov, (v imenu katerih je tudi tukaj) ki jamči vsem narodov pravico do popolne enakopravnosti in v prvi vrsti pravico do izražanja v materinskem jeziku, kar je še posebno važno pred takim forumom kot je sodišče, kjer je vsaka beseda lahko usodnega pomena za prizadetega človeka. Kdaj bo ZVU zadostila tej naravni pravici našega naroda in kdaj se bo odločila prenehati z diskriminacijami v škodo našega življa? Kdaj se bo odločila razveljaviti in odstraniti vse fašistične zakone, ki so služili italijanskim okupatorjem v Trstu in na Primorskem za uničevanje našega naroda in ki predstavljajo sramoto za dvajseto stoletje in ie posebej sramoto za državi, kateri predstavlja ZVU in ki se ob vsaki priliki ponašata kot demokratični? Vsakodnevne objave prostovoljnih prispevkov za Dijaško Matico so merilo visoke kulturne zavesti našega ljudstva. Ciani ljubljanske Drame v Trstu k' Včeraj so prispeli v Trst člani ljubljanske Drame, ki bodo danes in jutri gostovali v Avditoriju s Shawovo pravljično igro rPygmalion>. Slovenske gledališke umetnike in drage nam goste je na železniški postaji sprejel upravnik našegg SNG tov. dr. Andrej Budal in številni tržaški gledališki igralci, ki so kolegicam iz Ljubljane poklonili šopke cvetja. Dragim gostom želimo, da bi jim prijetno potekli dnevi njihovega bivanja med nami, tržaškimi Slovenci, v prepričanju, da bo njihovo gostovanje obogatilo tržaške ljubitelje dramske umetnosti za novo visoko umetniško stvaritev in da bo še bolj poglobilo in utrdilo kulturne stike, ki so poleg drugih dokaz neločljive povezanosti zamejskih Slovencev z matično domovino. Zato iskreno in prisrčno pozdravljeni med nami! ODMEVI STANOVANJSKE KRIZE V TRSTU GOO VLOŽENIH PRITOŽB za 100 dodeljenih stanovanj Dokler sodišče ne odloči glede prizivov, so stanovanja na Greti blokirana Pred časom smo pisali o dodelitvi 169 ljudskih stanovanj po komisiji za dodeljevanje stanovanj, ki je bila sestavljena. da na podlagi točkovanja doioči nova ljudska stanovanja potrebnim družinam. Toda malo število sezidanih stanovanj ne more na noben način zadostiti tisočerim vloženim prošnjam. Kot je bilo pričakovati, je bilo prvo dodeljevanje komisije zelo težavno. Ko pa je komisija objavila seznam 169 družin, ki jim je bilo nakazano stanovanje, je med ostalimi prosilci nastal precejšen odpor, ker se je vsakdo, ki res nujno potrebuje stanovanje, čutil prizadetega in je smatral, da je komisija krivično ocenila njegove potrebe. Priznavamo, da je delo komisije res težavno, toda prizadete družine, ki jih je na žalost mnogo, ne morejo tega razumeti iz samega razloga, ker je njihovo stanovanjsko stanje obupno. Zato je v zadnjih tednih prijavilo sodišču svoje stanje nič manj kot 600 družin. Vse te družine zahtevajo, da se njih položaj ponovno prouči in da se jim na podlagi potrebe dodeli eno od 169 že dodeljenih stanovanj. Kaj bo sedaj sodišče lahko storilo ne vemo. Res pa je, da mnogo ne more storiti, ker ni za sedaj na razpolago več kot 169 stanovanj. Tisti pa, ki so jim bila stanovanja že dodeljena so brez dvoma zelo potrebni stanovanja. Zato prepustimo sodišču zadnjo besedo, ki bo brez dvoma razsodilo tako, da bodo zadovoljene zahteve res najbolj potrebnih družin. Za sedaj, dokler sodišče ne pregleda vseh prizivov in dokončno odloči,, je vseh 169 novih stanovanj blokiranih. Položaj prosilcev stanovanj je res obupen in gornje pritožbe najbolj jasno dokazujejo, da ni mogoče pričakovati, da bo to vprašanje rešeno v doglednem času predvsem zaradi vedno manjših nakazil za gradnjo ljudskih stanovanj, kot nam to dokazuje za tretjino zmanjšano nakazilo v tem šestmesečju proti nakazilu v letošnjem prvem šestmesečju. Gospnifarsks deleoaeiia iz Trsla n Včeraj dopoldne je odpotovala iz Trsta delegacija trža- ških gospodarstvenikov na graški velesejem. Delegacijo vodi predsednik žaveljskega industrijskega pristanišča odv. Forti. Na velesejmu bo posvečenih več dni Trstu in bodo tržaški predstavniki razložili gospodarski položaj Trsta. Upamo, da se bo ta delegacija vendar enkrat vzdržala razlaganja političnih argumentov, ki so do sedaj izredno škodili podobnim delegacijam in jim jemali resen gospodarski značaj. Podivjana krava jima povzročila poškodbe 10 minut po 13. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 47-letnega kmetovalca Franca Bandija in njegovo 39-letno ženo Marijo Tuj,, oba stanujoča v Mačkovljah št. 24, katera so morali sprejeti na ortopedskem oddelku. Bandiju so namreč ugotovili globoko rano na komolcu z verjetno mišično poškodbo, njegovi ženi pa globoko rano na mezincu desne roke prav tako z mišično poškodbo. Medtem ko bo prvi okreval v 20 dneh, bo njegova žena zapustila prej bolnico, kajti menijo, da se bo rana že v 8 dneh popolnoma zacelila. Tako mož kakor žena sta izjavila. da sta se okoli 10.30 vračala s polja z vozom, v katerega je bila vprežena krava. Ta se je nepričakovano splašila in začela teči v smeri kjer so se igrali njuni otroci. Zakonca sta se tedaj trdno oprijela voza in ga zadrževala z namenom, da ustavite pobesnelo kravo, kar jima je z muko uspelo, vendar sta se pri tem porezala s srpom, ki je bil na vozu. Hladnokrvni šofer preprečil veliko nesrečo Samo prisotnosti duha in precejšnji dozi hrabrosti 32-letnega šoferja Acegata Maura Porcellija iz Ul. dei Giardini št. 51 se je treba zahvaliti, če se včeraj zgodaj popoldne ni zgodila nesreča, ki bi lahko zahtevala precejšnje število žrtev med potniki filobusa št. 11 kakor tudi med pešci. Porcelli je namreč vozil fi-lobus po Ul. Canova proti mestu. Malo pred križiščem s Stuparičevo ulico je šofer začutil, da zavore ne delujejo več. Mož si je v mislih pripravil načrt kako bo vozilo ustavil ter zavil po normalni progi v Stuparičevo ulico in od tu v Ul. Gatteri. Ko je opazil, da je desna stran prosta in da ni na pločniku nobenega pešca, je porcelli zavil na pločnik proti stavbi št. 24 ter začel počasi s prednjim stranskim delom drseti ob zidu. Tako mu je tudi uspelo po 4 ali 5 metrih vožnje ustaviti vozilo. Kljub temu, da je bil filobus popolnoma natrpan, se je pri nezgodi ranila samo 23-letna Marta Maccinello iz Ul. del-1’Eremo, katero so z rešilnim avtom odpeljali na postajo Rdečega križa za prvo pomoč, kjer so ji izprali podplutbo na zatilniku in jo s prognozo o-krevanja v 7 dneh poslali domov. Na mesto je prišlo poleg prometne policije, ki je prekinila za pol ure ves promet, tudi tehnično osebje Acegata, ki je ugotovilo, da se je nezgoda pripetila zaradi zloma zavornih vilic, kar je pozvročilo, da so zavore odpovedale. POMEMBNA SLOVESNOST » LADJEDELNICI SV. MARKA DANES SPLOVITEV 32-tisočtonske motocisterne Po tonaži je to druga največja v Trstu zgrajena ladja - Načrti italijanski, gradbeni material večinoma ameriški * Postavitev gredlja za ladjo Tržaškega Lloyda Danes točno ob 12. uri bodo splavili v morje do sedaj največjo petrolejsko ladjo zgrajeno v tržaških ladjedelnicah, «Mare Adriaticum«. Ta ladja je obenem po svoji tonaži tudi druga zgrajena v ladjedelnici Sv. Marka, saj je bila večja edino pred vojno zgrajena luksuzna potniška prekoocena-ska ladja «Conte di Savoja«, ki je imela 48,502 brutto registrskih ton, medtem ko ima «Mare Adriaticum« 32-000 ton. Nova petrolejska ladja je poleg tega ena izmed največjih po vojni zgrajenih ladij na svetu. Osnovne značilnosti nove ladje so: dolžina 300 metrov in širina 27 metrov Vkrcala bo lahko 50.000 kubičnih metrov tovora. Ladja je zgrajena po italijanskih načrtih, opremljena pa povečini z ameriškim materialom. Predvsem je ameriški ves pogonski aparat in to turbine ((General Elektric« ki razvijajo 16.000 konjskih šil in omogočajo brzino 18 vozlov na uro. Tudi parni kotli so a-meriški proizvod «Foster VVheeler« in razvijajo 43 atmo-sker pritiska pri temperaturi 454 stopinj. Turbine te ladje so do sedaj najmočnejše vgrajene v katero koli petrolejsko ladjo na svetu. Uporaba parnih turbin postaja vedno bolj običajna za pogon velikih petrolejskih ladij in izriva uporabo dizel motorjev. To je ameriški način proizvodnje, ki se vedno bolj uveljavlja pri velikih ladjah, kjer zahtevajo veliko brzino in veliko moč pogonskega aparata tako, da izpodrivajo turbine skoraj povsod dizel motorje kjer se zahteva več kot 12.000 konjskih sil. Tudi «Mare Nostrum« dvojček ladje «Mare Adriaticum« bo zaradi tega opremljena s turbinami ladjo ((Mare Nostrum« grade v ladjedelnicah CRDA v Tržiču in jo bodo splovili v kratkem. Obe ladji grade brez ameriške pomoči za italijansko družbo «Fratelli d’Amico» iz Rima. Ladji bosta opremljeni z najnovejšimi navtičnimi instrumenti in pomožnimi aparati ki bodo sposobni izkrcati ves tovor petroleja v 12 urah 90 metrov daleč. Tudi za posadko bodo poskrbeli in bo nameščena v številnih kabinah. Celotna ladja bo tako imela napravo za čiščenje in hlajenje zrake, kar je posebno potrebno, ker bo ladja plula po-tropskem morju. Hladilniki pa bodo lahko shranili za 6 mesecev živil in 60 hektolitrov vina. Na današnjo slovesnost bo prišel med drugim tudi itali- janski minister za trgovsko mornarico T.ambroni, ki bo po vsej verjetnosti imel na slo-vestnosti govor. Kljub temu. da je ladja italijanska pa je obisk italijanskega ministra prav v sedanjih okoliščinah toliko bolj značilen in neumesten Botra ladji bo Maria Vit-toria d’Amico. Takoj po splovitvi ladje bodo postavili gredelj za eno izmed dveh ladij, katere namerava graditi Tržaški Lloyd za progo proti Belgijskem Kongu. Karakteristike te ladje so še popolnoma neznane — imela bo približno 5.000 ton — ker načrt še ni dokončan. Novo ladjo bo v veliki meri finansirala ZVU, ki bo približno tretjino cene pokrila z pomočjo, za tretjino pa je odobrila zelo ugodno dolgoročno posojilo; najmanjši delež pa bo prispevala družba-lastnica. Ta ladja spada v načrt graditve 45.000 ton ladjevja, ki bi se moral izvajati že v začetku tekočega leta. pa je zaradi zavlačevanja v Rimu zakasnil. Od 4. do 11. oktobra Je d e n našega dijaka" Kakor vsako leto, bo tudi letos od 4. do 11. oktobra Dijaška Matica organizirala ((TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKAd. V tem tednu naj vsak zaveden tržaški Slovenec s svojim prispevkom za revnega slovenskega dijaka dokaže, da mu je pri srcu rast naše študirajoče mladine, naših bodočih intelektualcev. Umik prodajaln grozdja V zvezi s kampanjo za večjo potrošnjo grozdja, je predsedstvo cone odločilo, da smejo imeti prodajalci zelenjave in sadja tako v prodajalnah kot v kioskih odprte svoje obrate tudi v nedeljo 27. sept. in v nedeljo 11. okt. .od 8. do 13. ure, seveda izključno za prodajo grozdja. Nezgoda pri delu Včeraj okoli 18. ure je 20-letna delavka Eda Kosmač iz Lonjerske ulice 380 med delom v tržaškem farmakotera-pevskem zavodu iznenada pad. la iz nekega notranjega balkona, ki je visok približno 3 metre. Ker se je med padcem po. škodovala peti z verjetnim kostnim zlomom, so morali nesrečno dekle sprejeti na ortopedskem oddelku. OBUPNE STANOVANJSKE RAZMERE v zasilnih občinskih bivališčih Razburjenje med prisilnimi izseljenci iz stanovanj zaradi ponovnega krčenja njihovega inventarja v občinskih zatočiščih -v. DRAMATIČNO DRUŠTVO V TRSTU Gostovanje Društva slovenskih dramskih umetnikov (Člani ljubljanske Drame) v AVDITORIJU v TRSTU (Ul. del Teatro Romano) Danes 26. septembra 1953 ob 20. uri Jutri 27. septembra 1953 ob 15.30 uri Bernard Shaw PjgDalioB Pravljična igra v petih dejanjih Prevedel: Janko Moder Inscenator: ing. arh. Ernest Franz. Režiser: Vladimir Skrbinšek. Osebe: Henry Higgins - Vladimir Skrbinšek, Sitane Potokar; Polkovnik Pickering - Lojze Drenovec; Freddy Eyns-ford Hill - Demeter Bitenc; Alfred Doolittle -Pavle Kovič; Gledalec -Aleksander Valič; Pikri gledalec - Maks Bajc; Eli-za Doolittlova - Tina Leonova; Gospa Eynsford-Hillova - Mileva Ukmarjeva; Gospodična Eyns-ford-Hillova - Duša Počkajeva; Gospa Higginso-va - Mihaela Saričeva; Gospa Pearceova - Elvira Kraljeva; Hišna - Vida Levstikova. Ljudje na cesti: Stane Cesnik, Drago Makuc; Branko Miklavc, Dušan Skedl, Jože Zupan in slušatelji Akademije za igralsko umetnost. . mr#' * Stanovanjski kot v občinskem bivališču pri Sv. Ivanu IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA S PUŠKO GROZIL STARSEM IN VAŠČANOM toda ljudje so zadevo pretiravali Starši in vaščani oprostili možu in z izjavami omiljevali dogodek - Zaradi nerazumljive odsotnosti uradnega tolmača, je moral tolmačiti naš kronist Brez dvoma ni 42-letni Alojz Gruden iz Samatorice, ki je bil ob tožen, da je z lovsko puško strašil očeta, mater in nekatere sovaščane, pričakoval, da ga bo sodišče obsodilo na zelo milo kazen, posebno še, ker je bila obtožnica ne samo obširna, temveč ga je obtoževala ogrožanja in ilegalne posesti puške. Toda vse priče, in še posebno oče in mati, so zadevo prikazale v drugačni in v nasprotju s policijskim poročilom, prav nič tragični luči. O Grudnovem dejanju smo že pisali. Mož je namreč, sodeč po obtožnici, 7 avgusta letos grozil očetu Alojziju in materi Rozaliji Pahor z lovsko puško in z besedami, da ne bosta več jedla kruha in da Proti monopo lu v D e lavskih zadrugah Star član Delavskih zadrug nam je poslal v objavo naslednje pismo: Položaj v Delavskih zadrugah v Trstu je povzročil polemike med raznimi odbori članov. Mislim, da to ni slabo, kajti polemika služi za razčiščevanje pojmov ter osvetljevanje raznih stališč do tega važnega vprašanja. Po izjavah in stališčih, P SV G (socialdemokratov), PSI (socialistov), «L’Unitd» in «Lavora-toren se je oglasil tudi odbor za sklicanje skupščin Delavskih zadrug (s sedežem na Trgu Ponterosso 2). Ta odbor je objavil dolgo izjauo, s katero ugovarja delovanju odbora Delavskih zadrug (s sedežem v Ul. Alfieri S) in katere povzeta vsebina je naslednja: Odbor članov Delavskih zadrug spada v titovski krog. S suojun programom si je le prilastil argumente, sodbe in mnenja, ki so že v programu odbora za sklicanje skupščin Delavskih zadrug. Odbor je posegel vmes, ko se je vprašanje Delavskih zadrug že bližalo rešitvi. Ustanovitev in delovanja tega odbora sta zato odveč in povzročata med člani samo zmedo in razkol. Omenjena izjava sloni torej na teh štirih ocenah: 1. opre deljuje akcijo, program in odbor članov Delavskih zadrur za titovske; 2. obdolžuje od bor, da si je prilastil njihov program; 3. hoče dokazati, da je delovanje odbora Delavskih zadrug odveč, češ da se vprašanje Delavskih zadrug bliža rešitvi; 4. hoče dokazati, da ima delovanje odbora v Ul. Alfieri razbijaški značaj. Delavske zadruge bi morale že zaradi svojih ciljev ustrezati razrednim interesom delovnega ljudstva. Zato se ne morejo omejevati na interese raznih politično - sindikalnih struj, ki danes označujejo žalostno razcepljenost tržaškega delavstva. Nasprotno, Delavske zadruge bi morale biti ravno stičišče raznih struj, kar bi prispevalo k odstranitvi razcepljenosti med delavci. Za razvoj Delavskih zadrug so potrebni zavestni napori čimvečjega števila članov in razredno zavednih delavcev. Zato jim je pobuda raznih odborov članov le v korist. Tekmovanje med temi odbori pa bi moralo služiti aktivizaciji velike množice članov Delavskih zadrug, ki so sedaj nepovezani in dezorientirani. Zato bi morala biti vsem tuja ideja o kakršni koli diskriminaciji med člani in odbori. Odbor za sklicanje skupščin Delavskih zadrug pa se ukvarja s čisto drugimi stvarmi, med katerimi je tudi poskus dokazovanja, da mu je odbor iz Ul. Alfieri celo eukradel« pro- gram. l voratoru« in «Delu», ima svoj V «Unitd», «Lavoratore», «U- sedež pri kominformovskih or-nitd Operaia» in «Delu» pa ni- ganizacijah, uporablja izključ-sem nikoli opazil programa za no kominformovsko besedišče obnovo Delavskih zadrug u tn argumente (Titovci, sovraž-Trstu. Nikoli nisem videl v ča- niki Delavskih zadrug, nekva-sopisih nobenega programa od- lificirani člani, razbijači itd ). bora s Trga Ponterosso 2, iz katerega bi lahko povzeli, samo eno vrsto, ki bi jo lahko uporabili v sestavljanju programa, ki bi bil pripraven za potrebe, nastale v sedanjem položaju Delavskih zadrug. O-menjeni odbor pravi v svoji izjavi, da se bo vprašanje Delavskih zadrug rešilo z bližnjimi volitvami. Kaj preprosto, kajne? Ne bi bilo treba torej storiti nič drugega med množico članov, da bi se ko renito spremenila položaj in upravljanje Delavskih zadrug? Ni torej treba ničesar bistvenega popraviti po tridesetih letih upravljanja v fašističnem režimu in pod vojaško o-kupacijo? Za ta odbor naj bi torej zadostovala navadna sprememba v vodstvu Delavskih zadrug. Od ravnateljstva, ki ga je imenovala ZVU po nasvetu nekaterih strank, naj bi dobili ravnateljstvo, ki bi ga imenovale nekatere stranke in bi ga ZVU potrdila! Tu je važno poudariti neko ugotovitev. Pripravljalni odbor za sklicanje skupščin Delavskih zadrug objavlja svoje proglase samo v sUnitan, «La- Iz tega bi lahko sklepali, da je odbor na Ponterossu št. 2 (ikominformovski in pod takšni logiki tudi razbijaški« ter da zato predstavlja samo omejeno število članov. Prav to potrjuje sektaštvo tega odbora, ki označuje za ti-tovce, razbijače itd. člane, ki ne mislijo z Vidalijevimi možgani. Po takšnih perspektivah bi ostale stvari pri star%m, to je velika večina članov bi o-stala pasivna in razočarana; odnosi delavskega razreda do Delavskih zadrug bi se poslabšal i, Delavske zadruge bi se prav nič ne spremenile, njihovo vodstvo bi moralo biti nujno pristransko in dejansko v rokah kominformistov, čeprav bi se začasno obkrožili z nekaj slamnatih mož. To bi bila najbolj škodljiva rešitev vprašanja Delavskih zadrug v Trstu; škodljiva za člane, ki so delavci, za njihov razred in za njihovo emancipacijo, ki jo hočejo doseči tudi s pomočjo enotnega zadružnega gibanja. L. P. (Star član Delavskih zadrug) bosta zato dva manj na svetu. Te besede so prestrašile oba starca, ki sta se takoj zatekla k sosedu Ivanu Doljaku. Prepir je namreč nastal, ker sta hotela stara Grudnova prodati kos zemljišča. To ni ugajalo sinu, ki se je razburjen prikazal pred starši s puško v rokah. Ko sta se st ara Grudnova zatekla k sosedu, se je Gruden spravil na lov in ju iskal tudi pri Doljaku, kateremu je v jezi tudi grozil, češ da ima tudi zanj pripravljeno kroglo. Te besede pa Doljak, kakor je sam s pomočjo tolmača izjavil pred sodiščem, ni vzel resno Stara sta se iz Do-Ijakove hiše zatekla V gozd, kjer so ju šele naslednjega dne našli premražena in prestrašena. Gruden je nato, oborožen s puško in z nabojnim pasom okoli vratu, ukazal Doljaku, naj se umakne v stanovanje, iz katerega ne sme priti, dokler mu ne bo on dovolil. Isto je zahteval od Maksimilijana Pipana, kateremu je naperil puško pred glavo in ga prisilil, da je stopil tri korake nazaj Po kratkem prepiru mu je ukazal, naj se umakne skupno s sorodniki njegove zaročenke v hišo in naj ugasijo vse luči. Ko je policija zvedela o zadevi, je takoj šla na lov za Grudnom, ki je medtem že izginil brez sledu. Veliko število policijskih agentov je pregledovalo s pomočjo policijskih psov vso okolico in medtem ko so našli stara Grudnova, niso mogli aretirati iskanega Alojzija. Ta, kakor je na razpravi izjavil, se je zatekel v mesto, kjer se je hranil v raznih gostilnah, saj je imel pri sebi kar 15.000 lir, medtem ko je noči prespal na prostem. Končno in sicer 1, septembra pa je Gruden padel v nastavljene mreže Takoj so ga zaslišali in že naslednjega dne poslali v koronejske zapore, kjer je čakal do včerajšnjega dne. Obtoženec je včeraj zanikal grožnje. Sel je s puško za starši, da bi jo pred njimi zlomil in jih prosil oproščenja. Puško, v nasprotju z obtožbo, ni nikoli naperil proti nikomur, pač pa jo je držal vedno le v roki ter je bila brez nabojev Priznal je, da je prisilil Doljaka, Pipana in ostale, da so se zaprli p hiše, ven- dar jim ni grozil. Kasneje se je vrnil m vsakega posebej prosil odpuščanja. Oče in mati sta hotela celo zadevo omiliti in medtem ko je mati izjavila, da sploh ni videla puške je oče dodal, da se je ustrašil predvsem, ker se je bal, da se je sinu zmešalo Vse ostale priče so potrdile, da so se resnično umaknile v hiše pod grožnjo, vendar so si bile vse edine, razen Pipana, da Gruden ni naperil puške naravnost proti njim. Kasneje se je vrnil in jih prosil odpuščanja. Sploh so se vsi začudili, da je bil Gruden, ki je bil znan .kot delavec in dober mož, zmožen takega dejanja. Ze tožilec je uvidel, da so pri vsej zadevi nekoliko pretiravali in je zahteval od sodišča. da obsodi Grudna na leto dni zapora in na mesec dni prippra, Na podlagi te zahteve je zagovornik začel izpodbijati razne policijske ugotovitve in se mu je posrečilo dokazati, da zadeva ni bila tako huda kakor jo opisuje obtožnica. O tem je bilo prepričano tudi sodišče, ki je Grudna obsodilo le na 4 mesece in 15 dni zapora zaradi groženj in na 20 dni pripora zaradi ilegalne posesti lovske puške, za katero ni imel potrebnega dovoljenja. Ta razprava je pokazala, kaka potrebni so slovenski sodniki na našem sodišču Poleg obtoženca, ki je sicer govoril italijansko, je bila cela vrsta prič, ki italijanščine niso obvladali ali pa so jo obvladali tako slabo, da se ne bi mogli zanesti na njihove izjave. Predsednik je razumel potrebo tolmača in je v odsotnosti uradnega tolmača za slovenščino (če ga sploh imajo) zaprosil našega kronista, naj tolmači on, kar je ta tudi storil. Ta razprava, kakor nešteto drugih, je pokazala tudi, da bi bilo treba pri našem sodišču ustanoviti slovenski sodni odsek ter dati tako možnost Slovencem, ki se morajo zago. varjati ali pa ki so poklicani na pričevanje, da v materinem jeziku izjavijo, kar nameravajo izjaviti in to direktno sodniku, brez posredovanja tolmača. Preds Zulmin, tož. Amodeo, zapis. Magliacca, obramba odv. Bologna, Obupne stanovanjske razmere, v katerih so prisiljene živeti družine, ki so bile prisilno izgnane iz svojih stanovanj in nastanjene v zasilnih občinskih bivališčih, so znane. Tu živi po več družin skupaj v eni sami sobi, v kateri kuhajo, se zadržujejo čez dan in tudi spijo. Niso redki primeri, ko morajo zdravi ljudje bivati skupno z bolnimi in včasih tudi kronično bolnimi stanovalci z žalostnimi posledicami predvsem za otroke. O kakšnem, četudi minimalnem, konfortu v teh bivališčih sploh ni govora. Omejenost prostora ne dopušča, da bi stanovalci imeli, v odrejenem jim kotu niti najpotrebnejšo opremo. Govorili smo z ženo, ki prebiva v zasilnem bivališču v bivšem otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu. Opis njenega položaja se je zdel skoraj neverjeten, toda o njegovi resničnosti smo se prepričali na mestu, kjer smo posneli tudi pričujočo fotografijo. In kot da bi že same obstoječe razmere v teh zasilnih občinskih bivališčih ne bile zadostna obsodba tržaških občinskih upraviteljev, je nesrečne prebivalce teh zavejišč te dni prizadel zopet nov odlok tržaške občine. Vsi stanovalci zasilnih občinskih stanovanj so 23. t. m. prejeli od občinskega ekonomata poziv, s katerim se še bolj omejuje obseg dovoljenih predmetov, ki jih smejo stanovalci imeti pri sebi oz. v njim dodeljenem prostoru. V tem pozivu se najavlja, da občina zaradi novih prisilnih izgonov nujno potrebuje prosta mesta za naselitev novih prisilnih izseljencev in da zato doslej ne bo tolerirala, da bi stanovalci imeli pri sebi kaj več, kar je predpisano kot maksimum. Po tem odloku se inventar stanovalcev v občinskih bivališčih omejuje na posteljo, eno omaro, 1 mizo in nekaj stolov. Vse kar imajo stanovalci več morajo takoj odstraniti. Kdor tega ne bi storil sam, mu bo občina odpeljala m vskladiščila o občinskih shrambah. Za vsako upiranje proti tej odločitvi napoveduje občina sankcije, ki lahko v naj slabšem primeru pomenijo tudi izgon iz zasilnega bivališča. Višek ciničnosti pri vesem tem pa je, da se pismo zaključuje s «prepričanjem, da bodo prizadeti stanovalci razumeli potrebo po nadaljnjem skrčenju njihovega inventarja«. Stanovalce prisilnih bivališč je ta poziv občine upravičeno razburil. Ce občina ni sposobna zagotoviti prisilnim izseljencem vsaj najskromnejšega zasilnega bivališča, potem naj preneha s prisilnimi izselitvami vse dokler ne bo sposobna prizadetim nuditi človeka dostojno bivališče. Pri tem ne gre za nikake nemogoče ali pretirane zahteve temveč za navadno obrambo človeškega dostojanstva. Godi se v Londonu. Vsto-pnice so v prodaji v Ul. Roma 15/11. danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; jutri do pričetka predstave, v nobenem primeru pred Avoditorijem. — Zaradi izredne dolžine predstave (4. ure) bo pričetek točno ob napovedani uri. Vstopnice so še na razpolago. ( GLEDALIŠČE VERDI ) Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Toffola in s sodelovanjem pianistk Lucije Romanini, Nini Perno in Aurelije Catella. ki bo jutri ob 11. uri. Program obsega dela Bacha, Schuberta in VVagnerja. Darovi in prispevki Za Dijaško Matj,-o so darovali: Danila Hrast 1.000 lir, Andreja Marušič 550 lir, Zofija Gustinčič 550 lir, Marija Legiša iz Slivne-ga 500 lir, Alojz Kobler 300 lir Angela Leban 150 lir. Razne obvestila tržaški filatelistični KLUB kL. KOŠIR« V nedeljo 27. t. m. sestanek filatelistov z običajno zamenjavo znamk od 9. do 12. ure v prostorih kluba. BREZPLAČNI TEČAJ ANGLEŠČINE Narodna in študijska knjižnica vpisuje do vključno ponedeljka 28. t. m. med uradnimi urami. P D T organizira 11. oktobra izlet na Crni vrh-Javornik. Vpisovanje do 2. oktobra na sedežu. Odhod na Nanos-Predmejo bo v nedeljo 27. t. m. ob 5. uri. Listki za mesta v avtobusu so na razpolago na sedežu v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure. Rossetti. 15.30: ((Tradei Booth, D. Renaldo. .. Excelsior. 14.00: «Vr Camilla«, Fernandel, Nazicnale. 16.30: «Neva' i® R. VVidmark, J. Pete ™ Filodrammatico. 16.00: bestija in čednost«, ». ' Pirandellovi komediji, izpod 16 let prepoveda Arcobaleno. 16.00: ((Salto le«. F. March. T. Moore. Astra Roiano. 16.30: «Trg z skami«. Grattacieio. 16.00: ((Prepove^ ustnice«, Y. Šanson, J. Alabarda. 14.00: «Največja Pf stava sveta«, B. Hutton, J. vvart, C. Wilde. D. Lamour. Ariston. 16.00: «Shaw Boat», Gardner. K. Grayson. r. Armonia. 15.30: ((Veliko■ P” jenje«, B. Britton, R. ) Ki-Aurora. 16.00: ((Snežišča naH,v. limandžaru«, G. Pečk, S. word. -, nhSO* Garibaldi. 15.00: ((Dnevnik jenca«. R. Hudson, J. Mladini izpod 16 let prepv ;; dano. T, Ideale. 16.30: «Velika strast«, Power, A. Blyth. g j. Impero. 16.00: «Snezišča g fljy. limandžaru«, G. vond. Pečk, Italia. 14.00: «Največja_ C. Wilde, D. Lampur. sveta«, B. Hutton, J. Don jua- la Viale. 16.00: ((Spomini na«, M. Monroe. Kino ob mor|u. Tulipe«, G. Philipe, brigida. , Massimo. 15.30: «Deželanka»> Lollobrigida, G. Farzetti. doletnim prepovedano. _ 16.00: rfanf^iio-G. Moderno. 16.00: «Evropa J. Bergman. no- kmetija»> Savona. 15.30: ((Pričakuj me coj«, B. Grable, Mc D. C Vittorio Veneto. 15.30: «”la g, ske«, D. Morgan, V. Mayo, Nelson. Secolo. 16.00: ((Vesela G. Kelly, J. Garland. *», Azzurro. 16.00: «Missourski 1° C. Gable, R Montalban. Belvedere. 16.00: «Okrv»vlL kolesnice«, R. Scott, J. Marconi. 16.00: ((Kraljica K na«, G. Garbo. , R, Novo cine. 16.00: «Trinidaa»-Hayworth. \l. Odeon. 16.00: «Zivio Zapata«, Brando. ,,sta- Radio. 16.00: «Proti vse® " vam«, E. Flynn, M. O Har • KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 19.30, 21.30- ‘fJ[1 ročiva se spet, ljubica«, Johnson, K. Grayson. Ponziana. 19.30 , 22.00:' «Ven poljub«, A. Gardner. MAMICA I Obveščamo Te, da je danes izšla prva letošnja številka &£ff'§Cl» Žrtvuj za svojega malčka 20 lir in dom bo obogatel za pravljic, slonov, veveric, palčkov in kraljic 100. ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE CERKVENE POROKE: zidar Josip Prasel in gospodinja Giu-stina Tedesco; težak Giordano Zu-ljan in gospodinja Concetta Bo-nelli; težak Carlo Iasbez in delavka Costante Egeria Bevilacqua; uradnik Paolo Turaccio in dijakinja Anna Maria Polonio; strojnik Sergio Zorza in uradnica Lia Veliach; strugar Guerrino Piciga in delavka Ida Cociani: zidar Giuseppe Crevatin in gospodinja Olga Kavalič: učitelj Aldo Puis-sa in btjpica Lidia Bertotti; odvetnik Ezio dr Devescovi in uradnica Licia Paulina: težak Stello Polli in gospodinja Maria Bossi; brusač Guido Fantoma in gospodinja Antonietta Fantoma; mizar Giuseppe Braico in gospodinja Lidia Visintin. UMRLI SO: 63-lelni Pellegrino Doppieri; 76-letni Mihael Kalin; 28-letni Stellio Pascolati; 64-letni Lovrenc Hreščak; 78-letna Laura Capurso por. Basile; 65-letna Gio-conda Zanovello por. Cerniava-68-letna Marija Tretjak vd. Košuta. SOBOTA, 26. septembra lj53 .1 U CON 1,0 V AN N K A CONA T IIS '1* 254,6 m ali 1178 kc 'i 7.00 Poročila. 7.10 JutranjaJ1’* ba. 13,30 Poročila. 14.30 Zen«,, dom, 17.30 Spored lažje orke- , ne glasbe. 18.15 Iz plesnega J, -ge v film in revijo. 19.00 Ve vesti. 21.00 Nočni koncert pj fonične in komorne glasbe. u, Vesela sobota v zabavi in ",3 3O 23.10 Glasba za lahko noč. ‘ l} Zadnja poročila. 23.40 Giaso lahko noč. Titsr u. 306.1 m ali 980 kc-sek ^ .13.00 Moški duet in S^jK. kvintet. 13.30 Kulturni op-?11 pe-13.40 Lahke melodije. !’• pieSi'* stra ritmična glasba. 17.30 r ^ glasba. 18.15 Bruck: Kon^eS«!* 1 v g-molu op. 26. 18.40 meio-glasba. 19.15 Priljubljene -pjO di je. 20.00 Operne uverture-Promenadni koncert. šl-O" g. za šalo — malo zares. „21'„her!-peretne melodije. 22.00 ScDu^j, Simfonij.« št. 8 v h-molu — jas; dokončana«. 22.23 Zabavna ,^31) ba. 22.45 Vabilo na ples Polnočna glasba. K I, O V K N S J A 327,1 m, 202,1 m. 212,4 m . 12.3“ 12.00 Opoldanski koncert.^ Poročila. 13.10 Hrvatska n“‘v0ri> glasba. 13.45 Jezikovni P°e 17.10 Igra godba na piha la . \i ljanske garnizije. 18.10 NaP „^11 popularnih baletov. 2 O.OO -jjO sobotni večer. 22.00 Poročila-Glasbena medigra. Q&> ADEX in 11. oktobra izlet v KANAL ob SOČI MOST na SOCi TOLMIN OPATIJO VIPAVO AJDOVŠČINO in na REKO 11. oktobra 1953 izlet v SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE Vpisovanje do 1- °*ct0'ji, pri ((Adria-Express». ,, F. Severo 5-b ,el- 29 OF I. okraja izreka - ^ Ladjslavu Kalinu svoje sožalje ob izgubi očeta, ud' Sožalju se pridružuje uredništvo in uprava «" skega dnevnika«. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostn° vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče MIHAEL KALIN Pogreb bo danes ob 14.30 uri iz mrtvašnice d0’0' bolnice pri Sv. Ivanu- Trst, 26. septembra 1953. Žalujoča družina in ostali sorodnik1- Gorski dnevnik 26. septembra 1953 I majanje mladine Sh0 vzi ® vsak n , mj 'prod ena najvaž-"■KI Vzgojna načela k skladu z naj-»»l današnje družbe (/rodnem merilu. Smo-ijf -nir, delo, medsebojno 1 Iffvanje in bratsko soži-J. 1 smotri se morajo od-s ' tU(1i v tisku, seveda tu-ki je namenjen liliji izhaja že 45 let nj™>ljen mladinski tednik JjIlere dei Piccoli«, ki je Trstu zelo razširjen, stoletja zabava in . & italijanski naraščaj od Ul, , 'b. vrtcev do srednjih di odraslim je dobrodo-L®*, si zaželijo za tre-jjj °sv'eževanja v mladost-®°minih ali če nepismeni zahteva sočnih prav-fcnu n^hove v vsakdanjosti vWe domišljije. (j^iošnjj 39. številki sta dve ^ b strani posvečenj na- »Ijnt m- V okviru «Grande '■ delle regioni d’ltalian ^ u* šesta atavolan v pe-Ci *azvah ((Friuli - Venezia lilij Razen večjega zemlje-m lfofl Llvenze do Raba ter Idrijskih Alp do Pule v manjšem okviru ^ovno h* idju ",u mejo, Tržaško o-i>. ’ sliko svetilnika zmage tfi /■ ^osta, pod slikama pa , «Trst je bil vselej IttltJ.Nalijanov, ki so zanj itj *_ kri in solze, in vse-itlj „_?*** Trst in njegove de- tov0o j pli materialno in du-'lisei ^ del matere Domovine. lUstj1 r*ani nas nikdar ne za-koli ’ B,)anje v naši duši ni-ugasne». Nazorno so Sv? ■Br‘kazani pridelki ter y‘n3ski viri. ^,.keni listu ne bomo za-sii j1 znanstvene natančno-. proveč kričeče in le Uti jt.°r Oyajajo namen: va-k j . '^nsko mladino. Trst k|. 0IJ)at*ai Italiji bornih 25 'Ul Tnk°nca 1918 do jeseni je zelo, zelo nezna- To >dei: V* niegove tisočletne zgo-S0ja~~ doba njegovega pro-dei^j Kakšen smisel imej Na laz’ ki jo otrok zdaj Njenezavestno sprejme, a se sam prepriča,- da Pltali z neresnico? N hujša q. —• Je zadeva z meja-'tt . „ meji Triglav - Loga-Ns- neznik - Bitoraj stoji %rjy°nfine 1939 - Contine Nu * t-1- Narodnoosvo-hejo ^ horba je to «naravno» S sai delno popravila, a Ntaveltltovna meja v «Cor- - ,t pKcoli Se !lane vse beneške Slo- lin, kj proglaša NjeJ” Brice od prvega do SeBsW ler za italijansko vse !i0 °d r Prebivalstvo sever-r al v e do Cepovana, >c0 S ^°venski Kras med So i trstom, več kot po- iit) Istro j., . .. „ 'Sne S"° 'n fc oL..tre. Obširno ozem- S '‘>ke je označeno za S dei ko' Prav tako Ni n °toka Krka, ves se-V Rab in 08 PRIMERURENZA REN ZIJ AR/STARC KAM VODI POT G. PELLE? tre daleč tja čez Pa-dobršen del kos . v precejšen ih V(liko Svenikem ozemlju lSa ka; . e zaPlate, ki naj .UJiiie l ej0 neobljudene po-Sem er ni nobe"e razlage. %o aem*jevidu je vse Svo-> ita',afko Premije popol-iSusko sko- Tu ni več » Ntom °bale med Stivanom Skt v ’ n* več niti ene slo-S sev S' ali s,ovenske ob-(S- Je>[>n0 *n vzhodno od iStri0 n° vprašanje je Sm sir,reSeno v Mussolini-ita,lu: ,,Qu' si Par'a Uk 0*nSčh Lano>>' ,stra je 1,0 , a skoraj vsa ita-htai rvatov je ostalo le . ^ščica. rta* čudimo, kako je si. ne Slo butajo zoper za- tovl Valov?"Ce 'n Hrvate tako tov Ka n 'jega narodnega Desetega t. m. zjutraj bi bil moral dr. Renzo Renzi iti z nekim svojim poslovnim tovarišem in z italijansko pisateljico Renato Vigano ogledati si okolje in ljudi, kjer se je v času zadnje vojne razvijalo dogajanje, ki ga je Renata Vigano opisala v svojem delu «Agnese». Iz tega bi se moral razviti lep film, ki bi prikazal partizansko borbo prebivalcev neke italijanske pokrajine. Toda Renza Renzija na sestanek ni bilo. Karabinjerji so namreč onega jutra vdrli v njegovo stanovanje in ga odpeljali v poznane vojaške zapore v Pe-schieri. Zakaj? Prvega februarja letos je izšel v reviji «Nuovo cinema» njegov članek, ki smo ga objavili v včerajšnji številki v katerem je on hotel dati snov za dober film, ki bi podal vsaj kolikor toliko (seveda v milejši obliki) realno sliko italijanske okupacije Grčije. Dolgo časa po tej objavi ni bilo opaziti nikakih omembe vrednih dogodkov. Toda 10. t. m. je kot z jasnega treščila vest, da so karabinjerji aretirali avtorja tega članka in pa direktorja revije «Nuovo cinemas, v kateri je bil članek objavljen. Guida Aristarca, in ju zaprli v vojaške zapore v Peschieri. Vzrok aretacije: pisanje in objava članka, motivacija pa «sramotenje» italijanske vojske in sicer po čl. 7 in 81 italijanskega vojaškega zakonika ki se glasita približno takole: »Vojak, ki javno sramoti krono, cesarsko vlado, veliki fašistični svet... se kaznuje z vojaškim zaporom od 2 do 7 let. Ista kazen zadene vojaka, ki javno sramoti vojaške sile ali pa del le teh«. Tu smo navedli odstavek italijanskega zakonika, kjer pravi izrečno, da se kaznuje — vojak, ki.... Poleg tega sta oba obtoženca — kot smo že omenili — v vojaškem zaporu. Kaj to pomeni? Saj sta oba le navadna civilista, navadna državljana, ki sta sicer bila nekoč vojaka in celo častnika, toda sedaj sta navadna državljana. K temu bomo dodali še sledeče. Kako to, da je bil članek objavljen že 1. februarja, do-čim so se posledice ((inkriminiranega dejanja« pokazale šele sedaj? In če je dejanje kaznivo, kako to, da se je v posle civilne uprave kar naenkrat vmešala vojska? S takimi podobnimi vprašanji bi lahko nadaljevali v nedogled. Zato je bolje, da se stvari lotimo z nekoliko širše analize dejanskega današnjega stanja v Italiji, ki nam bo dala verjetno edini odgovor na ves ta niz-vprašanj. Po kapitulaciji italijanske vojske leta 1943, v času ((demokratične« vlade, ki je delo-' vala pod blagohotnim okriljem zaveznikov in v času prvih povojnih let, so bile italijanske protifašistične sile zelo močne, zato so se tudi mnogi fašistični elementi, bivši fašistični kolovodje- in- njihovi opričniki z italijanskimi višjimi oficirskimi korifejami vred potuhnili. Hkrati pa ni tudi desnemu krilu sedaj vladajoče krščanske demokracije kazalo, pokazati svojega pravega lica. Dokaz zato je med mnogimi drugimi tudi poznana izjava italijanske vlade od 23. junija 1944 v kateri vlada obsoja fašistični napad na Jugoslavijo. Albanijo, Sovjetsko zvezo in tudi Grčijo. V vladi, ki je to uradno izjavo dala, je bil tudi voditelj italijanske krščanske demokracije De Ga-speri. Rekli smo. da so bile tedaj italijanske demokratične, antifašistične sile močne, toda to je veljalo samo za množice in zares ozek krog političnih voditeljev, Da je to res, nam do-kazuje dejstvo, da so Renzija in Aristarca aretirali na osnovi fašističnega zakona, ki še danes — osem let po vojni in deset po uradnem padcu fašizma — še vedno govori o — velikem fašističnem svetu, cesarski kroni in podobnem. Morda bi kdo utegnil reči. da c to gola formalnost, toda da. 'našnji primer, cela vrsta podobnih dogodkov in vsa dosedanja italijanska politika jasno pričajo, da je bilo to zelo verjetno namenoma ((zanemarjeno«, in da je bil velik del onih sil ki so se v prvih povojnih letih tako tolkle na svoja «an-tifašistična« prsa le antifašistično pobarvani fašisti, ker sicer bi si ne mogli razlagati kako je mogoče, da je ostal še danes v polni veljavi zakon ki ščiti fašiste,wkako je mogoče, da še ni sla ta sramota ((demokratične« Italije tja, kamor spada. In zato so soodgovorni tudi tedanji in sedanji italijanski opozicionalni politiki. Ljudski pregovor pravi: «Cez sedem let vse prav pride*. Tako so mislili tedaj potuhnjeni in demokratično zakrinkani fa-šisti. In imeli so prav. Italijan, ski notranje politični razvoj je nujno šel svojo pot. Nekdanj poborniki fašizma ki so se v tem času postavili na noge, izkoriščajo danes vse možnosti za rehabilitacijo fašističnih zločinov. Na tej poti jih ne ustavi več niti demokratična italijanska ustava, ki jo je po vojni izglasovala demokratična italijanska ustavodajna skupščina. 103. člen te ustave izrečno govori, da italijanskega civilnega-državljana nikoli ne sme soditi vojaško sodišče. Primer Renza Renzija, Guida Aristarca, pred njima še primer sindikalista Bruna Sclava iz Brescie in mnogih znanih in neznanih ljudi nam priča, da je italijanskim uradnim silam danes zelo na tem. da se zaščiti «prestiž» italijanske fašistične vojske, da se zaščitijo njeni zločini in njeni neuspehi pred upravičeno krjgtiko in ljudskim gnevom. Ti ljudje se zavedajo, da so si osvojili in utrdili že vse ključne položaje, zavedajo se, da so ponovno na cblasti. In s tem je vsaj delno obrazložen škandalozen primer Renza Renzija in Guida Ar-starca. Kaj sta pravzaprav ta dva zagrešila? Ce_ preberemo ((inkriminirani« članek in primerjamo opis italijanske okupacije Grčije z barbarskim ponašanjem italijanske vojske pri nas v času zadnje vojne in še prej, bomo ugotovili, da je bil v Renzo Renzi v svoji sodbi razmeroma zelo mil. Res je tudi sam sodeloval v tej vojni in priznati sramote svoje vojske je vsakemu vojaku neprijetno. Zato je verjetno skušal oviti vso to sramoto v nekako veselejšo, laže sprejemljivo obliko, toda odkritim in izrečno pojasnjenim namenom, naj bi film, za katerega je napisal osnutek, vsaj delno zadostil žrtvam in po možnosti preprečil morebitne podobne strahote in sramote v bodoče. Iz vsega njegovega članka se jasno izraža o-čitek in obsodba vodilnih italijanskih fašističnih krogov in pa pomilovanje preprostega vojaka, ki je moral toliko pretrpeti na račun nesposobne in zločinske fašistične klike. Iz njegovega članka dejansko izzveni obsodba naivnega italijanskega patriota, ki si je u-pal pogledati tudi tej italijanski sramoti v obraz in hkrati opomin ter želja, naj bi se kaj takega ne ponovilo. Mi. ki smo italijansko okupacijo preživeli, in ki smo dodobra spoznali vsa njena ((junaštva« lahko trdimo, da je Renzijev članek le bleda slika vse one dobe, ki jo Pella, Ta-viani, Marras in drugi njim podobni ljudje skušajo danes zaščititi in celo poveličevati. Dobro pa je vendarle to, da so se v to žalostno in zares nehvaležno roboto vpregli le italijanski uradni krogi in o-stala fašistična sodrga, kajti ves ostali del italijanskega ljudstva, od delavca pa do najvišjih vrhov italijanske kulture. se je postavilo na stran obtoženih. ge nikdar se v Italiji n'i zarisaia tako ostra črta me.d fašizmom in demokracijo kot v tem primeru. Na em strani zakrknjeni fašisti in fašistično usmerjeno krilo krščanske demokracije, na drugi strani pa vse zdravo ljudstvo. Solidarnost, ki so jo v tem primeru pokazali italijanski razumniki, kulturniki, predvsem filmski režiserji, igralci in kritiki; solidarnost, ki so jo pokazali italijanski novinarji, pravniki m tudi velik del političnih delavcev je zgledna, hkrati pa porazna bilanca za italijansko u-radno notranjo politiko. Za označbo vsega tega je menda najprimernejša izjava, ki jo je dal poznani italijanski filmski režiser De Santis, V„na*'h Vzr<>ki zapadnih sose-so mnogovrstni prina daa jasneje raz- C kafiln glavmb so ,ake t, 'lke r e Poganjajo iz te itn Ni j«. 0rr‘ere dei Piccoli«. kih,' boznSerSik0‘1 g°ji3° P° in J po društvih, v iJS MUs 'sgu Tak0 ie d0’ *'!» k d Heva mladina Nj,“bt>Wla' ,ie Je naP°-tske - slovenske in in Cetinja. P, X ^sreba > v, srcj—sajo v nežna Str0Dene kal' in 'N* vJ? Habjanom dala M* ^ hoiagaj *»„.irca sr;,:..? • ni še zaiegel. N 'lekrP? odreševanje de' naravni,nJih Mtissolinije- aJ ,eia Srja na snež- v g«-, *itk Pi'ive,,anJc mladine ne Wbtd v/ tio mirnega so-V VaCVan' >n Italijani. “Hadine je zlo- P—in »Gospod Pella, osvobodite Renzija in Aristarca dokler imate še čas, preden vas ne popolnoma prekrije zaničevanje italijanskega ljudstva in vseh izobražencev, ki jih je to dejanje vaše vlade tako prizadelo in užalilo«. Po zadnjih vesteh se bo razprava proti obtoženima začela že 5. oktobra. Kljub vsej protiustavnosti in krivičnosti tega postopka, kljub tako mogočnemu valu odkritega odpora bo šel torej Pella dalje svojo pot. Vse kaže, da se Pella čedalje bolj odkrito usmerja pc poti, ki jo je v notranji in zunanji politiki začrtal fašizem. in da zato potrebuje tudi obrambo takih «vrednot». kot so bili fašistični roparski pohodi po tujih deželah. Za to obrambo se poslužuje tudi vojaškega sodišča in fašističnega vojaškega zakonika. Zelo verjetno mu je to potrebno, kajti Pella skuša dvig. niti «moralo» svoje vojske, kot je to delal njegov nekdanji predhodnik Mussolini, ki je ob vsaki priložnosti šaril s svojimi 8 milijoni bajonetov«. Vse kaže da išče tudi Pella svoj «prostor pod soncem«. Q tem zadnje čase tudi govori in celo preti. Toda Mussolinija niso obesili Grki, ne Jugoslovani ne Francozi in ne Rusi, ampak italijansko ljudstvo samo. V DELU, NE V PUSTOLOVŠČINAH je izhod iz italijansko socialne krize :v Z manevrov Jugoslovanske ljudske armade. Italijo lahko pozna povprečen človek iz zgodovine, pozna jo iz literature, pravtako po njenih naravnih lepotah in u-metniški tvornosti, zadnje ča-tudi iz filmov znanih režiserjev, kot n. pr. De Sica, Ros-sellini in drugih. Moramo reči, lepa, nenavadno pestra dežela, z bogatimi zgodovinskimi vrednotami in poštenim, dobrim, dasiravno dokaj nesrečnim ljudstvom — to pa po zaslugi njegovih voditeljev, ki so ga ves čas po Risorgimentu vodili po popolnoma napačnih poteh. Redkokatera zemlja, razen v nekaterih najbolj zaostalih predelih zemeljske oble, se davi v zadrgi tako fantastičnih socialnih kontrastov, ekonomskega kaosa in družbeno političnih anahronizmov, kot se to z naraščajočo vehemenco javlja prav na Apeninskem polotoku, zibelki dvatisočletne kulture in civilizacije. Vse to se iz dneva v dan stopnjuje in zelo boleče odraža v celokupni italijanski druž- beni problematiki, katere o cifični simbiozi sprevrgli v na snovna značilnost je nepojmljivo nizka življenjska raven najširših ljudskih plasti, skrb vzbujajočamaterialna in duhovna dekadenca, moralna in politična sterilnost, splošna ljudska zaostalost itd. Vsekakor to Italiji, ki je dala Danteja, Michelangela, Giordana Bruna, Galilea itd., ne dela posebne časti, in ne samo to, usmerja jo prav po tisti poti, ki jo mora prej ali slej pripeljati samo v propast. Italijo sicer prištevamo med dežele, ki jih imenujemo industrijsko razvite. Tujec, ki bo prvič stopil na njena tla, si bo na osnovi tega ustvaril sliko o splošnem relativnem blagostanju. Pri natančnejši analizi pa se bo prijel za glavo, ker ni nikoli mogel predpostavljati, da je v dvajsetem stoletju kaj takega še sploh mogoče. Najbolj odvratne oblike in funkcije preživelih fevdalnih odnosov in kapitalističnega izkoriščanja, ki so se tu po neki spe- r RAB: ŽIVA PRIČA KULTURE IN CIVILIZACIJE" ITALIJANSKEGA OKUPATORJA J ROPALI SO JIM DENAR Niti približno ni mogoče izračunati koliko denarja je Šlo v nenasitne žepe italijanskih fašistov; vsekakor pa je šlo za velikanske vsote, če pomislimo, da je bilo v taborišču do 15.000 internirancev, in da navadno nihče ni prejel manjše pošiljke od 50 ali 100 lir vil. Ko so nekako v začetku oktobra pričeli deliti bone, so bili zneski smešno nizki; za izročeno vsoto 1000 lir si prejel največ 40 lir. S tem ni bilo mogoče kupiti v kantini nikakih priboljškov. Le redki srečni posestniki pravega denarja so sj lahko kdaj na črni borzi kupili živež, ki je bil pritihotapljen od zunaj ali pa ukraden oziroma prigoljufan v. škodo internirancev. Razdeljevanje bonov je postalo hitrejše šele v drugi polovici decembra 1942 in v januarju 1943; tedaj pa za večino internirancev ni prišlo dosti, v poštev, ker povečini niso ime. li večjih naložb pri komandi. Poštna nakazila so pri upravi spreminjali v bone počasi in okorno; le s težavo in muko je bilo mogoče priti do svojega denarja. Goljuiija z denarjem Uprava je bila zanikrna, njen organizacijski sistem slab, nepotrebne formalnosti s poplavo pisanega papirja so bile velikanske. Vrhu tega je bilo vse poslovanje prepuščeno navadnim vojakom ali podoficirjem. ki o upravi niso imel; pojma la prav pri poslovanju z denarjem. Interniranec, ki so mu od doma poslali denar, ni dobil nikoli potrdila ali odrezka. pag pa so Italijani izsilili njegov podpis. Ljudje, ki so stradali, so včasih dobili denar od doma; toda minilo je tudi po šest mesecev, a denarja še vedno niso prejeli. Niti približno ni mogoče izračunati, koliko denarja je šlo v nenasitne žepe 'italijanskih fašistov; vsekakor pa je šlo za velikanske vsote, če pomislimo, da je bilo v taborišču do 15.000 internirancev in da navadno nihče ni dobil manjše pošiljke od 50 ali 100 lir. Pisarniška dela so opravljali interniranci, seveda pod nadzorstvom in strogo po navodilih Italijanov; le s težavo in potrpežljivostjo je bilo včasih možno podtakniti okupatorju kako dobro zamisel v korist internirancev in jo tudi dejansko izvesti. Administracija na Rabu je bila obupna. Pri razdeljevanju pisem in paketov je bil strašen nered. Zgodilo se je, da je pisar v pisarni kakega sektorja napisal na prispeli paket, da je interniranec, ki je bil v kakem drugem oddelku, bodisi ((nepoznan«, bodisi da je ((odpotoval v Gonars« ali kam dru- Goljufija je bohotno cvete- gam; tako je pismo ali paket W: m. Ispigš -■■■« ** ' ' » - - '. s ~ w s šestdesetletnica avstrijskega sindikalnega gibanja, ob priliki tretjega kongresa Zveze avstrijskih delavskih sindikatov, ki je zboroval od 29. avgusta do 6. septembra na Dunaju, so odkrili spomenik zaslužnega soustanovitelja avstrijskega sindikalnega gibanja, Antonu Hueberju- Svečanosti je prisostvovalo na tisoče gostov iz Avstrije in drugih držav. ležal več mesecev v skladišču in se naposled izgubil, medtem ko je njegov naslovnik lahko tačas umrl od gladu. Od desetih paketov se jih je vsakokrat izgubilo najmanj troje. Do februarja 1943 ni bilo na komandi sploh nobene kartoteke. Zgodilo se je, da je prišel karabinjer ponovno v isti oddelek iskat interniranca, da bi ga odpeljal domov, čeprav ga je bil že pred tremi tedni spremil na ladjo. Koliko jih je umrlo? Prav tako je bilo z umrlimi. Nikoli ne bo mogoče natančno ugotoviti, koliko ljudi je na Rabu umrlo in kdo vse je umrl. Tudi spiski po bolnišnicah niso zanesljivi. Imena in podatke so šesto pisali italijanski vojaki, ki so komaj znali pisati, zaradi česar so imena in kraji v teh listinah popačeni. Pacienta, ki je na primer bil umrl že pred tremi meseci, so prišli s komande iskat, da bi ga poslali domov. Takj primeri so se dogajali dap na dan. Nered je bil sploh značilna lastnost ita. lijanskih fašističnih oblastnikov Ti pa so bili vse od prostaka do višjega oficirja ljubosumni na svojo lastno oblast. Od začetka rabskega taborišča pa vse do marca 1942 je vladala skoraj v vseh upravnih oddelkih taborišča nepopisna zmeda; oficirji se povečini sploh niso trudili, da bi odpravili napake ter pospešili ukrepe proti mrazu in gladu. Dober, izobražen in sposoben oficir je bil zlasti med nižjimi, mlajšimi oficirji redka izjema Oficirjem je šlo predvsem’ za to, da so opravičevali primanjkljaje v materialu; zanimal jih je številčni stalež taborišča oziroma posameznih sektorjev. Moško taborišče Moško taborišče je bilo razdeljeno v itiri sektorje. Na če. lu vsakega sektorja je bil oficir. nekoč pa celo samo narednik, ki je bil odgovoren taboriščnemu komandantu, po činu kapetanu. Eden izmed in. ternirancev je bil dodeljen za vodjo sektorja; njegova funkcija je bila le v tem, da je izvajal italijanske ukaze, zbiral ljudi za delo. ugotavljal številčno stanje za kuhinjo ter nadzoroval delitev kruha in druge hrane Interniranci so svoje funkcije pogosto opravljali v škodo svojih sotrpinov. Na vsakih šest šotorov je bil določen desetar, ki je skrbel za red in snago v šotorih, za razdelitev obrokov, obvestila o pošti in bolnikih itd. Ta dolžnost ni bila prijetna, kajti de, setarje so vedno klicali v pi- nejše podatke o internirancih I upravni zmedi pa ni bilo men v svojih desetinah. Črna borza Kantine z živili, pijačo in drugimi potrebščinami niso odprli vse do srede oktobra 1942 Zaloge v njej so bile zelo pičle; dobiti je bilo kakšno ribjo konservo, olive, bonbone in druge malenkosti. Sadja in izdatnejših jestvin ni bilo dobiti niti v najbolj kritičnem času; pač pa je bilo razmeroma dovolj cigaret in tobaka. Vse to je bilo internirancem le v šibko pomoč. Kruh so včasih prodajali na črni borzi; prekupčevalci so ga nakupovali od internirancev, ki so zbirali denar za nakup drugih predmetov, največkrat cigaret; ti primeri pa so bili razmeroma redki. Pač pa so kruh prodajali tudi italijanski vojaki; majhen hlebček v teži sedem do devet dekagramov je veljal kakih dvajset lir, po januarju 1943 pa je cena padla na petnajst ali celo na dva. najst lir. Od civilistov, ki so bili zaposleni pri gradbenih delih zunaj taborišča, so interniranci v redkih primerih kupovali kruh v enokilogramskih hlebcih, ki so stali tudi po 120 lir Civilisti so včasih prodajali olje, žganje, koruzno moko, toda le neradi za denar, pač pa za obleko. Vino je bilo po decembru dobiti v kantini, in si. cer umetno narejeno črnino, pa še ta je čedalje bolj vo-denela. Včasih so vino tudi zunanji delavci pretihotapili v taborišče. Higiena Tržni čas na črni borzi je bil navadno zvečer v temi, in sicer na prostoru pri tretjem in četrtem taboriščnem sektorju; tu so trgovali s hrano, kruhom, cigaretami, obleko itd. Pozneje se je to trgovanje preneslo v veliko, zidano, poleti 1943 dograjeno stranišče. Snaga v teh straniščih je bila obupna, ker je bila kanalizacija izredno slaba. Tla so v kabinah namesto proti luknji visela navzven. Ce prvi prišlec ni odložil blata v luknjo, so ga vsi naslednji prilagali poleg; tako je blato pri. romalo do vrat in ostalo tam do jutra, ko je bilo splošno čiščenje. Vsa prizadevanja čistilcev, da sta bila na stranišču snaga in red, so bila zaman. Posebnost tega prostora so bili zidni napisi najrazličnejše vsebine, od spolzkih pes. mic do verzov s politično ostjo; med interniranci so bili tudi nekateri nabiralci tega ((literarnega blaga«. «Apello» (štetje) so oprav- sarne, da so dajali najrazlič- j Ijali po šotorih; pri italijanski da nikdar mogoče popolnoma zanesljivo ugotoviti številčnega stanja. Posebnost v taborišču je bi. lo dviganje in snemanje zastave, ki je visela pri komandi na griču. En oddelek vojakov je bil postrojen na griču, drugi pa na «Trgu lakote« v taborišču. Komedija je potekala tako. da sta si oba oddelka odtrobila. Interniranci so se ob tej uri povečini zatekli v šotore, da se izognejo ponižanju. VezaDje h kolu Za vsak najmanjši prestopek so fašisti kaznovali internirance z vezanjem h kolu, in sicer po navadi na javnem trgu in najmanj za dve uri Človek je moral stati privezan na prstih nog; v grdem vremenu ali ob hudem vetru in mrazu, zlasti pa ponoči, je takšno kaznovanje bilo za povsem izčrpanega človeka življenjsko nevarno. Glede vezanja niso delali izjem niti pri dekletih in ženah. Večje prekrške pa so poleg disciplin skega kaznovanja prepustili \ postopek vojaškim sodiščem. Včasih so bile kazni hudo surove. Tako je nekoč neka «zaščitenka« («zaščitenke» so sploh opravljale delo vohunov in izdajalcev) prijavila komandantu dve interniranki ker sta zvečer v šotoru poti-hem prepevali «Bilečanko» Morali sta vstati s slame ter bosi m skoraj goli hoditi burji več ur sem in tja po ostrem kamenju, češ da lahko hodita po hercegovskem kamenju. Značilno je, da so se hoteli nekateri internirani vohuni, na primer zloglasni Mohar, k je že na Rabu prejel plačilo s kroglo, rešiti taborišča že pred njegovim razpadom in uiti za^ služeni kazni s strani inter nirancev tako, da so ukradi odeje in druge stvari ter se prijavili italijanski oblasti; toda ta se je omejila le na di sciplinsko kazen, na vezanje kolu. Italijanska vojaščina in ofi cirji so vse internirance ne glede na starost, stan in spol tikali, Le redki oficirji so po lastnem preudarku in vseka' kor proti izrecnim predpisom starejše izobražence vikali Italijanski fašisti so pač radi očitno kazali svojo nadreje. nost, zlasti s poniževanjem, za ničljivim govorjenjem o internirancih in z njihovim omalovaževanjem. Z dopadenjem so trpine označevali, kot smo že povedali, s psovko «cruchi», kajti iz ust lačne in bedne raje so največkrat slišali besedo «kruh» (Nadaljevanje sledi) svetu edinstven sistem družbenega nasilja in krivic, socialnih in političnih anomalij, ne morejo pri treznem človeku izzvati drugega kot najgloblje ogorčenje. 2e leta 1948 je italijanska industrija dosegla svojo predvojno raven, leta 1952 pa jo je celo presegla za celih 40 odstotkov, torej več kot katerakoli druga zapadna dežela. Toda pretežni del te industrije se nahaja na Severu, in prav to je, med drugim, eden osnovnih razlogov, ki so Italijo gospodarsko in politično privedli v slepo ulico. Ekonomska in kulturna zaostalost Juga, v nasprotju z razmeroma visokim industrijskim potencialom ter kulturnim razmahom na privilegiranem Severu, je privedla do tega, da je danes nemogoče pomisliti na kakršnokoli gospodarsko in politično normalizacijo, odnosno stabilizacijo Italije kot državne in polifič-ne enote, preden ne pride do radikalne odprave vseh tistih činiteljev, ki so privedli družbena protislovja do njihove sedanje zaostritve. Konkretne, praktične razlike med obema Italijama so zelo velike in tako očitne, da jih opaziš na prvi pogled. V Piemontu in Lombardiji n. pr. je od vsakih 100 prebivalcev zaposlenih v industriji in trgovini do 35 oseb, na Jugu, samo v Neaplju 10, drugje manj. Jug predstavlja okrog 25 odstotkov celotnega prebivalstva, odpade pa nanj samo 13 odstotkov nacionalnega dohodka. Nacionalni dohodek na osebo nižje od Rima nikjer ne presega 70 odstotkov povprečja, v nekaterih južnih oblasteh pa niti 50 odstotkov ne. Zato pa je na severu dohodek na osebo za 30 do 50 odstotkov iznad nacionalnega povprečja. Ce te številke spremenimo v hrano, oblačilo in ostale potrebe, bomo prišli do zaključka, da ži-17 milijonov Italijanov na Jugu, dva ali trikrat slabše od prebivalcev Severa, To dokazujejo tudi vse statistike. Na jugu je dvainpolkrat manj radijskih naročnikov, trikrat manj kupujejo avtomobile, šestkrat manj motocikle, dvainpolkrat manj se obiskujejo kinematografi. V Milanu in o-stalih krajih Lombardije je povprečno petkrat več telefonskih naročnikov kot v Neaplju in 18- krat več kot v Kalabriji. Vse to je razvidno iz uradnih italijanskih statistik. Nekdo bi lahko rekel; v redu, Sever je bolj napreden, ker ima močno industrijo, Jug pa zaostal, ker je njegova osnova v poljedelstvu, to pa je vir vseh različnih nasprotij. To je samo deloma točno, kajti tudi na Severu imamo dokaj razvito poljedelsko proizvodnjo, vendar na osnovi mnogo naprednejših delovnih in organizacijskih metod, kot pa jih uporabljajo na Jugu. Tako na Dijaška Matica opravlja veliko ku 'turno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico. /. Ob prvih jesenskih slutnjah in sentimentalnih obžalovanjih, ko poletje jemlje slovo... malo spomina na počitniške blodnje. Kak «načelen» nergač, ki hoče biti ali se hoče vsaj kazati kritičnega in originalnega za vsako ceno (tudi za ceno stalnega «plonkanja» od vsepovsod), se bo seveda zamerljivo namrdnil: spomini, kraške jame in kaj še... Ce s tem kaže, kot mi vsi, še vedno ostanke one medvojne mental-nosti, navajene na velike, silovite in po možnosti krvave senzacije, ki jo poskušajo nadaljevati ali vsaj izkoriščati revolverski lističi kot, kake de-mokrščanske «Ultime Notizie«, mu seveda ne moremo pomagati. Se manj moremo zadovoljiti kakega nepopravljivega «senzacionalca», ki si želi vedno večjih doz napetih živcev, pa četudi le ob sher-lock-holmesovskih zgodbah a-meriških filmov, ker smo mnenja, da je sedaj čas mirnodobskega življenja in dela (če seveda izvzamemo politično delavnost), — kljub pellov-skemu prizadevanju zloglasne nadahnjenosti. Lep primer takega res mirnodobskega dela nam kaže Zavod za raziskovanje Krasa v Postojni, v čegar delavnico smo pokukali spet po enem letu z jamarsko skupinico tržaškega Planinskega društva. Natovorjeni z jamskimi tu-tami, jamšaricami, lestvami in vrvmi, smo korakali v poletnem jutru preko postojnskih polj skozi Staro vas proti se-verozapadnim okronkom Snežniškega predgorja. Sonce je že pošteno pripekalo, zato se je dobro prilegal požirek sveže studenčnice pri vaškem vodnjaku. Stara vas ima namreč tu res pravo in še obilno stu- Po pivških kraških jamah denčnico, kar ni tako pogost primer za kraška tla Precej obširna ozemlja imajo mnogo vode, povezane z raznimi kraškimi pojavi tu o-krog. kjer se v dolini zaključuje sistem dolin, dolinic, grap, ki vodijo sem od vrhov Snežnika, Očitno je, da sem dotekajo precejšnje količine snežniške vode, ki je tu izkoriščena le v mali meri, v omenjenem studencu, drugod pa dela le škodo, ko vznika iz znanih in neznanih izvirov ali hudournih bruhalnikov, ki po vsakem deževju poplavljajo in zamočvirjajo bližnja polja. To je rodilo misel, da bi se tu morda našla voda v dovoljni količini za postojnski vodovod, ki mu sedaj ne zadostuje. Na robu gozdička med grmičjem nas je vodil prof. Hribar k znanemu bruhalniku, da vidimo kako visoko stoji še voda v njem. Vodostaj v njem je namreč merilo tudi za to kako visoko stoji voda v vodni jami, v Konjski griži, kamor smo namenjeni. Za navidezno slučajno nametanimi prekla-mi je kup suhih vej, ki pokrivajo žrelo kraškega brezna, da ne bi zašla vanj pasoča se živina ali neprevidni otroci. V naglici začnemo odmetavati veje, ki zakrivajo grozeče žrelo. Se skozi veje zlokobno zablišči voda v globini kakega metra pod robom odprtine jame. Kljub temu, da že kaka dva tedna ni več deževalo, je torej še vedno precej visoka voda po podzemnih žilah. Po bregu h Konjski griži nas je neusmiljeno peklo julijsko sonce. Pri suhi malici smo se za silo shladili v senci grmovje preden smo navezali vrvno lestev in začeli lezti v tesno brezno, znano komaj od zadnje vojne sem, ko mu je bombna eksplozija odkrila žrelo. Kmalu pod vhodno odprtino in še na enem mestu nekaj metrov niže je jama res precej ozka — nekoliko obilnejši jamar najbrž ne bi mogel skoznjo. Sicer pa je vse brezno, navpično in skoro brez kapniških tvorb, precej ozko, nekak kamin, ki se le na prvi terasi, kakih’ dvajset metrov pod vhodom nekoliko razširi. Pred dobrim tednom dni je stala tu voda še približno 10 metrov pod malo teraso. Ko prilezem do konca lestve, vidim, da prosto visim v zraku kakor se je že prej zgodilo Francetu. Posvetim s karbidovko navzdol: voda motno blišči v globini kakih 10 m pod menoj, kot na dnu globokega vodnjaka. Na žalost nismo imeli s seboj več kot 4Q m lestev, zato smo se zaenkrat morali zadovoljiti s spoznanjem, da je voda pač padla za kakih 10 m toda, da je še vedno v jami iz katere še vedno ni videti, da bi imela kam drugam smer razen navzdol z vodo. Potreben bo tedaj nov poskus pozneje, če bo vreme ostalo suho, seveda z daljšo lestvijo. Morda bo tedaj raziskovanje plodnejše, — če se najdejo novi prehodi. Tako je pač vsako raziskovanje, — lahko je nešteto poskusov brezplodnih, a treba je, meniško vztrajno na- daljevati, ako se hoče kaj doseči. Drugo jutro smo z avtobusom na poti v Predjamo, V naglici smo pregledali grad in duplino v kateri je zgrajen. Kot znano mu je bil dolgo časa lastnik obcestni roparski vitez, ki ga je med obleganjem zatekla smrt pod izdajalčevo topovsko kroglo, ko ga obleganje in stradež nista mogla prisiliti k predaji. Bolj kot grad s srednjeveško opremo in pre-historično zbirko izkopanin iz jame v tzv. Konjskem hlevu pod gradom, — so nas zanimale jame same. Člani omenjenega postojnskega zavoda so v njih v preteklem letu, v neštetih obiskih, raziskovali vedno novih rovov in brezen, jih merili in kartografsko izrisa-vali. 2e doslej so dognali okrog 7 km rovov v skupni dolžini. (Nadaljevanje sledi) primer vrednost poljedelskih proizvodov na Jugu skoraj nikdar ne presega 50.000 lir na hektar, razen morda v nekaterih predelih ob morju, kjer gojijo južno sadje in znaša ta vrednost nekajkrat tudi do 125.000 lir. Na Severu, v Padski dolini pa znaša vrednost poljedelskih proizvodov na enem hektaru zemlje nad 275.000 lir. Kot razvidno je Jug v vsakem primeru mnogo na slabšem od Severa. On je ves čas kapitalističnega industrijskega poleta stal daleč od Evrope in, ko je prišlo do nacionalne združitve Italije, je imel Sever svojo že lepo razvito industrijo, medtem ko je bila vsaka ustrezna iniciativa na fevdalnem Jugu že v kali zadušena od brezobzirnih severnih konkurentov. Tako moramo smatrati danes, 80 let po združitvi, južnoitalijanske pokrajine kot svet zase, kot nekaj, kar je vsestransko, predvsem ekonomsko in kulturno v brezkompromisnem, nepomirljivo nasprotju z drugo, privilegirano polovico italijanskega polotoka, pri čemer se nam skoraj same od sebe vsiljujejo besede, ki jih je nekoč izrekel morda edini pametni in trezni politik Italije, Cavour: «Vskladiti italijanski Sever in Jug, je gotovo težja naloga, kot pa rešiti spor z Avstrijo in cerkvijo«. In vendar je prav to eden najosnovnejših italijanskih problemov, ki pa ga bodo morali prej ko slej rešiti, če se hočejo enkrat trdno postaviti na noge. Prav tu in nikjer drugje, je iskati resnično rešitev težkega notranjega stanja, ki danes vlada v sosedni republiki, ne pa v raznih na neuspeh obsojenih pustolovščinah izven njenih nacionalnih imeja. VREME Vremenska napoved za danes: Napovedujejo še vedno nekoliko vlažno in spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi večjimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 25 stoPihj: najnižja 19 stopinj. TRST, sobota SO. septembra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Trst II ' Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.00: Nočni koncert simfonične in komorne glasbe. 22.00: Schubert: Simfonija št. 8 v h-mhlu - «Nedo 'O -ja. Trst I.: 17.30: E. Duše: «Tatovi», igra'v 3 dej. Slov 20.00: Piisan sobotni večer. . ... 'tv mm■ ■ .... ..................... ;_______________ »SVOBODNI SINDIKAT" ODKLONIL SODELOVANJE NA ČETRTKOVEM ZBOROVANJU RAVIUARIII GORIŠHE PODRUŽNICE CISl v nasprotju i islallntl podrninicami v Italiji Ko so nekateri skušali sindikalne organizacije prisiliti k molku, češ da je sedaj najbolj pereče vprašanje Trsta, je tajnik CISL Pastore proglasil to za demagogijo Medtem ko so vsepovsod v Italiji tri- sindikalne organizacije proglasile skupno 24-urno stavko industrijskih delavcev ter skupno organizirale tudi zborovanja stavkajočih, se je v Gorici primeril dogodek, ki je naletel na upravičeno kritiko goriškega delavstva. V kinematografu «Moderno» kakor smo že včeraj poročali, je bilo v četrtek dopoldne zborovanje vseh stavkajočih iz Gorice, katerega se je udeležila velika množica delavcev in delavk. Zborovanje sta organizirali UIL in Delavska zbornica. Tudi lepaki, nalepljeni v mestu, so imeli podpis zgoraj omenjenih sindikalnih organizacij. Svoje, za delavce dokaj čudno stališče je goriška podružnica CISL včeraj hotela po časopisju objasniti z motivacijo, po kateri se podobni skupni nastopi, kot je bil četrtkov, vedno dotikajo tudi problemov izven sindikalnega torišča. Izgovor goriške CISL pa ni mogel obveljati, kajti vse akcije ostalih sidnikalnih podružnic CISL v republiki so se v četrtek skladale z .akcijami Delavske zbornice in UIL. Se več, sam tajnik CISL za celo državo Pastore je v četrtek dopoldne v dvorani gledališča «Adriano» v Rimu imel govor, v katerem je sindikalne probleme povezal tudi z ostalimi političnimi problemi, kar je smatral za nujno, da bi razkrinkal odnos italijanskih delodajalcev in državnega aparata do delavstva, ki zahteva samo pravično rešitev postavljenih zahtev po poenotenju prejemkov in povečanju zaslužka v odnosu do izdatkov. Med drugim je Pastore omenil, da bi nekateri želeli prisiliti sindikalne organizacije k molku zato, ker je sedaj najbolj pereče vprašanje Trsta in je nova vlada šele začela z delom. Take poskuse je Pastore, tajnik CISL, označil za demagoške. Delovnih množic Italije ne bodo mogli odvrniti od problemov, ki so jih sindikalne organizacije nakazale že pred letom dni, ko vprašanje Trsta ni bilo tako pereče in ko na čelu države ni sedela »upravna vlada*. Tudi z druge strani je nastop CISL v Gorici bil skrajno negativen. V goriški pokrajini, znani po brezposelnosti obupnem gospodarskem položaju, bi bilo pričakovati, da bo skupna sindikalna akcija še enkrat pokazala oblastem, v kakšnem stanju je povprečni prebivalec naše pokrajine in kako nujno potrebni so ukrepi, ki bi naj ublažili tako stanje. Pa se najde vodstvo goriške podružnice, ki že vnaprej odkloni udeležbo pri zborovanju, ne da bi sploh vedelo za njegov potek. Očividen je strah ((delodajalčevega sindikata*, kakor upravičeno imenujejo danes goriški delavci podružnico CISL, da se ne zamerijo svojim starim prijateljem, pa čeprav je njihova akcija bila v popolnem nasprotju z ostalimi podrunicami CISL v Italiji. Zatorej naj se v bodoče nihče začudeno ne sprašuje, kam so šli glasovi CISL pri volitvah v notranje komisije go-riških tovarn! Začasna lestvica za dodelitev 17 stanovanj Stanovanja so v hišah INA-Casa v Ul. Don Bosco. Pokrajinska komisija za dodeljevanje stanovanj v hišah ustanove INA-Casa v Ul. Don Bosco je na podlagi vloženih prošenj napravila sledečo začasno lestvico za 17 stanovanj. I. RAZRED: Prodani Natale 4 točke; Skarel Mihael 4 točke; Franc Klinec 3 točke; Luigi Maltini 3 točke; Alma Pacela 3 točke; Evgenio Sdrigotti 3 točke; Alda Colonello 2 točki; Gabrijela Kuzmin 2 točki; Ar-gia Paulin 2 točki; Giuseppe Tortul 2 točki. II. RAZRED: Alojz Komel 4 točke; Emerindo Braum 3 točke; Gioconda Cozzutto 3 točke; Michela Drufovka 3 točke; Ema Gaspardo 3 točke; Pietro SLOVENSKEGA OTROKA V SLOVENSKO ŠOLO! strojev, kuharice, sobarice, pestunje itd., V poštev pridejo osebe od 25 do 40 let starosti. Kogar zanima, se mora predstaviti na uradu za delo v Ul. Crispi št. 9 od 10. do 12. ure in prinesti s seboj dokumente z dokazili o poklicni specializaciji. Pričetek pouka na srednjih šolah v Gorici Pričetek novega šolskega leta bo na nižji srednji šoli in na strokovni šoli 5. oktobra 1953. leta. na višji gimnaziji in na učiteljišču pa 12. oktobra 1953, leta s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šolskem dvorišču vsaj pol ure pred začetkom maše. Po šolski maši se dijaki vrnejo v šolo, kjer jim bodo profesorji povedali vse potrebno za naslednje dni. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. ducci št. 12 - tel. 22-68. Car- Slovensko dijaško društvo »SIMON GREGORČIČ* vas vabi na PLES ki bo v nedeljo 4. oktobra 1953 od' 20. do 1. ure zjutraj v prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu št. 1. Deloval bo dobro založen bife. Vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite na ZSPD, Ul. Ascoli št. 1/1, v kavarni Bratuž, v Goriški zadrugi pri pevmskem mostu in v Goriški zadrugi v Sovodnjah. Uspeh II. državne fotografske razstave Vsebina in oblika • Zdrav kriterij razdeljevanja nagrad Gorza 3 točke; Giuseppe Zotti 2 točki; Jožefa Černe 2 točki; Gian Giuseppe Chiaselotto 2 točki; Pietro Di Minica 2 točki; Luigi Gorza 2 točki; Ama-bile Lenardi 2 točki. III. RAZRED: Salvatore de Filippis 5 točk; Angelo Favero 5 točk; Antonio Gatta 5 točk; Jožef Visintin 5 točk; Tullio Bregant 4 točke; Jožefa Komel 4 točke; Andrea Demori 4 točke; Bruno Gobatto 4 točke; Marija Klanjšček 4 točke; Renato Maggio 4 točke;'Marija Marega 4 točke; Mario Mauremsig 4 točke; Avgust Padovan 4 točke; Ferruccio Sivilotto 4 točke; Pierina Valentičič 4 točke; Marija Vecchiet 4 točke; Marghe-rita Zeitounne 4 točke. Prizadeti lahko vložijo morebitne pritožbe zaradi nepravilnega mesta v lestvici pri po. krajinski komisiji za dodeljevanje stanovanj INA-Casa pri pokrajinskem uradu za delo do 6. oktobra t. 1. Seja pokrajinskega sveta bo 12. oktobra Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora je bilo sklenjeno, da bo prva redna seja pokrajinskega sveta v ponedeljek 12. oktobra ob 15. uri na sedežu Trgovske zbornice. Sprejem delavcev za Venezuelo Goriški pokrajinski urad za delo sporoča, da najemajo določeno število specializiranih delavcev naslednjih kategorij za Venezuelo; električarje, izvedence za popravljanje transformatorjev, vodjo gradbenih Pred nekoliko dnevi je bila v prostorih AGI otvorjena II. državna fotografska razstava. Na razstavi sodeluje 73 razstavljavcev s 120 razstavlje. nimi deli. Ko človek stopi v dvorano, kjer so slike razstavljene, takoj opazi, da tudi fotografiranje, kot slikarstvo ali druge umetnosti, teži po poenostavitvi vsebine in se skuša oddaljiti od mrzle realnosti, kar pa ji seveda le v redkih primerih uspe. Tehnično gledane so vse slike na razstavi dovršene, manj pa nas zadovoljijo, ko se skušamo vživeti v njihovo vsebino. Nočemo s tem reči, da najdemo na razstavi slike brez vsebine, vendar pa pri takih manifestacijah človek zahteva lahko nekaj več, kot samo navadno fotografijo. Slika, četudi le fotografija, nam mora nekaj povedati poleg tega, kar nam prikazuje; mora najti način, da nam po najenostavnejši poti poda neki občutek. Ce fotografija tega ne bo dosegla, bo ostala vedno na ravni obrti in se ne bo nikdar mogla prištevati k umetnosti, za čimer teži. Nagradna komisija ni imela prav- lahkega dela pri pregledovanju fotografij. Vidi se. da je tudi njen kriterij razdeljevanj nagrad slonel na zgoraj navedenih mislih. Prvo nagrado je dala R. Moncalvu za njegovo »Mrzlo jutro*, polno občutja in svetlobnih iger. Srebrno kolajno so pa dobila dela F. Roiterja ((Sicilija*, E. Quiresija »Veter na obali* in J, Mazucca «Modela*. ((Sicilija* nam prikazuje moža, ki sedi pod strmo, nalomljeno steno, ki se v svoji mogočnosti zdi, kot bi hotela vsak trenutek streti revno človeško bitje. Je to fotografija, ki bi po našem mnenju lahko dobila prvo nagrado, predvsem zaradi njene res univerzalne veljave. Tudi «Veter na obali* s skrajno poenostavljeno vsebino doseže močan emotivni efekt. Vendar pa smo med razstavljenimi slikami zapazili še nekaj fotografij, ki so ji po našem mnenju enakovredne, n. pr. «Akord», «Oholež». «Suh list*. S srebrno kolajno, kot smo že rekli, je bila nagrajena tudi «Modela» J. Mazucca, ki je brez dvoma dovršena fotografija, kjer se mehkoba golega telesa odraža na skicah in črtah, postavljenih v ozadje. Poleg teh nagrajenih del najdemo v dvorani |e celo vrsto fotografij, ki bi bile vredne omembe, kot n. pr. ((Le- pa ujetnica*, predvsem zaradi izredne svetlobne igre, »Krogla*, ((Steklena vrata*. «Cilj» itd. Iz beneških vasi Vojska v Benečiji dela veliko škodo Italijanski vojaki, ki so v Terski, Karnahtski in Nadiški dolini že več tednov, so napravili domačinom že veliko škodo. Ljudje se pritožujejo, da _ . „ . jim jemljejo grozdje in da letos opremembe železniškega isploh ne bodo imeli trsatve> * , 3 če se bo tako stanje še dolgo voznega reda Dne 4. oktobra bo stopil v veljavo zimski vozni red; elek- trični vlak z odhodom iz Trsta ob 15.57 in. s prihodom v Gorico ob 17.11 (sedaj ob 17.06) ter z odhodom proti Vidmu ob 17.13; električni vlak z odhodom iz Vidma in s prihodom v Gorico ob 15.48 (sedaj ob 15.55), z odhodom proti Trstu ob 15.50 (sedaj ob 15.58) in s prihodom v Trst ob 17.08; električni vlak z odhodom iz Trsta ob 22.05, ki bo po novem prišel v Gorico ob 23.14, odkoder bo odpeljal proti Vidmu ob 23.16. Od Tržiča dalje se bo ustavil na sledečih postajah: Ronke, Zagraj, Gradiška, Gorica, Moša, Krmin, S. Giovan-ni, Butrijo in Manzan. časa nadaljevalo. Jemljejo pa jim tudi druge vrste sadja. V neki vasi je na primer na 500 prebivalcev kar 1000 vojakov. Seveda jemljejo tudi drva, ker je zaradi deževja v hribih ozračje precej hladno in si kurijo. Prebivalci želijo, da se tako stanje čimprej konča, ker bodo sicer prišli na beraško palico. Škrutovo Svoj čas so listi objavili vest, da so se v občinah Sv. Lenart, in St. Peter Slovenov pojavili v velikem številu divji prašiči, ki so povzročili poljedelstvu veliko škodo. Domači lovci so šli na lov, da bj divjačino pokončali, ali pa jo vsaj pregnali, Prestrašena vola povzročila nesrečo toda ves njihov trud je bil zaman. Po dolgem času se je sreča nasmehnila našemu vaščanu Emilu Terlicherju. Ta strastni lovec je 23. t. m, ustrelil neko lisico, nekaj proč od tistega kraja, pa je ugledal veliko ži- in citapte Piimolblu dnevniki val, okoU katere je bilo precej mladičev. Ugotovil je, da gre za merjasca. Skušal si je poiskati ugodno mesto, da bi ga laže zadel, toda med tem časom ga je žival opazila in zbežala. Mladenič se ni pustil kar tako premagati. Zasledoval je žival, toda zadovoljiti se je moral samo z mladičem, ki je tehtal 18 kg. Prebivalstvo je bilo s Toplicherjevim podvigom nadvse zadovoljno. Dreka Pri nesreči je dveletni deček padel z voza In si zlomil nogo V četrtek okrog 16-30 je kmet Franc. Flaibani iz Ul. An-tico Castello št. 6 šel z vozom, večer okrog 19.30 vnele saje v dimniku, kjer je nastal požar, ki je zažgal tudi nekaj tramov v katerega sta bila vprežena jgj p0Cja v prvem nadstrop vola, po isti ulici. Naenkrat sta se vola zaradi ropota potni- škega vlaka, ki je vozil v bližini, prestrašila in začela dirjati proti lastnemu hlevu. Kmet je ukrenil vse mogoče, da bi vola ustavil, toda vse je bilo Med pogrebom svojega največjega prijatelja v vasi Kras v naši občini je umrl 83-letni Krajnič Josip. Med pogrebno svečanostjo je v notranjosti cerkve Krajnič naenkrat padel na tla, ne da bi še kazal znake življenja. Nudili so mu takoj vso potrebno pomoč, toda zdravnik je ob svojem prihodu lahko samo ugotovil smrt, ki je nastopila zaradi možganske kapi. ju. Da bi preprečili večjo škodo, so takoj poklicali gasilce, katerim je uspelo ogenj, v kratkem času pogasiti. Ko je bila nevarnost pred ognjem odstranjena, so gasilci pričeli čistiti Tamorjan zaman. Vola sta v diru nada- dimnik, kjer se je nabralo ve- MOTIV IZ BENEŠKE Po vsej Benečiji pripravljajo sode za novo vino. Vendar bo slaba letina. Veliko pa ga zo-bajo tudi italijanski vojaki. Na sliki kmeta iz vasi Liesa pri čiščenju sodov. ljevala svojo pot, dokler nista krenila s poti in se zaletela v neki obcestni kol. Medtem, ko sta vola vsa zbegana dirjala naprej, je kmet prihitel na pomoč svojemu 2-letnemu sinu Grazianu, ki je bil na vozu in s katerega je pri nesreči padel. Flaibani je takoj poklical rešilni avto Zelenega križa, ki je odpeljal ranjenega dečka v bolnico Brigata Pavia. Po pregledu so ga sprejeli v ortopedski oddelek zaradi zloma desne noge. Okreval bo v 20 dneh liko saj. Skoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša okrog 80 tisoč lir. Opozorilo dvolastnikom Tisti dvolastniki, ki imajo gozdove v Jugoslaviji in mislijo v prihodnjem letu sekati les, morajo če v oktobru napraviti prošnjo na pristojno oblast. Prošnjo je treba napraviti na posebnih obrazcih ter navesti Pri nesreči se je deček laže j količino drv in zakaj jih pro-ranil ter opraskal še na raznih delih telesa. Ukradena in najdena kolesa 23-letni Luciano Domeniš lz Gorice, Ul. Lungo Isonzo št. 45, je včeraj prijavil goriški kvesturi tatvino svojega kolesa silec rabi. Pojasnila daje Društvo direktnih obdelovalcev zemlje v Standrežu. Obenem opozarjamo tiste, ki so pripeljali drva čez mejo po novem letu, da bodo morali plačati posebno pristojbino, ki znaša za mehki les (kostanj, znamke »Stella Veneta*, sive jelša, leska itd.) po 35 din za barve, ki ga je pustil prejšnji večer pred kavarno Milano na Travniku. Prejšnji dan pa je 15-letni Livio Toros s Trga Nicolo Tom. maseo št. 15 našel pred neko trgovino v isti ulici kolo, ki ga je malo prej pozabila 35-letna Ivanka Faraguna, bivajoča na omenjenem trgu. Padec s kostanja Prejšnji dan je 9-letni Darij Vorisi iz Ločnika, Ul. Maron-celli št. 4, splezal na neki kostanj, da bi nabiral sad. Cez nekaj časa pa je z drevesa nesrečno padel. Na pomoč so mu takoj priskočili starši, ki so tudi1 poskrbeli, da je prišel na kraj rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali čelo. Ozdravel bo približno v 10 dneh. Požar v dimniku V stanovanju Karla Bertolija iz Raštela št. 8 so se prejlšnji kub. m, za trd les (akacija, hrast, jesen) pa po 60 din za kub. m. To je prispevek za vzdrževanje gozdov. Poziv za plačilo bo dobil vsak na dom, plačal pa bo na davkariji v Novi Gorici. ZA PLAČILO DAVKOV na drugi strani meje bodo tisti, ki še niso dobili seznama za leto 1952, dobili istega te dni. Za morebitne popravke in pomote naj se interesenti obrnejo na davčni urad za dvolastnike v Novi Gorici v u-pravnem poslopju, I. nadstrop. je, soba št. 25, kjer bodo lahko uredili vse nepravilnosti. PORAVNAVA RAČUNOV. — V nedeljo 27. t. m. naj vsi dolžniki poravnajo račun za v septembru odpeljane smeti. Ta dan je treba plačati tudi pristojbino za kosilni stroj, za škropljenje krompirja in plačilo na račun naročenega semenskega krompirja. Zamudniki se pri naročilu krompirja ne bodo upoštevali. Drugi del gradnje občinskega vodovoda v naši vasi bo prevzelo podjetje Marin-Vidoli. Z deli bodo čimprej pričeli, da bodo vodovod zgradili do prihodnje spomladi. Sovodnje Pokrajinski upravni odbor je odobril sklep sovodenjskega občinskega odbora glede kavcije za denarno posojilo pri hranilnici. Menijo, da je to najboljši način, da bodo čimprej pričeli s popravilom občinske ceste. Čedad Novi videmski prefekt je bil prejšnje dni na obisku v Čedadu. Glavni namen obiska je bil v tem, da se prefekt seznani z mestom in njegovimi spomeniki, ki imajo «čisto romansko intonacijo*. Zdi se, da je ob tej priliki hotel zvedeti tudi za položaj v Beneški Sjo-veniji. Želimo, da bi ga podrejeni o tem pravilno seznanili, da se bodo oblasti ravnale v skladu s potrebami prebivalstva, ne pa kakor to zapovedu. je italijanski nacionalizem. Obvestilo goriškega županstva Lastniki mlečne živine, katere mleko oddajo za potrošnjo prebivalstva, morajo na podlagi prošnje zaprostiti za dovoljenje župana. Rok za predložitev prošenj zapade 30. septembra t. 1. Lastniki mlečne živine se morajo javiti na higienskem uradu, Ul. Mazzini štev. 7 v uradnih urah. Brez predpisanega dovoljenja ne bo dovoljena prodaja mleka. iil %. s ,;jSjp[ h. ijji /‘V { DVOBOJ ZA SVETOVNO PRVENSTVO TEŽKE KATEGORIJE Marciano ostal prvak La Starza poražen v 11. krogu zaradi tehničnega k. o. Rocky Marciano, ko ga malo pred dvobojem pregleduje njegov zdravnik. NEW YORK, 25. — Rocky Marciano je včeraj uspel obdržati svetovno prvenstvo v dvoboju z La Starzo, ki ga je polagoma tako zdelal, da je sodnik Goldstein po poldrugi minuti borbe v 11. krogu sklenil, da zaključi dvoboj ter prisodi zmago Marcianu po tehničnem k. o. Marciano, še nepremagani boksar, je zabeležil svojo 45. zaporedno zmago, med katerimi je 10 zmag s k.o. in 40 s tehničnim k. o. La Starza pa je doživel prvi tehnični k. o. v svoji karieri, ki obsega 57 dvobojev. Drago je plačal, ker je pozval Mar-ciana na dvoboj; ko je zapu- Slabi rezultati lahkoatletov na italijanskem državnem prvenstvu KINO VERDI. 17: »Ivanhoe*. barvni film, E. in R. Taylor ter J Fontaine. CENTRALE. 17: ((Povratek maščevalcev*, R, Rene in P Raymond. VITTORIA. 17: »Mulatka iz Sacramenta*. MODERNO. 17: »Greh*, B. Davis in J. Cotten, RIM, 25, — Danes se je tukaj pričelo državno lahkoatletsko prvenstvo za posameznike. Tekmuje se na novem olimpijskem stadionu. Dopoldne se je že končalo tekmovanje v metu krogle za ženske in v troskoku, poleg tega pa so bili še predteki na 400 m z zaprekami, 100 m moški, 800 m moški in 200 m ženske. V metu krogle je postala državna prvakinja že običajna Amelia Piccinini (Torino) z razmeroma skromnim metom 12,79 m; slede: 2. Paternoster 12,02, 3. Turci 11,43 itd. Guz-zi (Lancia Torino) je zmagal v troskoku s 14,79 in tako postal državni prvak. Cez 14 m so skočili še štirje tekmovalci. Tekmovalci na 400 m z za-prekrami so tekli v treh pred-tekih; v finale sta prišla po prva dva. Najboljši čas je dosegel Filiput s komaj 56 sek. Tudi tek na 100 m še ni prinesel nikakih lepih rezultatov, čeprav so bili tekmovalci raz-delejeni na šest skupin, iz katerih so se plasirali v finale prvi trije, Vittori, ki je postavil najboljši čas, je dosegel komaj 11,1. Na 800 m sta prišla v finale iz vsake skupine (bile so tri) prva dva. Dani je dosegel 1:57,3, sicer pa so bili 4 tekmovalci s časom pod dve minuti. Med ženskami je v predtekih na 20Q m postavila najboljši čas Leone s 26,4. Popoldne je postal ponovno državni prvak tudi Taddia v metu kladiva; met, ki mu je zadostoval za ta naslov, je kaj skromen in čudno je, da so bili drugi še slabši od njega. Tretji tekmovalec pa ni dosegel niti 50 m. Taddia je vrgel 53,33 m, Cereali (Žerjal) pa 52,97. V finalu na 800 m si je osvojil prvo mesto in državno prvenstvo Maggioni s časom 1:56,4. Za njim so se plasirali: 2. Dani 1:57, 3. Airaghi 1,57,7, 4. Folco 1:57,7. itd. Komaj 39,09 m je zadostovalo metalki diska Cordiale za osvojitev državnega prvenstva; 2. Netzband 36,62, 3. Gabrič 35,74. V skoku v višino je Palme-sino dosegla 1,50 m; 2. De Ri-ghi 1,47, 3. Scola 1,44, 4. Bin-docci 1,44 itd, V predtekih na 400 m je dosegel najboljši čas Siddi z 49,1, v predtekih na 80 m z zaprekami pa sta Musso in Greppi dosegli 12,3. Dordoni je prvak v hoji na 10.000 m s časom 47:44,6. V štafeti 4x400 m sta bila dva predteka. V finale pridejo prve tri štafete iz vsake skupine. Danes je dosegla najboljši čas štafeta Pirelli s časom 3:25,1. V skupni oceni vodi po prvem dnevu med moškimi društvo Gallaratese z 11 točkami, pri ženskah pa Atletica Tori-no z 20 točkami. ščal ring, je krvavel iznad desne obrvi, na levem licu, iz nosa, iz desnega ušesa in iz ust. Marciano si je zagotovil prednost v petem krogu, ko je uspel pritisniti nasprotniku krepek udarec z desnico v brado, tako da je La Starzo zaneslo na vrvi. Potem se La Starza ves čas ni mogel več popraviti, čeprav se je še dobro boril v šestem krogu, ki ga je Marciano izgubil zaradi nizkega udarca. V sedmem krogu je pa La Starza že močno čutil udarce, proti katerim se niti ni mogel več braniti in je bil stalno na vrveh ali v voglih. Bilo je le še vprašanje, koliko časa lahko še tako vzdrži. V 11. krogu se je torej neenaki boj zaključil. Najboljše se je La Starza držal v prvem krogu, ko je Marciana krepko zadel z desne, nato pa z levim udarcem “povzročil krvavenje iz ust nasprotnika. Po borbi je Marciano kavalirsko priznal, da je bil La Starza močnejši nasprotnik, kot si je mislil in da je pričakoval, da ga bo prej premagal. Trčner La SJtarze je dejal, da se Marciano ni boril vitež-ko, poslužujoč se preveč nizkih udarcev. Res je, da je bil e.o krog odvzet Marcianu prav zaradi nizkega udarca in sodnik je moral vedno opominjati' samo Marciana. La Starza sam pa priznava, da je zmaga Marciana zaslužena in da sam nima nikakih opravičil za poraz. Vendar pa kljub porazu ne misli opustiti boksa. Pri vstopnini so nabrali 435,817 dolarjev, katerim je treba prišteti še 100.000 dolarjev za pravice radia in televizije. Marciano bo prejel nagrado v višini čez 114 milijonov lir, La Starza pa vsaj 40 milijonov. PARIZ, 25. — Carrara, eden izmed najboljših francoskih boksarjev lahke kategorije, je včeraj zvečer v dvorani Wa-gram pred 5000 gledalci porazil s k. o. v 8 krogih Italijana Maria Ciccarellija. KOSARKARSK ? jugos)^,a :venstv° Ljubljanski W za Crveno'zveZ osvojil Ljubljanski ASK^gnjU n drugo mesto v tekjugo- košarkarsko prvetfč' JV° Upremai slavije. V četrtek jes^aM ..........................'41:251' v napeti igri moštvo b-ni.jj), Beograjčani so bili v skega Partizana s 45:43 (*weti — (K-«; Kili V Phjn polčasu boljši pod tudi v polju. V druge® času pa so se ljubljanski dentje otresli treme, k' se ^ je držala v prvem polčas»' zaigrali bolj smotrno in P zano. jt Na poti v Ljubljano Je pat tizan odigral tudi PrV' enstv«- no tekmo z Lokomotivo VJifl grebu in zmagal s 55:4 gteH i m iiuagoi o se je obenem revanžiral za.Fj. raz po Lokomotivi v BeoS',. Tako mislimo Bologna - Torino Inter - Spal Juventus - Fiorentina Napoli - Aialanta Novara - Lazio Palermo - Legnano Roma - Udinese Saropdoria - Milan Triestina - Genoa Messina - Monza Pavia - Como Verona - Piombino Siracusa - Livorno Cagliari - Catanla 1 1 1 1 X 1 X X.1J i Xj U ! * k «i( Po b« Ule: •S( t0|; •bo irj Miti te, (t ; ltiq I« i N Sanrem. - Arstaranto X KONTINENTALNO M°^j| ZA TEKMO PROTI AN' Tudi včeraj spr V napadu bo poleg ** igral Vukas. HAAG, 25. — Odbor Prl ["*j* narodni nogometni zve;,j po-moral še enkrat spremeni stavo, ki bo 4. oktobra pila proti Angliji. fct Ce ne pride še kaj vm 1 ■ postava takale: Prvi polčas; Zeman (AVS{r'.! (Avs'1; Stotz (Avstr.), Happel Hanappi (Avstr.) u v Cof (Avstr.), Brinek (Avstr.). Osic (trt, itre (trii, '•dr koči ta ta le ta 'Ep, (ji, 8! pens (Belg.), Vukas j, Boniperti (It.), Kubala (Sr° j Zebec (Jug.). Drugi polčas: Zeman; n a pi, Navarro (Span.): Ca) p (Jug.), Posipal (Neme-civirk; Coppens, Vukas, W perti, Kubala, Zebec. ta ta trij Hir: ta tai •Pr, tai tael ta, ta tej K •Jr, h »b ta ki f t S A H a PRED ZADNJIM KOE° PRVE POLOVICE . V vodstvu brez spre# p V partiji iz XIII. kola j* leslavski izgubil partijo z | bahom. , (>' bil’, med . ,. .s„. nčem in Reshewskym slovom in Najdorfom, 0 « V XIV. kolu pa so » ^ zen obeh remijev med_, gin" rih smo poročali že seženi remiji še v nas partijah: Tajmanov - _jjr Petrosjan - Geller, Szab° s(» PV leslavski. Prekinjeni partiji med Averbahom tovom ter med Euivc) pd Stahlbergom, Bronstein .. prost. VM Stanje: Smislov 9: sky 8(1); Najdorf 7-5 <» ' * leslavski 7.5; PetroM* Bronstein 6.5 (1); Ker ijl< manov 6.5; Euwe 6 O« - (ll' rič, Szabo 6; Averbab ^ Kotov in Geller 4.5 (Oi berg 3.5 (1). tal (8, ta ta ta “p. 4, bj *< 5 s tai it V b* h“ i ta, ta i «t! ta i k ta k i« \ 5 ! m n fj Odeovorm urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka »3-808 In 94-638. - Postni predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OOLASI: od 8. do 12.30 tn od 15-18 — Tel. 73-38 — Četi« oglasov: Za vsak mm višine v Sirlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. S. Pellico 1-11. Teb 33-82 - Rokopisi se ne vračajo. ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA' MDR. ROmCII TRGOVCIH l JIST1/H- v TRST - Ul. Valdlrivo 3, *el. 11 v* NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno Poštni tekoči račun za STO ZVU ZaiožmStvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozemsk'* Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunal ni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O- ^ i