KRANJ, torek, 11. 10.1983 CENA 14 din Gbvni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek IJUeterc« ithajsnj« odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA , ZA GORENJSKO sejaCK ZKS Poenoteni v bitki stabilizacijo felseji CK ZKS so spregovorili o nalogah komunistov pri Uničevanju programa gospodarske stabilizacije — Program je fejet, za njegovo uresničevanje pa se morajo zavzeti vse djektivne sile, ki si morajo na vseh ravneh prizadevati za večji im, racionalnejše gospodarjenje, tehnološko prestruktuiranje jajodarstva, hitrejše povezovanje združenega dela ijttjana — Težave bomo prema-plezboljšim delom v vseh oko- lar to mora veljati za vse. Inp in sklepi, ki niso skladni z itoami sedanjega časa m ne ypo- \ je treba samoupravi j anje ;a«trenih razmerah še bolj krepi-udi in jih potiskajo v ma-Ifc^e,zato je treba s taksno prak- iti. Člani ZK morajo v svo-K vsakodnevnem ravnanjem, v tenra se mora zahteva po odgo-*%sti izkazati v praksi, ne pa v besedah, doseči napredek pri odpravljanju nakopičenih neskladij in nepravilnosti. To so bile osnovne misli razpra-vljalcev na 8. seji CK ZKS, ki se je v soboto popoldne sklenila z zaključnim referatom Andreja Marinca, predsednika CK ZKS. V uvodni besedi pa je Andrej Marine opozoril na številna nerešena vprašanja in pokazal tudi na pozitivne premike. Posebej je nuglasil, da se uresničevanje politike ekonomske stabilizacije SREDIŠČU POZORNOSTI Otroci naša (ne)sreča tekaj šolskih izidov in otroških igric, nekaj drobnih priložnost-rtttovesnouti in minil je Teden otroka, lirez vsakršnega pomemb-vtfe.rja -poudarka. Vendar*e pod plaščem brezskrbnega Tedna otroka lahko Skriva mmkutero grenko razmišljanje, ki nas pripelje k sklepu, da otme, I iammso le naša radost m sreča, temveč tudi težka skrb m komaj-■:i:rmno breme i družinah, ki težko vežejo konec meseca z drugim. V težkih časih se rodi manj otrok. Še pred nekaj leti.so bili pri mnaenkrut moderni trije otroci v družini. Denarja še ni tako mnjkalo kot dane*, potrošniška miselnost je že malce usihala in •rušjeto spoznan, da /<• « < ud uric prijetnejši pisani otroški živ žav v wke skromnejši hiši kot tihi in z najsodobnejšimi dosežki tehnike rapotnjem dom. Želje po tretj< m otroku so vse tanjše denarnice hitro oklestile in imet vsakdo krepko premisli, če ho imel še enega otroka. Dva še, utidrugza drugim ponosita obleko in čevlje, za tretjega pa je spet teba kupiti veliko novega. Otroški čevlji pa danes stanejo dva tiso-itks, kavbojke dva do tri tisočake, v vrtcu je treba odšteti tudi več I midva tisočaka. Da seveda ne govorimo o nenehno lačnih šolarjih '< %qwdražjem šolanja, ko otrok zapusti osnovnošolske klopi in ga ' /treba spraviti h kruhu. Prav zanimivo je.kako vse več p draginji sledijo otroški dodatki, 'ifmatih letih so ga preimenovali v denarno pomoč, saj so sodili, da •A:: delom zaslužijo dovolj in otroški dodatek je postal socialna Danes otroške dodatke dobijo le družine, ki so na skrajni meji Vjtmlne ogroženosti. & več Čeprav je življenje vse dražje in družin, ki težko shajajo y otroških dodatkov vse manj. Torej tudi svoje vloge Kot so-I Mina pomoć ne opravlja. \ tem pogledu je zgovoren podatek, da je letos na Gorenjskem ' io20 odstotkov* manj upravičencev do otroškega dodatka kot la-■ Meja nad katero otrok ne dobi več otroškega dodatka namreč 'vita 4 700 dinarjev dohodka na družinskega člana. Smešno nizka \ jt, kar nazorno pokaže kakršnokoli preračunavanje povprečnih 'jtebnih dohodkov. , Kes je, otroški dodatek danes dobiva le še družina s tremi otroki, <■ rima očeta. , , (j-ruus, kakor strokovno pravijo tej meji,%se je namreč povečal tu 12 odstotkov, c nekaterih gorenjskih občinah še manj, saj so v nmMiki zahtevali enotnega za vso Slovenijo. Osebni dohodki pa so i meda porasli za okroglih 26 odstotkov. Tako je na primer v škofjeloški občini število upravičencev pad-brua.Wi, še pred leti so jih imeli 3.000. Otroške dodatke dobivajo le 't'nnejie kmečke in upokojenske družine. V radovljiški občini, še vb v jeseniški povedo, da otroške dodatke dobivajo le še številne epriseljencev i~ drugih republik, v katerih eden od staršev ni en. r ;:>.(-Tn tem je zanimivo, kako ostri znajo biti pri preživninah, ki 0M8 dcdijo rasti osebnih dohodkov, saj so se marca letos povečale i !> odstotkov. Kaj res znamo jemati le iz delavčeve denarnice'' Kar res ni niko-'//. bi v teh težkih časih dejal, da draginja resno ogroža naš na-r&a)? O&oci tp vendar naša bodočnost, kakršno bomo kovali, takšno Imeli Majhne bodo naše pokojnine, če bodo naše družine ime-, enega, kvečjemu dva otroka! M. Volčjak ni začelo s sprejetjem dolgoročnega programa, temveč je ZK še vseskozi spodbujala delovne ljudi in občane in tako že imamo nekatere ohrabrujoče rezultate. Janez Zemljarič, ki je spregovoril za njim, je predstavil načrt uresničevanja programa gospodarske stabilizacije v naši republiki. Med drugim je poudaril, da je program dal jasen odgovor o vsebini, vzrokih in naravi sedanjih težav. Sedaj pa je treba te naloge dosledno uresničevati. To bo mogoče le, če bomo na vseh ravneh poenotili stališča in se povsod prizadevali na pospešeno vključevanje v mednarodno delitev dela, za racionalnejšo gospodarjenje z družbeno lastnino, prestruktuiranje in tehnološko modernizacijo gospodarstva, hitrejše povezovanje združenega dela v Jugoslaviji in za prestruktruira-nje družbenih dejavnosti in njihovo racionalizacijo. V razpravi, v kateri je sodelovalo kar 42 razpravljalcev, so enodušno podprli uvodni referat Andreja Marinca in koreferat Janeza Zemljari-ča. Dopolnili pa so usmeritve in naloge komunistov pri uresničevanju programa dolgoročne stabilizacije. Prav tako so zavrnili malodušje, ki se je pojavilo tudi med člani ZK, saj rezultati, ki smo jih dosegli na vseh področjih družbenega življenja, dokazujejo, da bomo s kar največjo angažiranostjo tudi tokrat izšli iz težav, seveda na višji stopnji proizvajalnih sil, pa tudi dela in ustvarjanja. V sklepni besedi je Andrej Marine i.agiusi), da si morajo komunisti odločneje prizadevati za cilje in interese delavskega razreda in pri tem upoštevati naš sistem političnega samoupravljanja, svobodo in demokracijo, kot ju pozna naš samoupravni sistem, ne pa takšni kot jo ponujajo ostanki meščanskih, buržoaznih in drugih struktur. Bistveno je, da se komunisti prizadevajo za reševanje vsakdanjih problemov delovnih ljudi. S tem se bo utrjevala vodilna vloga zveze komunistov, ki bo na ta način ostala najtesneje povezana z delovnimi ljudmi. L. B Iz uvodnega referata Andreja Marinca • Naše delo se ni pričelo v juliju 1983, ko smo sprejeli dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Frontne sile in ves politični sistem so spodbujali delovne ljudi in občane. Imamo tudi že rezultate, ki ohrabrujuejo. • Za aktiviranje velikih rezerv, ki jih imamo še na skoraj vseh področjih, ne potrebujemo pomembnejših vlaganj,-treba je le odgovorno in prizadeto Uporabljati v proizvodnji in šolah pridobljeno znanje. • Kdor- nima druge možnosti, bo moral sprejeti, vsaj začasno, delo kjerkoli v Sloveniji, in delo, ki je na razpolago, in tudi v praksi dokazati, da je odnos do dela ena od naših temeljnih vrednot, iz katere izvirajo tudi pravice in obveznostj. • Vztrajati moramo pri usmeritvi, da samoupravno združevanje dela in sredstev pomeni, kljub zastojem in zapletom, edino možnost za to, da bodo delavci v združenem delu lahko prevzeli v roke odločanje o celotni reprodukciji. • Pogostno smo dopuštali ohranjanje izkrivljene zavesti in družbene prakse, da socializem zmore vse, da lahko prehitevamo razvoj, da, skratka, lahko živimo nad možnostmi. Podlaga za to sta bila prevelika zadolžitev in inflatorno financiranje. Sedaj prihajajo računi za takšno ravnanje. Odgovornost moramo uveljavljati le konkretno, sicer je to le prazno govorjenje, kjer se kaže na druge — navadno zunaj tovarniškega, krajevnega, občinskega in republiškega plotu. • Ni res, da pri nas nismo uveljavljali odgovornosti in kadrovskih menjav, kot to želijo nekateri prikazovati javnosti. • Ni več mogoče izstavljati računov za neorganski razvoj in za napačne odločitve drugim — bodisi kolektivom bodisi občinam ali republikam in avtonomnima pokrajinama. • Komunisti v sindikatih in gospodarski zbornici so dolžni odločno pomagati kolektivom, da bodo sprejeli takšne sisteme in modele vrednotenja dela in nagrajevanja, ki bodo sprostili ustvarjalno pobudo delavcev in strokovnjakov. • Odločno kaže zavrniti pojave in tendence, ki jih je zaznati v nekaterih javnih nastopih in v sredstvih informiranja in,ki odkrito zahtevajo spremembe temeljev in ustavne zasnove političnega sistema. • Koncept komune pri stabilizacijskih programih podcenjujemo in preveč smo strpni do slabosti in neracionatnosii, ki se dogajajo v nekaterih regijah in občinah. • Delavec, ki resnično dela, mora biti zaščiten pred vsakršnimi zlorabami, še posebej, kadar opozarja na slabosti in sam prispeva k učinkovitemu razvoju in upravljanju z družbenimi sredstvi. • Bolj se moramo poenotiti pri opredelitvi odgovornosti ZK, za kar je po programu in statutu ZKJ in po ustavi odgovorna zveza komunistov, in kako uspšno delovati. • Naša 8. seja je skupna priprava na to, da bomo člani CK ZKS, vsi organi, organizacije in predvsem vsi člani ZK delovali med ljudmi in se skupaj z vsemi, ki jim je pri srcu to, kar smo dosegli do sedaj, in ki so pripravljeni soustvarjati boljše življenje, borili za dosledno in demokratično spoštovanje-ter pošteno uresničevanje dogovorjenega. Voda ne bo več vdirala v kleti — Hude težave so imeli krajani spodnjega drla 1'redoselj z meteornimi vodami, ki so jim ob vsaki večji moči vdirale v kleti. Ta se je petindvajset gospodaijev hiš v tem koncu Predoselj odločilo, da narede kanalizacijo za odvod meteornih voda. \\i 550* metrov dolžine bodo skopali globoke kanale, položili cevi, zravnali .cinijo; pa skoraj ne bo videti, da so razkopavali po vasi, huda vodna nadloga bo pa le ugnuna. Okrog 600 starih milijonov bo vredna investicija, ko bo gotova. — Toto: D. Dolenc i u,ain,c m .j z domačim filmom Opre Rome - Pokonci, Romi se je v soboto sklenil prvi mednarodni teden etnoloških in ekoloških filmov Med 35 prikazanimi filmi iz enajstih držav nagrajenih pet; posebna nagrada za delo Naška Križnarja Širjenje na Ovčji planini — Zelja, da bi teden postal tradicionalen Kranj — Kranj, ki je bil prav letos proglašen za kulturnozgodovinski spomenik prve vrste, je bil od 4. do 8. oktobra gostitelj prvega mednarodnega tedna etnoloških filmov. Ne gre za naključje; Kranj si je kot prireditelj dosej devetih festivalov športnih in turističnih filmov v svetu pridobil ime festivalskega mesta. In zakaj to rej eni uspešni bienalni prireditvi ne bi sledila druga, prav tako bienalna? Pa vendarle nekakšno naključje tudi lahko najdemo. Oziroma, bolje, skupen zaključek: tako kot Kranju, četudi spomeniku prve vrste še marsikaj manjka — vzemomo samo oblake saj — tako se bodo morali tudi delavci Interfilma še precej natru-diti, če naj mednarodni teden etnoloških in ekoloških filmov v Kranju zares postane tradicionalen. Organizacijske spodrsljaje bi sicer težko našli. Tudi kvaliteti prikazanih filmov ne gre oporekati. Pritožili bi se lahko le nad obiskom gledal- cev. Ali so res tako nezainteresirani za dogajanja okrog sebe, na katera so opozarjali filmi, ali pa jih ni bilo preprosto zato, ker prireditev še ni uveljavljena, poznana? Organizatorje zato prav na tem področju čaka še veliko zahtevnega dela. V petih dneh smo v kranjskem kinu Center videli 35 izbranih filmov z ekološko in etnološko vsebino, ki so prišli iz enajstih držav. Mednarodna žirija jih je pregledala, ocenila in jih pet predlagala za nagrade. Podelili so jih v soboto zvečer, ob zaključku mednarodnega tedna. Prvo nagrado je dobil ameriški etnološki film Zgodba o ženi Niai, ki gledalca s kamero popelje v puščavo Kalahari v Afriki med bušmansko pleme Kung. Niai, ženska iz tega plemena, pripoveduje svojo življenjsko zgodbo od otroštva do zrelih let. Drugo nagrado je prejel nizozemski etnološki film Vsaka hiša je boljša od moje. Prikazuje starega, betežne- ga moža, ki mu je ušla tretja'žena. Možak se obrne na vaško sodišče, naj mu vrne ženo. Tretja nagrada je pripadla švedskemu ekološkemu filmu Ekologija iglastih gozdov, ki sporoča osnovne podatke, kako deluje ekologija švedskih iglastih gozdov. Mednarodna žirija je izbrala tudi dva filma za posebni nagradi. Posebno nagrado za etnološki film, ki jo je podelil Etnološki muzej Slovenije, je dobil domači režiser Naško križnar za delo Širjenje na Ovčji planini. Posebno nagrado za ekološki film pa je prejel indijski film Vprašanje življenja in smrti, ki kaže več načinov, kako zaščititi vodne izvire. Prvi mednarodni teden etnoloških in ekoloških filmov je torej za nami. Kljub pičlemu obisku lahko rečemo, da je dosegel svoj namen. Uspel je povedati, kaj moramo ohranjati in česa ne smemo početi. H. Jelovčan l&sejem stanovanjske opreme kranj 14.-21.10:83 Prodaja stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah: pohištvo, tekstil, dekorativa, bela tehnika • velika razstava gob in pokušnja # termoizoliranje stavbnih objektov • razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) % strokovna predavanja in nasveti # prodajna razstava likovnih del j ------- O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO TOREK. 11.0KT0BM Veliko delegatskih vprašanj V radovljiški občini ugotavljajo napredek pri delovanju skupščinskega sistema — Veliko delegatskih vprašanj sodi k samoupravnim interesnim skupnostim — Malo dobrih razprav na zboru združenega dela — Delovna telesa in komisije premalo samostojne — Delegati zahtevajo kratka in jasna gradiva ter obravnavanje uroblematike — Vrzel zaradi ukinitve Glasove de- obravnavanje problematike legatske strani Radovljica — V radovljiški občini so naredili analizo d^la zborov občinske skupščine, kar je že uveljavljena oblika odpravljanja pomanjkljivosti in dograjevanja delegatskega sistema in odnosov. Zajeli so obdobje od lanskih volitev do danes, podatke pa so zbrali z analizo vsebine zapisnikov, z anketnim vprašalnikom ter uporabili metodo neposrednega opazovanja, ki je obsegala tudi razgovore z delegati in vodji delegacij. Ob tem velja povedati, da je izpolnjene vprašalnike vrnilo kar 78 odstotkov vseh vodij delegacij zbora združenega dela, kar brez dvoma kaže na pomen nadaljnjega razvijanja delegatskega sistema v obdobju zaostrovanja družbeno-gospodarskih razmer in tendenc po krepitvi države. Povzamemo lahko splošno ugotovitev, da delegatski sistem za občinsko skuščino bolje deluje kol pred leti, da velikih hib ni, temveč le več manjših slabosti. Ugotovitev velja za občinsko raven, medtem ko za povezavo z republiško skupščino, še manj z zvezno, ne moremo reči, da delegatski sistem dobro deluje. Prisoten je občutek nemoči, saj se veči- na pomembnih odločitev sprejema na republiški in zvezni ravni. Analiza kaže, kako pomembno je kadrovanje vodij delegacij in sožitje konferenc delegacij. Dala je tudi napotek, da morajo biti zelo pazljivi pri sestavljanju, programa dela zborov, saj delegati opozarjajo na predolge dnevne rede, zahtevajo več problemskih obravnav ter manj odlokov. Pozornost moramo posvetiti problemom in njihovemu razreševanju, ne pa nenehno sprejemati nove predpise, pravijo delegati. Izvršni svet naj pri predlagateljih doseže, da bodo gradiva boljša, jasnejša in krajša. Gradiva naj vsebujejo oceno, kaj se sploh hoče. Številne komisije in odbori so še vedno preveč navezani na občinske upravne organe in prihaja celo do podvajanja dela. Doseči morajo večjo samostojnost pri presoji predložene problematike. Na sejah zborov občinske skupščine delegati še vedno zastavljajo veliko delegatskih vprašanj. Njihova vsebina kaže, da veliko vprašanj sodi na zasedanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Sklepamo torej lahko, da je delegatski si- V Pristavi, Križah, Sebenjah in Seničnem so praznovali Slavje pod Kriško goro Na sobotni svečani seji svetov vseh štirih krajevnih skupnosti so med drugim podelili priznanja OF — V nedeljo osrednja proslava ob 40. obletnici požiga Gozda je, da se je letos udeležilo športnih bojev kar 341 krajanov. Osrednja svečanost ob krajevnem prazniku pa je bila v nedeljo dopoldne v pred 39 leti požgani partizanski vasici Gozd. Pred domačijo pri Pod-logarju so se zbrali številni krajani, nekdanji borci, mladina in družbenopolitični delavci tržiške občine. Slavnostni govornik je bil komandant Kokrškega odreda Stane Pre-zelj, ki je v uvodu poudaril, da so borci v Gozdu vedno naleteli na to pel sprejem. Spomnil se je dogodkov, ki so botrovali požig vasice in njenih številnih žrtev. Prva hiša je bila požgana julija, eela vas oktobra 1944. leta, 27 vaščanov je odšlo med partizane, dva so okupatorji poslali v taborišče. Stane Prezelj je spregovoril tudi o povojnem razvoju Gozda, ko je od 61 vaščanov ostalo doma samo 29 ljudi. Mladi so odšli v dolino, v industrijo, ki jim je ponujala lažji zaslužek. Veliko jih je odšlo tudi zato, ker so obupali nad slabo cesto. Zgornji odcep do vasi so letos razširili in utrdili, prav pa bi bilo, da bi prihodnje leto, ob 40. obletnici požiga, vsi štirje kilometre ceste dobilo tako podobo. Krajani, ki so med vojno delali vse, kar so imeli, so si boljšo cesto že zdavnaj zaslužili. Križe — Na sobotni slavnostni seji svetov krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično, posvečeni krajevnemu prazniku oziroma spominu na okupatorjev požig partizanske vasice Gozd, so krajani izpostavili predvsem komunalne probleme, ki jih težijo. Tako v Sebenjah najbolj pogrešajo kanalizacijsko omrežje in telefonsko povezavo, v Krizah jih pesti zlasti pomanjkanje pitne vode in premajhna trgovina, sodobnejšo trgovino in javno razsvetljavo želijo tudi v Seničnem, medtem ko v Pristavi, podobno kot v drugih treh krajevnih skupnostih, najbolj pogrešajo igrišča za otroke. V razpravi so krajani poudarili tudi problem premalo delavne mladine. Podobno kot minula leta so tudi tokrat podelili priznanja OF, namenjena najbolj prizadevnim krajanom. Prejeli so jih: Ivan Štrukelj iz Sebenj, Zorka Brzin in Peter Šker-janc iz Seničnega, Karel Pečnik, Marija Grobovšek, Arpad Dopuna, Ciril Gosar, Pavel Bodlaj, Slavko Primožič in Tanja Rozman iz Pristave ter Tine Tomazin, Rajko Marenčič, Janez Kavar mlajši, Janez Kern in Francka Doli nar iz Križ. Zatem so podelili še priznanja in pokale najuspešnejšim posameznikom oziroma ekipam s športnih tekmovanj ob krajevnem prazniku. Razveseljivo stem pri samoupravnih interesnih skupnostih manj razvit. Primerjava dela zbora krajevne skupnosti in zbora združenega dela kaže, da so razprave na zboru krajevnih skupnosti živahnejše, da je na zboru združenega dela malo res dobrih razprav. V združenem delu torej svojim delegacijam še vedno posvečajo premalo pozornosti, marsikje še ne sodeluje s same upravnimi organi. Podobno kot v nekaterih drugih gorenjskih občinah so se tudi v radovljiški letos odločili za ukinitev Glasove delegatske strani, ki je bralce časopisa seznanjala z vsebino zasedanja občinske skupščine, ter začeli izdajati delegatski poročevalec, ki so ga poimenovali Obzornik. Prve izkušnje kažejo, da so delegati dobro obveščeni, da pa so delovni ljudje in občani manj, saj časnik Glas pač prihaja v skorajda vsako drugo gorenjsko družino. Za delovanje delegatskega sistema pa je seveda pomembna najširša obveščenost in prav takšno širino je dajala Glasova delegatska stran. Vrzel bodo sedaj skušali zapolniti s tovarniškimi in krajevnimi glasili, ki naj bi pisala tudi o delu zborov občinske skupščine. M. Volčjak Deset let SKUD Triglav v Reutlingenu Tržič — Slovensko kulturnoumet-niško društvo Triglav iz Reutlingena pri Stuttgartu, ki združuje naše delavce na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji, letos praznuje desetletnico obstoja in uspešnega dela. Že pred petimi leti je republiška konferenca Socialistične zveze Slovenije dala pobudo, naj bi se tržiška občinska konferenca tesneje povezala prav s SKUD Triglav v Reutlingenu. Do prvih globljih vezi je, žal, prišlo šele letos spomladi, ko so otroci naših delavcev, ki v Reutlingenu obiskujejo slovenski dopolnilni pouk. njihovi učitelji in nekateri člani SKUD Triglav obiskali tržiško občino. Takrat se je rodilo pristno prijateljstvo med otroki zunaj matične domovine in učenci iz osnovne šole heroja Bračiča. Razen tega so Trži-čani ob slovesu obljubili, da bodo obiskali rojake, ko bodo praznovali desetletnico društva Triglav. Obljubo držijo. 21. oktobra se odpravlja na potovanje v Reutlingen petnajst otrok iz osnovne šole heroja Bračiča, ki jih bodo spremljali delavci s področja vzgoje in izobraževanja, telesne kulture, predstavniki Ljubljanske banke in družbenopolitični delavci tržiške občine. V Reutlingenu bodo gostje slovenskih družin. Ogledali si bodo stari del mesta, obiskali grob Primoža *"P,.Uiti. H. Jelovčan del mesia, Trubarja v Derendingenu pri Tubin-genu, v soboto popoldne pa bodo prisostvovali slovesnosti ob desetletnici SKUD Triglav. Na njej bodo nastopili tudi bistriški učenci in bratje Zupan. Ob tej priliki bo očbinska konferenca SZDL Tržič izročila društvu Triglav listino o sodelovanju. H. J. NAŠ SOGOVORNIK Vili Tomat Pred programsko- volilnimi konferencami SZDL Ali se je Socialistična zveza delovnega ljudstva v zadnjih štirih!► tih ukvarjala s problemi in vprašani i časa. v katerem živimo, jeenood področij, ki ga bodo na krajevnih in občinskih konferencah v priprt- tih ukvarjala s proDiemi in vprašanji časa, v katerem živimo, jeenood področij, ki ga bodo na krajevnih in občinskih konferencah v priprt, vah na bližnje volitve preverjali tudi v vseh gorenjskih občinah. 0 pripravah na občinske programsko-volilne konference, ki bodo na Gorenjskem v drugi polovici novembra, smo se pogovarjali s predse** kom Medobčinskega sveta SZDL za Ogrenjsko Vilijem " >m Medobčinskega sveta SZDL za Ogreni*ko Vi »Prav gotovo ni področja, ki mu v zadnjem rn nT komatom. SZDL ne b. posvečala pozornosti, še posebH nTrioil ^T,0*0* ga sistema. Pri ocenjevanju dela, k'jebio Srtfe"^ treba pokazati, koliko so v frontno sestavljeni ŠzBf '-»u organizirane socialistične sile, ali so opravile svm^ ti« pnš,e,do tem dovolj pokazala akcijska sposobnost v SZDI inalls*Jepn Ali že lahko rečemo, da se klasično forumsko delo SZDLu-a.. i »Razvejan organizacijski sistem delovanja SZDL vaS je prav gotovo uspešen način oddaljevanja od'forum^ioL^r'1!1. nah so zaživele različne oblike dela, kar okoli 3doJo *u ^ Vo* raznih svetov, koordinacijskih odborov tia ri- „ua 1 J P°znaraood lahko imenujemo tudi najširšo bazo. fronto za širit • vuških- toJ* govorjenega. Od teh odborov je v veliki meri odvi.' SZDL v nekem okolju, ah /no mobilizirati ljudi < To pa je v mnogočem odvisno tudi od dobrih k*H. vo se Doiavliajo pri tem? ttUI raznih svetov, koordin«^ lahko imenujemo tudi najširšo bazo. fronto za širienie sDo*tn govorjenega. Od teh odborov je v veliki meri odvLno wTn i --I^U,, n|i „ »v,«Uil;„;__v«^'i * manj kot lani, saj je v nižinah«« liko, v višje predele pa se „ ponjo ne splača zaradi dragepi voza. Spet se občani oskr zasebnikih, ki jih je v kn na blejskem gozdnem redno veliko. Obe Gozdni gospodarstvi tudt , mi prek trgovine prodajata drvari kurjavo in do zdaj so v Kranju aa#| način občanom prodali za 3.6M1 čnih metrov drv. Letošnja osrednja naloga: enotno Tržič — Kar nekaj let si je zlasti občinska konferenca Socialistične zveze v Tržiču prizadevala, da bi postavila na noge Društvo prijateljev mladine. Letos ji je vendarle uspelo premostiti kadrovske težave, ki so bile glavna ovira pri ustanovitvi društva. Predsednica Društva prijateljev mladine v Tržiču je Hajda Zupančič, učiteljica iz osnovne šole Kokrški odred v Križah, medtem ko je tajniške posle prevzela Draga Koren. Osrednja letošnja naloga julija usta novljenega Društva prijateljev mladine je posvečena organiziranju enotnega praznovanja dedka Mraza praznovanje dedka Mraza v tržiški občini. V društvu pripravo/ jo družbeni dogovor o zbiranj« dr nar j a, ki ga bodo poslali orgaruacr jam združenega dela. Težisie prtr novanja dedka Mraza bo stonelo kulturnih prireditvah v kr skupnostih in ne na obdarev otrok, kot je bil doslej običaj štvo pričakuje, da bo k dogovom stopilo celotno tržiško združeno lo, saj to pomeni za delovne koakt ve dokajšnjo razbremenitev m tal pocenitev, glavni cilj pa je seveda % da bodo končno vsi otroci v trttfc občini deležni enake naktoojaaa* dedka Mraza. Bolj stabilizacijsko ponašanje Tržič — Izvršni svet tržiške občinske skupščine je na zadnji septembrski seji razpravljal tudi o prihodkih in odhodkih občinskega organa za prekrške. Ugotovili so, da prihodki in odhodki niso usklajeni, saj bo letos ob takšnem trošenju zmanjkalo denarja točno za enomesečni osebni dohodek zaposlenih. Občinski organ za prekrške bo v občini torej eden tistih, ki bo zahteval dodatna sredstva za delovanje. Tako so na primer materialni stroški v tem or- ganu kar za 32 odstotkov presejkar loletni plan. Izvršni svet je ocenil, da na portfi stroškov oziroma odhodkov pr«^ vplivajo povečana nadomestila a dežurstva. Hkrati je imenoval pc«^ no tričlansko delovno skupino, fcj naj se pogovori glede koriščenja ^ tos planiranih sredstev. Ob tem v člani izvršnega sveta na občinski or gan za prekrške naslovili resno op zorilo za bolj stabilizacijsk; penjanje do konca leti, A. i 11. OKTOBRA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN O Veliko zanimanje za gradnjo v Šenčurju Zasebni graditelji, člani stanovanjske zadruge Kranj, bodo Jrihodnjo pomlad na komunalno urejenem zemljišču že lahko asadili lopate Iftnj — Na območju družbeno Merjene stanovanjske gradnje na psdroćju zazidalnega načrta Šenčur iHnanegapod uradno oznako S6/1, HiaCn) bodo priprave za začetek pfcjezasebnih stanovanjskih hiš *atokončane. Na tem območju naj »letos in prihodnje leto zgradili šti-*itonovanjske bloke z 42 stanovali, kasneje objekt za osnovno pretoka, razen tega pa 107 individualni te. štirinajst lastnikov zemljišč je pri a«bni stanovanjski gradnji uvelja->to prednostno pravico, preostalih ^objektov pa se bo gradilo v okviru focovanjske zadruge Kranj. Zani-toaje za zasebno gradnjo na tem toascčju je v zadnjem času zelo veli-«s Priprave potekajo po programu, Siodabodo zasebni graditelji pri-tojnjo pomlad že lahko zasadili lojena komunalno urejenem zem- rjjska zadruga ima trenutka pogodbo s stavbno-zemljiško JtojpBostjoza 50 parcel, za preosta-3 U pa bo tudi kmalu gotova. Ko-toaataourejanje zemljišča je praksa končano. S tem v zvezi so se 'krajevno skupnostjo, stavbno zem-M skupnostjo, občinsko skupšči-*.it. Domplanom dogovorili, da iz ^'/Jttfcga programa komunalne tojdrtve izločijo asfalt na stranskih Mm javno razsvetljavo. S tem so Wwm zmanjšali stroške komuna opreme. Tako znašajo stroški toaanalnega opremljanja za parce-*5B tisoč dinarjev oziroma skupaj i^ahmi stroški 760 tisoč dinarjev. I toj feni so upoštevani: cena zem-Kea, sprememba namembnosti, ki JM od 43 do 72 dinarjev za kva-meter, stranska zemljišča (ce-*.»lenice, zaklonišča), vsi stroški -. dokumentacijo za lokacijsko n načrt z gradbenim dovo-Njan Komunalna oprema pa zatona vse, kar je potrebno ob vselitvi: toto radovod,elektrika, kanalizaciji, zaklonišča in vse potrebno za iatoejšo ureditev telefonskega itfeija Začetna cena je za takšno tojonek) /okrog 550 kvadratnih me-; evideti prvi hip velika, vendar so glede na vse našteto stroški so-fcaerno nizki. Težava je seveda, _ts /: ta znesek treba vplačati še 'ej^frH začetkom gradnje. Bodoče zasebne graditelje pa tre-Vnopri teh stroških najbolj motijo fcjkj dokumentacije za pridobitev toadje. Le-ti namreč znašajo prek Ifaoč dinarjev, kar je glede na to, 4(reprav zaprav za skupinski dokazat v organizirani gradnji, prav toto/o veliko; posebno še, če vemo, zasebnega graditelja, ki gradi družbeno usmerjene stano-"tojske gradnje, znašajo ti stroški HUfa 18 tisoč dinarjev. Graditelji, 4b zadruge, se zato sprašujejo, {rama sodelovanja med pobratena občinama Tržič in Zaječar so krtelje v Timoški kralj ini lani pr-**iskali učenci tržiških osnovnih fffcr delavci z vzgojnoizobraževal-**in>socialnega področja. Zaječarci so vrnili obisk Tržiča-*» letos 30. septembra. Med gosti, <♦> jih sprejeli v osnovni šoli heroji Bračiča, je bilo štirideset učencev »fesetdelavcev iz vzgoje, izobraženca ter socialnega varstva. V sobo-W; gostje iz pobratenega Zaječara Vakaii Tovarno kos in srpov, kjer lie seznanili s proizvodnim proce-** ogledali so si vrtec v Bistrici in IjMOvarjaU o delu v njem, med-jta hO so se v osnovni šoli heroja fibjaja odvijali uradni pogovori h izmenjava strokovnih izkušenj. Vrtje so zatem obiskali še karavlo lariala Tita in spomenik taboriš-m* na Ljubelju. V nedeljo so se f?tfali prek Bleda, Krope in Dra- ! Kamen obiskov te vrste je predle« spoznavanje med otroki iz po->*fcM tržiške in zaječarske občine to/ % tem krepitev bratstva in enot-v*. obenem pa tudi izmenjavanje kovnih pogledov in izkušenj med fcfctei z vzgojnoizobraževalnega ter '/snega področja. Zlasti prosvetni v.ž/';i Vi se zavzeli za čim tesnejše tadaJjnj*: sodelovanje. H. J. ta in pri tem upošteval želje graditeljev, da bi namesto enonadstropnih gradili predvsem visokopritlične in montažne hiše. Zadruga trenutno pripravlja tudi vse potrebno za sklenitev pogodb s posamezniki za prido- bitev pravice uporabe zemljišča. Prednost bodo imeli tisti, ki imajo daljši staž v članstvu zadruge, pri čemer bodo seveda upoštevali tudi finančne pogoje. V zadrugi tudi predvidevajo, da bodo do konca tega leta pridobili tudi že. gradbena dovoljenja. A. Žali Praznik golniškega Instituta Golnik — S slavnostno sejo zbora delavcev, na kateri so podelili jubilejne nagrade in priznanja ter plakete za tridesetletno delo delavcem Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo, so na Golniku obenem počastili tudi 62-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so tudi odprli prenovljene prostore v takoimenovani Železničarski stavbi. V vseh etažah so za bolnike obnovili centralne kopalnice ter vanje namestili kadi, dostopne z vseh treh strani, na novo uredili skladišče perila, prhe in drugo. Obnova sanita- rij, starih več kot štiri desetletja, v vseh treh etažah je veljala okoli 11 milijonov novih din. Železničar-sko stavbo na Golniku, kjer ima svoje prostore pulmološki oddelek z okoli 90 posteljami, postopoma obnavljajo že nekaj let. Medtem ko je stavba že dobila lepši zunanji videz z obnovljeno fasado in novimi okni, zdaj pridejo na vrsto še bolniške sobe, katerih obnova bo po sedanjih izračunih veljala okoli 30 milijonov din. — L. M. Na pulmološkem oddelku v Železničarski stavbi so te dni dokončali obnovo centralnih kopalnic in skladišča perila v vseh treh etažah. — Foto: L. M. Spoznanja hrvatskega kmetijstva Le kooperacija zagotavlja napredek Bled — Ob koncu septembra so bili člani samoupravnih organov temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled na ekskurziji po Hrvatski. Ogledali so si tovarno Podravka v Koprivnici, štiri usmerjene kmetije in mlekarno Si-rela v Bjelovarju. Kjerkoli so se mudili, povsod so naleteli na dobro obdelano zemljo. Vsi so se lahko tudi prepričali, da edino kooperacija zagotavlja napredek v našem kmetijstvu. V koprivniški občini, kjer so se mudili prvi dan, je desetina obdelovalne zemlje v družbeni lasti, vsa ostala pa v rokah kmetov. Tri petine polj posadijo s koruzo za siliranje in za zrnje. Pšenico sejejo malo, krompir pa pridelujejo le za lastne potrebe. Letno zredijo od 45 do 50 tisoč glav živine. Na večini kmetij redijo do 20 goved in le na usmerjenih več. Za liter mleka s 3,9 odstotka tolšče dobijo kmetje skupaj s premijo 21 dinarjev, za govedo, težko od 200 do 230 kilogramov, od 210 do 220 dinarjev, za plemenske telice 190 dinarjev (ob tem pa še visoke premije, tudi do 50 tisočakov), za teleta 350 dinarjev in za bika 340 dinarjev za kilogram mesa. Prvi dan so si udeleženci izleta ogledali tovarno Podravka v Koprivnici, ki izdeluje preko tisoč različnih konzerviranih jedi in pijač. Tovarna ima tudi tri farme, na katerih zredijo letno okrog deset tisoč mladih goved. Na eni od njih, kjer imajo 3500 glav, je zaposlenih vsega 11 delavcev. Hlev ima mrežasta stojišča. Gnojevka odteka v nižje ležeči zbiralnik prostornine 12 tisoč kubičnih metrov, odtod pa s pomočjo črpalke po ceveh na bližnja polja. Po ogledu Podravke so blejski kmetje in gozdarji obiskali še eno od usmerjenih kmetij, na katerih namolzejo letno okrog 60 tisoč litrov mleka, poleg tega pa se ukvarjajo še s pridelovanjem koruze in z vinogradništvom. Drugi dan so si ogledali mlekarno Sirela v Bjelovarju. V njej predelajo na leto 80 milijonov litrov mleka. Odkupijo ga pri 18 tisoč kmetih kooperantih. Sirela ima tudi prašičjo farmo, na kateri naenkrat pitajo 6400 prašičev. Krmijo jih predvsem s sirotko. Mlekarna gradi s kooperanti še dva hleva — enega za 600 krav in drugega za 2000 koz molznic. Njihovo mleko bodo uporabljali za izdelovanje kozjega sira. Blejski člani samoupravnih organov so ekskurzijo sklenili z ogledom treh kmetij — prve z 20 molznicami in 50 biki, druge s 15 govedi in pitališčem za 200 prašičev in tretje s 15 molznicami in nekaj biki. C. Rozman Podeljena priznanja Inovator leta Priznanja Janeza Puharja devetnajstim inovatorjem Kranj — V četrtek, 6. oktobra, so bila na manjši slovesnosti v prostorih skupščine občine podeljena priznanja »Inovator leta 1982«. Na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj inovatorjem v občini Kranj je predloge iz šestih kranjskih delovnih organizacij ocenil Svet za razvoj občinske raziskovalne skupnosti Kranj in predlagal skupščini Občinske raziskovalne skupnosti, da petim inovatorjem podeli priznanje M. stopnje, šestim II. in osmim priznanje III. stopnje. Predsednik Občinske raziskovalne skupnosti Kranj Ilija Dimitriev-ski je podelil priznanja I. stopnje Milanu Orliču, iz Cestnega podjetja Kranj za izum stroja za vgrajevanje asfalta »asfaltvar«, Slavku Vidicu iz Iskre — Kibernetika za nove tehnične rešitve na področju nalog »registracije električne energije za-elektrogospodarstvo velekonzumente«, Justinu Gorencu iz Save za izum likalne naprave za likanje bočnic in namenskih polnil za radialne tovorne plašče in za tehnično izboljšavo — odpravo ročnega likanja,zaščitne noge pri tovornih in poltovornih radialnih plaščih, Frideriku Lazarju iz KŽK — TOZD Agromehanika za razvoj škropilne garniture, traktorskega vlečnega prašilnika, traktorskega ploščatega priklopa ter traktorske transportne kletke ter Božidarju Torkarju, prav tako iz KŽK — TOZD Agromehanika za razvoj treh inovacij: model pršilnika 3001/S, model ventila z dvema prekatoma in patenta ventila z dvema komorama. Priznanje II. stopnje so prejeli: Heron Šubic 'iz Save za izum tehnologije združevanja PVC materialov po principih gumarske tehnologije, Martin Dacar in Peter Skrbiš iz Save za izum likalne naprave za likanje bočnic in ramenskih polnil za radialne tovorne plašče na stroju prve stopnje konfekcije, Edvard Lazar iz Iskre za nosilec vtičnic ženskih delov konektorjev za uporabo v stojalih s položenim multipleksom ter Marjan Bernard in Janez Rakovec iz Iskre — Kibernetike za tehnično izboljšavo na trifaznem etalonskem merilniku pogreška. Priznanje III. stopnje pa so prejeli 1-ojze Veselic iz Save za popravilo slabih spojev in ventilov pri moped in velo zračnicah, Janez Lukanc iz Save za preureditev varnostnih ventilov na Kruppovih potniških stiskalnicah, Lojze Gregorc in Franc Flan-der za izpopolnitev stroja za dvojno izvlačenje jeder, Jernej Mali iz Save za tehnično izboljšavo prebadanja in napihovanja moped in velo zračnic, Boris Erceg iz Save za odpravo ročnega likanja zaščite noge pri tovornih in poltovornih radialnih plaščih, Bojan Šinkovec iz KŽK - TOZD Agromehanika za razvoj modela pretočnega regulatorja s podtlačnim delovanjem ter Nataša Bulovec iz Iskre — Telematike za programski paket za dokumentacijo delovnih programov za centrale EPABX 100/32. Mimogrede, Nataša Bulovec je prva ženska v Kranju, ki je doslej prejela priznanje Inovator leta. Zagotovo ji bodo v prihodnjih letih sledile tudi druge inovatorke, saj so se, kot kaže, vsaj v večjih kranjskih delovnih organizacijah, kjer inovatorstvu dajejo večji poudarek, že začele oglašati s svojimi inovatorskimi predlogi. Med nagrajenimi inovacijami je 12 inovacij, ki so prijavljene za patentno zaščito, 7 je tehničnih izboljšav, 2 pa sta koristna predloga. Po slovesni predaji priznanj je bila v avli občine odprta tudi razstava inovacij nagrajenih inovatorjev leta 1982; na ogled bo do 13. oktobra. D. Dolenc Še nikdar na tolikšni površini V Kranju se bo v petek začel 16. sejem stanovanjske opreme Kranj — V prostorih poslovno-pri-reditvenega centra Gorenjski sejem v Savskem logu v Kranju se bo v petek, 14. oktobra, začel letošnji šestnajsti sejem stanovanjske opreme. Nekdanji sejem obrti, ki je bil na programu v tem letnem času, se je pred leti usmeril v sejem stanovanjske opreme. Na lanskem tovrstnem sejmu je bil dan še poseben pouda- V skladu z dogovorom Radovljica — V radovljiškem gospodarstvu je bilo v letošnjem prvem polletju izplačanih za osebne dohodke 1,3 milijarde dinarjev, kar je 21,7 odstotkov več kot v prvem polletju lani. V globalu so izplačila usklajena z družbenim dogovorom, saj 33,9-odstotna rast dohodka omogoča 22-odstotno rast sredstev za osebne dohodke. V dejavnosti izven gospodarstva so ra o^ohne dohodke izplačali do- brih 162 milijonov dinarjev, kar je za 22 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. V teh dejavnostih po metodologiji dogovora primerjamo izplačila v letošnjem letu s povprečno izplačanimi osebnimi dohodki za polovico lanskega leta z enakim izračunom izven gospodarstva porasli za 10,2 odstotka, v gospodarstvu pa za 11,8 odstotkov, kar je v skladu z dogovorom. rek ogrevanju in izolacijskim materialom. Lansko zasnovo s poudarkom na ekonomičnem in racionalnem ogrevanju ter predstavitvi izolacijskih materialov ohranja in skuša razvijati tudi letošnji sejem. Tako so si v pripravah na ta sejem prireditelji prizadevali, da bi na njem prikazali vse tiste dosežke s področja materialov in naprav za varčevanje z energijo, ki so ta hip dosegljivi na domačem trgu. Ob tem pa bo Zavod za napredek gospodinjstva Ljubljana v okviru sejma pripravil še posebno razstavo na temo ekonomičnega in racionalnega ogrevanja in možnosti glede različnih izolacijskih materialov. Veliko zanimanje za ta sejem so letos pokazali tudi številni razstavljavci. Tako jih bo na sejmu okrog 260 in prvič bo tudi ta sejem potekal v obeh sejemskih halah. Stalni predstavniki trgovine bodo skušali ponuditi čimveč blaga in izdelkov, po katerih je že nekaj časa veliko povpra- ševanje in jih na trgu tako rekoč ni '(razen za tako imenovane dinarje deviznega porekla). Tako tudi tokrat lahko pričakujemo na sejmu pohištvo, tekstil, dekorativo in belo tehniko po sejemskih cenah. Tako kot vsako leto bo tudi tokrat gobarska družina Kranj pripravila razstavo gob, katere namen je trojen: prikaz različnih užitnih in strupenih gob, dajanje nasvetov in po-skušnja oziroma uporabnost. Ogledu te razstave še posebej priporočamo mladini in šolarjem, ki bodo ob skupinskih ogledih imeli tudi popust pri vstopnini. Prireditelji tudi obljubljajo, da bo na prostoru med obema sejemskima halama moč dobiti ozimnico. Razen tega bo tudi letos na sejmu potekala prodajna razstava likovnih del in vsak dan modna revija. Bogato bodo na tem sejmu zastopane tuje firme. Le-te bodo v dobršni meri nastopile v okviru programa koriščenja uvoznih sejemskih kontingentov za združeno delo; predvsem za tekstilno in lesno industrijo * A. Žalar 4. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 11.0KTOBMIM Odprli prizidek doma upokojencev Radovljica — Šest let je star dom upokojencev v Radovljici, ki so ga poimenovali po dr. Janku Benediku. Minuli petek so slovesno odprli novi prizidek, s čimer bodo stanovanje v domu lahko dobili vsi, ki so že ali bodo še napisali vloge za sprejem. Doslej so namreč imeli v predalu tudi po dvajset vlog, na katere niso mo^li odgovoriti z da. V novem prizidku, ki ima štiri nadstropja, je 80 postelj. V vsakem nadstropju je po 12 enoposteljnih sob in po štiri dvoposteljne. Vsako nadstropje ima seveda čajno kuhinjo, v kateri si bodo stanovalci lahko sami skuhali kavo, čaj. Vse sobe imajo svoje sanitarije, na hodniku je kopalnica, vsi prostori so lično in sodobno opremljeni. V pritličju ima dom, kjer je sedaj vsega skupaj 200 postelj, veliko lepo jedilnico s 140 sedeži. Primerna bo seveda tudi za najrazličnejše prireditve. Uredili so prostore za delovno terapijo, knjižnico, fizioterapijo, zobno ambulanto, postavili banjo za hidroterapijo, dobili so prostor za frizerja in pediker-ja. Na oddelku za zdravstveno nego je urejena nova sestrska soba in jedilnica za stanovalce tega oddelka. Pridobili so dodatne shrambe, postavili hladilno komoro in dopolnili opremo v kuhinji, ki bo sedaj lahko skuhala do 300 obrokov. Posebej velja omeniti prostor za dnevno varstvo. Oblika je namreč nova. Dom bo v dnevno varstvo sprejemal 12 starostnikov, ki bodo dopoldne prebili v domu, kjer bo poskrbljeno tudi za prehrano. Popoldne bodo odšli domov in seveda prespali doma. Torej oblika, ki je podobna Dobro blago treba tudi ponuditi je Revitalizacija starega ^^ru^^^r^ ^iS^a SkSSgostinski lokali bodo prav gotovo privabil, skega DO-TvX od drugod - Vendar pa je posebno v sedanji 16 dobro blago znati dobro ponu skrbi za naše najmlajše. Brez dvoma bo privlačna, saj se starostnik ne bo poslovil od svojega dosedanjega življenjskega okolja. Z novimi pridobitvami je postal Dom dr. Janka Benedika prijetnejši in bogatejši za bivanje. V šestih letih obstoja je upravičil svoj obstoj. Prvotno nezaupanje se je umaknilo spoznanju, da je dom upokojencev predvsem stanovanje, kjer lahko nudimo starejšim in bolnim tudi vso oskrbo in zdravstveno nego ter s tem zagotavljamo, da stanovalci kljub bolezni in starosti živijo človeka vredno in polno življenje, pravi direktorica Minka Robič. Povedala nam je še, da zadnje čase lažje dobijo delavce ter da s.e za zdravstveno nego obetajo boljši časi, saj iz dveletne šole že prihajajo strokovno usposobljene negovalke. »Naši stanovalci imajo sami dovolj slabe volje, zato moramo biti delavci v domu dobre volje in nasmejani, drugače ne gre,« pravi Minka Robič. Novi prizidek je veljal 107 milijonov dinarjev, gradili so z denarjem skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po 2,5 milijona dinarjev sta prispevali tudi jeseni-. ška in kranjska, zato bodo imeli poleg radovljiških tudi upokojenci iz teh dveh občin prednost. Poslopje so zgradili v dobrem letu dni, izvajalci so svoje delo dobro opravili. Oskrbnina v domu za enoposteljno sobo danes znaša 11 tisoč dinarjev, za dvoposteljno sobo 10 tisoč dinarjev. Polovico stanovalcev jo zmore poravnati s svojo pokojnino. V novem prizidku bo seveda zaradi večjega udobja oskrbnina malce višja. M. Volčjak snega isijiiki, p«----, tudi obiskovalce od drugod bitki za goste in devize treba ce diti Tržič — Z uresničevanjem programa revitalizacije staro mestno jedro Tržiča postopno oživlja. Mogočne stavbe na Trgu svobode, ki so se jih Tržičani med prvimi pri nas zares temeljito lotili, dobivajo nekdanjo privlačno podobo in s temeljito prenovo ter posodobitvijo stanovanjskih površin tudi nove, mlade stanovalce. Namen tržiške revitalizacije torej ni zgolj svež omet na pročeljih starih hiš, am mestneg vajo, da bi pritlicj majhnimi obrtnimi specializiranimi trgovinicami in prikupnimi gostinskimi lokali. Nekaj od tega so že uspeli narediti, s čimer mestu vse bolj vračajo nekdanjo živahnost in ga delajo privlačnega tudi za obiskovalce od drugod. V prizadevanjih za čim pestrejšo svež omet na pročeljih starih ipak čim popolnejša oživitev ■ga jedra. Zato si tudi pnzade-a bi pritličja stavb napolnili z delavnicami, ponudbo starega dela Tržiča so pred dvema letoma izpod arkad stavbe občinske skupščine preselili tržnico, pod njimi pa zgradili lična prostora za delo turističnega društva Tržič in trgovino ljubljanskega Doma. Posvetovalnica Doma je zdaj odprta že poldrugo leto in je, razen blejske, edina na Gorenjskem. Bogato je založena z najrazličnejšimi izdelki umetne in domače obrti. Oči kupcev se rade ustavljajo na lepih kovanih predmetih iz Krope, na narodnih nošah, zibelkah in sklednikih, na izdelkih iz stekla, kristalnega in običajnega, na prtih, med njimi tudi iz prave žirovske čipke, na slikovitih panj-skih končnicah, na pletenih stolih in mizah, na domiselno oblikovanih lučeh . .. Skratka, v prodajalni Doma v Tržiču je moč najti vse oziroma skoraj vse za lepo opremo domov. »S pestro in dobro postrežbo bi radi pritegnili čim več kupcev,« je povedala poslovodkinja v tržiškem Do- V Kljub bogati izbiri goste od drugod. - Foto. H. J dobri ponudbi v tržiški prodajalni Dom pogrešajo mu Marija Velikanja. »Žal prihajaj« v prodajalno predvsem domaoai Veliko povprašujejo po pletenih sar lih in mizah iz bambusa ter šibjaal se razgledujejo med izdelki, primer nimi za darila'. Mislim, da je naša prodajalna dovolj dobro založena Morda manjkajo le originalni trnSj spominki.« Kljub temu pa Marija Velikanjai dosedanjim obiskom in prodajo« bila preveč zadovoljna. »Tržič je premajhen,« je menila, »gostje od drt-god pa so dokaj redki. Ustavijo seai Deteljici v Bistrici, kupijo čevlje, včasih še kaj drugega, in gredo naprej. V Tržič ne zahajajo. Ne vea. zakaj, morda so premalo obv<__. tem, kaj lahko v starem mestu in dobijo.« Marija Velikanja se vseka veliko zmotila. Tržič s svojo si arhitekturo, naravnimi in kv.._ zgodovinskimi znamenitostmi -.e: L dovolj zanimivo trgovsko ponudbor turističnem pogledu še ni do\olj w-ljavljen. In prav na tem področju čika mlado luristično društvo T: Si obilo zahtevnega dela. Ni namreči> volj poskrbeti zgolj za dobro ponud-bo, ampak je le-to treba tudi dobre prodati. Obeti za uspeh so. Dosedanja prizadevanja turističnega društva že kažejo prve sadove. Značilne tržiške prireditve, kot so lot ploh, gregorjevo, šuštarska n€_.. tekme v motokrosu in alpskem si— čanju privabljajo vse več obiskovalcev, tudi iz tujine. Pred kratim ud ni prospekt Tržiča z okolico je nor pomemben korak k popularizaciji,k; odprtosti navzven. Tudi z zahtevaj po boljši gostinski ponudbi je turis čno društvo uspelo spodbuditi « razmišljanja o tem. In če »odgc«. ni« že začenjajo razmišljati, potem tudi nekaj bo. Glede popularizacije starega Tržiča pa še droben nasvet, ki nel zahteval veliko dela in denarja je, da se dobro blago samo hvk»i kljub temu pa ga je posebno v seda-1 nji bitki za vsakega gosta oziro«i| kupca, zlasti deviznega, treba tudi ponuditi. In morda bi kazalo nek* ob magistralni cesti ali Deteljsi kjer se ustavljajo številni tuji tunst. namestiti veliko tablo z vabilom v \ Tržič. Morda bi potem muzejsko, gostinsko in trgovsko bogastvo stareja Tržiča le ne ostalo tako osamljena H. Jelovčan Murkin teden sira, piva in vina Zivoba rvni napis na panoju ob cesti od Lesc proti Bledu, kjer piše, da je Murka iz Lesc v svojem marketu pri Šobcu pripravila posebno ponudbo, teden sira, piva in vina, te kar sam potegne čez cesto proti Šobcu. Pa ti ni treba biti žal. Prodajalna, ki ima čez poletje ponudbo kot vse podobne trgovine ob kampih, je tokrat nekaj posebnega. Kot bi človek vstopil v hram samega boga Bakha. Tako nekako je moralo izgledati v njegovem svetišču: lepi okrogli hlebi sira, majhni, večji in največji, ob njih zreli grozdi, kostanji in orehi, med njimi pa zelene steklenke najžlahtnejše kapljice ... Ce se pri Murki česa lo tijo, potem to opravijo temeljito. To vemo že od prej. Za tole bi jim še enkrat lahko čestitali. Spraviti skupaj 45 vrst sira (!), samega kvalitetnega, domačega, ni majhna reč. Sploh pa ne v današnjih časih, ko v večini gorenjskih trgovin gospodinje najdemo le kakšno gaudo, pa Zdenkin sir v koščkih in morda še kakšnega za mazanje, pa je konec izbire. Tu se ti pa zdi, da imaš privide. Tu je belpaese, gorgonzola, dimni sir, podra-vec, laščan, kočevska gau-da, camembert, posavec, roški sir, dimsi — topljeni dimljeni sir, pa ementalec, kriški sir, baranjec in še in še. Resnično ne morem vseh našteti. To je treba videti in pokusiti. In če boste pokusili — pokušnja je tu vsak dan od 15. do 18. ure — boste vzeli tudi kaj za domov. Zagotovo, kajti skušnjave so prevelike. Dober sir zahteva seveda tudi dobro kapljico. Pri Murki so tokrat s sirom ponudili odlična briška vina: rebulo, zlato in navadno, tokaj, briško vino, beli pinot, od rdečih pa brica in merlot. Na ogled pa je tudi novost, peneča rebula, ki bo že to jesen zapolnila trgovske police. Za tiste, ki imajo raje pivo, je tu na voljo kar pet vrst piva Union. In dekleta vam bodo v Murkinem marketu pri Šobcu tudi znala svetovati kakšno vino gre najbolje k tej ali oni vrsti sira. Izvedeli smo, da gredo suha bela vina odlično k dimsi-ju, k podravcu, gorgonzoli, camambertu, rdeče vino k polmastnim sirom kot je gauda, bjelovarac, podra-vec, laščan in podobno. Drugič je pri Šobcu Murkin teden sira, piva in vina. Tisti, ki so se ga udeležili lani, bodo letos zagotovo še prišli. Lani je bilo na izbiro 40 sort sirov, letos so jih še pet dodali. Prihodnje leto bo izbira zagotovo še večja. In teden sira, piva in vina bo pri Murki postala tradicija. Tako obljubljajo in lahko jim verjamemo, da bodo storili vse, da svojih kupcev in ljubiteljev sirov in dobre kapljice ne bodo razočarali. Teden sira, piva in vina bo v Murkinem marketu pri Šobcu do vključno ne- delje, 16. oktobra. Dekleta pa strežejo vsak dan od 10. do 18. ure. In kaj pravijo o Murkini ponudbi sirov, piva in vin obiskovalci? ne da Slavku Gole iz Ljublja- Že lani me je mikalo, bi obiskala Murkin market tule pri Šobcu in pgoledala kaj vse nudijo, pa nisem utegnila, letos smo pa prišli. Moram priznati, da česa takšnega res nisem pričakovala. Sama delam v mlekarstvu in vem kako težko je danes za, sire. Tule je pa zbrano takšno bogastvo! In čudovito aranžirano! Kaj podobnega še nisem nikjer videla. Dimiselna je ta kombinacija vina in sirov, kajti to dvoje gre najbolje skupaj.« Pavle Dolar iz Zabrezni-ce pri Žirovnici: »Tole je /clo domiselna prodaja, posebno še, ker je Murki uspelo spraviti skupaj toliko vrst sirov. Ljudje imajo radi sire in če je izbor takole velik, res lahko izbi- raš. Zelo lepo so lokal tudi aranžirali, da ga je veselje pogledati. Škoda je le, da je Sobec od rok in ljudje so vezani na prevoz. Zagotovo bi bil še večji obisk, če bi to prodajo sirov in pijač pripravili malo prej, ko je bil Šobec in okolica Bleda še polna turistov.« sejem je ormoška mlekarna pripravila tudi prodajo raznih sirov, toda to je bila malenkost proti temu, kar je tu ponudila Murka. In ko bi naše trgovine ponujale vsaj polovico tega, kar je tu zbranega. Samo malo pozno se mi zdi za takole prireditev; ko bi pripravili tako bogato prodajo prej, ko je bil Bled poln turistov, bi bil efekt zagotovo Anica Gosak, Vuhred pri Vuzenici: »Z možem sva videla reklamno tabio tamle pri cesti, pa sva zavila sem. In moram reči, da sem pošteno presenečena. Kaj taksnega še nisem videla! Toliko vrst sira! Pri nas kaj takšnega še ni bilo. No, ko je bil radgonski še večji. Saj to je pravu-prav tudi turistična ponudba!« Prvi obiskovalci v soboto so bili navdušeni in pr> pričani smo, da bodo vsi do zadnje nedelje, 16. oktobra. Murkina dekleta pn Šobcu zagotavljajo, da jin sirov in pijač do takratne bo zmanjkalo. D. Dolenc BB, 11. OKTOBRA 1083 KULTURA 5. STRAN GLAS 21,festival komorne glasbe-Radenci 1983 v % Badentih se je končal letošnji Itatrval komorne glasbe, ki je %pidei z 11. sklicem Plenuma kulta! delavcev Osvobodilne fronte. IfciiJovenski Festival sodobne ko lat glasbe 20. stoletja si je že z Satajimi prireditvami utrdil slo-%apostal tako jugoslovanska kot Wa glasbena posebnost. V sla-Ifafc dnevih se je tudi letos zvr-likirpet koncertov, vmes pa je m <«|iaiziran še kolokvij. ^ fcje bil tokrat s koncertom vred Nta v 11. sklic Plenuma kultur Jtttvcev OF in Franc Štur m '"f IB-1M3), slovenski skladatelj, ' * hm Savica Osterca, avtor 74 «y*djskih enot je tako postal no-Sitena letošnjega Festivala. Že L *pm koncertu, na katerem je £ M! madžarski (godalni) KVAR *EDER, je bilo moč razbrati Mart in kvaliteto Šturmove glas g. Mtofeiri predstavljena dela v igri Srfcta Eder (Kurtag, Durko, Lo-. S a Schnittke, opusi iz let ,~ niso v ničemer prekašali " jhfeejiega Šturmovega dela — jj*ega kvarteta (1935 -40). Ob Nkb pomanjkanju domačega Nrtbh te vrste so nastopi godal-'aartetov na radenskem Festi-^»skoraj nuja. Tudi ^šele tretjemu« madžarski Kvartet Eder igro izkazal in potrdil glasbe-4ww dežele od koder prihaja. Bartokova in Kodaly.jeva Mad je res prava glasbena Meka. Eder se je nato izkazal še t, ko je praktično v enem sa /eceru nastopil že drugič. Na-Sijeena posebnost tegale raden-Si Festivala komorne glasbe ta, Hlifloceru vrste eden za drugim; manj kot 48 urah se jih je le-'arciio kar pet. Poleg Kvarteta k ki je odigral že omenjeni Go-Slnrartet Franca Šturma, so bile S«du tega Šturmovega koneer-afenata da camera za violino in Suita za klavir in Sonata za-**o»k> Solista večera pa sta bivava odlična slovenska glasbeni-- violinist TOMAŽ LORENZ in krtka JELKA KLEMENČIČ; oba _tehnična in muzikalna interni rta se tokrat ponovno izkazala dobra poznavalca tudi sodobne >*ar»e glasbe. Šturm, ki velja za Sretnika starega in pobudnika v glasbi, je v radikalni glasbi tinifem prekosil svojega učitelja kivati očeta slovenske moderne Slavka Osterca. Koncert del _ šturma sta zaključila sopra-taZLATAOGNJANOVlĆ in pia-QR1L CVETKO, ki sta izvedla 'Itormova partizanska samospe-Itateri padlega partizana in Par-romanca. Zaradi hudih voj-•jrfT. ki so marsikateremu Sutonu, jugoslovanskemu in Smm umetniku pretrgale Srjatoi opus, se je tudi Šturmov radikalni glasbeni opus v Siem apremenil in Šturm ga je J » partizanskih samospevih Slan za glas in klavir) ter v Niai partizanski pesmi (zborih) [Iroblikovno, melodično in har-J4a najpreprostejše glasbene S Kmalu po odhodu v partizane 1*43) pa je bilo tudi njegovo pretrgano (11. 11.43.). Tudi in priložnostna razstava SaJeljevega življenja in dela, ki 'Interno Franc šturm in njegov 'add moderator dr. Danilo Po-S referata pa sta prispevali [Kante Bergamo-Koren (Dvomi fajfcau jugoslovanskih glasbenih in mag. Katarina Bedi-Jflitearjalna pota Franca Stur J k »marsičem skušal osvetliti Sjfcataet ustvarjalnih let in opus, Sfr danes 74 glasbenih enot. Žal Starave samo sedmih razpra-%* ni bilo (razen nekaterih Ha« posegov) mogoče razbrati Jtocert v puštalski W A)r> Loka — Včeraj sta v kapeli yfcega gradu koncentirala vio-SDejan Bravničar in pianistka Jjl Stankovič. Izvajala sta dela fy BravniČarja, Mozarta, Sata, Prokofljeva in Čajkovske-Maiovnemdelu večera so odprli Smo del akademskega kiparja SafcSotlerja iz Škofje Loke. To Na testa prireditev četrte sezone Sfil umetniških utripov, ki jih Sjate Združenje umetnikov Škof-Hajjain škofjeloška glasbena šola. v tečaje Kanj - Likovna šola vpisuje v V risanja, slikanja in grafike SjTntevriik, razen ponedeljka in Na, od 15. do 18. ure. Namenjeni *>iem ljubiteljem likovne ustvarjati, otrokom, mladini in odra-JtTbtovni tečaj se lahko vpišete ^lajatorih likovne šole galerija No-S delavskem domu na Trgu revo-S I, vhod 6. tehtnejših misli, ki bi tudi na primeru Šturmovega življenja in dela lahko v marsičem razjasnili prenekate-ro ključno glasbeno vprašanje. Tudi koncerti, ki so sledili kolokviju so z nastopi TRIA LORENZ, flavtistke CARIN LEVINE (ZDA), mez-zosopranistke EVE NOVŠAK-HOU-ŠKE in ponovno pianistke JELKE KLEMENČIČ ter slovitih ZAGREBŠKIH SOLISTOV, so prinesli obilo sodobne komorne glasbe izključno 20. stoletja. Lorenzi so v letu svojega 25-letnega srebrnega delovnega jubileja igrali klavirske trie Slovencev Božidarja Kantušerja, Igorja Štuhe-ca in Milana Stibilja, za konec pa še dominantni klavirski Trio v e-molu Dmitrija Šostakoviča. Ob pomanjkanju večjega števila praizvedb slovenskih skladateljev, je bil nastop Levi-nove, Novšak-Houške in ponovno Klemenčičeve pravi praznik za letošnje Radence. Poleg dveh slovenskih praizvedb (Lojze Lebič, ŠTIRI KOCBEKOVE PESMI za glas in klavir: MELODIJA, SPOMIN, NAJSTA- REJŠA MATI in ZASPI, ŠUMENJE VETRA; Jakob Jež, GOZDNI GLASOVI za dva glasova, flavte, lončeno žvrgolinko in guiro), smo na pred zadnjem — sobotnem nočnem koncertu poslušali še jugoslovanske prve izvedbe zelo redko izvajanih del skladateljev F?rneyhougha, Globo-karja, Oliveja, Cagea in Kopelenta. Občudovali smo virtuoznost ameriške flavtistke in dela za nenavadne komornoglasbene zasedbe (flavta-e, solo, glas-solo, glas, flavta in klavir). Na zadnjem koncertu pa so nastopili še ZAGREBŠKI SOLISTI. Ansambel 12 godalcev ter čembalistke, pred desetletji znan kot Janigrovi Zagrebški solisti (ansambel brez dirigenta) vodi danes primaš Tonko Ninič) je izvedel nedeljsko glasbeno matinejo z deli hrvaških skladateljev (Frano Parač, Marko Ruždjak in Boris Ul-rich) in dveh klasikov 20. stoletja: Bohuslav Martinu (Godalni sekstet) in Benjamina Brittna (Simple Simp-hony, op. 4). FRANCI KRIŽNAR Dober gramofon je lahko še boljši Mladega inženirja strojništva Francija Kuzrno je zvok že od nekdaj zanimal — Iz entuziazma k prvim poskusom pri izboljšavi gramofona —• Štabi, prvi vrhunski gramofon v Jugoslaviji V vsakdanjem življenju se.veliko krat izkaže, da navidez običajni hobiji, ki se jim človek posveča v svojem prostem času, lahko kaj hitro preidejo v načrtno razmišljanje in delo. Seveda gre pri tem običajno za tematsko manj zahtevna delovna področja, ni pa malo tudi tistih navdušencev, ki so uspešno razvozljali že marsikateri zahtevnejši problem, predvsem tehnične narave. Dejav nost je v zadnjih letih zagotovo vzpodbudila tudi zagrebška revija SAM, a tudi priročniška literatura ponuja vrsto možnosti za izpopolnjevanje takega ali drugačnega hobija. Pri glasbi oziroma zvoku pa je vendarle zadeva nekoliko drugačna — vsaj na prvi pogled se zdi tako. Kajti industrija zabavne elektronike seje v svetu v zadnjem desetletju tako razmahnila, da človek lahko za poslušanje glasbe kupi praktično vse, kar si zaželi. Franci Kuzma, inženir strojništva iz Britofa pri Kranju pa vendarle ni bil tega mnenja. Svoj prosti čas zadnjih dveh ali treh let je posvetil študiju izboljšave reprodukcije gramofonskih plošč preko gramofona, gramofona samega torej in rezultat teh prizadevanj je pravzaprav prvi jugoslovanski gramofon vrhunskega razreda ŠTABI, ki smo si g« lahko ogledali tudi na letošnji Sodobni elektroniki '83 ter na vsakodnevnih demonstracijah preizkusili njegove kvalitete. Pogovarjala sva se nekaj dni pred razstavo na njegovem domu v Brito-fu in čeprav se že dolgo poznava, sva tokrat pogovor »zavrtela« v »resno« smer: »Zanimivo je pravzaprav, kako se človek začne zanimati za zvok — ne za glasbo,« je pričel. »Najprej ugotoviš, da se na primer na radiu bolje sliši UKV program kot tisti na srednjih valovih in tako naprej. Sam sem to občutil po naključju, ko mi je na kasetofonu pred leti pregorel zvočnik in sem magnetofon povezal z zunanjim navadnim Iskrinim zvočnikom. Tako neverjetno dobro se je slišalo, da me je zadeva povsem navdušila. Potem se je pa začelo stopnjevati in vse bolj sem se začel zavedati, da so razlike med relacijo .slišati dobro ali slabo' lahko zelo velike.« Od teh »začetkov« bo kmalu minilo deset let, že sredi sedemdesetih let pa se je začel za hi-fi zanimati tudi bolj strokovno. Gramofon ga je začel zanimati tudi kot strojnika in po glavi so mu pričele rojiti misli, kako bi bilo mogoče gramofon izboljšati. Seveda se je najprej lotil -svojega in rezultat je bil tako presenetljiv, da se je kmalu lotil izboljševanja še bolj zagrizeno, ali točneje, začel se je ukvarjati s konstruiranjem lastnega modela gramofona, ki je pač v osnovi zadržal vse osnovne značilnosti in zakonitosti, ki jih vsak gramofon ima. Tako je pred približno dvema letoma prišlo do prototipa današnjega ŠTABI gramofona, pri katerem je mehanski del obešen na vzmeti in ima nizko izbrano resonanco nihanja. Slednje sodi med njegovo poglavitno prednost in značilnost, ki omogoča, aa je praktično neobčutljiv na akustično povratno zvezo. Ker pa je prav ta moment najbolj pomemben pri vplivanju na kvaliteto zvoka, gre torej v tej izboljšavi iskati doslej avtorjev največji uspeh in potrditev njegovih naporov. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je pri reprodukciji zvoka gramofon najvažnejši in najkvalitetnejši izvor zvoka. Gramofon ŠTABI poganja sinhron-ski 24-polni motor, navkljub razširjenosti gramofona na direktni pogon pa gre pri STABI-ju za jermenski pogon z vzmeteno nosilno ploščo. Pri prvem je namreč največja težava prav v občutljivosti na akustično povratno zvezo. Franci Kuzma je zaposlen v kranjski Iskri, popoldanska obrt pa mu omogoča, da svoj izdelek sestavlja in tudi prodaja. Z materialom so seveda težave, Čeprav uvaža v glavnem le motorje in ročice z odjemno dozo. Ohišja, ležaje, krožnike in ostale sestavne dele pa mu povečini izdelajo domači proizvajalci po naročilu. »V načelu izdelujem gramofon brez ročice, a nekaj ročic (Linn Basic) je še na zalogi, tako da gramofone lahko še kompletiram. Uvozni predpisi za obrtnike pa so tako ali tako vsem znani, zato o tem nima pomena izgubljati besed,« pravi. »Zato sem se tudi odločil razviti ročico, ki bo narejena po večini iz domačih materialov, v načrtu pa imam še nekoliko enostavnejšo inačico'STABI-ja, ki bo tudi nekoliko cenejša in tako bolj dostopna širšemu krogu ljubiteljev dobre glasbene reprodukcije.« Naj še povem, da so se obiskovalci sejma v Ljubljani često ustavljali na njegovem razstavnem prostoru, kar je povsem razumljivo, če vemo, da v Jugoslaviji praktično nimamo nobenega proizvajalca vsaj solidnih gramofonov srednjega hi-fi razreda, kaj šele vrhunskih, torej tudi takšnega, kakršen je ŠTABI. Naslov za vse, ki bi o gramofonu želeli zvedeti kaj več in ga morda tudi preizkusiti je Audio Kuzma komponente, 64000 Kranj, Britof 221/d. Boris Bogataj Janez Marenčič v Prešernovi hiši Ob Dnevih jugoslovanske fotografije, katerih organizator in gostitelj je kranjski fotoklub, v času, ko bo v Kranju zborovala Foto zveza Jugoslavije in se bodo na posvetovanjih zbrali delegati republiških in pokrajinskih zvez ter mnogi ljubitelji fotografije iz vse Jugoslavije, ko bodo na ogled tri zvezne fotografske razstave, skratka, ko bo Kranj ves v znamenju fotografije, velja posebej opozoriti na pregledno razstavo del letošnjega dobitnika jugoslovanske nagrade za fotografijo Kranjčana Janeza Marenčiča. V galeriji Prešernove hiše jo je pripravil Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Razstavljena kolekcija je izbor Marenčičevih del, ki so v stalni zbirki KSF. (Kabinet je začel svojo razstavno dejavost pred dvanajstimi leti prav z retrospektivo Janeza Marenčiča in ga po njegovi predstavitvi spomladi 1971 izvolil za svojega prvega člana.) Janez Marenčič, rojen 1914 v Kranju, je rastel v času, ko je naša fotografija napravila svoj prvi veliki korak v široki svet. Pogled na njegove silke je zato domala poglev v zgodovino slovenske in jugoslovanske fotografije zadnjih petdesetih let. (Vendar pa nam ta pogled tudi pokaže, da je avtor hitro prerastel čase vzorov in krenil svojo pot. Njegova dela so postala zgodovina.) V Marenčičevem ustvarjanju ločimo tri obdobja: čas pred zadnjo vojno, obdobje NOB in leta po osvoboditvi. Že v najzgodnejših njegovih delih opažamo odličnega tehnika, zlasti mojstra montaž. Uspešno začeto, tudi v tujini uveljavljeno pot je nadaljeval v partizanih in kot član propagandnega oddelka 9. korpusa posnel mnogo zgodovinsko pomembnih dogodkov iz naše revolucije. Veliko filmov iz tistega časa je propadlo, iz nekaterih rešenih, a močno poškodovani negativov pa je Marenčič napravil po vojni kopije v tehniki papirnega negativa. Tako ni le zakril poškodb na izvirnih negativih, marveč lahko oblikoval motiv po svoje in ohrani! na sliki le bistveno. Že tedaj, še bolj pa pozneje, je s svojimi deli dokazal, da je moč fotografiranja v opuščanju podrobnosti, komponiranje zreduciranega. Ena takih skrajnosti je morda poznejša kranjska fotografska manira — njegova zamisel: asketsko podajanje motiva, predvsem zimske pokrajine, ko se sneg na sliki zgublja v belino fotografskega papirja. Ta njegova interpretacija je bila tedaj močan zgled klubskim tovarišem. Marenčič pa je ubral še drugo, docela svojo pot. pravzaprav svoj način prikazovanja snovi, ki ga je zanimala že od vsega začetka — zemlie in človeka, ki na njej in od nje živi. Vendar ne človeka, ki ga srečuje vsak dan, marveč njegovo delo: strukturo zemlje, predvsem njeno anonimno arhitekturo in vzorce, ki jih je ustvaril človek, ko je gradil svoj dom in obdeloval svoje polje. To je iskal — od daleč in nevsiljivo — in želel pokazati v svojih delih Vsakdanji motivi, bi sodili na prvi pogled, pa vendar jih opazimo šele na njegovih fotografijah. Vidimo jih večinoma kot ornament iz elementov, ki se ponavljajo, vse drugo je eliminirano. Človek sam je na sliki skoraj vedno v ozadju, prej za primerjavo upodobljenega vzorca, kot pa le avtorjevo pojasnilo o tvorcu tega vzorca. Nepogrešljiv kompozicijski element: brez pogosto drobne človeške figure bi bil motiv samo ornament, tako pa njegova premišljeno vkomponirana navzočnost daje sliki moč, ki pritegne pozornost. To je Marenčičev stil, izviren in mnogo kopiran, žal pa širši javnosti prepozno predstavljen. V mednarodnem fotografskem svetu pa je bil Marenčič vendarle opažen: izmed mnogih pomembnih nagrad naj omenimo samo eno priznanje — povabilo k sodelovanju na razstavi desetih tedanjih najboljših svetovnih mojstrov. Letošnja jugoslovanska nagrada za fotografijo velja Marenčiceve-mu življenjskemu delu. Razstava v Prešernovi hiši ni le zgodovinski dogodek, marveč tudi priložnost za mlade ustvarjalce in prijetno likovno doživetje. Marko Aljančič Dnevi jugoslovanske fotografije v Kranju Foto-kino klub Janez Puhar iz Kranja prireditelj jugoslovanske manifestacije »Dnevi jugoslovanske fotografije 1983«, ki bo potekala 14. in 15. oktobra v Kranju — Odprto bo pet razstav, slovesno bodo podelili nagrade, sestala se bo konferenca Foto zveze Jugoslavije Kranj — 14. in 15. oktobra bodo v Kranju potekali »Dnevi jugoslovanske fotografije 83« tradicionalna jugoslovanska manifestacija, ki jo letos prireja Foto-kino klub Janez Puhar iz Kranja s sodelovanjem Foto zveze Jugoslavije, Foto-kino zveze Slovenije in zveze kulturnih organizacij Kranj. Srečanje je že včeraj naznanila otvoritev foto razstave mojstra umetniške fotografije Janeza Marenčiča, ki so jo postavili v Prešernovi hiši v Kranju. Janez Marenčič iz Kranja je dobitnik jugoslovanske nagrade za fotografijo letošnjega leta. V četrtek, 13. oktobra, bodo v delavskem domu v galeriji Nova odprli razstavo fotografij članov Foto-kino kluba Janez Puhar iz Kranja, ki so jo pripravili v počastitev manifestacije, ki jo prirejajo. S knjižne police Nova proza Florjana Lipuša Udeleženci Dnevov jugoslovanske fotografije 83 se bodo v Kranju zbrali v petek, 14. oktobra. V ta okvir bodo sodile tri razstave v Mestni hiši bodo ob 17. uri odprli razstavo 10. pokala jugoslovanske fotografije. Ob 18,30 v avli Skupščine občine Kranj 9. jugoslovansko mladinsko razstavo fotografij in pol ure kasneje 7. jugoslovansko razstavo barvnih diapozitivov. V soboto, 15. oktobra, se bo dopoldne na seji sestala konferenca Foto zveze Jugoslavije. Ob 12. uri bodo v veliki sejni dvorani Skupščine občine Kranj svečano podelili nagrade, nazive in priznanja. Manifestacijo bo zaključilo predavanje o fotografiji, ki se bo ob 16. uri začelo v veliki sejni sobi skupščine občine. M.V. Zanimiv in pozornosti vreden dogodek pomeni knjiga osmih proznih besedil Florjana Lipuša z naslovom Odstranitev moje vasi, ki sta jo v sodelovanju izdali založbi Drava iz Celovca in Založništvo tržaškega tiska v Trstu. Gre za Lipuševo zadnje delo, kjer med branjem pravzaprav ne najdemo posebnih skupnih značilnosti. Druga zanimivost te izdaje bi morda bila, da v zgodbah pravzaprav ne gre za nekakšno literarno konkretnost. Zgodbe z naslovi Matilda, Pevci in pogrebci, Prazniki, Pogovor, Les, Iz-svetlitev, Srečni vaški dan in Idila s kmetov ponujajo bralcu skozi bogat, zgoščen in izbran pisateljev jezik upodobitev izseka iz življenjskega vsakdana manjšinskega človeka onstran meje. Da je avtor mojster pisane govorice, je dokazal že z nekaj prejšnjimi avtorskimi deli, z Zgodbami o čuših ter ne nazadnje predvsem z romanom Zmote dijaka Tjaža, ki je med drugim izšla aidi v zbirki Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev. Njegova mojstrskost obvladovanja pisane besede se kaže tudi v pričujočih zgodbah, tako z iznajdljivostjo tvorbe besednih smislov, s polaganjem besede za besedo, tudi s »presnavljanjem besednega tkiva«, dolgimi razmišljanji, monologi ali namišljenimi dialogi kakor tudi z občutenim vpletanjem groteskne hu-mornosti v pripovedni jezik. Vendarle skupna značilnost, ki se kaže navzven je nedvomno misel na človekovo stisko, na utesnjenost, na lastno zapiranje pred klerikalno tradicijo. Slovenska prozna ustvarjalnost je s pričujočo knjigo Koroškega prosvetnega delavca in urednika Florjana Lipuša nedvomno pridobila kanček svežega in kvalitetnega branja, njena izdaja pa obenem pomeni tudi smel korak v sodelovanju dveh zamejskih založb. Boris Bogataj O LAS 6. STRAN__-- Vodna oskrba pokljuških naselij Koprivnika in Gorjuš Gre res v tretje rado? GORENJSKI KRAJI .*gelje le, da so ga miličniki ^Rmili v prostorček, kjer nimajo ^»jmanjših zalog tovrstnega ar- Mtt SVOJEGA ' STccrfji Loki sta se dve dekleti \ sprli zaradi fanta. Da se razumima eno rajši kot drugo, s ta-r**iit,njo pa se ona druga ne stri-*Zaxsta si povedali v obraz, kaj druga o drugi in katera ima Tj*kvalitete. To sta vzeli tako re-^ da je ena celo prišla na postajo %t,kjer naj bi dežurni miličnik Niti,katera ima prav in naj ji za-. Ntf pripada. Miličnik pa je bil Vtja, naj pač dobi vsaka svojega, ^£DM OTROCI kofjj Loki so otroci, ki so ko-frasti plenicam, pogruntali no-) Spuščali so parkiranim avto-■ zrak iz gum, odmetavali jke, da pa je bilo še bolj zaba iodvijali tudi stekla na smero-m lučeh ter zbirali žarnice, porednežem so starši navili da ne bi takih igric ponavljali. Ml SLUŽBENA POTA i vse morajo prenesti ušesa de-m -liif'nika! Zadnjič se je ne-ia po telefonu pritoževala, da k čiosedi hodi nekdo v vas s služ-m avtomobilom in to tudi ob solil nedeljah in da ta njena so-[jMOda ni prav nič izbirčna. Da ifeh težkih časih stabilizum je pri-U prijetne urice v petek in svete nekaj nezaslišanega in ob ie zlorabljajo še službene vož-Grdo zares grdo! L. M. Varno v šolo in domov Anketa med učenci OŠ Petra Kavčiča je pokazala, da učenci dobro poznajo prometne pasti na poti v šolo, niso pa zamolčali tudi prekrškov, ki jih zagreše na cesti — Anketa je tudi spodbuda staršem, šolam, postaji milice, svetu za preventivo v cestnem prometu in prevoznikom ter vsem drugim za zagotavljanje varnejše poti učencem Skorja Loka — Na osnovni šoli Petra Kavčiča so ob letošnjem dnevu pionirjev za problemsko konferenco na temo Pionir v prometu pripravili anketo, s katero so hoteli dobiti kar najbolj točno sliko o prometnih težavah, s katerimi se na poti v šolo srečujejo šolarji. Učenci so zelo kritično in z veliko mero posluha za prometne razmere ocenili svojo varnost na poti v šolo. Med najnevarnejše prehode so uvrstili prehod za pešce pri avtobusni postaji, kjer ni dovolj, da miličnik le zjutraj usmerja promet, pač pa bi bil potreben tudi čez dan. saj se pozablja, da je pouk tudi izmenski. Učenci so samokritično priznali, da ne uporabljajo varnega podhoda v Podlubniku, vendar so menili, da bi se raje odločali za to pot, če se ne bi v podhodu zadrževali starejši učenci, ki sem hodijo kadit, celo pit, razen tega tudi nagajajo mlajšim učencem. Podhod bi bil vsekakor prijaznejši, če bi bil osvetljen. Med nevarnimi mesti so učenci označili tudi prehod pri Poslovni hiši k avtobusni postaji ter prehod »pri Eortunovcu«. Razen tega pogrešajo označene prehode za pešce ob avtobusnih postajah od Zminca do Form in Bukov>šči-ce. Vendar so šolarji v anketi navedli, da nekaterih sicer označenih prehodov za pešce niti ni varno uporabljati, ker so preslabo začrtani in jih zato vozniki ne upoštevajo ter tako ogrožajo pešce. Učenci pa tudi priznavajo, da se vedno ne drže naznačenih prehodov, pač pa hite čez cesto kjerkoli, to se najpogosteje dogaja na križišču pri Petrolu, pri prečkanju ceste v Stari Loki pri Dolencu, pred Centrom Boris Ziherl in še kje. To so bližnjice, ki bi jih kazalo bolje zavarovati. Kolesarske steze bi v Škofji Loki težko našli, saj jih po ozkih ulicah niti ni mogoče začrtati. Vendar učenci v anketi sami ugotavljajo, da se pri vožnji s kolesi niti ne menijo preveč za prometna pravila, saj pogosto vozijo vštric, na kolo nalože še tovariša ali pa se vozijo tam, kjer je pot namenjena izključno pešcem-— to je na primer pod od Novega sveta do šole. Prav tako so samokritično ugotovili, da hodijo po glavni cesti od Podlubnika proti mestu, čeprav je ta pot pešcem prepovedana, ovirajo pa pri tem šolarje, ki se tu vozijo s kolesi. Nemalo težav imajo na poti v šolo vozači. Nekateri celo zamujajo šolo, ker šolski avtobus — tako so navedli v anketi — sploh ne ustavlja na postajah, ki so za to določene, kar še posebej velja za Poljansko dolino. Prav take probleme imajo ob vračanju domov, ker nekateri šoferji ne ustavljajo na vsaki postaji, zato se nekateri peljejo celo po dve postaji predaleč. V šolskih avtobusih se vozijo tudi odrasli, ki jih je včasih celo več kot polovica. Tem tegobam voženj pa so učenci dodali še problem avtobusnih postajališč, saj so le ma-lokje in zato prihajajo ob slabem vremenu v šolo mokri in premra-ženi. Le brezhibno vozilo je varno Konec oktobra bo po vsej Sloveniji spet stekla akcija Brezhibno vozilo je varno vozilo — Voznike naj bi opozarjala na pomanjkljivosti vozila, na kar še vedno preradi pozabljajo — Akcijo organizirajo občinski sveti za preventivo in varnost v cestnem prometu skupaj z AMD, ZŠAM, milico, servisnimi delavnicami in drugimi. Konec oktobra bodo po vsej Sloveniji znova kot že nekajkrat doslej, stekle akcije »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. Voznikom je akcija znana, saj so jo na predlog Republiškega sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu občinski sveti organizirali že nekajkrat. Spomnila naj bi voznike, da je treba ob prehodu'v slabše pogoje vožnje poskrbeti za res brezhibno vozilo. Vse doslej so namreč ugotavljali, da voznike megla, spolzka cesta koraj vsako sezono preseneti. V dosedanjih akcijah je bilo odkritih največ napak na ffižar na preiakališču butana Stt«ki gasilci so z minulo akcijo spel dokazali, da so vedno Knrijeni in izredno učinkoviti pri požarih v jeseniški Žele- om krnice - Gasilci poklicne gasd-^kreievalne čete jeseniške Žele-K to te na minuli gasilski vaji h tmdvo izkazali in dokazali % Visoko strokovno usposoblje *Ntai budnost Kredpottavki, da je zaradi ma-Stmtti delavca prišlo do požara •» petakaliiču butana v valjarni ^tvjeteniiki Železarni, so požar Suiii v petih minutah. Od gasil-W doma na Jesenicah so z dve-jiatlUt — 4.000 litrov vode ' .Ivinim topom s 1600 litrov na Sšto - ter z napajanjem iz vod-\ bazena primerno ofiladili Wno« cisterno, obenem pa po-ftopožarv nekaj minutah. Razen *fc v, predvidevali, da so se poleg Stkaliiča vnela tudi odpadna /ifprai so poklicni gasilci jeseni-^ Ztfctarnc razmeroma dobro ^ddjeni, imajo že zelo zantarela )jk, potrebovali bi tudi nekaj ^fAOdobriejše opreme Že do zdaj * ttdno dokazali svojo visoko Smbljenost in pripravljenost šc Svhnkoviti pa bi bili, ko bi imeli 'hnolago dovolj dobre opreme, iftkzarni so številna delovna ^k,kiiodijo po načrtu požarne Swh v ogrožena območja in Hrte prav gotovo sodi tudi preta-ktfA butana na Deli. Tja redno ^'/jrjierne s plinarn, ki imajo si-*Htrezne varnostne ventile, lah- i m ti ob Človeški malomarnosti Hi,da.se kdo cisterni približa z \ttmrdm orodjem, povzroči iskro II l mi vas zasipa obcinstvoToh^r' £-at, ko domačemu moštvu^. »Sodnik mora biti osreda*«*-! A igro. žaljivk in vulgarniŽ^t5 čnega porekla sploh ne^j Drugače je. če prihajajo odSL* za rezervne igralce ah s trenil mesta. V teh primerih je soSS ukrepat,, napraviti red. rS * 2* mstvo postaja vse^bojj oSfi^S Vadba na Trati Trata — Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Trata je za jesenski del pripravila vrsto rekreacijskih aktivnosti za krajane. Vsako sredo od 20. ure dalje bo vadba za člane, za članice pa v četrtek ob enakem času. Vadba bo v telovadnici osnovne šole Cvetka Golarja. V oktobru pripravljajo tudi več akcij kolesarjenja in planinskih izletov. Če bo zanimanje, se bodo odločili tudi za druge oblike rekreativne dejavnosti. M. Kalamar Rekreacija postaja del vsakdanjika v *■ ... ______ rr>_:„,.b.v, mprialiami. tečem, Kranj — Množične rekreativne prireditve so »moda sodobnega časa«, "muha enodnevnica«, razmišljajo nekateri, ki še niso doumeli pomembnosti rekreacije in zdravega načina življenja. Nikogar nima smisla prepričevati, da je rekreacija koristna za zdrav je, ker krepi, utrjuje človeku telo, njegov značaj, vrline ... Rekreacija je zaradi sodobnega življenja postala potreba, del vsakdanjika. Velika večina je prisluhnila dognanjem strokovnjakov o koristnosti rekreacije, se spomnila na ustavno določilo, po katerem je varovanje zdravja tudi naša dolžnost. To potrjuje množična udeležba na krosih, tekih, maratonih, kolesarskih akcijah, pohodih v hribe, plavalnih presku-šnjah in to dokazujejo tudi kratke izjave naših sobesednikov. zimsko tekaško prireditev. Trimskih akcij se poleg članov društva udeležujejo tudi ostali krajani in občani z Gorenjske in od drugod. Odziv je bil doslej vedno velik. Na letošnjih kolesarskih maratonih smo našteli preko tisoč občanov. V zimskih mesecih irriumo organizirano vadbo v telovadnici na Planini, vsako sredo od 18.30 do 20. ure. Marsikdaj slišimo očitek, da društvo s štartnino zasluži veliko denarja. V resnici pa s tem pokrijemo le dobro polovico vseh izdatkov za kolajne, diplome, pokale, okrepčila in za zavarovanje proge. Ostalo plačamo z denarjem, ki ga društvo dobi od Zveze telesnokul-turnih organizacij Kranj, od tekstilne tovarne Zve:.da in Agromehanike.« medaljami, tečem, kolesaiim svojim zmožnostim primerno. Moti me, ker postaja tudi rekreacija prestiž. Nekateri tečejo zgolj zaradi uvrstitve, ne zaradi sebe in svojega zdravja. In štartnina — denar bi morali prireditelji poiskati drugje. Za Tek treh dežel je bilo treba odšteti 450 dinarjev. Preveč, da bi jo zmogli tudi občani s tanjšimi denarnicami.« So bile vse vaše dosedanje odločitve na nogometnih igriščih v Sloveniji in na Gorenjskem umestne, v skladu s pravili nogometne igre? »Svoje delo sem doslej pošteno in dosledno opravljal. Nimam občutka, da bi kdaj koga oškodoval, vsaj toliko ne, da bi z odločitvami vplival na rezultat. Verjetno bo odgovor popolnejši, če dodam, da za dosedanje sojenje nisem nikdar prejel enke. Kontrolorji so me na večini tekem ocenili s 3 ali 3,5. Sodnik praviloma ne sme piskati, če je od žoge oddaljen več kot 15 metrov. Toda tudi možje v črnem smo le ljudje in tako kot ostali tudi zmotljivi. Napačno doso-jen out ni usodna napaka. Huje je, če se zgodi, kot se je na tekmi Olimpi-ja : Reka. Prekršek je bil zunaj 16-me-trskega prostora, sodnik pa je pokazal na belo točko. Kontrolor se je o tem prepričal z ogledom televizijskega posnetka. Sodnik je dobil enko, s tem pa tudi prepoved sojenja na štirih tekmah. Žal smo pri nas pogosto pripravljeni tudi neupravičeno zvaliti vso krivdo na sodnika, češ bil je pristranski, navijal je za domačine, imel je neenak kriterij in podobno. Na tak način je najlaže zakriti lastne slabosti in odvrniti pozornost od dejanskih problemov.« V zvezi z mariborsko nogometno afero smo veliko govorili o podkupovanju sodnikov. Nekateri so se znašli celo na zatožni klopi. So tudi vam kdaj ponujali denar, obljubljali nagrado? »Ne, tega nisem doživel in tudi nikdar .nisem slišal, da bi v slovenski nogometni ligi skušali na tak način vplivati na sodnike. Zgodi pa se, da te, nevede, zanese domače občinstvo in sodiš po njegovem okusu.« Ste kdaj odpiskali konec srečanja pred iztekom 90 minut, zato da bi zaščitili igro in igralce? Bilo je pred desetimi leti v Ajdovščini, ko sta za naslov prvaka zahodne conske lige igrala domače Primorje in enajsterica Litije. Sodniška trojka je bila iz Kranja, poleg mene še Tomše in Mihelčič. Po pravilno doseženem golu me je vratar gostujoče ekipe skušal prepričati, da je bil nad njim storjen prekršek. Vztrajal sem pri svoji odločitvi, bila je na mestu in v skladu s pravili. Medtem je eden od nogometašev Litije »počastil« stranskega sodnika kot »kranjsko barabo« in zatem skušal napasti še mene. V 78. minuti sem odpi-skal konec srečanja. Po tistem sem kmalu sodil v Litiji, pa ni bilo nobenih težav. To je bila doslej edina prekinitev v mojem sodniškem stažu.« sodnik. Res pa je tudi, da vsakdo5*I gleda zmagoslavje domače ekipt-f' četudi je slabša od gostujoče. S»e**£ je na nogometnih tekmah kracij)^ ge malo gledalcev. Izjeme soleSe*** , Naklo in Bitnje, kjer pa je nogora** le pred kratkim zaživel.« Proti grobostim na nogometa* "< seih se borijo v klubih in v sodniški \ ganizaciji. Koliko ste pri tem ttsf*^' »Sodniki delamo red na igrišiy,»£ nujemo grobe prekrške ;n prepK^ mo, da se igra ne bi izrodila. Kort^ grobosti so v klubih, predvsem ^ kjer pozabljajo na načrtno vrf1 igralcev, kjer imajo težave zarad* j manjkanja igralcev in treners dra, slabe možnosti za vadbo...u bosti povzročajo na nogometnih * ščih manj kakovostni in slabše vljeni igralci, ki svojo nemoč naoir' čajo s prekrški, izgredi, nešportni^, našanjem. V obdobju, ko sem bi! ^1 sednik disciplinske komisije, srao^l mrtno prepovedali igranje noge^J štirim igralcem. Zakaj? Enostavno*^ sodili na športno igrišče.« V Kranju ste nogometni sodn$>' ganizirani v društvo. Vi ste aj^ predsednik. S kakšnimi težava**1 ubadate? »Naša nogometna organuacs-j 48 sodnikov, inštruktorjev in ki**", lorjev. Sedmerica — Štefan Tivoli j že Likozar, Stane Kodele, Marj«* bert. Ivo Žunič, Blaž Vidmar Umbreht — uspešno sodi v si ligi, ostali v občinski. Imamo ske težave, poleg tega nas pesaJ" kadrovske. Zanimanje za sojenje t \ radi varčevanja z bencinom upad*" redki nogometaši se odločajo za ljevanje v sodniški organizaciji, piti bomo morali svoje vrste in pr» bilo, da bi nam pri tem pomagali klubi.« Janez Torkar iz Kranja se je a*1 gomet navdušil kot otrok doma »' hinjski Bistrici, kjer je ob dej* kmetiji vedno našel čas tudi ta | vanje z žogo. V Kranju, kjer je k obiskoval industrijsko šolo, se p družil nogometašem Mladosti« žišča. Pri 26 letih je prenehal i njem. Sodelavci v Iskri so ga navi naj poskusi s piščalko. Pred UI opravil izpit za podzveznega kmalu tudi za republiškega. ~ mi leti je postal republiški sua inštruktor — kontrolor. Zdaj so*P« v kranjski ligi, medtem ko kaaJv opravlja tudi na tekmah repubbJa*' ge. Delaven je v občinski m zvezi ter v zvezi nogometnih Slovenije, je tudi član komisije m i dinskt nogomet pri Nogometni l Jugoslavije. Vse sprejele okveaW' zaupne dolžnosti opravlja odločno, z veseljem in voljo, ker ima nogomet rad. C. Prvenstvo radovljiške občine v krosu Ekipna zmaga Mošenj Marjan Mesec, predsednik Športnega društva Jakob štucin Hrastje — Prebačevo: »V društvu smo dali poudarek rekreaciji krajanov. Organizirali smo štiri sekcije — poleg kolesarske in tekaške, ki imata največ privržencev, še nogometno in kegljaško. Če pri vadbi odkrijemo talentirane športnike, jih usmerjamo v klube, kjer imajo možnosti napredovati in uresničiti tekmovalne ambicije. Vsako leto organiziramo tri večje kolesarske prireditve — Štuci-nov kronometer, maraton NOB in maraton za kaveljce in korenine, dve tekaški preskušnji — Tek dveh mostov in Štucinov gorski kronometer ter eno Srečo Mesaric iz Cirč pri Kranju, star Mi let: »Rekreacijo sem »odkni« pri 53 letih. Prej nisem imel časa, preveč sem bil zaposlen. Odtlej redno va-i dim. Dvakrat ali trikrat tedensko tečem 10 kilometrov po gozdnih poteh do Vokla in nazaj, poleg tega še kolesa rim, planinarim, plavam, tečem na smučeh. Letno pretečem po snegu okrog 600 kilometrov, po suhem 700, prekolesarim 600 in preplavam 10 kilometrov. Najmanj štirikrat letno se podam na vrh Storžiča, prav zdaj Irugič končujem planinsko pot Kranjski vrhovi, oblezel sem tudi vršace slovenske planinske transverzale. Po vsaki vadbi se kljub utrujenosti dobro počutim. Ni kdar ne pretiravam. Ne peham se za Franci Teraž iz Mojstrane, star 22 let: »Večina mojih vrstnikov poseda po jjustilnah. zahaja v disko, bolj ali manj kadi in pije. Je mar kaj napačnega, manjvrednega, če sem se odločil za šport in rekreacijo? Tečem na smučeh, tekmujem za Smučarski klub Mojstrana. Čeprav me tekmeci prekašajo v tehniki teka, še nisem opustil misli na olimpijske igre. Morda se mi bo posrečilo. Po končani zimski sezoni vzdržu jem telesno kondicijo in se pripra vi jam za nova tekmovanja s plezanjem po naših gorah ter s tekom, najraje v hrib. Vsak dan, pa če je v Železarni, kjer sem zaposlen kot vodni inštaJiter, še tako naporno, pretečem 15 kilometrov do Kota, Krme, Vrat. Letos sem veliko plezal v severni triglavski steni, ponovil sem Čopov steber, Sfingo in Helbo. Bil sem na številnih tekaških prireditvah. Na štirih, v Smledniku, na teku okrog Šmarne gore, na Vršič in na Šmarjetno goro sem celo zmagal.« C. Zaplotnik Mošnje — 90 tekmovalcev iz različ nih športnih društev in klubov, iz šol in delovnih organizacij je nastopilo na prvenstvu radovljiške občine v krosu, ki sta ga pripravila Športno društvo Mošnje in Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica. Prepričljivo so zmagali domačini, športniki iz Mošenj. Zbrali so 166 točk ali 75 več kot drugo-uvrščeni Veslaški klub Bled in 99 več kot Telesnovzgojno društvo Partizan Gorje. Njihovi tekmovalci so dosegli dve prvi mesti — Milan Kotnik v teku članov na 5000 metrov in Janez Sitar med veterani A skupine — ter dve drugi mesti — Nataša Reš v teku mladink na 1000 metrov in Janez. Globočnik med veterani. Kros je bil zadnja pre-skušnja pred nastopom radovljiških tekačev na jesenskem krosu Dela v Ljubljani. Rezultati — pionirke: 1. Felc. (KK Radovljica), 2. Pangerc (ESŠ Radovljica), 3. Boškin (SK Radovljica), 4. Zupan (TVD Gorje), 5. Mlakar (SD Mošnje); mladinke: 1. Pangerc (ESŠ Radovljica), 2. Reš (ŠD Mošnje), 3. Golob, 4. Jan (obe ESŠ Radovljica); pionirji: 1. Noč (SK Radovljica), 2. Pungaršek (OK Šobec), 3. Stan (PK Radovljica), 4,. Mirjanič, 5. Mujkič (oba VK Bled); mlajši mladinci: 1. Kosmač (TVD Gorje), 2 Ferčej (VK Bled), 3. Mulej (SK Bled), 4. Cigler (TVD Gorje), 5. Mandič (VK Bled); starejši mladinci: 1. Sku-mavc (Veriga Lesce), 2. Habe, 3. Me-zek, 4. Krašovec, 5. Janša (vsi VK Bled); člani: 1. Komik (ŠD Mo2nje), 2. Podlogar (TVD Gorie). 3. HrovaUC sala, 5. Kopač (vsi SD Mošnje); ni A: 1. Sitar, 2. Globočnik (oba Mt* nje), 3. Taler (TVD Gorje), 4. Sitar.* Vodi Sava Kranj — Po petem kolu nogomet^ ga prvenstva kranjske občine je v wA stvu kranjska Sava, ki je v doseda*/ srečanjih oddala te eno točko. Na#* gem mestu so nogometaši iz Podb«*^ z osmimi točkami, poleg vodeče Sr še edina neporažena ekipa. PoWr se lahko z odlično obrambo, saj #}\f tih tekmah prejeli le tri gole. Hi f. tjem mestu so igralci Nakla s Jesir osvojenimi točkami. Sledijo štih ekr — Kokrica, Šenčur, Triglav B in Tr** ki so doslej le enkrat zmagale rščene od četrtega do sedmega Ć \. Na zadnjem mestu so nogmirtr Primskovcga z eno točko V petem kolu je Sava visoko pre^ ►jala Trboje, Kokrica je na tekmi: P klanci doživela prvi poraz, v ft\Jbj**f jah so si domačini zagotovili zmag* zadnjih minutah. Primskovo pa j« domačem igrišču osvojilo prvo totke* tekmi s Šenčurjem. IZIDI — Sava : Trboie 5:1. Koknc* Naklo 0:3, Primskovo : Šenčur l-.'.. ftv brezje : Triglav B'2:t. n. uv sta H. OKTOBRA 1983 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA 9. STRAN O gjođagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu fcfetSRS št. 3/81), 6. in 58. člena Družbenega dogovora Japaih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbe-jkonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodara v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) na podlagi sa-^jpravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne sta-Jisjske skupnosti občine Škof j a Loka za obdobje %-lW5, 4. in 5. člena pravilnika o pogojih in merilih za Ndbttevposojil iz sredstev vzajemnosti v občini Škofja Lo-M»jldepa6. seje zbora uporabnikov z dne 4. oktobra 1983 MjaSamoupravna stanovanjska skupnost občino Škofja m iAZPIS lelitev posojil delavcem flbeno pravnim osebam iženih sredstev vzajemnosti I RAZPISNI POGOJI Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi de-katerih temeljne organizacije združenega dela in delo-Jiupnosti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samou-Ji stanovanjski skupnosti občine Škofja Loka in imajo Jfer občini Škofja Loka, ne glede na to kje imajo sedež %**delovne enote ali stalno bivališče njihovi delavci in ^rrskladu s 6. členom pravilnika. teojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, 1 podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v 7GB. YV. za stanovanjsko komunalno gospodarstvo — \ija Škofja Loka. 2 Razpisna vrednost posojil upošteva ocono razpoložlji-'»edstev za kreditiranje stanovanjsko graditve od ''.$Kdo30. 6. 1984 in znaša: »tredstev vzajemnosti od I 1963 do 30. 6. 1984 90.000.000.— din *«edstev solidarnosti v letu 1983 2.000.000.— din Vjeskupaj do 30 junija 1984 92.000.000.— din (z besedo: dvaindevetdeset milijonov din) ^kreditiranje nakupa novih (hoovanj v stanovanjskih blokih U citiranje družbeno usmerjene lualne stanovanj ske graditve Utiranje ostale individualne anjske gradnje, prenove anj in stanovanjskih hiš ditiranje gradnje in prenove anj in stanovanjskih hiš borcev NOV, upokojencev invalidov (iz sredstev solidarnosti) III. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI IJ\STI 1. Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti dobijo organizacije za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja (1.1.) izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da sq sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospudarstva v SR Sloveniji, — da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po merilih Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka, — da gradijo ali kupujejo stanovanja in so vključeni v program stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti. V primeru, da razpoložljiva sredstva in ostali pogoji dopuščajo, se lahko odobri posojilo tudi organizaciji, ki ne izpolnjuje tega pogoja, — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanja finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo Z izgubo. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oziroma za soin-vestitorstvo izven območja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi in povprečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji za isto obdobje in sicer: 40.000.000.— din 15.000.000.- din 35.000.000.- din Povprečni OD Višina posojila v % od vrednosti iz dokumenta predi, ob razpisu Doba vračanja največ do 100 % največ 50 % 10 let od 101 %—120 % največ 40 % 8 let nad 120 % največ 30 % 6 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 poenov. ffjGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL i razpisu za posojila iz. združenih sredstev lahko sode- U Organizacije združenega dela in delovne skupnosti Vdaljevanju organizacije), ki imajo sedež na območju obči Loka in so podpisale Samoupravni sporazum o jih plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985, ne , nato. kje imajo sedež njihove delovne enote, ki: - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem ■ r. obsegu, začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v Otkupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gra- V m združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem h» obsegu, - niso sposobne združevati sredstva vzajemnosti in jim kp organ stanovanjske skupnosti začasno deloma ali v fodloži obveznost plačila obračunanega prispevka vza- mJtoOi v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samo-^Mattnsporazumu o temeljih plana stanovanjske skupno- Ji Delavci, zaposleni v organizacijah iz točke 1.1., ki Hijejopri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve le- U. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo Wi za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in zdru-^ietoin sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih obli-jataiževanja kmetov, ki so družbenopravne osebe, če Vujejosredstva vzajemnosti, I. 4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opra-Jjldejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sred-Svzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zapo-Hfclavci, ki varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo l\anj dve leti, I ' Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic ffdMiko ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vza-TOMfti v Samoupravni stanovanjski skupnosti pod pogo-k da varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj W- ...... II. Borci NOV, upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bi- Sknaobmočju občine Škofja Loka. 2.Osnova za izračun višine je pri nakupu zadnja cena »tokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena din Nit- za m' stanovanjske površine. I Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu v letu »upošteva povprečni mesečni čisti osebni dohodek na •ga delavca v SRS za 7 mesecev v letu 1983 in znaša din. v Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu v letu Sv: upošteva povprečni mesečni čisti osebni dohodek na aufenega delavca v SRS za leto 1983, ki bo objavljen v Wm listu SRS. . 1 Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je ^•fctotkov letno. , J. Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, Vd pa v mesečnih anuitetah. ♦. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi dela-\feimadograjen objekt do III. gradbene faze, oziroma pri širijo montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in skle-,%»pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalci (akladno z gradbenim dovoljenjem). Če je delavec že cik stanovanja ali stanovanjske hiše dobi posojilo le za ,.th v m' do standarda stanovanjske površine za njegovo ?•. prenovi se mora prosilec izkazati, da je opravil vred-Stjtonajmanj 50 % del po predračunu izdelanem od gradbe- V likovnjaka. " Olede dokumentacije, tehničnega poslovanja in dru-k&iočil.ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravil-u o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanj-^itopnosti občine Škofja Loka. 2.000 000.-din IV. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI IJVSTI Delavci lahko dobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če: — so že izpolnili najmanj dveletno varčevanje za stanovanjsko posojilo, — dobijo'soglasje organizacije, ki združuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu — ruso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine, — porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo, — pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo, — predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali so-investitorsko pogodbo, — predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazila o priglasitvi del z opisom del in predračun. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za graditev, nakup in prenovo je odvisna od (ne velja za borce NOV, upokojence in invalide): — razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim znanim povprečnim mesečnim čistini osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, — od višine posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja do zadnjega dne razpisa. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi Posojilo, izraženo z odstotki od maksimalne vsote vsoh posojil do 100 % od 101 %-nad 120% 120 % največ 40 % največ 30 % največ 20 % Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: Pri povprečnem mesečnem dohodku na člana družine Od zneska posojila vzajemnosti . do 100 % od 101%—120% nad 120% 20 % 40 % 00 % Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom -mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi Faktor do 100% od 101 %• nad 120% 120 % 5 2,5 1,6 Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljena posojila na podlagi: — Pogodbe o namenskem varčevanju občana — Pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev. Posojilo se obračuna po !<•■ ! ;' i za namensko varčevanje pravilnika banke. Vsota vseh posojil delavca za isio .novanjsko enoto lahko znaša pri: — nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov, — zadružni stanovanjsk; graditvi 75 odstotkov, — graditvi stanovanjski hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 00 odstotkov, — prenovi 80 odstotkov od dokumentirane cene, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino oziroma največ 90 m'. Delavec lahko dobi posojilo za nakup stanovanja, ki je v planu stanovanjske gradnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težavnem zdravstvenem stanju, — kupuje stanovanje vseljivo v krajšem roku. — ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju nad V. kategorijo), — je začasno nosilec stanovanjske pravico na stanovanju, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kut mlada družina in ga mora v petih letih izprazniti. Pri izračunu posojila bodo upoštevane naslednji' cene: — za nakup stanovanju ali stanovanjske hiše cena po predloženi dokumentaciji, — pri graditvi stanovanjske hiše povprečna cena za leto 1983, ki znaša 40.000.— din/ms — pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše cena iz predračuna, vendar ne višja od povprečne cene za leto 1983, ki znaša 40.000.- din/nr. Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih. Višina dohodka družinskih članov se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil. Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti. Doba vračanja posojil v zasebni lasti je za posamezne namene sledeča: Za namen Doba vračanja posojila/.a Dejanska izračun mesečne odplačilna doba anuitete prvih pet vračanja posojila let — nakup novih stanovanj in stanov, hiš — graditev stanovanjskih hiš — prenova stanovanj in stanovanjskih hiš 20 let 15 let 10 let 10 let, 9 mesecev 13 let, 3 mesece 9'let, 5 mesecev Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki je prvih pet let odplačiia nižja', po petih letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve me1.sečne anuitete. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko (moto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačal za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500.— din. V. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosii traja od 17. 10. 1983 do 30. 4. 1984. Vloge za kreditiranje nakupa stanovanj v stanovanjskih blokih in vloge za kreditiranje ne-usmerjene individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš sprejema Ljubljanska banka TBG PE za stanovanjsko komunalno gospodarstvo — območja Škofja Loka od 17. io. 1983 do 17. 11. 1983 in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in v sredah od 8. do 16. ure, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis. Vloge za kreditiranje družbeno usmerjene individualne gradnje, sprejema Ljubljanska banka, TBG I'K za stanovanjsko komunalno gospodarstvo območje Škofja Loka od 1. 4. 1984 do 30. 4. 1984 in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in v sredah od 8. do 16. ure, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis. Vloge za kreditiranje gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti borcev NOV, upokojencev ter invalidov (iz sredstev solidarnosti) sprejema strokovna služba na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Škofja Loka, Spodnji trg 40 od 17. 10. 1983 do 17. 11. 1983 in sicer v ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in v sredah od 8. do 10. ure, kjer lahko dobite podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis. Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbeno-eko-nomskih odnosov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti po svojih se-juh na način, ki ga določi. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka lahko spremeni razpisno vsoto po posameznih namenih, odvisno od priliva sredstev in vlog. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da no izpolnjuje pogoja za pridobitev posojila. Ugovor na sklep odbora za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu rešuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka. Škofja Loka, 4. 10. 1983 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Škofja Loka O LA8 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE egp EMBAIJVŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklopa Komisijo /a delovna razmerja objavlja naslednja prosta dola in naloge UREJANJE IN TISKANJE NA SITOTIS K A RS K E M STROJU Pogoji: — PK sitotiskar (priučen), — 1 leto delovnih izkušenj, — dvoizmensko delo, poskusno delo 30 dni, — OD ca. 15.000 din. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO EGP, Kidričeva 82, 15 dni po objavi. SŽ VERIGA LESCE Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje na osnovi ustreznih določil statuta DSSS VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Vodja splošno kadrovskega sektorja je lahko delavec, ki poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo pravne ali druge družboslovne smeri, — da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj v poklicu, — da pasivno obvlada nemški ali angleški jezik, — da z imenovanjem soglašajo družbenopolitične organizacije. Vodja splošno kadrovskega sektorja bo imenovane za 4 leta, po poteku mandata je lahko ponovno izvoljen. Kandidati naj posredujejo vloge za razpis na naslov — SŽ Veriga, Lesce, Alpska 43, Kadrovska služba, s pripisom »vloga za razpis«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidat i bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku roka prijave. SUKNO . ZAPUŽE SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE, n. sol. o. Razpisna komisija pri Delavskem svetu Delovne skupnsoti skupnih služb razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 2. VODJE PRODAJNEGA SEKTORJA 3. VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Radovljica izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na področju dela, — spremljanje zakonskih predpisov s področja dela, pod 2. — višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — da aktivno obvlada 1 svetovni jezik, — da ima organizacijske sposobnosti in sposobnosti komuniciranja, pod 3. — visokošolska izobrazba pravne ali višješolska izobrazba upravne smeri oziroma ing. organizacije dela, — 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih oziroma 3 leta na vodilnih delih in nalogah, — organizacijske sposobnsoti in pravilen odnos pri komuniciranju. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi na naslov: SUKNO Zapuže, Zapuže 10 a, 64275 Begunje, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o rezultatih objave obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. ABC POMURKA Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Temeljna organizacija ROŽCA o. sub. o. Jesenice, Delavska 11 Na podlagi določil 161. člena statuta TO in sklepa delavskega sveta TO razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE RAČUNOVODSTVA TO za mandatno dobo štirih let Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu, — aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovanje zakonitosti in vestnost pri svojem delu, — trimesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: TDO Golica — Kadrovska služba, Jesenice, Titova 22. O imenovanju bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku imenovanja. KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA p. o. RADOVIJICA, Ljubljanska cesta 27 razpisuje na podlagi 97. člena statuta in sklepa delavskega sveta in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE TEHNIČNO-PI^ANSKEGA IN ANALITSKEGA SEKTORJA v Radovljici 2. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA v Radovljici 3. VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA v Radovljici 4. VODJE DELOVNE ENOTE v Radovljici 5. VODJE DELOVNE ENOTE na Bledu tj. VODJE DELOVNE ENOTE v Bohinjski Bistrici za štiriletni mandat. Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visoka ali višja izobrazba komunalne ali gradbene stroke in strokovni izpit za nadzor, — 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pod 2. — višja ali srednja ekonomska šola z najmanj 2 oziroma 4 leti delovnih izkušenj, pod 3. — visoka ali višja izobrazba pravne smeri, — najmanj 3 oziroma S let delovnih izkušenj pod 4., 5.1 in 0. — višja tehnična šola ali srednja gradbeno-komunalna šola 1 z najmanj 2 oziroma 3 leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, Ljubljanska 27, Radovljica, 8 dni po objavi razpisa v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo«. pod 1. HOTELSKO TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA GORENJKA n. sol. o. Jesenice, Prešernova 16 Na podlagi sklepa delavskega sveta DO z dne 26.9. 1983 razpisuje razpisna komisija prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE (ni reelekcija) 2. VODJE TEH NIČNO-KOMERCIALNEGA SEKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, aktivno znanje enega tujega jezika, da s svojim delom izpričuje svojo opredeljenost za socializem, da se zavzema za razvijanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, da je vzgleden in uspešen delavec m občan v svojem delovnem in življenjskem okol.ju, kjer uživa ugled in zaupanje ter odgovorno izpolnjuje sprejete delovne in družbene naloge, mandat na razpisana dela in naloge traja 4 leta, da ima visoko ali višješolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri, — da ima 3 leta delovnih izkušenj, — da s svojim delom izpričuje svojo opredeljenost za socializem, — da se zavzema za razvijanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, — da je vzgleden in uspešen delavec in. občan v svojem delovnem in življenjskem okolju, kjer uživa ugled in zaupanje ter odgovorno izpolnjuje sprejete delovne in družbene naloge, — mandat na razipisana dela in naloge traja 4 leta. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: HTDO Gorenjska Jesenice, Prešernova 16, s pripisom »za razpisno komisijo individualnega poslovodnega organa DO« oziroma »za razpisno komisijo vodje tehnično-komercialnega sektorja DO«. pod 2. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE - KRANJ Delavski svet TOZD Komercialni servis Kranj, n. sol. o., JLA 4, razpisuje javno dražbo za prodajo osnovnega sredstva: - VILIČAR INDOS, tip VI) 2502-0104, nosilnost 2,5 tone, leto proizvodnje 1972, izklicna cena 140.000 din. Javna dražba bo izvedena v torek, 18. 10. 1983, v DE Hrastje, ob 10. uri. Ogled osnovnega sredstva je možen vsak dan od 7. do 15. ure, v DE Prodaja gradbenega materiala v Hrastju. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Natančnejše informacije dobite pri KŽK Gorenjske, Kranj, TOZD Komercialni servis, JLA 4, telefon: 27-479. ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA Objavlja na osnovi 11. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepa odbora za delovna razmerja pri TOZD Trgovina prosta dela in naloge KOMISIONARJA - ŠOFERJA (v skladišču gotovih izdelkov) Pogoj: — dokončana poklicna šola trgovske usmeritve ter šoferski izpit B kategorije, po možnosti pa tudi C kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira Radovljica, Jalnova 2, odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina. Razpis velja 8 dni od dneva objave. 11. OKTOBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE STRAN O L A« lizoLOOLie OKA,tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto 'OZD Izolacije «wo mesto. Bršljln 62 Tli (068) 21-620: 21-621. telex 35813 krka iz yu NOVOTERM — nov izolacijski material na jugoslovanskem tržišču, na bazi finih steklenih vlaken, kateri se uporablja v gradbeništvu in industriji za toplotno in zvočno izolacijo. Naš proizvodni program razstavljamo na 16. SEJMU STANOVANJSKE OPREME KRANJ, od 14.-21. 10. 1983 v več namenski hali. Prodaja na Gorenjskem: - METALKA, Domžale, tel. (061) 721 267 - METALKA, Kamnik, tel. (061) 831 757 - MERKUR, Kranj, tel. (064) 47 058 KlASI tel.: 27-960 nODAM T Mjm domača nešpricana zimska MUA, ugodna cena. Nova vas pri Vf*ljjal5. m\tm HRUŠKE za mošt. Štular >IV Z*. Duplje 56 mf*tm večje in manjše PRAŠIČE, dostava na dom. Stanonik, Log SrfjaLoka 10168 \i>& KRAVO, brejo 9 mesecev. \qer. Kovor 18, Tržič 10372 ^mi prodam, zaradi pomankanja km raztegljiv KAVČ s tremi Ieži-lw» izdelave. Telefon 22-313 vsa-Mtoe W390 J** prodam OPREMO za central-& Wyrnn)e IMP, automatska repula-|J»lfT02(/!-K - 2 VV in IMP motorni Pfe FEM 115 B. Telefon 064-82-416 pt&a m zvečer 10403 ■ifarc 100 kg težkega lisastega FZA za rejo. Moškrin 1, Škofja 10410 J*m približno 200 vreč PERLI-lltone Vrhovnik, Virmaše 57, Skof- r«u - 104H mStmenoosno traktorsko PRIKO ^RijMilnost 2-3 ton in VW, letnik ^ 4v6fo ohranjen. Kovač, Vinharje mm 10412 \tm JABOLKA bobovec. za .Varu 10 — din. Jošt, Sp. Duplje 10413 Kim PIANINO znamke rdsler. St Kolar, Kranj, Kidričeva 9, tel. v.< 10414 - Njd*mPAPIGO s kletko. Kranj, Je-/P*»<:7« 10415 Kdm 3 mesece staro TELIČKO. Studeno 22, Železn i k i 10416 Ndamdve PREPROGI in dvodelno 80. Hajda, Ui. 1. avgusta 9, 10417 Jhjdani 4 kW termoakumulacijsko fafonnacije po tel. 26-398 dopol-10418 htur. 8 kub. m suhih bukovih f Hailovvoglasnem oddelku 10419 ZELJE v glavah. Sp. Br-* 1O420 sune hrastove PLOHE. Pre 10421 Mm suha borova DRVA v »klaf-kiit Kogovšek, Repnje 46, Vo-10422 Nin HRUŠKE moštarice Zg. Be-Jtoddvor 10423 )m globok otroški VOZIČEK. V* 22-055 1 04 24 |JwbjTELICO, v devetem mesecu A-kontrola. Janez Ko k. Breg 'Un 12. Preddvor 10425 ran dva v ležišče raztegljiva FO-rUA m moško KO LO »Rog« sport. V M-122 10426 Afcm2kub. m bele MIVKE. Tele ty222 10427 LnaAf bar/ni TELEVIZOR (66 cm) "%(0Nko upravljanje, prodam. Je- 10426 CIR- * % Duplje 2 A/Jam trofazni kombiniran CIR-,-lAB» ploič-o in pripravo za žaga-£*r Snediceva 2. Kranj — Kokrica, mi 10429 k-Ndtfi PRAŠIČA, težkega 80 kg. Va71/A. Jesenice 10430 ^»»prodam SPALNICO, dnevno Vdektrični štedilnik in štedilnik }t* goriva. Telefon 22-087 od ■Ml 10431 Mini večjo količino hlevskega TJA. Naslov v oglasnem oddelku 10432 LVtfMi KRAVO s teletom. Stane %r,Zjbreznica 41, Žirovnica 10433 |bćM) večje število CEMENTNIH JotoilKOV, po 25.— din, vskladiš-/ okolici Domžal. Telefon HlM 10434 Adam tuha bukova DRVA (cepan-h«krofelce). Stirpnik 9, Selca nad VoLoko 10435 Skm etažno centralno PEČ, kcalTVT, še v garanciji. Pavlin, *fcr->el2fl,Zabnica 10436 r>.. $8NEX 0 ENOSOBNO STANOVANJE v KRANJU iščemo za našega delavca za dobo dveh let. Ponudbe poslati ua naslov INEX ADRIA AVIOPROMET, Ljubljana, Kuzmičeva 7, Kadrovska služba. AVTO-STOLP z dvema zvočnikoma 2 x 40 W. znamki- osaka, star dva meseca, prodam. Periša Krgovič, Planina 18, Kranj, tel. 25-218 10437 Prodam 2 kub. m macesnovih PLOHOV. Poljče 4, Begunje 10438 Prodam 1200 kosov STREŠNE OPEKE »Vesna« grafitno sive s posipom in dve OKNI kombivak 3, 140 x 120. Danja Dežman, Delavska 14, Kranj 10439 Prodam domače sadjevo ŽGANJE in PEČ na olje alfa potez. Peter Likar, Le-skovica 26, Gorenja vas 10440 Prodam KOSILNICO mortelj za traktor zetor 2511 3511. Skodlar, Jezerska 99, Kranj 10441 Prodam suha bukova DRVA, z dostavo na dom. Telefon 24-642 10442 Prodam 3.500 kg CEMENTA. Telefon: 83-115 Prodam STREŠNO OPEKO bobro-vec. Cerklje 302 10487 Prodam FOTOAPARAT polaroid. Informacije popoldan po tel. 25-047 10488 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo v kratkem tretjič teletila. Le.še 18 pri Tržiču 10489 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 6 kW. Grošelj, Mestni trg 30. Škofja Loka 10490 Prodam manjšo litoželezno PEČ na trda goriva. Žanova 36, Kranj 10491 Ceneje prodam nove ROTRINGE 0,2, 0,3, 0,4, 0,8 s šablono in držalom, rabljeno OKNO »Jelovica* 80 x 80, betonsko OKNO 80x50, radiatorske člene »Frika« 16/100 in rešetki za jašek 118x52. Telefon 47-628 1049? Prodam TELETA za rejo. Letenee 1, p. Golnik. 10493 Prodam dve plemenski OVCI in majhnega KONJA. Suha 44, Kranj 10453 KUPIM Kupim motorno KOSILNICO »Alpi-na«. Koritnik, Cerklje 93 10474 Kupim 3-tonsko (3-vrstno) HARMONIKO, primerno za pesmi domačih ansamblov. Rajko Koblar, Ožbolt 19, Škofja Loka 10475 Kupim TRAKTOR 35 do 42 KM, do 5 let star, ferguson, zetor. ursus, štore. Fikret Avdič, tovarna »Color« Medvode 10476 Kupim 300 kosov STREŠNIKOV, 10 SLEMENJAKOV, 20 levih KRAJNI-KOV, 20 desnih KRAJNIKOV, cementno sive s posipom »Dravograd«. Aljan-čič, Bistrica 2, Duplje, tel. 70 006 10477 VOZILA /.ustavo 101 prodam po delih, motor italijanski. Kranj, tel. 27-598. Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976, malo voženo. Fer-jan, Ribno 131. Bled 10486 Prodam IADO 1500 S, letnik 1982 -maj. Zg. Brnik 72, Cerklje 10222 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Telefon 45-066 10227 VVARTRURG karavan, letnik 1981, prodam. Manes, Dražgoška 6, Kranj 10322 Prodam BMW 2002, prva registracija 1976. Sašo Bašelj. Mlakarjeva 2. Kranj 10329 Prodam prednjo levo LUČ, desno parabolo, levo polos in desni spodnji roki za AUDI 60. Vrhovnik, Sv. Duh 86, Škofja Loka 10443 Prodam VW derbi LS, letnik 1979. Marjan Pušar, Pungart 4, Škofja I,oka, tel.82-815 10444 Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Telefon 064-62-747 10445 Kupim vetrobransko steklo za Z-101. Telefon 061-612-934 10446 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1979. Stojanovič, Nazorjeva 8, Kranj 10447 Ugodno prodam avtomobilsko PRIKOLICO, nosilnosti približno 300 kg. Smledniška 6, Čirče — Kranj 10448 Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1973. Šmidova 14, Kranj 10449 Prodam novo karoserijo za JUGO 45, možnost skladiščenja; in avioradio grundig z zvočniki. Telefon 23-725 10450 Kupim prednji del Z-101. Telefon 50-506 10451 Prodam PRIKOLICO za avto in ČZ 350 ali zamenjam za zastavo 750. Soi-dat Savska c. 2. Kranj 10452 R-4, spredaj karamboliran. letnik 1976, nevozen, prodam. Motor in menjalnik nepoškodovana, prevoženih 75.000 km. Ogled popoldan. Jože Bu-kovnik, Virje 1, Tržič 10454 Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 1979. Lesce, Alpska 24 — popoldan 10455 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1981. Telefon 47-412 10456 Prodam nov MOTOR APN-6. Of-lod vsak dan popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 10457 Prodam OPEL ADMIRAL in FORD 12 M, primeren za dele. Telefon 28-427 10458 Prodam PRINZA 1200 po delih. Telefon 064-79-454 10459 Prodam športno ŠKODO 110 R, letnik 1974. Gradnikova 105, Radovljica (Pristov) 10460 FIAT 132/2000, julij 1979, 41.000 km, odličen, prodam. Telefon 061-218-440 po 17. uri 10461 Prodam 126-P, letnik 1979. Zg. Bitnje 191, Zabnica (pri trgovini) 10462 Prodam R-4, neregistriran, vozen, letnik 1974, za 2,5 SM in 10 m dimniških TULJAV 0 16 em. Telefon 77-282 popoldan 10463 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. Informacije po tel. 62-015 10464 Prodam FIAT 850 po delih in motor Z-750. Kurirska pot 7, Kranj — Primskovo 10465 Kupim MOTOR tomos 15 SLC ali elektronic. Telefon 45-309 10466 Prodam R-6 TL. Telefon 50-864 10467 Prodam mesec star MOTOR 15 SLC ali menjam za automatic 3, po možnosti bulet. Snedec, Sr. Bela 43, Preddvor, tel. 45-229 10468 Prodam LADO 1200, letnik 1976. Franc Smole j. Kovor 56/A, Tržič 10469 Prodam RA, letnik 1976. Medvešček, Mencingerjeva 3, Kranj 10470 Prodam AMI 8, letnik 1974, registriran do marca 1984, za 5,5 SM in AMI 8, letnik 1974, neregistriran za 1,5 SM. Informacije po tel. 69-461 — int. 382 dopoldan (Tone Semič) 10471 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 64.000 km. Čop, Studenčice 4/A. Lesce 10472 Prodam ZASTAVO 101 L. letnik 1977, registriran do julija 1984. Infor maci je po tel. 83-372 od 7. do 14. ure 10473 STANOVANJA Mlad fant. išče SOBO v Kranju ali okolici (možnost nuđenja popoldanske pomoči). Šifra: Pošten 10478 V Bistrici pri Tržiču prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom in centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod: Kredit 10479 KMETOVALCI IN UUBITEUI KONJ Vsi, ki se zanimate za nakup plemenskih žrebic, oglasite se na KZ Bled. Informacije tudi po telefonu 78-388 ali 77-425. OBVESTILA Zelo lepe sadike CIPRES za ograje ter SREBRNE SMREKE, PANČICKE in TISE za vrtove in RUŠEVJE za grobove dobite vsak dan od 15. do 17. ure pri Kancilija. C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12) 10480 NE PREBERITE, ČE NE GRADITE! Nudimo vam kompletne načrte za stanovanjske hiše, prizidke, adaptacije, delavnice, gospodarska poslopja, montažne gradnje. Telefon 061-322-502 10481 Poslovalnica »BALA« vam nudi ugoden nakup čeških odej. cena 898,65 din. Se priporoča »ELITA - BALA« 10483 PRIREDITVE_ KK ADERGAS prireja KEGLJANJE za nagrade: moško dirkalno kolo, električni mešalnik, kavni mlinček, električni nož. »mikser« za smetano, mrežasto TV color anteno in še več prakti čnih nagrad. Kegljanje bo v gostišču »JANČE* v Srednji vasi 14. 10. 1983. od 18. do 22. ure; 15.10.1983, od 17. do 22. ure; 16.10.1983, od 15. do 21. ure. VABLJENI VSI UUBITEUI KEGLJANJA! ">4H4 IZGUBLJENO V soboto, 1. 10.. je bil med Mlakarjevo ulico in sodiščem izgubljen PLETEN KOVČEK (poln). Poštenega najditelja prosim, da se javi po tel. 22-208. Lili Lieškovič, Nazorjeva 2, Kranj 10485 Nenadoma nas je zapustila v 33. letu starosti SILVA KAVČIČ roj. Petrovčič delavka v lakirnici tovarne športnega orodja Elan Begunje. Spremili smo jo na njeni zadnji poti v soboto, 8. 10. 1983 na pokopališču v Radovljici. Sodelavci ZAHVATA Ob boleči izgubi naše drage mame - IVANE ROZMAN Friukove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem drugim za vsa izrečena sožalja, za poklonjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred, organizaciji ZB Bitnje in sodelavcem Sorskega polja in vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. VSEM SE ENKRAT HVALA! VSI NJENI ŽALUJOČI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta FRANCA KRŽIŠNIKA upokojenega kleparja z Dolenje Dobrave se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence. Iskrena hvala članom Gasilskega društva Gorenja vas, govorniku za poslovilne besede, pevcem, sodelavcem podjetja Živila Kranj in Limon Škofja Loka, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Anica, hčerka Ankica, sinovi Franci, Tone in Viki z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta SLAVKA ŠTULAR roj. OMERS Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, vsestransko pomagali in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju iz Cerkelj in Jesenic za lajšanje bolečin; in gospodu župniku ter zvonarjem. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: hčerke Franc ka, Pavla, Silva in sin Tone z družinami i ter drugo sorodstvo Cerklje, 5. oktobra 1983 mečki dan« je bil pravi kmečki praznik Vabilo na plakatih ob cesti je naja vljalo KMEČKI DAN. Na hipodromu v Lescah bo to nedeljo sprejem žre-bic v B-rodovnik, vzrejni pregled potomstva po žrebcu Izidorju Vulkanu, pregled kobil na brejost in vrsta konjskih dirk: s kmečkimi vpzovi, z zapravljivčki, v galopu z jahači, preizkušnja konj v moči vleke in podobno. Toda od daleč, s ceste, je izgledalo, kot bi bil ta dan na hipodromu v Lescah Konjski sejem, gospodarji pa zdolgočaseni nekaj čakajo. Potem so povedali, da jim že vse dopoldne nagaja elektrika. Zmanjkalo je toka in ozvočenje ne deluje in vse gre narobe. No, končno je ozvočenje le zaživelo. Kakšna razlika od prej. Vesela glasba se zliva«iz zvočnikov, konji hrzajo kot Koširjeva trompeta, Bizjakov Tonček z Mlake, tajnik konje-rejskega društva v Radovljici, pa hiti pripovedovati rezultate ocenjevanja žrebet in vabi gospodarje s konji k brunarici, kjer je že vse pripravljeno /a žigosanje žrebet. Kdor ne pozna zadeve, se mu od začetka zdi vse skupaj dokaj čudno. Ko pa izveš, da so prišli gospodarji, rejci konj, z vseh koncev Gorenjske na hipodrom zato, da bo posebna komisija ocenila njihova žrebeta, kate- re so povrgle njihove kobile po pripustu enega najlepših žrebcev na Gorenjskem, norika Izidorja Vulkana, je stvar seveda drugačna. Pri te-gnejo te te izredne živali. Peta prireditev te vrste je to že v Lescah in vsaka je množičnejša in vsaka tudi bolj praznična. Praznik je za kmeta, če dobi uradno potrdilo, da je njegov konjiček, ki ga je redil in vzgajal z vso ljubeznijo, vreden naslednik plemenitega žrebca. Sprejem v B rodovnik, kot temu rečejo, tudi poveča njegovo vrednost za ne..aj starih milijonov. B-rodovnik dobi žrebe, ki je plod plemenskega žrebca, v tem primeru hladnokrvne pasme norik in hladnokrvne delovne kobile. Če je žrebe lepo raščeno, dobro hranjeno, zdravo, je sprejeto v B-rodovnik. Kot mi pripovedujeta Miha Fer-čej, predsednik konjeniškega društva za Gorenjsko in mag. Peter Kunstelj, vodja selekcije pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, se je v zadnjih letih na področju Radovljice in Jesenic močno povečal pripust kobil, ker so dobili odličnega žrebca norik pasme. Kmetje so zainteresirani, ker te vrste žrebeta hitro priraščajo, se dobro rede. V letu dni priredi, če je kobila tri leta zapored vsako leto breja, 5 do 6 starih milijonov. To je pa veliko več, kot prireja govedi. Da so kmetje zainteresirani za prirejo, je sklepati tudi iz tega, da so lani sprejeli samo 1 žrebe v B-program,. letos pa kar 19! Krivo je bilo tudi to, da na Gorenjskem ni bilo pravega žrebca. No, zdaj jih imajo tako za pasmo norik kot za haflingerja in lipicanca. Če bo prireja konj potekala tako, kot pričakujejo, se gorenjskim konjerejcem obetajo dobri časi. Žre-bec Izidor Vulkan, ki ga ima v reji Jože Vester iz Zgornjih Gorij, je letos osemenil že 75 kobil. Odstotek brejosti je izredno visok, kar okrog 70 odstoten, kar pomeni, da je izreden plemenjak. Normalen odstotek brejosti pri konjih je že tam pri 50 in 55 odstotkih. Časi, ki prihajajo, niso razveseljivi. Primanjkuje goriva za avtomobile, za kmetijske stroje, lahko nas ogrozi tudi nova vojna. In če borno imeli konje, kot so danes ti tukaj, bomo zlahka premagali takšne težave. Kot mi pripoveduje Franc Odar, v. d. direktorja Kmetijske zadruge Bled, so najbolj vneti konjerejci prav na blejskem področju. Trinajst žrebet, ki so bili danes tule sprejeti v B-rodovnik, je prav z blejskega okoliša. In če bi naenkrat zmanjkalo nafte, bi njihovo zemljo lahko obdelali samo s konji! Vsa prireditev je povsem na ljubiteljski osnovi. Par zagrizenih se najde, pravi Vinko Berce z Mlake, pa stvar steče. Z denarjem sta pomagali Zemljiška skupnost Jesenice in Radovljica, pa Kmetijska zadruga Bled. Vstopnine niso pobirali, tudi kasneje za dirke ne, kmetje pa so dobili po 500 dinarjev, če so na ocenjevanje pripeljali kobilo in žrebe, po 300 dinarjev pa, če so pripeljali le žrebe. Tudi širša družba je zainteresirana, da bi Slovenija imela večjo konjsko prirejo. Kmet dobi za vsako žrebe, ki ima B-rodovnik tudi 13.000 dinarjev od republiškega intervencijskega sklada za proizvodnjo in potrošnjo hrane. Prav je tako, da smo se zavzeli tudi za konje. Naši pašniki in hlevi so bili brez teh iskrih, lepih in močnih živali že prava puščoba. Je kaj lepšega kot videti lepo vzrejenega konja r»a pašniku, v galopu . . .? In prav je tudi, da smo se zavzeli, da bomo gojili le res dobre pasme, ki bodo kot nalašč za naše hribovito področje, pa naj bo za delo na polju, za nošnjo, za ježo in na koncu koncev tudi za hrano. D. Dolenc ■■H V kratkem zacveto krizanteme Z rezanjem razcvetenih krizantem se v rastlinjakih Marjana Cronizija v Podbrezjah končuje in obenem znova začenja vrtnarsko leto Podbrezje — Čeprav sodijo krizanteme med rože, ki jih je mogoče pripraviti do cvetenja katerikoli čas v letu, je vendarle največ povpraševanja po njih pred dnevom mrtvih. Zato so rastlinjaki Marjana Gomzija iz Podbrezij zdaj, sredi oktobra, sicer še povsem zeleni, le drobni cvetni nastavki tisoč in tisoč krizantem so taki, kot da bodo vsak čas eksplodirali v belih in zlatih barvah. »Okoli 20. oktobra je navadno že "vse cvetje odprto, takrat začnemo že rezati«, pravi Marjan Gomzi, po poklicu agronom in že od vsega začet ka zapisan vrtnarjenju. »Gojim več sort cvetja, največ je velikocvetnih krizantem, pajkovcev, pa tudi več sort in barv marjetk.« Ali je s koncem oktobra vrtnarska sezona za vas končana? »Sploh ne. Zdaj šele pričnemo presajati korenine krizantem v matičnjake, da lahko kasneje s presajanjem vršičkov vzgojimo nove rastline. Nekaj za prodajo, nekaj pa seveda /a rastlinjak in za vzgojo cvetja tja do konca jeseni. Nekaj cvetja seveda vzgojimo tako, da ga lahko režemo vse leto, večino pa seveda po-režemo konec oktobra.« Vzgajanje krizantem ni najbolj enostavno delo; je potrebno veliko znanje ali morda tudi srečna roka? »Oboje. Sicer lahko goji krizanteme prav vsak, ki se je do včeraj na ,1**?' ^o^J* Podbrezje — Čez nekaj dni se bodo začele v rastlinjakih že odpirati velikocvetne krizanteme. — Foto: L. M. primer ukvarjal z gojenjem zelja. Ob nakupu sadik krizanteme dobite vsa navodila o vzgoji, nobenih skrivnosti ni pri tem, morda le posebnosti, do katerih pa se vsak vrtnar prikoplje šele po izkušnjah desetih ali več let. Sam gojim krizanteme že petnajsto leto, začel sem še kot srednješolec. Pa se mi še po toliko letih prakse in znanja iz agronomije zgodi, da rastline včasih niso takšne, kot bi si želel.« Po nekaj mesecih vzgajanja sadik se krizanteme dokončno v juliju mesecu presade v rastlinjak, kjer lahko odženejo tako, da v oktobru zacveti-jo. Z zastiranjem prfed dnevno svetlobo se jim da točno določiti čas cvetenja oziroma obratno, z dodatno osvetlitvijo pozimi, se jim zadržuje! razvoj cvetov. Ali je krizantema občutljiva cvetica? Dokaj občutljiva je, res. Do cvetenja je treba rastlino redno škropiti za zaščito pred boleznimi, po septembru je ne škropimo več, da se cvet ne umaže. Vendar jo je treba varovati še drugače, s prezračevanjem rastlinjaka, zato so tu ventilatorji, včasih z zastiranjem, da niti kapljica vode ne pade na cvet, pa še se včasih zgodi, da rože napade plesen. Potem je celoletni trud vrtnarja zaman.« No, rastlinjaki v Podbrezjah zdaj ne kažejo na kakšno vrtnarsko katastrofo, pač pa na bližnje razcvetanje holandskih in ameriških sort krizantem, ki bo trajalo kakih deset dni, nato pa se vrtnarsko delo v rastlinjakih začne znova. Krizanteme zaradi skrbi in dela, ki ga zahtevajo med gojenjem, niso ravno najbolj poceni rože. Ali jih zato kaj manj kupujemo? »Ne, mislim, da je po cvetju vedno dovolj povpraševanja, tako med letom kot ob koncu leta. S cvetjem še vedno krasimo svoj dom in ohranjamo odnose med ljudmi« L. M. GLASOVA ANKETA Upokojenski mesec je dolg Vezati kraj s krajem je danes že za nas, ki smo zaposleni, težko, kaj pa šele za upokojence, ki so odvisni le od svoje pokojnine. Različno velike so, to je res, pa vendar morajo tudi tisti, ki so na vrhu lestvice, danes dobro razmisliti, kako bodo obrnili dinarje, da jih na koncu meseca ne bo zmanjkalo. Najhuje je verjetno za tiste v blokih. Stanarina, ogrevanje, mestno zemljišče, smetari-na, vodarina, čistilka stopnišča, stopniščne žarnice, elektrika, popravila ... Če samo navadno pipo zamenjaš v kuhinji, je danes najmanj 700 dinarjev, prav toliko pa delo. Pa čistila, pleskanje oken, beljenje itd. Že leto prej moraš računati na kakšno takšno delo v bloku ali v stanovanju, ki bo zahtevalo večji znesek, da daješ vsak mesec po malo nastran. Kolikor se sploh še lahko da pri današnjih cenah. Pa, kot kaže iz naše ankete, so upokojenci še najbolj potrpežljivi občani. Skromni so povečini, ker so slabega vajeni že od pred vojne. Tudi ne pričakujejo kakšnih velikih skokov pokojnin, čeprav bi se jim morale povečevati v sorazmerju z višanjem osebnih dohodkov delavcev. Da so dobili letos 4,5 odstotkov višje pokojnine tudi za nazaj, je bil pravi čudež. Da bi se pa povečale toliko, kot se zvišujejo cene in ži-vljenski stroški, pa ni misliti. Saj danes še delavci marsikje dobivajo nižji osebni dohodek kot pred letom, pa morajo zdržati. Pa imajo še majhne otroke in veliko večje stroške kot upokojenci. Skromni bodo morali biti še naprej, to je zagotovo. Danilo Prešeren, Rečica pp Bledu: »35 let delovne dobe imam. Upokojen sem bil v \renfi kjer sem delal 19 let. Dobro pokojnino imam, moram reči nt-imam borčevska leta priznana. II otroke preskrbljene. Zaenkra: || nam ni še nič hudega, čep: dajatve za stanovanje v bloku da-nes že zelo visoke. Toda še danes rad delam. Česa vsega se po upe-1 kojitvi nisem lotil! Tri leta sta j1 delal na hipodromu v Lescak skoraj leto dni sem na Pokljuki krmil konje, vsako spomlad obrezujem drevje in podobno. Nisem najboljšega zdravja, kajti imtja le še polovico pljuč, vendar ser* dam. In tudi vsak dinar, ki ga primaknem k pokojnini, pride pri, i Vobič Fani, Radovljica: »Upokojila sem se kot prodajalka v trafiki in če bi ne imela partizanskih let, bi bila moja pokojnina zelo majhna. Tako se pa ne morem pritoževati. Prav nič hudega nam še ni. Z možem imava oba pokojnine. Draginja je in gledati moramo na vsak dinar. Do zdaj smo pa zapravljali, to je res. Vendar vem, da če bo še slabše, ne bomo tarnali, kajti tako slabo, kot smo pred vojno živeli v Beli krajini, zagotovo ne bomo nikoli več. Jezi me pa, da je do upadanja standarda sploh prišlo. Ni nam bilo treba tega. Prej juriš na visoki standard, zdaj pa po stopnicah navzdol ... Za tistega, ki mora do zadnje zelenjave vse kupiti, stanuje v bloku, je danes že hudo. Če imaš vsaj vrt, da ti ni treba po vsak peteršilj na trg, se takoj pozna.« Angela Frlic, Stražišče pri Kranju: »Upokojena sem bila ko: & stilka v Iskri in danes dobivam okrog 9000 dinarjev pokojnine. Ni veliko, vendar, če si skromen b jaz, shajaš. Nekateri pravno delam čudeže, ker« sem se zdaj. pri 68 letih lotila gradnje stanova-nja v sestrini hiši. Veliko odpovi dovanja je res in skromnosti pri hrani. Vsak »teden kupim štru« kruha, vsak drugi dan liter mleka, 1 margarino na teden, če je pa ne dobim, sem pa brez. nje. ?j sem in tja malo posebne salame, da jo spečem, kakšno argo juho. Največji priboljšek je smetana n jo dolijem mleku, če je to le preslabo. Pa zelenjavne juhe i« krompir. To je glavna hr ina, M. sa po ves mesec ne vidim. Stanovanja ne plačujem, ker zanj pazim otroke, zato sem se u: rajžila za investicijo. Celo letona-biram čaje. Letos sem tudi arikaj zelenjave pridelala v vrtičku, b sem si ga obdelala. Zdi se mi pa. da vseeno bolj zdravo tivilB v tisti, ki se z mesom prerivajo« Otroški tabor za teden otroka — V krajevni skupnosti Zlato por/e r Kranju se je v tednu otroka zvrstila vrsta prireditev. Tako so v pow«s deljek otroci risali na asfalt, v torek so v vrtcu gledali otroške/:. se o njih pogovarjali, v sredo so pripravili pravi otroški £abo-. v tek so gledali lutkovne igrice, v petek so šli pa na pohod na Rupo. rV sebna privlačnost je bil otroški tabor na zelenici med bloku k; pr>; „•.; je pomagala pripraviti Tončka Vodnik, ki vodi kljub zveze pionirjev v krajevni skupnosti. Vsaj šeststo otrok od drugega pa do štinnaj&fn leta je obiskalo tabor. Tu so pionirji tekmovlai v prepevunju. i vrečah, okoliški borci so jim pripovedovali o življenju pionirjev : ;,i>;. borbe, izvedeli so marsikaj zanimivega o prometni varnosti otrok, sr* čanje pa so zaključili s tabornim ognjem in mitingom. Skratka stato zanimiv teden, ki se da pripraviti brez nevemkakšnih denarnih srwj. stev, le dobra volja mora biti za delo z otroki. — Foto: D. Dolenc