St. 75. V Mariboru, vtorek 2. julija. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, tor volja po pošti prejeman, za avstro ogerske dežele alt v Mariboru s poSiljanjem na dona. za celo loto IO gold.. za pol leta 5 golu., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 8 gold., za SatZl leta 3 gold., 25 kr a. v. — Za oznanila ho plačuje od oetiristopne. pctit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravu i i t v o. na katero naj se blagovoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanita, t. i. administrativi!« reči. je v ti-ik;irniii: F. S k a z a in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Ker se koncem tega meseca pričenja novo četrtletje, oziroma pohdetje, uljudno rabimo vse p. /i. ga. naročnike, katerim naročnina poteka, da jo precej po?wve. ..NIov«»iiMliH Jfutlrii*" 1» ..ItorocIiiM tlMknriiii'*. Iz Ljubljane. [Izv. dop.| Občni zbor „slovenske Matice" 16. febr. t. 1. je sklenil po predlogu g. dr. J. Bleivvcis-a: a.) „Občni zbor odboru nalaga, da poizveduje o uspehu Mohorjeve tiskarnice in b.) odbor naj sa tanko pretrese pomisleke, v poročilu navedene, in o tej stvari poroča prihodnjemu občnemu zboru (Nov. 1. II. 1872. stran 86. Ta sklep je jasen ; sam občni zbor si je pridržal pravico, odločevati, ali si hoče „Matica" napraviti svojo lastno tiskarno, ali ne. Odbor pri tem nema druge pravice, nego poizvedovati in poročati. Mi bi tega sklepa ne bili omenili, ako bi se nc bil na naše začudenje raznescl glas, da so nekateri odborniki mnenja, ka jim nij treba vprašati občnega zbora, temuč da sme odbor samovoljno ustanoviti tiskarno brez privoljenja občnega zbora. Tako ošabno preziranje sklepov občnega zbora bi se nam sicer neverjetno zdelo, ko bi nekatere prigodbe v poslednjih dneh ne vzbujale v nas opravičeni sum, da nekateri odborniki res kaj tacega nameravajo. Poizvcdeli smo, da je g. dr. J. Bleivveis 27. jun. povabil 14 tukajšuih odbornikov „Matice" v Matičino dvorano, naj se vsled lilaznikove smrti posvetujejo o napravii Matičine tiskarne. Med povabljenimi nijsta bila tukajšnja odbornika dr. Razlag iu dr. Vošnjak. K čemu tako zakotno zasedanje, to nij jasno. Ako se v tem klubu vsi nazoči zavežejo, enako glasovati, potem nij treba odborovih sej, vso govorjenje in posvetovanje v odboru je prazno tratenje časa, kajti že naprej jc odločeno, kako se bo glasovalo — živa podoba političnega kluba. Po takem potu pa bode tudi skoro ponehala Matica biti vseslovenski n a-r o d n i zavod j mnogi najpošteniši narodni elementi bodo odtegnili svoje moči društvu, katerega vodstvo nema odbor, ampak samo neki klub, ki dela po volji lUchveis-Costa-Lesarjcvi. Pa ne spuščajmo se dalje v pretres nasledkov, katere utegne, tako Čudno postopanje „Matici na kvar roditi; (»brnimo se do vprašanja, ali je koristno in potrebno, da si „Matica ustanovi svojo lastno tiskarno, da si jo ustanovi zdaj, ko je že osnovano delniško dru štvo „Narodna tiskarna"' in ko bode ta skoraj začela v Ljubljani svoje delovanje. Že devet let „Matica" svoje knjige izdava; v vsem tem času se jej nij mudilo z ustanovljenjem tiskarne. Se le, ko je „Narodna tiskarna" v življenje stopila, sc je nekaterim odbornikom mu diti začelo z Matičino tiskarno j vendar je še le po HI azni ko v i smrti nastala nujna potreba „Matica" ima na leto 2000 do 2300 tor. tiskovnih stroškov. Da za to malo tiskanje se nobena tis karu a ne more zdržati, to je očevidno. Tedaj bode Matičina tiskarna še morala imeti drugih zagotovljenih tiskalnih del. Obeta se jej, da bodete „Noviec" iu „Danica" se pri njej tiskali. Kolikor nam je znano, sta oba ta lista bila lastnina H laz nika, sta tedaj zdaj lastnina njegovih dedičev in tega si menda vendar uikdo ne bode domišljeval, da bi Hlaznikovi dediči svoje tuji tiskarni in nc v svoji. Na velik uspeh tiskarne ,,društva sv. Mohorja" naj se tedaj nikakor ne kaže. Matična tiskarna bi še ne imela peti del tega dela, kolikor ga ima redno Mohorjeva. Ta tiska na leto gotovo za 12 do 16 tisoč goldinarjev tiskovin, ker ima društvo 19.000 for. dolmdhoV in Se z/a-ven tega še trije listi tiskajo v MokorJŽvT tiskarni. Da si« je društvo sv. Blohorja svojo tiskanu j napravilo, k temu je bilo prisiljeno, ker noben tiskar v Celovcu hijynogel prevzeti poleg drugih koroških tudi Mohorjevi! del in ker sploh na Koroškem nij bilo nobene slovenske tiskarne, tako da se je nekdanjemu „Slovencu" pripetilo, da je moral nagloma prenehati, ker ga nemški tiskar nij hotel več tiskati. Ko bi v Celovcu bila narodna tiskarna, gotovo bi društvo sv. Mohorja ne ustanovilo tej nasproti svoje, le — zavoljo konkurencije. Pa seveda Ljubljana nij Celovec. Tukaj imamo na razpolaganje narodnega kapitala, da ne vemo, karao ž njim. Tukaj lehko ustanavljamo narodne zavode, kateri eden dražega podkopljejo, eden druzemu škodujejo in tako potratimo s težkim trudom od poštenih narodnjakov nabrane novce samo zato, da . . . .! A res zastonj iščem razloge tacega čudnega postopanja. Namesto da bi se veselili, ako se napravi.ena večja narodna tiskarna katera bode ravno zato, ker bode velika, lehko j po ceni tiskala, hitro skušamo ustanoviti enak manjši zavodek in veseli si roke meucajmo, da vsaj skušamo škodo delati onim, ki so prvi začeli težavno trudno delovanje. Ako bi „Matica" pred leti ustanovila svojo tiskarno, gotovo bi noben narodnjak ne bil na to mislil, tej narodni tiskarni nasproti še eno ustanoviti. Pa zastonj smo čakali in prisiljeni so bili p o s a m e z n i rodoljubi to stvar v svoje rok e vzeti, katero izvršiti bi o svojem času bila naloga Matice". Zdaj pa bi u sta no vi je nje tiskarne od strani Matice le bila izguba na narodnem prem o ž e n j i, prava potrata našega itak skromnega narodnega kapitala; „Matica" sama pa bi nc imela nobenega dobička, ker bi njena tiskarna morala imeti svojo administracijo, pa težko kedaj toliko dela, da bi se splačala. „Narodna tiskarna" pa bode nasproti gotovo rada pripravljena, Matičine tiskovine po najnižji ceni tiskati, da bi jej šc v lastni tiskarni ne prišle tako po ceni. Čemu tedaj ta razpor? čemu to razdvoje-inje narodnih moči ? — Ali bi ne bilo koristnejše za „Matico" iu sploh za narodno stvar, ko bi „Matica", na mesto da riskira sama svoj kapital, se udeležila z neko svoto pri „narodni tiskarni", postavim s f>0OO for. Po tem bi imela svoj upljiv v „narodni tiskarni" in ker bi samo z desetini delom vsega kapitala eugažiraua bila. bi nič ne riskirala. In ta pot se u a m zdi edino naravni, edino dostojen narod n e m u društvu, katero v sebi zapopada skoro vso duhovno in posvetno slovensko inteligencijo Dozdaj še nij storjen noben sklep. Upajmo, da vsi odborniki izrečejo svoje mnenje pri seji ki bo neki začetkom julija zarad razprave tc stvari upajmo, da bo večina odbornikov pri tem važnem vprašanji, kakor vselej, samo gledala na občni narodni korist, da bo izkušala zediniti in tako okrepčati narodne moči, ne pa po nesrečnem raz- liste dali tiskati v | dvojenji ustvarjati razpor, ki bode samo na korist našim skupnim sovražnikom. Cc kedaj, treba je klicati v tem trenotku odbornikom „Matice" : Videant consules .... Dostavek uredništva. Od druge strani se mn m o tej klubovi seji nekaterih Matičinih odbornikov poroča iz Ljubljane: „Na povabilu sta prva bila podpisana gg. dr. Bleivveis in Lesar. Nekateri izmed povabljenih odbornikov, ki nijso na tanko pogledali jim poslanega pisma, mislili so, da so poklicani k redni seji Matičinega odbora in se čudili, ko nijso našli pri seji nekaterih odbornikov, ki so navadno pričujoči. Mnogozasluženi denarničar „Matice" , g. dr. Zupanec, akoravno povabljen, se nij hotel udeležiti pri taki enostranski seji. Predsedoval je g. dr. Bleivveis. Po konča-uem posvetovanji je hotel g. dr. Costa, da bi nazoči odborniki glasovali in se tako že zanaprej zavezali, da bi v istem smislu pri seji celega odbora glasovali. Temu pa večina zbranih nij pritrdila, ker sc jim je vendar za „Matico" prenevarno zdelo, brez zaslišanja nasprotnih glasov, kateri se pri tej seji nijso mogli oglasiti, ker so a priovri izključeni bili, se zavezati za stvar, katero, če je res Matici koristna, nij treba smatravati v tajnih sejah." — ?Vovi kruiijNki €t«»Jsc»liii i» ■•«»€•- M«»€llllli. Zadnja številka dunajskih uradnih novin Wiener Zeitung" prinaša dve naredbi ministra notranjih zadev, ki se nas Slovencev, ali v ožjem smislu kranjskih Slovencev tičeti. Dozdanji politični predstojnik kranjske dežele g. Wurzbach jo prvo naredbo na „svojo prošnjo" odstavljen, podano mu za njegove „dobre zasluge" baronstvo, na njegovo mesto pa pošlje druga ministrova naredba dozdanjega deželnega glavarja, vsem Slovencem po imenu, in dolenje-kranjskim po dejanjih znanega Aleksandra Auersperga. S tem je torej rešeno vprašanje, katero je dolgo časa viselo nad nami. Rešilo se je tako, kakor je kazala naša prva kombinacija, kakor je to nemško ministerstvo tako vprašanje rešiti moglo. Pod ministrom Aucrspergom, nij inojrel drug kandidat zmagati kakor baš zopet Auersperg, to je že kolobar ustavovernega nepotizma. Kaj pomeni imenovanje enega Aleksandra Auersperga za cesarskega namestnika v Kranjski, kako mora to imenovanje smatrati slovenski narod, to nam ne bi trebalo niti konštatovati , kajti govorili smo o tem že tačas, ko je bil ta plemeniti človek imenovan za deželnega glavarja. Tačas smo že rekli, da je to pozivljenje moža, kateri nema drugih zaslug, kakor da se je za nemšku-tarstvo (id est prustvo) rogobori! po Dolenjskem, da je kakor besen divjal z golo sabljo v roei po julijskih hribskih vaseh, da bi svojo germansko jezico ohladil, ker nij bil več kot en sam slovenski Rode ubit — da je imenovanje tacega moža mo-ralna zaušnica kranjski si o v e n s k i d e-ž e 1 i i n s 1 o v e n s k e m u n a r o d n ! Ali kaj drugega od tc vlade nij smo pričakovali. Pravičnosti iskati tam kjer je nikdar bilo nij, nam ne pride na um. Vzamemo torej stvar kakor je, in s to ručuuiiuo. Kačun nij težak. Auersperg je prvič aristokrat, ..plcnienitaš" prave sorte. On na kmeta in na narod sploh gloda prezirao preko rame. in akt) tega ne pokaže povsod, nij kriv on, nego naš Sat, ki je narode rešil visokorojeuih plemenitih in plavokrvuih pijavk po gradovih in visokih stolih. On je . da si se liberalen imenuje, in je, kadar bi trebalo kakega ,,farja'' ali ,,farškcga hlapca" preganjati prav po nemškem (recepta ..liberalen" — vendar v celej duši t e vdal e u. Kakor vsi Auersporgi, pridoštice iz Svabske-g:i, nij tudi on pozabil germanske sroje krvi. niti onega ..poklica" katerega si taki nemški nasiljema med nami Slovani prisvajajo, namreč „kultivirati" nas tako, da bi nas žulili tako dolgo, dokler Nomci ne postanemo. V tem je Auersperg prav ni •:nško-nacijoualcn. Kar se osobnosti njegove tiče, je on gibčen in fanatičen. Mogoče, da bi rad, če bi se dalo. jut i vsem Slovencem slovensko kožo črez ušesa po- ignil. Kakor vse nove inetlje svojo ostrino pi d poskušajo, tako se bode tudi ta mož na sv* juh novem mestu poskušal. Vendar — najbrže, si sam ne obeta mnogo od svojega zvanja. Prekasno je za ljudi te vrste, in za delo teli ljudi. Zaletaval sc bode pač v uarodno stranko, morda bolj odločno kot vsi njegovi predniki . ali končno si bode vendar rogove polomil. Za to pa vendar treba da smo Slovenci trdni, oprezni in delavni ! Dopisi. Iz Tratit. 30. junija. [Izv. dop.] (Slo-vesno otvor je nje podnanoŠke čitalnice v Razdrtem.) Včeraj sc je nekoliko udov ro-janske čitalnice z zastavo na čelu udeležilo otvor-jenja čitalnice v Razdrtem, O \'A2. uri so sc pripeljali tržaški gostje v omnibusu, ki je bil z grbi in zastavami ovenčan in z bršlinom opleteu. Godba nekdanjega okolicanskega bataljona | 14 mož) se je spredaj peljala. Sprejeti so bili gofetjc iz Trsta s strelom in na koncu trga od odbora nove čitalnice. Opoldne je bil vkupeu obed. Okolo štirih pa so začeli priliajati tudi gostje iz drugih krajev, iz Gorice, Postojne, Vipave, iz St. vida. Prišel je tudi vipavski ..Sokol", kateremu se je deputacija ljubljanskega ,.Sokola" pridružila. Pri slavnosti (dvorjenja čitalnice je govoril najprej njen predsednik, potem gospod Zvanut iz Trsta in Gospod Gaberšek iz Ljubljane. Gospodi-čina Smuc-ova je deklamovala prav vrlo Bamogo-vor iz ,,Device Orleanske", sinek gospoda Doli-narja iz Trsta ..Kranjski fantje". Po tem je govoril nek Ceh in za njim gospod Dolence iz Gorice, !'«■ končanih govorih in dcklamacijnh je bil ples. prenehajajc so pevci napoluovali. Novi čitalnici želimo dober vspeh, želimo, da bi zanimanje za-njo vedno ostalo tako živo ko sedaj. Veselice se je udeležilo kakih 2000 ljudi, I/ X>i^n>9iu 30, junija. [Izv. doji.j (lovor dr. Makanea u saborskoj sjednici od 27. junija 1872.) ,,Po ustanovi .">. saborskoga poslovnika, koji nalazi svoju zakonsku sankciju člankom 11. od god. 1870. imadu se pođieliti prisutni članovi saborski u 5 verifikacionalnih odsjeka , da na temelju vjerodajnica i banskih pozivnica i obzirom na podneSene tužbe po zakonu sve izbore i pozive prosude. Nepreporau je po zakonu samo onaj izbor, koji je zakonito obavljen i proti kojemu ncima nikakove tužbe. Samo takove izbore ima pravo verilikacionalui odbor o-dobriti. preporne pako izbore t. j. proti kojim su tužbe podnesene, ueniože verilikacionalui odbor nipošto sam odobriti, već to prav.) pripada jedino saboru. Kao član trećega veritikacionalnoga odsjeka dužnost mi je konštatovati, da se u tom odsjeku nisu ni čitale tužbe, tužbe osnovane i u nebo vapijuće. S toga sliedi, da je postupak verilikacionalnili odbora posve protuzakonit i nište tan, nadalje sliedi, da se na temelju tako protuzakonitoga i ništetnoga elaborata vcritikacionalnih odsjeka sabor konstituirati nemože. (Strašna vika na desno — glasovi: nije istina.) ,,U pogledu verifikacije nadleži saboru vlast sudačka koju je sabor dužan savjestno i samo po zakonu izvršivati, nipošto pako nema sudac s tuženikom kompromis na štetu tužiteljevu unići. Na moje primjethe u tom obziru dobio sam odgovor, da je nekakovim kompromisom već unapred ustanovljeno, da će se samo jedan izbor ex prinio de-creto" uništiti (izbor Raića), a dva sumnjivimi proglasiti, ostali pako izbori da će se akoprem ima mnogo temeljitih tužba, odobriti. (Prekidaju ga, velika vika i štropot noguh na desno). ..Muicuje, da se uslied izvan saborskoga kompromisa stranaka pozitivni zakon mimoići može, po sebi je neosnovano, jer ,.jus puhlicum pactU privatorum mutari nequit" Kad se na temelju komprimisa u saboru, u zakonodavnom tielu našega naroda zakon krši . to mi mora biti dopušteno . tla proti tomu svoj glas podignem, svoje mnienje o tom razvijem, te svoj protest proti temu obrazložim. (Opet vika i odobrenje. Levin Rancu pakostilo se smije.) ...Ja sam uprav radi toga kompromisa morao iz kluba narodne stranke jzstupiti, te mene neveže taj kompromis baš nikako. Ja scienim, da santo sabor tužbe glede prepornili izbora razpravljati može, ako se to neučini, onda ćemo gospodi« oboriti načela, koja su za nas tu jedino obveziva. Kad sam bio izabran zastupnikom, zavjerio sam sc svojini biračem svečanom prisegom . da ću svagda u saboru muževnom ođvaŽnošću braniti istinu i pravdu , dozvolite dakle gospođo . da kao zastupnik u saboru svoje pravo vršiti mogu! „Ja prosvjedujem proti tomu kompromisu, jer je pO Bebi nezakonit, jer je nepravedan za dotične izbornike, kojim su kod izbora nečuvena ua-silja učinjena; jer je poguban po svojoj konse-kvenciji, jer je nedostojan zakonodavnoga tielu (— burna vika s desnice, štropot noguh —) te jer našemu narodu oduzima mogućnost, da pred krunom i ciclini izhražcnim svietom dokaže korupciju, kojom su uevriedhi organi nevrieđne vlade narodu život trovali i podrovali. (Povladjivauje na galeriji, velika buka na desno, glasovi: pre- j stanite ! dosta je !) M a k a n e c : Pošaljite proti meni žandare, kao što ste ili slali proti izbornikom: ja Vam JOŠ kažem: To je nezakonito, vlada je Upotrebila kod izbora najružnije kori'ptivno sredstvo. (Govornik moli slušateljstvo. neka mu pleskanjem neotegoti i onako tegotau položaj), — Veli se, na opravdanje koinpi i nii^ta. da je dosti in konstituiranja učinjeno pravnoj sviosti naroda, ako se tri izbora unište. To je vrlo čudnovato načelo! Pitam ja, je li zadovoljeno pravnoj sviesti izbornika kotara samoborskoga, ako se uništi izbor Ivanićki. je li zadovoljeno, pravnoj sviesti izbornika grada Požege, ako se uništi izbor g. llatza itd? zaista nije. „.Je lije zadovoljeno pravnoj sviesti izbornika, koji su bili u ostalih kotarili mrcvareni, zatvarani, izpttšteni Iz listina, ako se Sankcioniraju nevaljani izbori, koji su izvedeni proti po njeg. veličanstvu potvrdjenom zakonu V nije! Jer bi inače zadovoljeno bilo pravnoj sviesti, ako bi se od desetorice oštećenika samo jednomu ili drugomu stvar njegova povratila, dočita bi stvari ostalih u ruku oštetitelja ostale? Izbori nezakoniti ostaju nezatoniti makar se vi u sabornici grlili, koliko vam drago, a što zakon propisuje neka je sveto i vladi i narodu, a naj pače zastupnikom naroda U ovom svetom narodnom hramu. Veli sc nadalje, da kruna neće dopustiti raz-pravu o izborih, kojom bi se kompromitirala vlada. Nije moguće, da se je itko od vlade usudio Nj. Veličanstvu priobčiti, da je vlada bila koruptivna i da je radila proti zakonu, nije moguće pomisliti, da kruna želi potlačenomu narodu oduzeti mogućnost, da svoj glas podigne proti tlačitcljcin, koji izvan zakona stoje. Tko to tvrdi, taj je počinio uvrjedu veličanstva, jer takova šta pojam krune, pojam veli čanstva i pojam kralja izključuje. (Na desnici strašna vika, štropot noguh — dovršite — pred log. — Govornik: molim slobodu govora!) — Ja ću predlog učiniti, al ga moram prije obrazložiti Veli se nadalje, da nam je nuždno miriti se. Istina, i ja to priznajem. Oprostimo jedan drugomu sve, sakupimo se u jedno kolo. branimo prava našega naroda složno proti svakomu, al jao narodu, kad je prvi korak njegova zastupstva — nezakonitost. rGospodo! Kad su se izabirali privremeni bilježnici, naglasio je g. dr. lirlić. daje dosti bilo do sada nezakonitosti, te da treba jednom zakonito postupati. A o čemu se je onda radilo, o pnkoj formalnosti: a o čem se sada radi? — da priznate zastupnike, koji su zastupničku stolicu grabežom prisvojili. „Mirimo se, ali neka nam nebude prvi poljubac izmirenja izmedju stranaka, ćuška za ponos i za pravo naroda i njegova zastupstva! „Nisam imao do sada sgode — (glede-'- na desnicu)— s vami razgovarati. Vi kažete, gospodo, da je ■ ovaj kompromis uvjet saborovanja ovoga zakonodavnoga dela, ali nijedan vas nije pravo promisliti, da se pomirenje nemože osnovati ni temelju nezakonitosti i narodne sramote — (8 desna prekidanje i štropot nogama: s lieva glasovi.: čujmo!), — Mi vani možemo sve uvrjede zaboraviti, ali nezahtievnjte od narodnoga zastupstva, da počini ovaku grdnu nezakonitost, pa ako je moguće ukinimo taj kompromis, koji ništa drugo nije. nego kompromitovanje ovoga tiela i našega naroda. I ja s:ini za pomirenje i vi ćete. vidjeti, da ću ja, koji proti kompromisu glas podižem, prvi biti, koji ću v svrhu pomirenja svaku osobnu žrtvu podnioti. A vi. gospodo, (naprama ljevici) koji se iz domoljubnoga motiva srna trate vezanimi VaŠOm ricči protivnoj stranki zadanoj, zaborav ljatc, da je conditio protivnika turpis, te ste prije svega dužni održati rieč, kojom ste se vašim izbornikom zavjerUi. — Nedopusttmo ugarskoj vladi, da ona misli, da smo mi. zastupnici junačkoga naroda, duševni eunulii. Ja predlažem, da se vcrifikaeionalnini odborom naloži, neka posao i to po zakonu provedu, zatim predlažem, da sc sjednica pretvori u tajnu, nebi li se pomirenje stranaka polučilo načinom manje pogubnijim i čestitijim." Ix ^se^rcbii 30. jun. JI/v. dop.] Naš sabor se je konstituiral . in sicer tako rekoč pod bliskom in grmenjem. Bliskalo in grmelo je od strani jugoslovanske stranke, ki je iz ust dor. Makanea protestovala proti načinu verifikacije ki se nc oslanja na pravo ni na postavo . ampak na nek kompromis med narodno in magjaronsko stranko. Protestu-joči Makanec je izrazil glas javnega mnenja, ki ne odobrava, ampak odločno obsojuje popustljivost narodne stranke nasproti nesramnim in narod žaljivim magjaronskim zahtevont. Ta popustljivost je pa zares tolika bila. da je daleč črez meje skrajne skrajnosti šla. Narodna stranka zagrešila je s svojo popustljivostjo, ki se ne da odpraviti, naglavni greh, ker je dvojila v moralno moč naroda, boje se razpusta saborskega in izida novih volitev! — j.Mavšlarija'' — in kompromis med narodno in magiaronsko stranko nij nič drugega nego mavšlarija — prisilila je dra. Makanea, da je iz kluba narodne stranke izstopil, ter proti njej in proti magjaronom na isti način iu iz istega razloga protestOval, slava mu, on je rešil našo čast! Faktura, da se je naš sabor na nevredni, nepristojni in volilce cele dežele žaleči način konstituiral, ta faktum je zagrešila narodna stranka s svojo popustljivostjo. Dor. Makanec je se mlad mož. V ocenbo njegovega značaja podam čitateljem „Slov. Naroda" sledečo episodo iz njegovega življenja : Kakor je Alkibiades zavoljo paglavščine, ker je eno noč vse Bermese iz svojih stališč prekopitnil, moral iz Atene v Sicilijo pobegniti, ravno tako je Makanec še kot gimnazijalce leta 1861, zavoljo tega vBel-grad pobegni moral. Vruivši se iz Uelgrada brani že več let hrvatske in v daljnem smotru jugoslovanske težnje. Denes je on „enfant terriblc" našega sabora, „lioii" naše mladeži, iu če prispodobimo ogerske politične stranke z našimi, reprezeu-tuje on v našem saboru tako imenovano stranko leta 1848. Koliko zastopnikov bo on v našem saboru na svojej strani imel, to se bo pri poedi-nib glasovanjih pokazalo. Toliko se pa more že dcues reči, daje naša narodna „prihodnost" na njego vej strani, ter da je naš narod zlasti njegova mladina, pripravljena, njegove ideje sprejeti in gojiti. Izvcriticiral se prav za prav nij noben zastopnik. Uaič, voljenee Ivanič-trdnjave, odpovedal se je prostovoljno svojemu mandatu. Proti zastopnikoma trga Samobora Suljoku, iu Jaskanskegn okraja Vilinošu Hacii je samo p reis kava nje odredjono. Drugi so bili vsi brez prigovora veri-ficirani! ! ! — Za saborskega predsednika je bil izbran skoro enoglasno od obeh strank bivši dvorski kancelar Ivan Mažurunič, za podpredsednika pa magjarona Živkovič in Pctrica Horvat, za bi-ležnike: Jnanovič. Kil, Kogulič in Turelli. Mažurunič je v svojem nastopnem govoru naglasil slogo in pomirjenje med saborskima strankama, ter poudaril, da on pripoznava sedanje politično uređenje monarkije kot „pravoveljalno" , ter da si bo prizadeval . stoje na tem stališči, narodne težnje dosegati — doseči se iz tega stališča že ne bode dale. Sloga in pomirjenje med narodno in magja-ronsko stranko nc bo dolgotrajno. Tiste zadeve, zavoljo katerih ste sc složili, so rešene, v vseh drugih rešiti sc šc imajočih zadevah ste si pa navskriž. Sloga med njima se bi dala samo potem nepretrgane vrste kompromisov ohraniti. Cc bo pa narodna stranka vse prihodnje kompromise tako drago plačala, kakor dosedanje, nc bo naš narod od saborovanja nobene koristi imel. da še škodo! — Leta 1865. bile so na našem saboru tri stranke: narodna pod vodstvom Strosmajera. samostalna | prav za prav tačas vladna) pod vodstvom Mažuraniča in Krestiča . in magjarou-ska pod vodstvom Josipoviča in ISogoviču. Tačas ste sc narodna in magjaronska v ta namen tuzi-jonirali. da samostalec potlačite. Iz te fuzije nastala je vsa poznejša konfuzija. Strosmajer je leta 1866. s to fuzijo pokazal, da ulj politika)*, in to svojo uepolitiko je letos kakor se vidi s kompromisom v drugej pohujšanej nakladi izdal. Nasledki ne bode izostali. Narodna stranka škodila si je neizmerno. Predi kompromisu so delali od magjaronsko stranke zlasti Rauoh in Kreivoj, od narodne pa dr. Makanec. Sicer se pa ta arran-gement niti ne more kompromis imenovati. kajti narodna stranka je za polovico več oddala nego sprejela. Magjaroni sede v sabornici na desnej, narodnjaki pa na 1 vej strani. Centrum še nij prave barve pokazal. »rž ko nc sc bodo iz njega Ma-žuraničevi ..samo. :alci" iz leta 1865. izlegli. Morebiti pride ž njimi tudi tadanji ..črni kabinet", katerega predsednik je bil Krestič. Na kako slabih nogah sloga med narodno iu magjarosko stranko že denes stoji, se bo v kratkem. in sicer pri adresnoj debati pokazalo. Ze v tem nijste stranki porazumljeni : ali naj se adresa, kot odgovor na kr. reskript, kakor narod-jaki hočejo kot prvi predmet v pretres vzame, ali pa. kakor bi magjaroni radi, sloprv po obavljonji domačih zadev. Gotovo bi magjaroni radi, da do adresi1 n e bi niti d o š 1 o. — Vsak nov predmet, bo nov trnk med strankama. Pipeža iu hrveža ne bode ne konca ne kraja Reka, voj-niška krajina, Dalmacija, gozdi vojniške krajine, Lonjskopoljc in še mnogo drugih zadev, ki se do sedaj še omeniti nijso smele, bo še vse treba premagati! — Vse nekamo na to kaže, da naš se danji sabor ne bo blagoslovim deloval. Prokletstvo se je že izoimilo, Za vsem tein vreba, kakor v zasedi, okrajno magjaronstvo, ter dela. sili in tišči na razpust sabora, Magjaroni so polovico svoje nakano: narodno stranko razdvojiti že dosegli. Ce res pride do saborskega razpusta , kako bo narodna stranka pred volilce sto pila! ! Ona denes uiti nij mrzla, uiti topla, ampak mlačna. — (Mi smo tu svojemu izkušenemu g. dopisniku besedo dali. V prihodnjič hočemo v član- ku govoriti o zdanjih hrvatskih stvareh , kakor smo mi podučeni o njih. Uredn.) Politični razgled, Dunajska svetovna razstava, s katero so si ustavoverei velik tabor mislili napraviti, bode slabo izpadla, ker so krogi, kateri so jo pripravljali, povsod ekskluzivni Nemci, se je prilično malo nenemških razstavnikov oglasilo. Na Ogerskem je đozgaj voljenih 190 vladnih in 102 opozicijulnih poslancev. Voliti jih ima še 117 okrajev. Med Francosko in med Nemčijo so razprave dokončane in je dogovor tako napravljen, da kadar plačajo Francozi še eno rniljardo , zapuste nemški vojaki francosko zemljo, katero še v oblasti drže; samo 26.000 mož ostaue v trdnjavah. Francosko se zaveže med tem nič trdnjav delati. — Kadar bodo Nemei iz obsedenih krajev vojsko odtegnili, klicalo se bode po novih volitvah narodne skupščine. Kakor stvari zdaj stoje, zmagali bodo republikanci, ker niouarbična desnica, katera preži posaditi si na prestol kakega gospoda kralja. Predsednik republike, Thiers, seje izkazal dovolj poštenjaka in francoskega narodnjaka, da teh teženj ni podpisal. Za to pa tudi vsi zagovorniki ,,legitimnosti" iu protivnik! narodne sa-modoloČbe vpijejo na Thiersa. Tako imenovano a lah a ms k o vprašanje, ki je žugalo mod Angleško in Ameriko ozbileu razdor napraviti, se rešuje povoljno. V Genfu za to sestavljeno mirovno sodišče je amerikanske terjatve, naj Angleška povrne vse neposredne škode, katere je naredila v Angleškem delana barka ..Alahama" Amerikancem v zadnji domači vojski zedinjenih držav — kot neopravičene. Amerikanska vlada se tej razsodbi udala, kakor je poročal angleški minister v londonskem parlamentu. Nekateri idealisti vidijo v načinu, kako sc tu po mirnem potu rešavajo velike'mednarodne stvari, že početka konca vseh vojska. Razne stvari *) (Mariborsko t e l O V a d n 0 d r u š t v o) bode 7. t. m. slavilo svojo deseto obletnico. K tej slavnosti je povabilo tudi druga telovadna društva s pismi, v katerih stoje med drugim besedo: ,,Deset let je, odkar je bilo mariborsko telovadno društvo ustanovljeno ... V tem času je društvo vodno telovadstvo, nemško mišljenje in nemško bitje na skrajucj meji Nemštva visoko držalo". Povabila so podpisana od profesorja na 0, kr. gimnaziji v Mariboru J, Schallerja. <'. kr. profesor Schaller torej tu očito dela nemško propagando, Za to smo radovedni, ali bode minister Stremavr tudi Schallerja hotel prestaviti v kak kraj, kjer ne bode polja za njegovo agitacijo, kakor je hotel premestiti profesorja Suniana in Pajka, dasiravno ta dva gospoda uijsta nikjer na enak način za Slovenstvo delala, ko prof. Schaller za Nemštvo. Ako bi si bil gospod pl. Stremavr dosleden, moral bi precej poslati prof, Sehallerju dekret, da so ima nemudoma preseliti na kako gimnazijo v Oalieiji kje ali v Bukovini. Ako pa bode ministerstvo Schallerja v miru pustilo v Mariboru , naj dela za ,.nemško mišljenje in nemško bitjo na skrajuej meji Nemštva" (sedaj je skrajna moja Nemštva" že do Maribora se odmaknila: poprej je bila še v . Matjažu Kclcmina, kaplanu v Zol ahu, nam je došlo 2G gld. 10 kr., dan ali so: Gosp. .me Janez, župnik v Žolcpahu . 2 50 „ ■'.elemina Matjaž, kaplan v Žolcpahu 1 — „ Vitcžič Anton, orglar „ ^„ 1 — „ KlcmenŠck Pangracij, kmet v Žolcpahu .......... 1 — n Mecesnik Boštjan, kmet v Žolcpahu 1 — . Knez Franc, kmet n „ 1 — Kolarjcva hiša......... 1 — „ Matko Matija, kmet v Žolcpahn . 1 — „ Hclšak Gregor, kmet „ n .1 — „ Plesnik Ivan, „ „ „ 1 — „ Zibovt Jurij, „ „ . 1 — „ Gradišnik Matija, kmet v Žolcpahu 1 — „ Matko Jurij, kmet v Žolcpahu . . 1 — „ Olševnik Pavel...... 1 — „ Mecesnik J rij....... — 50 „ Podbrcžnik Jurij...... — 50 „ Marovšnik K on stane ij .... 1 — Gosp. Stifter Neža, kmetica v Žolcpahu 1 — n Pastirk Mica, „ „ „ 1 — gld. kr. Gosp. Mecesnik Mica, kmetica v Žolcpahu 1 — „ Gracun Mica....... 1 — „ Jane Jcra........ 1 — „ Logar Mica ....... 1 — „ Kladnik Urša....... 1 — „ Lesnik Mica.......— 80 Dolčarjeva liiša.........— 40 Gosp. Lašekar Vido.......— 40 „ iz Puščave .......2 — Skupaj . . 553 «0 Administracija „S1. Naroda". Za podporo dijakov v Gradu: Gospod L P. 2 gld. Loterijske številke. Gradec, 1. julija. 56, 23, 38, 90, 48. Dunaj, 1. julija. 47, 14, 35, 44, 64. Dunajska borsa 30. junija. ... 8 „ 88 „ C. k. cekini .... ... 6 : , 32 • 108 . 70 „ Listnisa uredništva. G. J. T. v B. Imate prav, ali natisnena bi se stvar mogla drugače tolmačiti nego jo vi mislite, zato smo zavrgli. In kdo bode zmerom tarnal! — Drugi prineski so nam dragi. — G. H. Za obliko bodemo že mi skrbeli; samo da obljubo držite. Liiebig'ov Kumys-ekstrakt od dunajsko zdravniške oblami kot zdravilo priznan in od krakovsko D dane družbo posebno priporočan, po soglasnem pritrjanji medicinskih fakultet prvo vseh do zdaj proti pljučni sušici poznanih in rabljenih zdravil. Taisto ozdravlja brž in sigurno: Jetlko, (culo v razvitem Stanji) tuberkulozo (prika/.ki: kaši j an jo krvi, hektična groznica, /.manj kovan jo sape) /rlndčnl. črn nI In bronhialni kntnr, anttniljo (uboil vo krvi) vslod dolgih bolezni in nadaljevanega rabi jenja merkurijala, rhloroMlM (bledoki vnost), sslhina, mu»firJf, holrnje krbtnrirn možica, hy«teriJo in mIa-boftt ilvcev. Za steklenico 1 gold. a. v. Kistice od 4 steklenic doli do vsake mere. Razpošiljanje na vnenje oskrbljuje generalni zalog .,Kum ys - Heil • Anstalt" Wien, Mariabilferstras8e 36. Bern (S. Friedli jun.) NB. Dozdaj brez vspoha — z medicino — zdravljeni bolniki naj zaupno z Liebigovim ekstraktom zadnji poskus narede. _(106—18) > o > tiran ■ a n 03 • 'S to ,g o 03 tO a f .£ o. "f * 3 a 03 c =3 *> mmmSt > Od Z: žr M ■ mm* 15 6 -= rt 3 mmt «*•**-es -rt *~ © > !; » t 0> 3 r t o >cj rt ._ 'c S - ■- ~ — H « «5'<^' — 9 _ č > 2 ; a c £ * o a g J o. S B « S2 rt to 6 a.2ij > *i?m b- - allfiiji mmm\ ^S+fm~>*Z*t* . - — ™ « > fS-S J? rt a c .g o rt <_> w i73 *a> fi -S a s >1 rt u- t. ?3 Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati, je lovoriilca za ure M lili*A FEOIIDIjI Vse uro, na sekundo regulirane, fdetno garancijo. SamO 17 aH 18 Old •>rav S»»teMw proflno v opnji |.o-« zlaocua Hrplirnit kronomrtrskn ura z dvojnim plaičem, preitno emnillrana, s verižico iz tiilinizlutu in ructluljonoin vr«'d. SumO 14 ali 17 Old. ,,rav untf,f>ikl1 srrl«rnu kronomo-" ' trnka ura z enojnim plalfiom in kristulniini stekli z verilleo in ineilaljonoiit v toku. SamO 19 ali 20 ald. Sr,1,r,,i rmnentoari, brez klluS« ° w za navijanje, a kristalnimi stekli v iKijtincjicin lesenem toku. Samo 8 ali 10 gld. >.,r"v..ii"Kl,']ik:1 ,,.ilin,lra,|M»r«; v a h ruhmth, krUtiilneni steklu, tino verižico iz talmizlata. tisnjiuilim tokom in pismenim Metnim Kio-untilniin listom. SamO 14 ali 18 Old ,,rav "»K'«'*"« romontoarska ura ■ " a la prince ot* Wale» iiajmoe.ncj-kffa kalibra s kristalnim steklom, kolesjem iz nikla V pravem, čistem zlatu; te ure imajo proti drugim prednost, ila se » ■Idernn ura, s aamu io dii yiu. krist{llll|m n^klom, elegantno verižico in incdaljonoiu. Comn |2 |«5 |8 nld ,lre zft «f08^)', •« srebra s kri-OdlllU I*, 13, IO yiu- Htlli,ilmi stekli, iniiiijaiuriil format, prenno v opnji pozlačena z verižico za okolo vratu vred, vso v toku. Isto z dvojnim plaščem In verižico za okolo vratu, zlata ura za£o.spct< kristalnim steklom in verižico za okolo JiotheiithnrinstmsHv, jVt* prodajajo s Samo Samo 16. 18. 20 22, 25. 30 gld. gld. Tovornica M, (fegc.tiiiber drr Wolizdle. na Dunaji. gld. gld. gld. Zlate ure za k<>"1"' z diamanti in verižicami za okolo vratu. Iste z dvojnim plaieem. zlati remontoari za gospode z elctfartnimi verižicami za zlati remontoari za gospoda s kristalnim steklom. Isti z dvojnim plaičoin. zlati kronometrovi remontoari z dvojnim plaieem. a.60, B, 4, 5, G, 7, 10 d n 40, 60. BO. Bf Samo 40 ali 48 Samo 60 ali 70 Samo 75 ali 100 okolo vratu. Samo 70. 80, 100 gld. Samo 90 ali 120 gld. Samo 200 ali 400 gld. Srebrne urne verižico gld. gld. 12. Zlate urne verižice gld. 18, 20, 25, UO, 70, 80, 90, 100. Budile) I uro 7 gld. Ure za na steno s podobo, '2, il in 4 gld. 70, 80, «)0. Ure h trepetikeljeiu, "j, 3 in 4 koso igrajoče, 100, 120. Igralnice, '2, 1, l», H kosov igrajoče, gld. la, 3f>, fif>, 7o. Album za fotografije z nuiziko gld. 8, 10, 12 do gl. lf». Tobačnico z uiu/.iko 7 gld. BO kr. Smodkarnice z iuuziko 18 gld. Šivalnice /. iuuziko 15 gld. Ure s trepetikeJjem lastnega izdelka s 5letno garancijo: Take, ki se vsak dan navijajo gld. 10, 11. 12. Take. ki so vsak 8. dan navijajo gld. 16, 17, 1H, 19, 20, 22. Take, ki so vsak 8. dan navijajo in vsake pol ure bijejo gld. 30, 'Mi, :tf». Take, ki se vsak 8. dan navijajo, vsako četrt ure bijejo in uro ponavljajo gld. 48, BO, 55. za ure I<\ 9 roiiim-;i Ktdhenthurmstrasse kose igrajoče, gld. 80, 9, g!d. 28, oO, 3*2. Take, ki so vsak mesec navijajo Uro za pisarnice gld. 10 15, -JiV Uro za kavarne gld. 1T>, 25, .'JO. Velika delavnica za popravke. Stare ure, gostokrar dragi rodovniški spominki, so popravljajo in narejajo tako, kakor bi bile novo. ('eno za popravke s Motno garancij*» gld. I1/,, 3, o do 10 gld. Krtina in sama zaloga prav angleških »##• off K. i št K. VMled poHebnega lineiioiimJH dvorna zalagarja Nj. Vel. kraljice Viktorije, kralj. Visokosti princa Waleskega in vojvode Edinburgskega, Nj. Vol. Sultana in Nj. Vol. kralja Portugalskega. Pismena naročila poštni povzetek ali poslan znesek v 24 za Btore. Na posebno željo st^ ludi ure in verižice urah poti povzetkom na izbir pošiljajo in za nazaj poslano denar vraČuje. "9C Oone nale tOVOmloo ho vedno nižje ko povsod najnižje in stojimo vedno s svojimi izdelki na vrhuncu časa. ki nove naročiti žele, Vwi. ki stare za novi^ za menjati žele. Val, ki slabe za dobre zamenjati želo, so proseni, naj se na to iirino obrnejo. Staro zlato in srebro, državni papirji, so za najvišje cene namesto plačila jemljejo. Dunaj. V najnovejšem času naznanjajo trgovci z igračami in bazarji, ki si ime tovorniearji ur pri-svojujejo in celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne ure brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere uam o tem dohajajo, uam dajejo povod svariti pred tem sleparstvoin in p. t. občinstvo varovati škode. (3G—1<>) lldatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F\ S kaza in drugi.