rVjftLLttea. plačana v flpoAovftoL
Leto LXVL, št. 16
Ljubljana, petek 20. januarja 1913
2?tia Din
IMENSKI
ixnaja vsajs dao popoldne, LzvzemSl nedelje m praznike. — inseraU do 50 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.60, od 100 do 300 vrst a Din S.—, već ji tnseratl petit ▼rsta Din 4.—. Popust »o dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon s t. 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126
MOGOČEN TABOR BELE LJUBLJANE
Srce Slovenije je na veličasten način potrdilo svojo ljubezen do kralja in nedeljive Jugoslavije — Velik in resen memento vsem, ki
se igrajo z ognjem
Ljubljana, '20. januarja-
Zadnja leta in posebno se prav poslednjo dobo smo se Slovenci tu na me;; lahko preverjali, s kaikšno zavistjo zro nekateri na k oris .t:, > .Jugoslavije in kako z-aželjeno bi bilo nasprotnikom naše države, ako bi se nii zrav-sali sam. med seboj. Kar je zvestih ju-gosk)venskih src. so ob takih dokazih nasprotovanj naše rasti samo še bolj poglobila Ljubezen do svoie države in svojega kralja, ki v teh usodnih časih pogumno vodi krmilo in usodo Jugoslavije. A baš Silvestrovo nas je moralo osupniti, ko nam je pokazalo, da se tudi še med nami jia*dejo ljudje, ki se snozaH]jajo do »puriktacio« in hi se rad' vrnili v dobo ;>red I. decembrom 101 s. Potem pa je še aigoslovenski ka-rolišk episkopat smatral z»a nujno potrebno, da katoliško ljudstvo pozori na sokolsko »brezverstvo«. To dvoje je zlasti pri Slovencih moralo zadeti v živo. Mi smo stražarji Jugoslavije ob meji, pri nas je žarišče jiigoslo venskega Sokolstva. Vse, kar je pri nas zavednega in ireznomLslečega. se z globokim ogorčenjem zgraža nad pmikta-si m nad izpadom proti Sokoistvu. Da je tudi Ljubljana jedv^a čakala prili-ke da izreče svojo sodoo. je pokazala si-n^ćna s.iaina protestna skupščina na Tabora.
Nacionalna zavest bele Ljubljane ;e od nekdaj to za vselej izven d\cma. Das: navidezno hladna, se zna Ljub-ijana v trenutkih, ko je to potrebno, razgreti ;n z uprav južnjaškim temperamentom manifestirati za državo ,n za kralja, ostro pa soditi one, ki z ro-varstvom proti   Jugoslaviji ogražajo predvsem obstanek    Slovencev. Naša naj veča sokolska dvorana je dala sinoćnji   skupščini najprimernejši okvir. Že dolgo nismo na Taboru in vobče ne v Ljubljani videli iako grandioznoga zbora. Članstvo Sreske organizacije JRKD je pokazalo vzorno disciplino; treba je pa še posebej podčrtati, da so taborsko dvorano do kraja napolnili v pretežni   men tis*-   naši Uudje, ki se morajo s trdim delom boriti za vsakdanji kruh, ki jim ne prizanašajo udarci današnje krute dobe. Na sijiočnjem zboru so ti naši ljudje na presenetljivo mogočen način manifestirali, da s: ne dajo iz src iztrgati vere v močno ju-goslovensko državo, ki jim je edino poroštvo za srečnejšo bodočnost njih samih in niihovih potomcev.
Dobesedno nabila je bila prostorna dvorana, le spredaj }e bilo nekaj sedežev, vsi drugi tisoči so stali v gneči in nestrpno čakali otvoritve zbora. Med tem pa so se pohajali vedno novi ljudje, do kraja polna je biia tudi že velika ' galerija, treba je bilo odpreti še stranske prostore, tako da je ob nastopu prvega govornika bila vsa taborska dvorana podobna ogromnemu panju. In kako se je ta impozantna armada razgibala, čim saj padle prve besede o pomenu protesta, kako je enodušno z-ražala svoje ogorčenje nad ro varstvom proti državi in sokoistvu. kako pa je obenem tudi dajal duška svojim svetim čustvom do države m kralja! če je kdo še prišel z mlačnim srcem, se je moral do jedra uveriti, kako mogočno plameni v Ljubljani žar domo-vinske ljubezni. Vsem tistim, ki se igrajo z ognjem, pa je bil to glasen, silovit memento!
Cim je predsednik ljubljanske sre-ske organizacije JRKD direktor Anton Jug prisrčno pozdravljen otvoril skupščino — a otvoritev je bila lahko tako točna, kakor le redkokdaj — se je v vsej množici nezadržno sprostilo vse, kar je hotela brez strahu izraziti. Padal: so rezki, ostri vzkliki proti rušil-cem države, obenem pa je vsa ta mno-ž.ca izkoristila sleherno priliko, da je prirejala ovacije kralju Aleksandru in nedeljiv: Jugoslaviji. Z vso pozornostjo so tisoči poslušali globoko zajeti, zares izčrpni govor dr. Pavla Pestot-nika, ki je nanizal tako zanimive zgodovinske argrumente, da je v slehernem poslušalcu utemeljil sodbo, zakaj >n komu so v prid punktacije in škofovski izpad proti Sokoistvu. Odločno, temperamentno besedo je nato izrekel pošlo vodeči podpredsednik sreske organizacije JRKD dr. Josip Cepuder,
čigar zanosni govor je izzvenel v naj-resnejšem opominu dr. Korošcu m njegovim zapiečnikom: »Roke proč, ker se boste sicer opekli! V borbi za obstoj države ne bomo poznali nobenih obzrrov, nobene milosti!« ... Tu je bilo treba videti in čuti, kako je zagrmel orkan po dvorani! A ko je nato narodni poslanec dT. Stane Rape retorično sila spretno in učinkovito dokazoval s citati iz »Slovenca«, kako se je politika dr. Korošca in SLS že iz predvojnih časov dalje vila kakor kača med skalovjem, poslušalci kar niso ŠtediM z izrazi silovkega gnjeva. »Dovolj je odpuščanja, dovolj prizanasanja! Vi vsi, ki ste zvesti svoji državi in narodu, vi ki hočete edinstveno ne razrušilo Jugoslavijo, na plan!« — tako je pozval dr. Stane Rape vse navzoče tisoče in v odgovor je iz vseh grl gromko zadonela himna, da je orilo po dvorani: >Bože pravde« ... Resolucija, ki z vso odločnostjo odklanja poizkuse rušenja naše države ter Sokola kraljevine Jugoslavije, je bila sprejeta s takim odob ravan jem. da je pač bilo odveč vsako glasovanje. Z vzklikom »Živel Trralj!« je direktor Jug točno ob pol 22. zaključil skupščino. V najlepšem redu so se množice razhajale. Toda iskre, ki so vnele srca, so še na uricah daiale pobudo k manifestacijam za kralja in državo.
LiUMfaua je na nepozaben, dosto-
janstven način osvetKla Cce pred vsem svetom.
Resolucija,
ki Je bfla sprejeta na tem veličastnem Zborovanju, pravi med oruglm:
L 1. decembra 1918. amo se zedrnili Slovenci, Srbi in Hrvatje kot deli enotnega naroda t skupno državo pod žezlom dinastije Karagjorgjevićev. To s tolikimi žrtvami doseženo zedinjanj« je za vse Slovence nespremenljivo dejetvo, ker vemo m priznavamo, da ravno xa nas Slovence ni življenja izven Jugoslavnje, da more le enotna, nedeljena in nedeljiva Jugoslavija nuditi varno streho nam, ki že živimo v svobodni nacionalni državi, upanje na boljšo bodočnost pa vsem onim na-šim bratom, ki ječe pod tajim jarmom.
K. Odklanjamo z vso odločnostjo vse poizkuse ru&enja te naše države in njenih temeljnih principov, naj prihajajo ti poizkusi od koderkoli in kogarkoli. Jugoslavija obstoja in mora obstojati. Državo, njeno osnovno idejo enega naroda in ene države ter Sokola kraljevine Jugoslavije bomo branili % vsemi sredstvi ne le proti tujcem, marveč predvsem proti oaikn našim domačim elementom, ki skušajo z izrabljanjem današnjega težkega gospodarskega stanja sejati nezadovoljstvo in nezaupanje med naše ljudetvo ter zanetiti v njem nejevoljo proti državi >n principu narodnega in državnega edinstva.
TTT m rv. točka resolucije zahtevata, naj oblasti nastopijo proti vsem, ki rušijo temelje države m slabe njeno moč, z vso ostrostjo zakona, pred katerim smo enaki vsi državljani. Vsi zavestni Slovenci in Ju-goslovenl pa morajo tnA sami storiti vse. da se onemcgroci politika razdiranja.
Novi protesti
Slovensko ljudstvo odločno odklanja ptmktacije dr. Ko« rošca in njegovih pristašev kot protinarodne in proti-
državne
Iz vseh krajev dravske banovine prejemamo vsak dan nove protestne izjave ogorčenja proti punk taci jam dr. Korošca, ki so naperjene proti narodnemu in državnemu edinstvu, ker se slovensko ljudstvo prav dobro zaveda, da je mogoče njegov obstoj in razvoj samo v močni Jugoslaviji, ki se bo lahko branila napram vsem svojim sovražnikom. Slovensko ljudstvo prav dobro ve, kako se godi našim rojakom izven jugoslovenskih mej, in zato tudi energično obsoja vse, ki skušajo porušiti s premnogimi žrtvami doseženo nase osvobojen je v zedinjeni Jugoslaviji. Zal, zaradi pomanjkanja prostora ni mog^e objaviti vseh teb protestnih izjav, zaradi cesar navajamo \* nadaljevanju samo nekatere najbolj značilne.
Iz ptujskega sreza
Zupani desetih občin župnije Sv. Urbana v ptujskem srezu so poslali min. predsedniku dr. Milanu Srškiču naslednjo brzojavko: 3-Zvesti kralju zaupamo vladi ter obsojamo z gnevom razdorno ki izdajalsko delo separatistov in punktašev. Prosimo Vas, da čuvate z vsemi sredstvi nad narodnim in državnim edinstvom ter obranu te narodu in državi red in mir.«
Vojnik
Krajevna organizacija JRKD v Vojniku pri Celju je poslala min. predsedniku dr. Milanu Srškiču naslednjo brzojavko:
Odločno odklanjamo punk taci je dr. Korošca in zahtevamo, naj se ničesar ne iz~ premeni na sedanjem narodnem edmstvu odgovarjajoči ureditvi države, ker smatramo edino v tako urejeni državi Slovencem zagotovljeno bodočnost in razvoj, kajti edino sedanje stanje odgovarja idealom, za katere so se od nekdaj borlM najboljši sinovi slovenskega naroda,
Gorenja vas
CVne 18. t m. je imel sejo odbor krajevne organizacije JRJCD v Gorenji vasi Zbranih je bilo 14 odbornikov, oglednih m izkušenih možakov narodnega mišljenja, ki so skozi vse svoje življenje strmeli m po svojih močeh delali le za sedanjo edinstveno Jugoslavijo. Ko jim je predsednik ki župan g. Franc Jelov dan v lepih in vznesenih besedah pojasnil namen sestanka ra obrazložil podrobno že znane punktacije dr. Korošce ve skupine ter njih zloben namen in cUj, je med njimi zavladalo splošno ogorčenje in obsojanje. Z enakim ogorčenjem in trpkim občutkom so pozorno sledili nadaljnjim izvajanjem predsednika, ko je poročal o nezaslišnem napadu na naše Sokol.stvo v znanem pa-stkrakem tista jugosiovenskega episkopata. I
Po kratkem razgovoru je bilo soglasno sklenjeno, da se odpošlje min. predsedniku dr. Milanu Srškiču naslednja brzojavka: »Odločno protestiramo proti vsem izjavam, ki rušijo narodno in državno edinstvo. Slovenci hočemo živeti samo v edinstveni Jugoslaviji, katere voditelj je naš vzvišeni kralj Aleksander. Pripravljeni smo se za to idejo boriti do smrti.«
Žužemberk
Krajevna organizacija JRKD v Žužemberku je 14. t. m. na svoji o d borovi seji razpravljala o punktacijah g. dr. Korošca in jih ostro zavrnila kot naperjene proti edinstvu Jugoslovanov, ki nam mora biti kot pravim in domoljubnim Jugoslovenom sveto in nedotakljivo. Zlasti obsojamo subverzivne težnje pnuktasev tudi zato, ker so v tej svoji akciji popolnoma nedosledni in preklinjajo danes to, kar so včeraj blagoslavljal", in žrtvujejo svoji malenkostni strankarski zagrizenosti in strankarskim koristim najvišji ideal vsakega pravega Ju gos lov ena, z ogromnimi žrtvami vseh Jugoslovenov doseženo narodno zedinje-nje pod žezlom naše narodne in že v vseh viharjih preizkušene dinastije Karadjoordje-vičev in našega kralja Aleksandra, ki je prvi borec in branitelj zedinjenja m ki nam je dal program za ohranitev zedinjenja s svojim manifestom od 6. januarja. Naše ljudstvo je odločeno vztrajati m slediti programu 6. januarja.
Krajevna organizacija JRKD v Žužemberku je odposlala g. ministrskemu predsedniku dr. Srškiču naslednjo izjavo:
»Krajevna organizacija JRKD v Žužemberku odločno ugovarja vsakemu razdiralnemu poizkusa dr. Korošce vi h punk taci j, jih obsoja kot izdajo nad edinstvom Jugoslovenov in zagotavlja vlado, da je ljudstvo odločeno slediti  samo  programu 6.
Francoske finančne reforme
Pariz, 20. jazi. Finančni minister Ghe-Tcm je na seji finančnega odbora poslanske zbornice v sredo izjavil, da tudi delno ne more pristati na socialistični proti-načrt. Minister je dejal, da je treba izbirati med proračunskim ravnotežjem in inflacijo. Cheron je vztrajal na tem, da je treba proračun nujno izglasovati, češ da narašča primanjkljaj vsako uro za 1.111.000 frankov. Finančni odbor je včeraj s 34 glasovi proti 11 sklenil, da bo proučil tudi socialistični protipredlog. Proti predlogi so glasovali le člani desnice. Ker vlada odklanja socialistični protinačrt, je njen položaj postal Se bolj težaven.
PredsednrA  republike je predlagal via-di, naj mu črta njegovo plačo za 10 od stotko*.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, oodružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351
Sodelovanje Poljske in Češkoslovaške
Poljsko-češkoslovaška antanta tiska za izpopolnitev medsebojnih gospodarskih zvez — Gdvnija naj bo tudi Češkoslovaški izhodišče na
morje
Varšava^ 20. jan. Češkoslovaški novinarji, ki so prišli na konferenco Češkoslovaško - poljake tiskovne antante, so na grobu pokojnih poljskih letalcev Zwirka in Wigu-re položili venec. Nato eo se sestali v Češkoslovaškem poslaništvu s svojimi poljskimi tovariSi. Sestanka se je udeležilo tudi osob je poslaništva s češkoslovaškim poslanikom Girsom na čelu. Po pozdravih je grovoril šef češkoslovaškega tiskovnega urada H a jek, ki je naglasak da sodelovanje ceškot>lovnško-poljske tiskovne antante znatno preseda običajno sodelovanje dveh strokovnih organ -zaerj. To sodelovanje pomeni ustvarjanje atmosfere prijateljstva in zaupanja javnosti v obeh državah. To sodelovanje je- nujno ne samo zaradi geografskega in gospod a reke ga položaja obeh držav, marveč tudi zaradi njunih enakih tradicij in enakih političnih interesov. V na daljnem govoru je omenil izjave češkoslovaškega ministra dr. Krof te. ki je dejal, da je svetovna vojna zvezala oba naroda z neločljivimi skupnimi nalogam . Oba naroda morata stremeti za tem, da ti
ohranita politiko absolutne moralne in materijalne neodvisnosti. Po avetovn vojni se je izredno afirmirala zgodovinska potreba slovanskih narodov, da čim tesneje srnleln-jejo-
Kot drugi je govoril bivši generalni komisar Poljske v Gdanskem. Stras^burLifT, ki se je skliceval na zgodovino in > tnoijraf?ke pravice Poljake do Pomorja ter je naalasal, da je pristop k morju nujno polreben ne ^a-mo za Poljsko, marveč' tudi /a CeSkoalova-ško. Ob koncu svojca govora je navede] biv
sedf preporoditelja češkoslovaškega naroda Palackega. ki je dejal: >Kakor so propadli Galci, tako bomo tudi Slovani, ce ne bomo imeli lastnik luk na Baltiku«.
Končno je govoril še predsednik Ba§ke> ^lovaskena komiteja ftvihovski. ki je na podlagi StrassburLjerjevega referata dokazal potrebo daleko«ežnerffl ero« pod a rs k ona sodelovanja obeh držav ter neodvisnosti ;><>l;.-k.* ;n slovanske luke Gdvnije. ki mora postati glavno izhodišče na morje ne le za Poljake, marveč tudi za Cehoslovake.
Brezposelnost
grozeče narašča
Ljubljana, 20. januarja.
Brezposelnost je za.čela v zadnjem času zopet grozeče naraščati. V Ljubljani narašča od tedna do tedna, prav žalostna poročila pa prihajajo tudi iz raznih krajev Slovenije. Steklarna v Hrastniku je v začetku tega meseca odpustila 370 delavcev, tudi elektrarna v Žirovnici 30, tovarna >Petovia< v Ptuju pa 200. V Ljubljani sami je zdaj brez službe in zaponiitve 2«C0 moških m 1203 ženske. Toliko jih je namreč prijavljenih pri Borzi dela, gotovo pa jih Je se najmanj dva ali tri tisoč več, /d niso prijavljeni. Na borzo dela je vsak dan ogromen naval, tako da komaj zmore svoje delo. Za letos ima borza določenega 2 milijona kredita, katerega večji del bo seveda izčrpan že zdaj pozimi. Obljubljen je se naknadni kredit v višini enega milijona, ki pa se ni siguren.
Za olajšanje brezposelnoti je bilo zadnje čase več anket in sestankov, na katerih se je obšLrno razpravljalo, pa tudi banska uprava je temu vprašanju posvetila posebno pozornost. Da se nekoliko od po more bednemu rezposelncmu delavstvu, je banska uprava votirala 800.000 Din, ki bodo razdeljeni raznim občinam za javna dela, pri katerih naj se zaposlijo izaljučno brezposelni. Banska uprava zdaj na podlagi informacij Borze dela. Okrožnega urada in drugih socijalnih institucij, ki imajo v tem pogledu aajbolj točne statistike, proučuje, kje je največja brezposelnost in katere občine so pomoči najbolj potrebne.
Vremensko poročilo JZSS
Bloke: Dne 19- januarja —2 C, oblačno, eneži, vzhodnik. Snega 15 cm, sneg suh, smuka dobra, izgledi za nedeljo dobri. Da omogoči ugodnejši poset Blok, je avtobusne podjetje Pečnikar znižalo voznino za smučarje na Din 20 na vsako stran. Smučarji dobe znižano voznino bretz posebnih izkaznic Enako je preskrbljeno za zadostno število prenočišč tudi brez izkaznic. Avto se ustavi pred gostilno Lavrič, v kateri 9e dobe vse informacije. Gostilni Lavrič in Lenarčič oddajati celotni penzijon za 30 do 35 Din na dan. Vodniki za ture v okolico brez-plačno na razpolago.
Jezersko: 20 cm snega pršiča- Smuka prav dobra. V nedeljo bo od prvega vlaka, ki pride ob 815 v Kranj, vozil na Jezersko avtobuc, prav tako tudi k povratnemu večernemu vlaku.
Tamar: Temp. —5°, snega 20 cm, smuka dobra, mirno, suh pršič, izgledi za nedeljo prav dobri.
Planica: Temp. —4°, jasno, 10—16 cm snega na stari podlagi, pršič, smuka dobra.
Kranjska gora: Temp. —4°, jasno, 10 do 15 cm snega na stari podlagi, pršič, smuka dobra.
Bohinj: Temp. —3°, oblačno, 20—25 cm snega, pršič, smuka dobra.
Bled. jezero: Temp. —2°, oblačno, 30 cm snega, pršič, smuka dobra.
Sv. Križ nad Jesenicam*: Temp. 0°, vreme deloma jasno, veter sever, snega na podlagi 25 cm, brez podlage 15 cm, sneg suh pršič, sankal išče uporabno, izgledi za nedeljo prav dobri, izgledi za smuške ture dobri.
Mrzli studenec: Temp. —15°, snega na trdi podlagi 15 cm, smuka idealna, izgledi za nedeljo izborni.
Borovnica: Temp. —2°. vreme oblačno, veter severozahod, snega brez podlage 20 cm, sneg suh pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo zelo dobri, izgledi za smuške ture Pokojifiče. Koži jek, Vini vrb zelo dobri.
Rakek: Temp. —3°, snega na podlagi 10 cm, vreme oblačno, smuka dobra, mirno, sneg suh pršič, izgledi za nedeljo dobri.
Sv. jost: Temp. —4°, snega 30 cm na stari podlagi, brez vetra, smuka ugodna.
Logatec: Temp. —1°, oblačno, mirno, sneg suh, 5 cm snega, na stari podlagi 10 cm.
Cerknica; Temp. —4°, vreme oblačno, mirno, snega br^z podlage 15 cm, sneg suh pršič, smuka dobra, sankališče uporabno, drsališče na jezeru uporabno, 20 cm debel led, izgledi za nedeljo dobri, izgledi za smuške ture Slivnica dobri.
Bloke: sneži, 30—40 cm pršiča.
Sodražica, Dolenjsko: Temp. —5°, snega na podlagi 25 cm, suh pršič veter sever, izgledi za nedeljo prav dobri, izgledi." za i>muške ture v okolico prav dobri.
Zelenica: Temp. —3°, snega novega na stari podlagi 27 cm, oblačno, sneži, veter sever, sneg suh, izgledi za nedeljo prav dobri.
Velika planina; Temp. —5°, na staro zmrznjeno podlago zapadlo 10 cm pršiča, jasno, smuka idealna.
Mrzlica nad Trbovljami: Temp. —3°, oblačno, veter vzhodnik, snega na 15 cm podlagi 20 cm. sneg suh pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo prav dobri.
Lisca: Na Lisci je zapadlo 20 cm snega, sneži dalje, smuka idealna.
Maribor*Ka koča: Temp. —2°, 15 cm snega.
Kočevje: Temp. 0°, drobno mede, 30 cm sntga, južno.
liuška fcoča: Temp. —1°, vetrovno. 20 cm snega.
Ribnica; Temp. +1°, megla, 20 cm snega.
Klopni vrh: Temp —3°, jasno, mirno, 26 cm pršiča.
Senjorjev dom: Temp. —5°, pršića 40 cm PecU: Temp. —1°, oblačno, 30 cm snega, smuka izborna.
Snežni viharji v Italiji
Milan, 20. januarja. 2e ih-a dni divjnjo v eevemi Italiji hudi snežn. viharji. V IW-gamu, Vareče in drugih krajih jo zapadlo skoraj pol melra snega. V Milanu in v Tu-rinu je zarad snega cestni promet popolnoma ustavljen. V Milanu so morali najeti 16.000, v Turinu j>a 10.000 delavcev za Uda. nje snega. l>oć:m je v gornji Italiji nastop-la huda zima, viada v južni Italiji mrzlo deževno vreme.
Proti oboroževanju Madžarske
Pariz, 19. januarja. Zunanjepolitični odbor zbornice je objav1] krvnrumke. v katerem poudarja g'-ed-e na ekspoze državnega podtajnika Cota o tihotapstvu orožja z Italije preko Avstrije na Madžarsko, da je ne srlede na izjave avstriiskejra zveznega katKelarja dr. Do^fus-sa tr;fa odgovorna za prevoz orožja ;z Italije, ker je vsak uvoz orožja v Avstrijo no 51. 134 sainrjjer-mainske mirovne pogodbe prepovedan. Državni podtajnik Cot je pristav 1. da ;e francoska vlada pripravljena pridružiti se ukrepom prijateljskih držav v Pragi, Bukarešti in v Beogradu, ki so v zadevi direktno za irrte resi rane, da se zagotovi po-pokto spoštovanie mrovne pogodbe ;n pakta Društva narodov.
Borzna oorociJa.
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2312.^3 2323.99, Berlin 13S6.11 _ 1376.91, Bruselj 797 M dO 801.40. Curih 1108.35 — 1113.85. ^ndon 192.42 - 194.02 New York ček .V734.64 do 5762.90, Pariz 224.57 _ 225.69, Praga 170.45
do 171.31, Trst 294.31 — 295.41 INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20. 2625. Lrfkndon 17.39, New York 519.37, Bruselj 71.976. Milan 26.57, Madrid 42.46, Amsterdam 208.65, Berlin 123.4375. Thma-; 73.53 (k) W>.20, So. ija 3.76, Fr<*£ii i^.Jo, Var^a^a 58.15, Bnka-rečta 3j&S6,
Teritorijalna razmejitev
bolniških blagajn
Trgovsko bolniško podporno društvo bo samo delovalo
odslej v dravski banovini
Ljubljana, 20. januarja.
že dvlj ča^>a se govori, da nase socijalno zavarovanje, delavsko in bolniško, preživlja resno krizo in da mu preti celo katastrofa, če ne pride kmalu do sanacije. Kot xna.no vodi na^* s>ocijaino zavarovanje Osrednji ara d za zavarovanje u>?avcev v ZagTebu Pod centralno upravo je 22 okrožnih uradov in nameščen ske bolniške blagajne. Lani do poletja so upravljali bolniške blagajne od ministrstva določeni ko_ misarji. Zdaj pa vodi STJZOR njegovo ravnateljstvo, v katerem so zastopani v pariteti  delodajalci  in delojemalci.
V kako resnem položaju je naš«' socijalno zavarovanje, nam dokazuje naravnost obupno finančno stanje SUZOR-a, saj znaša, primanjkljaj v nezgodno zavarovalni panogi nad 57 milijonov Din, v bolniško zavarovalni pa nad 31 milijonov. Primanjkljaj je nastal predvsem zato. kf-r so delodajalci dolžni SUZOR-u približno 190 milijonov Din. Ta denar je bil po veČini odtrgan delojemalcem, ki pa zanj lahko celo izgn-be težko in s tolikšmimi žrtvami Tgrajeno socijalno zavarovanje. Delodajalci »o plačali približno le polovico celotnega predpisa. Dajatve *a bolniško panogo znašajo okrog 87*% vsega predpisa, dočim je ▼plačano le 4o%. Vplačani prispevki krijejo komaj polovico izdatkov. Od kod naj potem takera dobi STJZOR ?redstva za vse kritje? Uporabljajo sredstva tiste nezgodne panogo, kjer je pač kaj denarja. Toda zaradi tega zmanjka rienarja za izdatke drueih panoir. Na ta način potegne ena zavarovalna panoga še druge v propast. Zvišanje prispevkov do maksimalne, po zakonu dopustne višine itn pa reduciranja izdatkov, ni pomagalo.
Da bi mogli sanirati socijalno zavarovanje, iščejo vzroke njegove krize. Glavni je sevoda splošna gospodarska kriza, ki je obenem v :<vezi s padcem članstva. Nekateri tudi trde, da vpliva brezposelnost ne-ngodno na socijalno zavarovanje zato, ker delavci hočejo v stiski izrabiti bolniške blagajno do skrajnosti, ker pač še nimajo zavarovanja za brezposelnost. Cesto se Pa zlasti naglasa, da je zavarovanje prišlo v krizo tudi predvsem zaradi centralističnega sistema, ki ni prilagođen posebnim socijalnim in gospodarskim prilikam posameznih pokrajin v državi "m da ta sistem ne krepi dovolj zavesti socijalnih dolžnosti pri delojemalcih in ne pri delodajalcih. Poleg tega po tem stotemu delodajalci in delojemalci niso dovolj obvezani, da skrbe mi    odgovarjajo   za   pravilno   in vestno
upravo osrednjega urada m okrožnih uradov. Vzroke propadanja organizacije socijalnoga zavarovanja je treba vsekakor temeljito preiskati, škodljivi bi pa bili nepremišljeni ukrepi, kot tudi, če držimo roke križem
Pri reševanju te krize je vsekakor upoštevanja vredno, da položaj našega (ljuto-Ijanskega) okrožnega urada ni tako resen v primeri z drugimi v drugih banovinah. Seveda vlečejo deficitni okrožni uradi tudi naš urad s seboj v propast. Važno je tudi, da je naš okrožni urad v prvi polovici lanskega leta dosegel celo prebitek. Značilno je, da je bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, poleg Trgovačke omladine, edina vsa leta sufioitna. čeprav je pobirala enako visoke prispevke kot ostale bolniške blagajne in razen tega nudila svojemu članstvu še cek> večje ugodnosti v bolezni in nezgodah. Bolniška blagajna TBPD nudi n. pr. zdravniško podporo 52 tednov, ostati okrotoi a rad i pa le 26 tednov. V Ljubljani imamo poleg OTJZD in bolniške blagajne TBPD še blagajno zagreškega »^Merkurja*. Tudi ta blagajna je bila v zadnjih letih pasivna.
Ravnateljstvo SUZOR-a > imelo sadnje mesece več plenarnih sej, na katerih so sklepali o spremembi pravil glede sanacije socijalnega zavarovanja. Pravila se zelo spremene, da dobe okrožni uradi širšo avtonomijo. Najvažnejši je pa nedvomno sklep, posebej za našo banovino, glede na na meščansko zavarovanje, da morajo vse tri društvene blagajne za-sebnih nameščencev v naši državi do konca tega leta izvesti teritorijalno razmejitev svojih področu na ta način, da bo odslej delovalo TBPD le v dravski banovini, zagrebški »Merkur« na ozemlju bivše Hrvatske, Slavonije, Bosne in Dalmacije, beograjska Trgovačka omladina pa v krajih bivše Srbije, Crne gore in Vojvodine.
S prvim januarjem se je tudi zvišal bolniško zavarovalni predpis na 42%, in sicer za člane okrožnih uradov in > Merkurja*, dočim bodo člani TBPD in Trgovačke omladine plačevali tudi odslej 36%. Prispevek v nezgodno zavarovalni panogi je zvišan za vse bolniške blagajne na 1%.
V dravski banovini bo torej drugo leto ed>ni nosilec ločenega name scenskega zavarovanja ljubljansko TBPD. ,Merkmy je imel pri nas okrog uOO članov, ki bodo lahko prenesli pridobljene pravice na TBPD ali pa na OUZD. Nedvomno bo TBPD poslej še bolj napredovalo, kar mu moramo želeti v interesu zasebnih nameščencev.
resu pri obisku podpirajo, nato je pa pričel g. prof. šantel s predavanjem.
Predavatelj je razvil nauk o barvni harmoniji s posebnim pzirom na uporabo v aranžerski stroki tako jasno, nazorno, da je to težko teorijo napravil razumljivo tudi laikom, ki jim bo gotovo mnoto koristila pri njih umetniškem udejstvova-nju. Zato je pa predavatelj žrtvoval tudi ure in ure, saj je najpreciznejše naslikal -K) slik raznih barvnih krogov in harmonij po teoriji slavnega dr. Ostwalda, razen tega pa tudi uporabo raznih barvnih akordov pri aranžiranju istega okna. Ker ne moremo posneti barvanih slik. ki jih je predavatelj kazal s skioptikonom. nam tudi ni mogoče reproducirati njegovih izvajanj, rečemo pa o tem dolu le to, da je takega pouka silno potrebna prav vsa naša inteligenca. Naj g. profesor svoje vsestranska odlično predavanje ponovi in gotovo bo napolnil še večjo dvorano. Kakor redko kateri predavatelj je g. prof. Šantol zaslužil aplavz poslušalcev in zahvalo predsednika g. Sosca. ki mu jo je izrekal s pozivom k udeležbi na potrebnem tečaju.
— >Franz Josefova< grenčioa služi izvrstno pri želodčnih boleznih in bolem i h rta
ledvicah, pri žolčnih kamnih in zlatenici.
Dva jubileja
Ljubljana. 30. januarja.
Danes je dopolnil 60 let vseučiliški profesor g. dr. Karel Ozwald. naš najznamenitejši pedagoški pisatelj in kulturni pedagog. Jubilant se je rodil v Središču ob Dravi, po osnovni šoli v domačem kraju je pa študiral na mariborski gimnaziji, nato pa promovira! v Gradcu za dol»-torja filozofije. Kot suplent je poučeval na gimnaziji v Kranju, nato je pa služboval kot gimnazijski profesor v Gorici in januarja 1920. stop'! v učni kolegij naše mlade univerze kot profesor vzgojeslovja. Učenci iz gimnazijskih let se ga s hvaležnostjo spominjajo kot najboljšega profesorja .ilovenščme in največjega častilca Prešerna, obenem pa kot vzgojitelja, ki je smatral svoje dijake vedno za prijatelje in jim pomagal s posojanjem knjig in z drugimi vzpodbudami do širšega obzorja. Že tedaj se je pečal tudi s pedagogiko in tekom dolgih let silno marljivoga, vedno idealno zanesenega delovanja ustvarf! mnogo del, ki so temelj naše znanstvena pedagogike. Pri teoretičnem pedagoškem zanimanju pa nikdar ni puščal v ne.nar praktičnih pedagoških vprašanj ter svojega velikega znanja nikdar ne skriva pred širšo javnostjo ter zato prav rad nastopa rudi s popularnimi predavanji. Na gimnaziji se je posebno zanimal za vzgojo inteligenčnega naraščaja in objavil o tem perečem vprašanju več del. NTapisa! >e 'udi već šolskih knjig, na primer »Psihologijo« in »Logiko«, po težkih vojnih let*'«, ki mu niso prizanesla s preganjanjem, je pa izdal knjigo *voj« življenjske filozof'jc z naslovom »Smernic« novega življenja«. Izčrpni »Kulturni pedagogiki« je slejila »Osnovna psihologija«, ki Je več kot knji-ga za pedagoge in naj bi jo čira I vsak in-teligent. aaj podobnih knjig nima zlepa niti tuja literatura, zjashižni jubilant je v največjem delu in želimo mu, da bi težko nalogo, ki jo je prevzel, še dokjo izpolnjeval pri najboljšem zdravju.
Svojo 50 letnico oitfiaja danes g. dr. Rudolf Mole, popola m i naš profesor na !'-cejsV; ženski gimnaziji iti znani organizator prijateljev poifsfcesa naroda. Roje« je bH v Kanal« v SoSki dolini m je it v osnovni šoli m na gimnaziji spoznal skoraj vso slovensko domovino, dokler ni končno leta 1902. v Novem mestu maturi ral, nato pa na Dunaju promovira] z disertacijo o zanimivem dr. Jakoba Zupanu. Kot sup!ent :e bil na ginwaziii v Celju, od tedaj je pa ves čas profesor na našem liceju, kjer je prav nmoso stori za izobrazbo sloverrske žene. V mladosti je kova! tudi pesmice, pozneje je pa sodeloval v »Ljubljanskem Zvonu« ter še sodeluje pri >Domovini«, »Jutru« in našem listu, a pred vojno je ureja! glasilo napredne mladine »Naša bodočnost Po prevratu si je pridobi! posebne zasluge s sodelovanjem pri učnih knjigah za pouk srbohrvaščine. Kot prijatelj poljskega naroda ie poslovenil za Tiskovno zadrugo Sleokievv ježeva romana »Z ognjem ifl mečem« In »-Potop«, za »Zvonček« pa Ossendou slkega »Življenje in prigode male ooice Kaške*. Jubilant ima gotovo naiveiie zasluge za oživljenie stikov med slovenskim m poUskim narodom kot predsednik Društva prijateljev Poljske, za kar je bil tudi odlikovan z visokim poetskim redom. Dr. Rudolf Mole pa prav mnogo deluie tudi popularno z raznrmi predavana i in se zelo vneto udeležuje javnega življenja pri Sokoki m Vodnikovi družbi ter v Zvezi organizacij občinskih uslužbencev, kjer kot predsednik zastopa licepske profesorje. Agilnomu javnemu delavcu in znanstveniku iskrene čestitke!
S Ponikev
— Sreča v negreei V ponederjek b; se na Ponikvah ob železniškem prelazu skoro pripetila strahovita avtomobilska nesreča, ki bi zahtevala naEbrže več čioveških žrtev, da ni voznik avtomobila v zadnjem hipu tega preprečil Ko je z veliko nagHco vozi! proti Ponikva«! oeki tukaišnji avtopodc*etnik, v megii n! opazit, da so zatvornice rta želeOTiškem prelazu spoSčene in da je isti hip vozil mimo vlak. V zadaijem hip« Je nek: potnik opozoril šoferja na pretečo nevarnost in le za las j« manjkalo, da se aviomobU ni z vso silo zaletel v zatvorn -ce \r. pod kolesa vlak*. Šofer ie v največji naglici potegni', zavore, kar pa na za-sneženom Mancku ni rwč pocnagalo. Tik pred prelazom je Šofer za vozil z vso silo v ograjo, }o razruvaJ ter zapeljal svoje vozilo pod železniSki viadukt Srečno se je zadeva končala brez žirtev, vendar pa z večjo materij ekio škodo, ki >o trpe šofer,
železnica ki pa cestna uprava na poškodovanih napravah. Srećo ie imel voznik avtomobila še v tem. da pod viaduktom, kjer je napajališče za živino, v sedanjem času ni mnogo vode. Komisija bo ugotovila škodo, ki je povzročena erarju.
Iz Kranja
— Dražba občinskih lovov. V ponedeljek 30. januarja se bodo oddali v zakup za dobo 5 let na javni dražbi v prostorih srbskega naeelstva v Kranju sledeči lovi: ob 9. lov občino Predoslje, ob 10. iov občine Ko\\»r in ob 11. iov občine Naklo. Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati v uradnih urah v uradu sreske-sra naeelstva.
— Gozdne sadike. Iz banovinskih drevesnic se bodo oddajale gozdne sadike. Gozdni posestniki, ki imajo nepogozdrm sečlne. naj jih na roče pri mesino-in županstvu v Kranju do 10. februarja.
— Zvočni kino v Narodnem domu bo predvajal drevi ob pol 9. zvečVr. jutri ob pol 9. zvečer ter v nedeljo ob 4.. *J. in pol
9. zvečer opereto .V dvoje je lepše* . Režira Jov &fay. V glavnih vlogah Magda Sehmeidex, Carl Ludwig Diehl. Richard R<>-raanovskr, Ernst Verebe* in Kurt G«»rron. Najnovejši Ufa zvočni tod ni k in jugoslovanski tednik.
_ Kranjski »rez za enotno državo. Na
sestanku celotnega odbora srečke organizacije JRKD, ki so se ga udeležili poleg odbornikov, narodni pofdanec g. Ivan Lončar, sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin in banovmski svetovalec g. Ciril Pire, so bile sprejete protestne resolucije glede Korošce vi h punktacij in pastirskega lista proti Sokolu. Več krajevnih organizacij stranke m občin v srezn je po »reškem načel-stvu poslalo na pristojno mesto resolucije, vdanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdrave g. ministrskemu pred* sednilra.
Iz Kamnika
— Ustanovitev podružnice NSZ v Kamniku. Delavstvo v Kamniku doslej ni bilo strokovno organizirano. Spričo žalostnih razmer, ki vladajo v Kamniku, pa si želi delavstvo tudi socialne zaščite in K zato sklenilo ustanoviti -voio strokovno organizacijo. V nedeljo 22. t. m. ee bo vršil ob
10. uri dopoldne v gasilskem domu ustanovni občni zbor podružnice Narodne strokovno zveze- Na občnem zboru govori tudi delegat centrale iz Ljubljane. Veliko zaslug za ustanovitev te važne podružnive ima tudi narodni poslanec g- Cerer. ki je delavstvu nasvetoval, naj se strokovno organizira >n nastopa kot velika enota. Ta nasvet «e đedaj uresničuje in bo delavstvo dobilo -vojo organizacijo.
Z Jesenic
— Važen članski sestanek podružnic NšZ na Jesenicah. Podružnica NSZ na Jesenicah sklicuje za v nedeljo 22. t. in. ob H>. uri v Sokotekem domu važen članski sestanek, katerega se udeleži tudi centralni predsednik tov. Rudolf Ju van. Na tem voznem sestanku bo med drugim tudi nacionalno delavstvo obsodilo raz-diralno delo nasprotnikov države Članstvo je vabljeno, da pribiti   na  ta  važen  sestanek polnoštevilno.
_ Šahovska simnltanka   na Jesenicah.
Jesenice so povsem industrijski kraj, vendar kraljevska igra (šah) na n|ih zelo dobro nppeva. Ena šahovska pr'reditev za drugo se vr§i na Jesenicah in glavni njih sodelavci in udeleženci so industrijski dela ve-Zlasti agilna sta pri tem jeseniška >Svobo-da< m njen šahovski odsek. Slednji priredi v nedeljo 22. t. m. ponovno simultanko v Delavskem domu (Cankarjeva cesta 3) in to v veliki dvorani, simultanko bo imel predsednik šahovskega odseka >Svobode« na Jesenicah e. Alfonz Hofinger. G. Hotui-gw je zelo močan igrale« in }e pri zadnjih simultankah na Jesenicah vedno zmagal. Tako ie zmasral pri eimultanki z g. Vasjo Pir-cem in zadnji? z g Preinfalkom iz Litije. Na simultanki z g. Milanom Vidmarjem star., ki jo je priredil ta v Ljubljani pri tamošnjem šahovskem klubu, je igral neodločeno in je ta remis dosegel ob 5. uri zf»i-traj. Vse šahiste vabimo v nedeljo v Delavski dom k simultanki. Prijavnina 5 Din. Tudi gledalci so vabljeni. — Šahovski <«d-sek --Svobode , Jesenice.
Iz Celja
_c Okoliški občinski svet bo initd prvo
letošnjo sejo predvidoma v sredo 26. t. m. ob IS.
_c Na praznik bogojavtjenja s** je vršila v četrtek 19. t. m. ob pol 10. dopoldno lepa proslava v pravoslavni cerkvi na Vrazovem trgu. Pred cerkvijo, kjer je bil postavljen leden križ in dve veliki posodi z vodo, se je zbral častniški zbor, Častna četa s oolkovno zastavo m mnogo civilnega prebivalstva. Iz cerkve se je razvila procesija. Zunaj je prota g. Manojlo Cmdič opravil molitve in blagoslovil vodo, nakar je častna četa oddala pet salv. Nato so verniki zajeli blagoslovljeno vodo v stekk-. nice fcn jo nesli domov. V sredo 18. t. m. je prota g. ćudić blagoslovil sobe v vojašnicah in stanovanja pravoslavnih vernikov. Prihodnje leto se bo na praznik bo-gojavljernja podala procesija iz pravoslavne cerkve po Jurčičevi ulici k Savinji, kjer se  bo vršilo blagoslov ljenje vode.
_c Na občnem zboru Celjskega šahov.
skega kluba, ki se je vršil v sredo 18. t. m. zvečer v klubovi sobi hotela »Evrope«, je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Antonom Schwabom. Sklenjeno je bilo, da postane ustanovni čdan kluba tisti, ki plača članarino za 10 let naprej. Klub ne bo ukinil podružnice r štorah. marveč podpiral. K šahovskemu save«o bo pristopilo 12 klubovih članov.
—c Svetosavska zabava bo že v soboto 38. t. m. in ne 4. februarja, kakor Je bilo prvotno določeno, šolska proslava sv. Save bo v petek 27. t. m. dopoldne.
_c Zborovanje tiskarjev. V soboto 21. t. m. ob 20. se bo vršil v restavraciji v Narodnem domu redni letini občni zbor celjskega poverjeništva Saveza srafičnih delavcev.
—c Združenje obrtnikov gostilničarskih podjetij v Celju bo imelo svoj redni občni zbor v petek 3. februarja ob 14. v hotelu ■vPostir.
—c Jadranska straža v Celju priredi v nedeljo 22. t. m. ob 11. dopoldne v veliki dvorani Celjskega doma matinejo pod geslom »Čuvajmo naše morje!« Za mladino osoovoih šol bo predaval v soboto 21. t. m.
ob 13. v meščanski >uli ^la. ni tajuik Jadranske straže g dr Ivo Kubič" iz Splita o ^Splitu in okolici . I^ro p; t davanje bo v nedeljo 22. t. m. ob 9 dopoldne f Celjsk« n ilomu za mladino srednjih, strokovnih in meščanskih šol. Predavanj«' l»odo poJMAJe-vale skioptične slike. Ys«v Tri prmditve .-o proste vstopnine.
KOLEDAR
Danes: Pet.-k, 2v. januarja, katoličani: Fabijan in Bebastijan, živoj in. Mn<t;a»i; *>ravosiavni: T januarja.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino  Matica:  F.  P.  1   n<   • :^ irja...
Kino Ideal:  Iz dnevnika ktpotSo
Kino Dvor:  Bela banan
ZKD:   .MameeHe Nitouch« ■ ; v
kinu Matici
Predavanje   m   kioturni   filmi   v Sokol sk< rn domu v Šiški ob 20.
Društvo .Krkali „Dol. . . i iteratll-ri , predava prof. dr. Slodnjak ot> 20. pri
M i lii i čil.
Davčno predavanje zbornicu kon/u-lenta g. Žagarja ob 20. v Trgovskem doma.
DEŽURNE LEKARNE Danes:   Bohinec.  Rimska  cesta   2t; dr. Kmet,  Tvrševa   cesta   41;   Leustek. n*s!;.-va cesta 1
Jzpo</ xv t a
m rešeta
Zakaj ne krademo? Ker ;c prepovedi t no. In zakaj ne ubijamo? Ker je tudi prepovedano. Prepovedano pa ni nelogično misliti, niti ni prepovedano ptstreči ljudem z biidalostjo. Svobodomi sels t \*o oživlja zadnje dni med nami m lepe podobice vidimo. kako pojasnjujejo ruiš vit€$k\ kulturni boj. Saj se nihče ne boji. da ne bomo spoprijeli resno, sa/ ac ie nikoli nismo in ve tudi nikoli ne bomo. ker v o .sicer dveh teles, toda enega duha. le/tdor pa ni prav. če streljamo v tem nekrvavem kulturnem boju kozle, da se nam s.-er/ smeje. Nič nimamo proli avetim podobicam, odločno pa mor.inK) zavrniti neU. no žlobudranjc. kakor je tisto v »Slovencu« zastran odkrite borbe proti veri prr>ti krščanstvu in proti kittc>!ištvu.
»Slovenec« pra\'i, takole: »Kdor je proti veri, proti krščanstvu. proti katolišt\'ii, naj to odkrito priznava in se proti katoli-štvu odkrito bori z odprtim vizirjem (kakor n. pr. to dela Stalin), ne pa kakor delajo ti »naprednjaki«, ki igrajo dve vlogi h£.r.j-tu. tako da nikoli ne veš. koga tnutt p
■>i. Dragi prijatelj »Slovenec« in \-si \ i, ki ste zbrani okrog njega, ali se zavedate, kaj ste napisali? Kaj ste tako slabo pod-ko\'ani v pravni vedi, da ne veste za zakon, ki prepoveduje borili se proti veri, proti krščanstvu, proti katofištvu? In najbrž si Stalino\' pri nas sami najmanj lite, pač pa ste zelo zadovojlni s takimi, ki o nfih nikoli ne nasfe, koga imate pred seboj. Če bi bilo pri ruM več Stafino\ \n manj takih, bi tudi vi drugače plesali, gospodje \~itezi krščansti'a, reci cerk\-cnf* bisage.
Ogledalo duhovne krize
Naj verne j še m« ogled a. u naše dnbovno krize,  »Slovenou«,  ta klobuk:
Kdor se otepa z bedaki, se res prej ab slej kesa. Obžalujemo torej, da smo posvetili ogledalu duhovne krize po:'x>rnoe»t.
Zoper neumnost so se zaman borili es o bogovi, zato *fik>venee< res   lahko tritemfira.
Obžaluj zagovornike vere, odpustkov, vodiške Johanee itd., kdor Jih more, ker kažejo srx>je versko prepričan jfi na Jako lep način, da garnirajo emojnico v ivojera glasilu!
Ti ljudje pojmujejo socijalno vprašanje tako, da si kupujejo s dobrodelnostjo in z dnbovnim slepilom ljudstvo — sevoda pod najsvetejšimi gesli. Kdor jim drzne zabrusiti n*^nieo v obraz, si nakoplje cerkve, no prokletstvo in njihovo besno sovraštvo^ ki je največji madež na krščanstvu.
Sodobno krizo vidijo v :em, da jim ljudje obračajo hrbte, v tem pa seveda n*\ da je prikipeJa socijalna kriza do vižka. Za»to se pač lahko zgražajo nad tistimi, ki se jim zdi socijalno vprašanje najbolj pereče in najvažnejše. Ca^i se res spre m i ajSr jo, toda zagovorniki reakcije bodo to spoznali mnogo prepozno, čas jih je že obsodil. Naj le ustanavljajo svoj kapitalistični komunizem, kakor so po vojni krščanski socijalizem, pomagal jim itak ne bo.
Dane« in jutri ob 14.30 ori ZKD opereta
MAMSELLE
NITOUCHE
any ondra — h. junker-MAjNjN, georg a i .m k s a n de u
oskar k ar tave is v »ELITNEM KINU MATICI«
2iri
— Občni zbor podružnice N>Z \ Zireh bo vršil v soboto, dne '21 t. m. ob 20. url v dvorani Sokolske^a don »a. Obrti eqa zbora ?e udeleži rudi tapiik Kravos kot zastopnik central^. Odbor prosi vse člane, naj se udeležijo občnetra zbora polnostevilN' i obenem zboru bo zastopnik eontrnl^ podal važna poročila.
Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo popoldne ima besedo slavni pisat.!; veseloiger Nestrov. Vprizori se eno najbolj, ših njegovih del »Utopljenca« v znani izvrstni zasedbi. Zvečer ob 20. uri pa se ponovi Vombergarjeva ljudska komedija >Vo-da<. Za obe nedeljski predstavi valjajo znižane dramske cene.
Nedelja v operi. Popoldne ob 15. uri se poje ponovno Leharjeva opereta »Dežela smehljaja«. Dirigira kapelnik Neffat. režija je Golovinova. Zvečer ob 20 uri pa se ponovi prvič v letošnji sezoni Konjovičeva opera >Koštana<t
Trboveljske občinske zadeve
Kritičen položaj prebivalstva. — Odločen  nastop  proti Koroščevi
razdiralni akciji
Trbovlje. 20. januarja. Po otkoraj polletnem odmoru je včeraj ob lO. otvoril župan g. Vodušek sejo pre-grupiranega občinskega odbora. Uvodoma je poudarjal, naj ima novi odbor pred oceni le en cikj, to je z Pruženim i m-.>črrri ▼aeh e?tanov in slojev v naši do4u> čim uspešnejše reševati pereče socielne in «*o-spodamske probleme ooči-ne. ki jo raka jo težki da*i. kar jc pokazala nedavna anketa na seji Zbornice /a TOl. Županstvo je že po preje nojno proučevalo vrsa te vprašanja in s posebnima spomenicami informiralo rnerodajne faktorje o a najvišjih me&rih o kritičnem položaju prebivalstva v rudarskih revirjih. Te/ak položaj se da omiJrt: edino s tem. d« bo držav« dobtv-ijala iz naših rudn-ik-onr večje količine premoga za žele/znioe. I>ofch>o**t vseh občanov in  občinskega    odbora  je.  delat:   n<a tem
ni odbor: Ferdo Kovv Vinko Pavlin. Rudolf Pkskovič. Gvido Počrvavšek in Ivan Berger. Zdravstvcfii odbor: dr. JenSterie, Ratej. skrinjar. PoeivavŠek. PlesJcovič in Volfanšek. Zdravstveni odbor Hrastnik: dr. Neubcr^er, Koš. inž. Drolc. Orožkn, So vre in Restar. Kmetijski odbor: Roš, Potrata, Cestnik. Sovre. Su>ni4c. Fra-nc Zupan  in   /ivinozdravnik  De v.
Glede pre^rupacije oblcin je r>oročal rudniški ravnatelj in/, g. Fran Lo«?kot. Sklenjeno je bik>. da se priključi od vasi Bevško vn Sv. Urh k obČ:ni samo oai del, ki gravitira k Trbovljam, ^lede Hrastnika je pa bilo sklenjeno, nej bo naravna mej* med Dolom in trboveljsko občino obronek hriba nad komično tovarno. Vsi predlogi glede pre^rupaoijc so bili soglasno sprejeti.
Srečki načelnik je zapri^^el vse občinske    odbornike   in   dal   odboru smernice
vprašanju popoln<xna ?x>iidarno. Danes ni- j qledc bodočega delovanji. Občinski svet «o oasi za stranicarsko opredeljevanje, ki bi cepilo narodne sile. Naš cilj je gospodarska koncentracija vseh slojev, ki bo oprta na zdravo državno misel in služeč kralju, narodu in domovini, dosegla blagodejno iziboJjšanje težkih prilik \ rudarskih revirjih. Zato na jod ločne jše obsojamo razdiralno ;»kcij« dr. Korošca in njegovih pristašev, ki bi s svojim separatizmom povzročili pravo katastrofo tudi v rudarskih revirjih.
Na predk><* g. Sušnika, ki je pjav Uiko ostro grajal razdiralno akoijo dr. Koroica. je rudi ves občinski svet soglasno obsodil brezglavo Karoščevo politiko in obenem izrekel Nj. Vel. kralju neomajno vdaooat in zvestobo. Sprejeta je bila v tem sm slu obširna resokicija.
Občinski odbor je pozdravil kot novi odbornik g. Jakob štruc, v imenu upravnega odbora je pa poročal g. Pavlin. Ukinjen ie bil kuluk, spomladi bo občina gm-dii4a vovovod v Praprotnem. v Hrastniku pa bo zgrajena izolirnica. Dokler ta ne bo postavljena, naproša občinski svet dolsko občino, naj sprejme začasno bolnike iz Hrasnnikfi. G. Pleskovi« je poročal o pre-srilizaciji čl. 17. občinske pragmatike glede bolniškega zavarovanja občinskih nameščencev ki je bS njegov predlog t»oglasno sprejet. G. župan je imenoval v .šolske odbore posameznih strokovnih šol sledeče predsednike: za obrtno šok> rw Vod; g. Ivana Bergerja. za trgovsko nadaljevalno šolo Vinka Pavlina, z« obrtno šok) v Hrastniku g. Ferda Roša. v krajevne odbore 'a razne odseke pa: Krajevni soiski odbor Trbovlje II: gg. Anton Malgaj. Alojz Cestnik, Vinko Pavlrm, Jakob Štruc in Jakob Gašparic. Trbovlje-Vode: inž. Fran Loško t, Mirko Ratej. Ivan BeTgeT. Fran Vol-čanšek in Anton Levetek. Hrastnik: Ferdo Roš, inž. Fric Drolc, Alo>z Štrovs in Jakob Restar Sv. Katarina: Kovaoec. Potrata. Slokan. žUfcgar in Mirko Sušnk. Upravni odbor: Vinko Pavlin. Ivan Ber-ger, Ferdo Roa, Anton Malgaj. M:rko Ratej, Gvikk) Počivavoek, >nž. Fran Loskot, AV?jz Strovs in Jože Skrfaar. LTborn; odbor: Mrrko Ratej, Jakob Struc. Jože Čer-njac, Jakob Restar, Ivan Berger. Persooal-
je končno razpravljal še o nekaterih aktualnih /fldevah. t«ko glede prevzema biv-šega K'rchschlugerjevegfl mostu Če/ Savo pri Trbovljah itd.
O aranžiranju izložb
Ljubljana. 30. januarja. Kakor je pokazalo snočnje predavanje v Trgovskem domu. je bilo Društvo izložbenih aranžerjev res potrebno in se rudi prav naglo razvija, kar je predvsem med mladim trgovskim svetom zelo mnogo zanimanja za lepo in koristno stroko. Predavanja se je udeležilo blizu sto mlajših trgovskih uslužbenk in uslužbncev. med njimi smo pa opazili ve> odbor in rudi nekaj starejših trgovcev. Teh bi moralo biti več. ker *o pouka prav tako potrebni kot mladi.
Agilni predsednik g. Karel Soss je pozdravil predvsem predavatelja, na polju dekorativne umetnosti spk»h zaslužnega umetnika g. prof. Saša San tla, nato je pa obširno utemeljeval za trgovca prepo-trebne reklame in dobro aranžirane izložbe. Naviflie malenkostnim sredstvom priredi društvo aranžerski tečaj, kjer bodo poučevali najboljši strokovnjaki. Taki tečaji so v inozemstvu silno dragi, društvo je pa omogočilo obisk vsakomur proti plačilu primeroma malenkostnega prispevka. Tečaj bo trajal tri mesece in znaša pristopnina za člane Din 60i—. za nečlane pa Din 100.—. Rok za prijave je podaljšan do ponedeljka in tudi pogoji so olajšani tako, da vsakdo, ki se do ponedeljka prijavi plača le člansko nontao Din 300.—, pozneje prijavljeni nečlani pa plaeajo za ves tečaj Din 500.—. Polovico uonine je treba plačati ob otvoritvi, ostanek pa 1. marca. Priglase naj se takoj tudi oni, ki nimajo denarnih sredstev, ker bo društvo samo interveniralo pri šefih in zadevo uredilo. Ker so listi že objavili predavatelje, omenjamo le še. da je za :c-čaj odstopil zavod za pospeševanje obrti ZTOI na vel esej mu, ki se >i je predsednik za to pomoč zahvalil, predavanja bodo pa rudi v Trgovskem domu. Po tečaju priredi društvo tekmo najboljše urejenih oken. Ko ye govornik apeliral zlasti še na šefe. naj svoje uslužbence v lastnem in te-
Danes premiera monumentalnega velefUma!
SENZACIJA AMERIKE!
SENZACIJA EVROPE!
SENZACIJA LJUBLJANE!
SENZACIJA NAŠEGA
VEKA!
DOLGOLETNI SEN ČLOVEŠTVA — PREKOOCEANSKI LETALSKI PROMET MED KONTINENTI OTVORJEN! — UMETNI OTOKI NA OCEANU TVORLJO OPORIŠČE ZA VARNOST TEGA PROMETA!
KADI OGROMNE DOLŽINE FILMA SE VRSE  PREDSTAVE  OB 4.,  7.  in   £ 10.
NE ODGOVARJA...
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
PREDPRODAJA VSTOPNIC DNEVNO OD 11. DO 12. TJRE DOPOLDNE
V GLAVNIH VLOGAH: f
HANS ALBERS
SYBILA SCHMITZ PAUL HARTMANN PETER LORRE
STROŠKI ZA TA FILM SO PREKORAČILI VSOTO 4 MILIJONOV MARK. »UFA« JE ZA TA FILM RES ZGRADILA UMETEN OTOK Z LETALIŠČEM, HANGARJEM, UPRAVNIM POSLOPJEM, HOTELOM ZA POTNIKE I. T. D.
Dnevne
— \orva   zračna   zveza   med Italijo in Češko-lovtaško preko Zagreba. Te dni je
bila sklenjena med Italijo in Češkoslovaško konvencija o zračnem prometu. Uvedena bo nova zračna proga med Benetkami in Bratislavo, k: bo vodila preko Zagreba.
— PutnikoT izlet na Dunaj. Prvi turistični vlak na Dunaj jp odpeljal <lan**s ponoči iz Beograd in Novega Sada 300 izletnikov. Prujri vlak na Dunaj bo odpeljal 28. t. m. ;7, Linblinn0 <j\ kolodvor r»b 21.50 ter stnno vožnja tja in nazaj v II razredu Din 433.—, v TIT. Din 296.50. Cena celokupnega bivanja na Dunaju stane Din W0. —. Prijave sprejema Putnik v LJubljani do 24. t. m. do 18. ure.
DuN-i.i * agoni /a Jugoslavijo. Han-ske tovarne vagonov se baje že do^o po-:e?uje:o za dobavo vagonov našim držav-n m železnicam. Tozadevna pogajanja z na5:m prometnim ministrstvom so pa zadela na vef:kc težkoče z!ast: glede plačevanja dobav. Danske tovarne b: bile priprav-'jene dobaviti vagone na osnovi korropen-zaci.ie. Naša vlada bi plačala dobavljene vagone s koruzo, k: bi jo izvažali na Dansko
— Kožni  sojom    ▼    Ljubljani pr^lež^u.
Zaradi za lovstvo neugodnih vremenskih razmer — milo zime m jiozno zapadlega snega — ie bil dosedanji lovski plen na plemeniti kožuhovini zelo slab. Zato je morala "-Divja koža1 ?vojo dražbo, ki bi se imela vršiti v ponedeljek 23. t m., za neka; tednov preložiti. Pri tem svojem okrepu je morala »Divja koža. upoštevati pr;-d vsem to. da <se je k dražbi prijavilo precejšnje Število inozemskih kupcev, katerim treba nuditi večjo množino dobrega, pravilno sušenega blaga, kajti le tako blago e primarno za izvoz. Takeca blaca pa pri tet vremenskih okoliščinah lotos dosedaj ni bilo mogoče /brati. Novi termin dražbe bo pravočasno objavljen, kožuhov rto pa sprejema kar naprej kot doslej »Divja ROŽac, Ljubljana, velesejem.
— Dobara. Dne 24. t. m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 50.000 kg pšenice. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoj; pa pri isti komandi.
_ Dva pamika na draibi.   Na Sušaka
>o zaplenili pod jetniku kapetanu Luki Milo-ševieu iz Kotora 2400 tonski parni k >Na-prod . ker g. Miioševič posadki parnika doslej še ni izplačal 220.000 Din. ki jih je dolžan na račun mornariških plač. Sodišče je odločilo, da mora biti denar izplačan do 24 marca, ker bo «i<-er parni k na SuSaku na javni   dražbi   prodan.   —  V  Rotterdamu SO
prav tako zaplenili parnik istega pol Ulja >Djuro MilOŠevidC ki bo prodan na javni dražbi u> 30. t. m.
— Vreme Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, hladno, nestanovitno vreme. Včeraj je v dravski banovini anežilo, po drugih krajih so pa rmeli večinoma deževno vreme. Najvišja temperaturo. je znašala v Splitu 14. v Skoplju 10. v Beogradu L v Ljubljani 0.4. v Mariboru 0.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.1, temperatura je znašala —Ll.
Prijateljico vrgel skozi okrni. V vasi Slovinci bi zu Siska ie vrgel Gjuro Kova-Sevifi skozi okno L nadstropja svojo prijateljico Marijo Vrbovec. Najiprej jo ie pretepel, ko so ii prihiteli sosedje na pomoč, jo je rgrabil in vrgel skozi okno. Padla je sicer iz znatne višine na trda tila. pa si ie k sreči zlomila samo levo roko.
— Će se otroci igrajo z orožjem. V Sarajevu se je pripetila v sredo zvečer težka nesreča. 11 letni Sreten Sušić, sin bivšega ravnatelja Sfeinbeissovega podjetja, se je ;gral s flobert pištolo, ki so mu ;o bili ku-pilj starši za zabavo .Z njim se je igral tnd: 10 letai sin edinec ravnatelja državnih rudarskih podjetij Ranko Jovanović. Sušica je naenkrat zasrbelo na hrbtu m hotel se je popraskata ta čas se je pa pištola sprožila in stre: je zade! nesrečnega Ranka v glavo. Prepeljali so ga v bolnico. k;er je na kmalu izdihnil.
— Pijančeva tragedija. Kmet Martin Ma jac iz Jezera bHru Sušaka je padel te dni pijan v jarek poln vode in utonil. Mož ie že večkrat v pijanosti skočU v vodo z namenom utopiti se. pa so mu samomor vedno nrenrečili. Končno se mu je* le posrečilo umreti. _
Pri irlavoboln. omotici, šumenju v ušesih porušenem SDanju. slabovoljnosti. razdmženosti sezite takoi po staropre-izknS^ni v.Fr<»n7 Josefo\i« greneici. Poročila višiih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in 'revesne bolezni poudarjajo, da je »Fr?in7 Josefova« voda izborno učinkuioče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Jo^efova^ voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
vesti
Iz Lfublfane
—lj Sneg jp u-eraj pobelil vso Slovenija, iz raznih U raj v prihajajo poročila, da ga je zapadlo mnogo Kljub temu se vrsi promet v r.»du, tako avtobusni kakor železniški. Vlaki prihajajo normalno v Ljubljano, tudi avtobusi vozijo na vseh progah. Tekorr. vetrajšnjega dne je v Ljubljani zapadlo do 30 cm snega. Mestna obema je vi-oraj mobilizirala vse svoje stalne delavce, ki jih je *220. Začeli so čistiti centrum mesta. 11 voz je odvažalo sne«j v Ljubljanico. Davi na vso zgodaj je bilo pred uradom cestnega nadzorstva na magistratu že več sto brezposelnih, od katerih ie občina sprejela na delo 102. tako da či>ti danes v mestu nad 30») delavcev ulice in ceste. Toleg tega je občina najela tudi 18 pomožnih voznikov. Brezposelni so najeti za dva ali tri dni. na delo so odšli ob o. zjutraj in delajo do 11., nato pa zoj»et od 13. do 17  N*a uro dobe 4 Din.
—lj Vodovod v Sibiriji. Čeprav je ves Mestni loti s Sibirijo vred močviren in moker, vendar kolonija z imenom po izgnancih, ki t*> se morali zaradi svoje revščine izseliti iz mosta in postaviti zasilna stanovanja. Še vedno nima zdravo vode. Prebivalci kolonije *o zato zaprosili mestno občino za napeljavo vodovoda in gotovo bo mostni gospodarski urad priporočil to prošnjo občinskemu sveti], sai moramo svojim revežem privoščiti v*=ai zdravo vodo. Najbrž dobi Sibirija javen vodnjak na sredi kolonije, ki se £?a bodo lahko posluževali vs, prebivalci.
j Mestna občina ljubljanska za brezposelne. Mestni socijalno politični urad je do seda; razde7!: na podporah nujne pomoči potrebnim že čez 200.000 D''n. v katerem znesku pa ni všteta vrednost kuriva, ka-tereg.i se je sedaj razdelilo že več vagonov. Število brezposelnih še vedno narašča, vs'od česar se p. n. đejodajalci in de-'ojenialci vljudno naprošajo, da v vročenih jim nakaznicah označene prispevke plačujejo, da bo mogel cmenien: urad prošnjam nujne pomoči potrebnim ugoditi! — P. n. občinstvo <e nadalje vabi. da daje podpore in milodare- na svojem domu le znanim starim mestnim revežem, vse ostale prosilce naj pa napoti v mestni socijalno politični urad v mestn; dom. kjer se bo prosilcu nakazala al: de'o ali pa primerna podpora, ako se bo ugotovilo, da prosilec v resnici nima posla, in da spada v tem primeru pod oskrbo mestne _>b3:ne ljubljanske. Vse one. ki niso ali v mestno občino iiubhansko pristojni, ali niso bili že delj časa kje zaposleni, morajo namreč preskrbeti dornovne občine, v katero prosilec spada. Radi reda. pravilne izvedbe »Pomožne akcije«, da <e prepreči vsako zlorabo dobrosrčnosti in da se občinstvo kolikor mogoče reši nadlegovanja s strani prosilcev no stanovanjih, je neobhodno potrebno, da >e vsakdo pri podpiranju brezposelni po zgornjih navodilih ravna.
—lj (iasilska in pulirijsk« >traža r gk*-daliM-u. Vedno Čitamo, kako slabo stoje naša državna gledališča, kar predvsem občutijo gledaHSki uslužbenci, sedaj naj pa r*o
želji gledališke uprave pridejo na vrsto še gasilci in pocilijski stražniki. Dosedaj so bili pri vsaki predstavi 4 jasilci, ki jim je moralo gledališče plačati po 2o Din za večer. Ker pa gledališče ogromne vsote 100 Din za tiasilco menda ne zmore več, je gledališka uprava zaprosila mestno občino, naj zniža Število gasilcev v gledališča. Zaradi poman tkanja denarja v teatru naj bi torej trpela tudi varnost gledalcev, kar so pa najbrž ne zgodi, saj zakon predpisuje, da morajo biti v irledalisou pri v~aki predstavi najmanj ^tirie gasila. Že sedaj je tor»*i mestna občina upoštevala težko stanje gledališča, nižje pa zaradi predpisov in zakona iti ne sme.
—lj Na ribjem trsu danes ni bilo |»osebnih sprememb. Monskih rib je bilo nekoliko več kot zadnjič in bile so sveže. Cene so v splošnem neizpremenjene. Največ je bilo sardei, ki jih ljudje radi kupujejo, ziniti ket niso predrage, izmed morskih rib so najcenejše. Danes so jih prodajali j>o 14 in 24 Din kg. Nekatere vrste boljših morskih rib pokupijo restavraterji že pred 8. Kdor prej pride, prej melje. Sicer se pa zasebniki natrgajo tako zelo za drage ribe kot restavraterji. Svolje so bile po 48 Din, osliči, ka-lamari in cevuli po 3£, bradač in morski raki po 32, sivi in očade pa po 28 Din Izmed rečnih rib je bil tr«j najbolj založen s ščukami, ki so jih prodajali žive po 2S do 30 Din- Najdražje so bile seveda postrvi, in sicer po 48 do 50 Din Somi in karpi so bili po 20 Din, prav tako so prodajali drurje vrste rečnih rib po stari ceni. Tudi žabji kraki imajo stalno ceno. komad po dinariu do 1.50 Din.
—lj Franeoski institut t Ljubljani, civilna obleka v Franciji* je naslov filmskega predavanja, ki se bo vršilo v ponedeljek 23. t m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavala bo gdč. Tberese Anthoine k Pariza. Vabljeni-
—lj MiHisler dr. Albert Kramer bo podal kratko poročilo o političnem [joložaju v soboto dne 21. t. ui. ob 20. uri zvečer na letni skupščini šentjakobske k. o. JRKD, ki se vrši v gostilni pri Kajfežu.. Florijan-ska ulica 4. Vsi člani se vabijo, da se skupščine udeleže. Pričetek točno ob 20. uri.
—lj Komorni večer kvinteta pihal priredi v ponedeljek 23. januarja ob 20. uri v veliki dvorani Ljubljanskega dvora 'Slogat. Gg.: Korošec, Janeček, Gregorec, Lukas m Hauck izvajajo 2 kvinteta za pihala (Tafia nell in Blumer op. 35) ter Beethovnov trio. Te vrste koncertov so pri nas redkost, dasi so silno zanimivi. Kdo še ni občudoval čudovitih tonov flavte, oboe. klarineta, fagota ali roca v orkestru? V tej komorni enoti so pa združeni v celoti in vendar vsak zase samostojen- Cene koncertu so tako nizke, da ga more posetiti prav vsakdo. Vstopnice v predprodaji v trafiki Pagelj, Miklošičeva cesta — palača Pokojninskega zavoda.
—lj >Ta> centralni kolodvor pred Figov-rem je menda glavni kolodvor tudi za naš električni ekspres. Skoraj vsak voz električne železnice namreč, ki prihaja s kolodvora, stoji pred kavarno Evropo kar po več minut in čaka na voz od pošte. Včasih si pa voza vlogi zamenjata, da je na tej najvažnejši tramvajski progi postalo že tako id lično, kakor smo vajeni na dolenjski strani. Seveda stoje in čakajo vozovi tudi na križišču v Stritarjevi ulici, kar napravija najpo-učnejši vtis o naglici in redu pri električni železnici, zlasti pri tujcih.
_lj Predavanje in kulturni film v Sokol-
skem domu v Šiški. V petek 20, t. ni. ob 20. uri priredi f>od okriljem ZKD Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški predavanje o sodobni socijalni in gospodarski krizi 9 posebnim ozirom na brezi>oseliiost. fnancuo vojno, problem denarja, dolgov, kapitala a kredita. Predaval bo s poučnega stališča g. prof. dr. Josip Mihalek. Po predavanju predvaja Društvo za zgradbo Sk>kotskeira doma 4 kulturne filme o čudih v iezeru. morskih globinah, udomačtnih živalih in potujočem drevju. S tem predavanjem otvurja Društvo za zgradbo Sokolskega doma ciklus svojih kulturnih iu socijabno-^ospodaivkih predavanj in kulturnih filmov, ki se bodo vršili v petkih in nedeliah dopoldne. Društvo se zaveda, da mora kulturno delovanje imeti svoje težišč* v socijalno - gospodarski izobrazbi. Dvigniti narodovo politično, socialno in gospodarsko zavest, odkrivati mu družabne, gospodanske in politične pojave in biti ognjišče optimizma in vere v našo bodočnost, to hoče biti delo Sokolsket»a društva v Šiški-
_ Sokolska iupa Ljubljana. Pozivamo vse članstvo ljubljanskih in oikolifckih društev. U a se v čim večjem številu udeleži slavnostnega   koncerta  Glasbene   Matice, ki
sra priredi v proslavo TO letnice Ljubljanskega Sokola v filharmoTiični  dvorani v
soboto 2t t m. ob 19.30, kaikor tudi prija-te\isk«*2ra Stanka, ki bo po koncertu v Zvezdi
—lj Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola naznanja, da od 1. februarja dalje do ^Pokrajinskega zleta«. ne bo več sprejema! novih članov telovadcev in telovadfc, kakor utdi ne naraSčajni-kov in dece, ker pr: obsežnem delu v ?uoiJei'iiem letu in vsied predpriprav in vadbami za »Pokrajinski zlet« ne bo utegrnii baviti se s po-edinc!, ki bi na novo prihajali. Kdor se še namerava Vpisati in nastoniti pri javili telovadbi na zJetu, naj se vpiše do 1. februarja. Ta sklep velja do l. julija t. 1. in to samo za teiovadeče članstvo.
—lj Ljubljanski Sokol opozarja M ponovno vabi na slavnostni koncert »Glasbene Matice«, ki bo jutri v soboto ob K»8. zvečer v dvorani Filharmoničnega društva. Po koncerru bratsiki sestanek v restavracijskih prostorih ^Zvezde«. V nedeljo 22. t. m. bo društveni redni občni zbor točno <yb l0. uri v društveni telovadnici. Udeležbo na tem obenem zooru naj smatra članstvo za svojo dolžnost. 4.3-n —lj Cenitev jnvel.,    zlatnine, srebrnine itd. Ker so postale trgovine in delavnice zlatarske in uraTske stroke kakor nekaki poizvedovalni biroji, se cenjeno občinstvo opozarja, da ne   bodo   člani podpisanega združenja predmetov,   ki   spadajo   v njin stroko, v bodoče nif ver cenili ne zastonj niti  proti  honorarju   pa  naj«si  bodo dotn-ni predmeti novi ali pa stari odnosno že rabljeni. — Združenje urarjev. zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani.
—lj Završanov pevski kvartet se imenuje doslej tudi oficijelno znani vokalni kvar-tcv, v katerem sodelujejo gg. Pelan Vlado. Zavrsan Dušan, Završan Janez in Skalar Josip.
—lj >Dolenjska t literatnrk. Drevi ob S. v društvu >Krka« pri Mikliču predavanje prof. dr. Slodnjaka. Godba jazz Odeona, nastop Tletnega Vikija v narodni no§i s har-utoniko in druge zanimivosti. Brez vstopnine!
—lj Opozarjamo aa baletni raeer plesnega para Pia in pino Mlakar, ki bo v opernem gledališču v ponedeljek 23. januarja ob 20. uri zvečer. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni ▼
—lj r«7ipr©daja dam«** i h oblek. k. soss, Mestni trg. 10/L
—lj Zveza zidarjev, tesarjev in stavbiu-skega delavstva ima s»voj ustanovni občni zbor v nedelje dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v predavalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Zidarji in ostali vstavbin-sko stroko spadajoči delavci so imeli doslej svoj poseben odsek v podružnici Narodno strokovne zveze. Odslej pa bodo imeli svoio samostojno Zvezo ki je včlanjena v NS/. Vabimo vse člane, da se udeleže občneL'a zbora v kar največjem številu. — Odbor.
—lj Obrtniško društvo v Ljubljani vljudno vabi vse svoje članstvo kakor tudi ostale obrtnike, da se udeleže zanimi-vegra predavanja, ki ga priredi danes ob 20. uri v dvorani Trgovskega doma, Simon Gregorčičeva ulica, zbornični urad za po speševanje obrti Predaval bo kenzulent zbornice za TOI g. Fran Žagar, priznani strokovnjak v davčnih vprašanjih, in sicer o davčnih prijavah, ki jih je do konca tega meseca vložiti. V interesu slehernega
obrtnika, katerim je v prvi vrati namenjeno to predavanje, je, da se ga zanesljivo udeleži.
—lj Zastrupljenju podlegel. Včeraj smo poročali, da so prepeljali v bolnico 12-let-nega posestnikovega sina Antona Urb ča iz Lipenj. občina Stari trg. ki mu je obtičal drobec od smodnika razstreljene cevi v levi nogi. Nesreča se je zgodila že 6. t. m., vendar je ostal fant v domači oskrbi. Rana se je pričela gnojiti tu nastalo je zastrupi jen je, nato pa tetanus. V bolnici nesrečnemu Urbiču niso mogli več pomagati in snoči je po kratkem, mučnem trpljenju umrl.
—lj šentjakobsko gledališče. V soboto 21, in nedeljo 22- t m. ob 20.15 uri pon>\ • Sen t jak občani izvrstno in zabavno veseloigro v 5. dejanjih >? ? ?« (Das Blaue voin Himmel), ki je pri sobotni premieri sijai-no U9pela in izvrstno zabavala občinstvo, lizrn je izvrstno nastudirana in nastopajo v nji najboljši igralo odra Režijo vodi M1raa IVtrovčič, Obe dosedanji predstavi sta bili popolnoma razprodani in je to najboljši dokaz, da je igra doživela popoln U9peh. Cenjeno občinstvo se prosi, da kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od petka dalj«? od 10. do 12. ure dopoldne in od 15. do 17- ure popoldne   v  Mestnem domu.
—lj Slovensko filatelisti*no druitv« je v zadnjem času pričelo prav živahno delovati in pravkar smo izvedeli, da spet oživi tudi društveni krožek. Krožne pošiljke % najrazličnejšimi znamkami bodo cirkulirale med Člani društva, da si bodo lahko izpopolnili svoje zbirke z znamkami, k1 jih še nimajo, na najcenejši način.
—Ii Danes MamseU' Nitonrhe t Elitnem kinu Matici. Opozarjamo ljubitelje zabavnih filmskih operet na današnji filmski program ZKD — na popularno opereto Mam**eir Ni-touche. Prelepe arije, vosela vsebina in izvrstni igralci v glavnih vlogah: Any Ondra, Georg Aleksander, Oskar Karlweis in Hans Junkerniann bodo slehernega gledalca zadovoljili. Film se predvaja danes in jutri, vsakokrat ob 14.30 uri v Elitnem kinu Matici.
Dve obravnavi pred malim senatom
Žalitev uradnega organa — Sokole so napadli s kamenjem
Ljubljana, 20. januarja. Pred malim senatom se je v torek zagovarjal 1. 1903 rojeni trgovec in mesar v Smuki pri Žužemberku, Ivan Bizilj. Obtožnica mu je očitala, da je lani 22. junija v mestni klavnici v Ljubljani policijskega stražnika štermana Matevža, ki mu ie napovedal aretacijo, sunil z roko v trebuh ter ga s pestjo udaril po ust'h. ga lahko poškodoval in se s tem s silo zaperslavil državnemu organu. Razen tega je zmerjal podravnatelja klavnice. magistrafcnega svetnika Vekos-lava RigJerja. in mu grozil s pestmi. Podravnate'j Rigler je namreč karal neke mesarje Bizilj pa se je vmešal v debato in je bil R:gler prisiljen, da je poklical policijsko srtražo Stražnik Šter man, ki je napovedal Bizilju aretacijo, ie moral kticati po ojačenje, ker je Bizilj besno mahal z rokami okoli sebe in je pri tem poškodoval stražnika. Bizilj je dejanje zanikal, češ. da ni imel namena udariti stražmika in da je mahal okoli sebe le v razburjenju pod vplivom španske bolezni. Sodišče ni verjelo njegovemu zagovoru in ga je kaznovalo 3 35 dni zapora in 300 Din globe, ki se v slučaju neizterljivosti spremeni v 5 dni zapora. Bizilj je kazen apre-
j«l-
*
Sledila je rassprava pr-otii kmečkim fantom, sinovom posestnikov iz Pudoba v Loški dolini, in sicer proti Francu Avsecu, rojenemu 1. 1912, da je streljal na Sokole, ki so se vračali s sokolske prireditve v Starem trgu, v to so ga pa nagovarjali Janez Ponuda, rojen 1905, Palčič Ferdinand samski delavec, rojen 1898 ter brata Anton m Janez Kamdare. vsi iz Pudoba.
12. junija, preteleleg-a leta. je namreč SKJ za Loško dolino  jnel običajno letno
prireditev v Starem trgu. Udeležili so se je tudi Sokoli iz Novega kota, srez Cavtat, pod vodstvom Kometa Alfonza, in Sokoli iz Prezida pod vodstvom Kil epe a Slav-kota. Ko so se člani sokolske čete Novi kot kritičnega dne okoli 22. ure na vozu vračali iz Starega trga skozi vas Pudob domov, so bili na cesti v bližini restavracije Keržič v Pudobu napadeni.  V Kerži-
čevi gostilni se se popoldne in zvečer zbrali domač'i fantje, ki nasprotujejo sokolski
organizaciji. Pijača je fante še bolj razgrela. Med gesti so bili tudi osumljenci. Avsec je imel seboj italijansko karabin-ko in raketne pištolo z več ostrimi naboji. Orožje sta Avsec in Ponuda imela skrito v kupu krcljev na Keržičevem vrtu. Ko je med 22. in 23. uro privosril mirno gostilne voz s Sokoli, so prišli iz gostilne Avsec, Ponuda, Palčič in Anton Kandare. Sla so na kraj, kjer je bilo skrito orožje ter je Avsec s karabinko oddal strel proti vozu in je kirogfla letela nad glavami Sokolov. Vodja Sokolov Kamel je pognal konje, Avsec je pa oddal še en strel iz raketne pištole proti vozu. Nato so ofotoženci odSP.i proti Pudobu, pridružil se jim je še Janez Kandare. Po dejanju sta Avsec in Ponuda skrila kara'binko in pištolo v čebeJjtaak, last Ponude. Vsi so se ustavili pred hišo Kandareta, v tem pa je privosril drugi voz s Sofkoli iz Prezida, ki so veselo prepevali. Ko je voz pasi ral osumljence, so ti začeli vpiti, naj molče in so nagovarjali Avseca, da je metal kamenje proti Sokolom: »Kaj pa ti hudiči pojo, primi kamen in vrzi ga za njimi.« Vsi so kričali: >Kar brž, kar brz.« Avsec je zaluča'l nekaj kamnov, nato pa zbežal na travnike, Palčič in Ponuda sta ga pa pohvalila, češ, da je storil prav, da je >Prizidanee<r s kamenjem nagnal. Slednja sta ga začela nagovarjati, naj steče po karabinko in strelja tudi za tem vozom, kakor poprej na prvega. Ponuda je stekel po puško in prinesel s seboj tudi ostre naboje, ki so bili skriti v žaganici. Avsec je s puško stekel za vozom in je iz daljave 100 m oddal dva strela iz kara-btnke ter je krogla letela tik nad glavami Sokolov.
Avsec je verjetno pod vplivom soosuan-ljeocev začel po napadu na Sokole v Pu dobu Siriti lažne vesti, da obstoji v Pudobu zarota, ki ji načeluje Vilar Zdravko in Se trije Sokoli, ki hočejo ubijati prebivalce, v prvi vrsti bodo umorjeni šiirnski nad-upravitedj grajfičane Snežnik, Sauta Leon,
blagajnik Huter Ivan in nadiogar Aima-jer Ivan Nadalje, da je Vilar njega nagovarjal, naj pristopi k zaroti in dobi kje kako bombo, da bodo vse tri uslužbence grajščine ubili in naj pri tem uboju sodeluje. Ubili naj bi tudi župnika Hafnerja in Keržiča. Te lažne vesti so seveda razfcrurila vso Loško dolino, bile so pa od osumljenca razširjene le zato. da se zadevo glede Sokola zatearmi in spelje v povsem drugo smer tei obenem očrni Vilarja. kd je vodil sokolsko organizacijo v Pudobu. Avsec jo Pel tudi trikrat na grajščvino in je tam pripovedoval o nameravanem umoru in naročil Leonu šautri, naj zadevo prijavi orožnikom in jim izroči pismeno izjavo, ki jo je Avsec v to svrho izročil Sauta Sauta je res napravil ovadbo, kakor mu je naročil Avsec. Ta je tucH v domačem okolišu nalovil v tujem ribolovu 12 kg postrvi in Ista prodal nekemu italijanskemu brigadirju za 60 lir.
Obtožne ca je očitala Avsecu napad na Sokole s tem, da je nanje streljal s karabinko in pištolo ter metal nanje kamenja,
csstale pa, tla so ga v to dejanje nagovarjali.
Prvoobtozeni je zanikal, da bi metal kamenje, priznal je pa. da je streljal nI pa videl Sokolov, Trdi, da na cesti ni videl nobenega voza in da je bdi precej pijan. Izjavil je tudi. da je moral pri sodišču ▼ Ložu vse priznati, ker so mu grozili, da bo moral sicer v Beograd. Avsec je trdil tudi, da ga je sodnik nagovarjal, naj obdolži Ponudo, da ga je le ta nagovarjal. Streljal ni na Sokole temveč v smeri proti severu, nakar ga je sodnik zavrnil: To je pa čaid-
no, da so krogle letele proti jugu nad glavami Sokolov.
Avsec je trii otasojen na 4 mesece strogega, zapora, drugi so bili pa oproščeni.
Iz Noveg? mesta
— Gibanje prebivalstva. V zadnjem četrtletju prošloga leta se je v Novo mesto »loselik> iz domaČega sreza 7 oseb. od teh dve družini in en posameznik   Ii ostalih
srezov smo dobili prirastek 2 rodbin tn 9 posameznikov,  skupaj   14 oseb.   Med njimi
je le 8 žensk. Iz drugih banovin 8o se priselile 4 osebe, med njimi le 1 moški •!» •?ruge države smo dobili le nno dvočlansko rodbino. Skupno znafta prirastek na novomeškem prebivalstvu v me s«* i h oktober, november in december 6 rodbin in 11 posameznikov, kar znači 15 moških in H žensk, torej 27 oseb. Izselilo se jih > pa 32, in sicer 20 moških in 12 žensk, nr je porazdeljeno na 6 rodbin m 14 pos dežnikov. Odselilo se je med temi v druge s rože 22 oseb, med njimi 8 žensk, v druge b*. novine je odšlo 7 oseb, med njrmi 3 ženske in v druge države ena dvočlanska rodbina ter 1 posameznik.
— Župni prednjaški tečaj novomeške sokolske župe je pričel danes in bo trajal do konca tekočega meseca. Telovadnic« na osnovni šoli je za ves caB rezervirana tečajnikom.
—Reaktiviran je bivši suplent tukajšnje realne gimnazije g. France Cepuil^r, ki je nastopil danes spet službo na starem svojem mestu. Zadnje mesece se Je mu'lil na študijBkem  potovanju po Belgiji.
— Tujski promet v decembru. V preteklem mesecu se je mudilo v našem m< ^ u 209 tujcev, od teh 111 poslovno. Prenočili »o 226-krat Iz Jugoslavije jih je bilo 192 (99 poslovno), iz Avstrije 4, iz češkoslovaške 3. rz Italije 5, ir Nemčije 2. iz Rusije 2 in iz Azije 1.
— Pazite na svoje stvari! Iz lole ~i- le so se učenci na kapiteljskem marofu sankali in smučali Tako so se pripeljali v šolo in «iako so se vračali Žagarjev .lože Je prislonil svojo s knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami natlačeno aktovko k nekemu kostanju in zdrknil na sankati v dolino Ko se Je vrnil na cesto, aktovk« ni bilo več nikjer Baje jo )a nekdo sprožil po snegu navzdol Vse so pretaknili, p zaman Ker tabore gori cigani, obstoja sum, da so si oni prisvojili tujo učenost Orot-ni ki bodo že dognali resnico.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
♦
8tev
Mamice Bedel
17
m«
Roman
— Rafaelo! — je vzkliknila, — ali si drznete trditi, da se je mogel kdaj meriti s to nogo marmor, ki je iz njega izklesana noga Atalante!
Raiaek) si m upaj reči ne tako, ne tako. Rač je pa pomislil, da ni prišel v palačo zavoljo nog te dame, temveč zavoljo jasnih oči signorine Filipine.
Na svetu je že tako, da nima nobena želja m prošnja toLiko upanja, da bo uslišana, kakor želja zaljubljencev, pa čeprav prikipi iz nedolžnega, naivnega srca. Baš ko je grofica prigovarjala sramežljivemu fantu, naj seže po marmorju, ki je o njem govorila, so se odprla vrata in na pragu se je pojavila dražestna Filipma s polnimi rokami rož in vsa razi-grana. Videč gok) nogo je zamolklo kriknila. odskočila in zaprla vrata za seboj.
Toda Rafaelo jo je bil opazil. Planil je za njo, jo dohitel v sosednem salonu, ji padel k nogam in prisegal, da se ni prav nič pregrešil m da je tudi grofica nedolžna. Govoril je o nekakšnem kipu Atalante... ki... da . . zapletal se je in jecljal, bil je na las podoben zaljubljencu, zasačenemu v naročju druge.
— To je pa res presenečenje! — je vzkliknila Filipina. — Vi, pa pri grofici Colozzolo. Vi jo torej poznate. Kako Čudno je vse tu pri vas v Rimu.
Te gledališke manire, ta krflc. te solze, vse to jo je očaralo. Pri nogah jd je ležal fant. prosil k) je odpuščanja, da se je zabaval z napudrano in plešasto damo, rotil jo je in prisegal, da je Atalanta kip, ne pa ri valim ja. Kdo bi tu ne strmel, kako bi tu ne zijalo dekle, vajeno modernih manir mirnih, plahih in hladnokrvnih francoskih fantov!
Zasmejala se je in pregovorila Rafaela, da je vstal.
— Stopite sem in pripovedujte. — je dejala. — Pripovedujte mi o čudni prigodi pri Žel vrnem vodnjaku, o policijskem komisaruatu, o fantih in dekletih, ki jih je zapeljala pregrešna ljubezen. Ničesar nisem razumela. Ali ni bilo to nekaj takega, kar se imenuje v francoskih listih »racija«. Menda so nas imeli za apaše.
Prijela ga je za roko in ga odvedla k divan u
— In te rože! — je nadaljevala. — Vi ste mi r:h pos'laii. Kako krasne so! Saj boste še obubožali zavoljo mene.
V eni sapi ga je vpraševala o njem, o sebi. o policiji, o ljubezni, o Atalanti in o nogi lepe grofice. Mešala je sedanjost s preteklostjo in bodočnostjo: hotela je, naj ji odkrije naenkrat vise svoje življenje, koliko je star, kakšen je njegov pok1 i c. s Čem si maže lase, ali je boli navdušen za tango ali za valček. Ni izpustila njegove roke. besede so ji kar vrele iz ust. bila je nestrpna, lica so ji gorela rn v glavi se ji je vrtilo od radovednosti.
Zaljubljeni Rafaelo se je pa majal med strahom in srečo, kakor bilka na polju, ko zapiha močan veter. Hvalil je nebo, Fedelinarija rožnate grmiče na Pinciu in divan, kamor ga je bila posadila čudežna usoda skupaj z najlepšo Francozinjo.
Na nagla Filipinima vprašanja je odgovarjal izmikajoče. Tudi on je bil zelo radoveden, kako je prišla signorina s svojim policijskim spremstvom v hotel in kaj je dejal oče, ko jo je zagledal v taki paradi. Upiral je svoj žgoči pogled v prozorno Filipinino čudo; nepremično sta se gledala in iz njunih pogledov se je Širila opojna milina, ki je Rafaela omamljala, pa tudi Filipini je postajalo top k) pri srcu.
— Sama ne vem, kaj je to, — je dejala,, — toda ta hip mi je. kot da sem v kinu istočasno i na platnu i v dvorani. To je divno.
Komaj so ji privrele te besede iz nedolžnega srca, je vstopil v salon njen oče s polnim naročjem popisanega papirja.
— Drago dete, — je dejal, — ali veš zanesljivo, da se paše beseda >fascis-me« z dvema »ss«? Za tako veliko besedo se rm" zdi to skoraj premalo.
Rafaelo je bi! v enem skoku na nogah.
— Saj to je gospod Carabini — je vzkliknil Grenadier, ko ga je opazil.
— Carbrnatl — ga je popra vrla Filipina.
Grenadier je položil mladeniču roko prijateljsko na ramo.
— Filipina, — je dejal naivni oče svečano, — predstavljam ti lojalnost, pogum in poštenost. Gospod je fašist
Potem je pa stopil korak nazaj in se prijel za glavo.
— Srečna misel mi je šinila v glavo! — je vzkliknil.
Naš dobri Grenadier je bil eden naj-vesfinejših glavnih urednikov. Iskal je nove sotrudnike, samonikle talente z istim smislom za novotarije, ki ga je vodil pri neprestanem izpopolnjevanju Velikega bazarja, kjer ie pa imel srečnejšo roko.
V bliskovitem literarnem m političnem navdahnjeniu se mu je zazdelo, da je našel v Rafaelu najboljšega svetovalca za vse svoje delo v Italiji.
— Gospod. — mu je dejal, — prispel sem v Italijo, da bi koristil interesom reda in avtoritete.
— Ah! — je vzkliknil Rafaelo. — to so najbolj vzvpšeni interesi!
— Francija pričakuje od mene pouka o redu in če me ne vara notranji glas, tudi avtoritativnih dejanj.
Obmolknil je in potegnil iz žepa nalivno pero z zlatim obročkom.
— Pove rte mi. prosim, koliko *s« ima beseda »fascisme«.
— Tri, — je odgovoril Rafaelo, ki je rabil množino vedno, kadar je bil vesel.
— Evo, zdaj pa imaš. Fiilipina. Potem se je pa vrnJl k prvotni misli, rekoč:
— Kaj pa ste po poklicu, mladi gospod?
— Titularni centurio, — je odgovoril Rafaelo in stisnil pest.
— Cerrturio?
— Poveljnik sto mož broječe čete. Tako, ca vali ere.
— Grornska strela! A teh sto mož?
— Teh sto mož... ti so tudi tftu-larni, cavaliere.
— No dobro; a kaj torej delate?
— Rafaelo se je ozrl na Filip in o, na strop, na tla in na vrata grofičine sobe.
— Čakam, da pride srečno naključje, cavaliere.
— Imeniten odgovor. — je prikimal naš dobri Grenadier, — odgovor, dostojen mladega naroda, ki veruje v svojo bodočnost.
In zabeležil si ga je v notez. ki ga je nosil vedno pri sebi.
Potem je pa dejal Rafaelu, da je pripravljen napraviti temu čakanju konec in ga sprejeti za ves čas svojega bivanja v Rimu za tajnika in spremljevalca.
— Sijajna misel! — je vzkliknila Filipina.
— Samo ob sebi se razume, da dobite primerno denarno odškodnino. — je pripomnil Grenadier.
Na te besede se je Rafaelo tragično nakremžil, prekrižal roke na prsih in ošinil Grenadiera s pogledom užaljenega leva, rekoč:
— Rafaelo Carbinati se prijateljem svoje domovine ne prodaja.
— Sijajno! — je vzkliknili naš dobri Grenadier in si brž zabeležil te besede.
Grenadier je komaj čakal, da bi uveljavil in izkoristil znanje svojega, naravnost z neba poslanega sotrudnika in predlagal je, da bi šli na izprehod; najprej bi si bil rad temeljito ogledal osnovne organe avtoritativnega režima, kakor vojašnice, sodna poslopja, jetnišnice, skratka vse tisto, kar tvori veličino in raison d' etre vsake diktature.
Rafaela je pa bolj mikalo razkazau svojima prijateliema razvaline starega Rima.
— Cesarski Rim vam bo naravni prehod k Rimu velikega Duceja, — je dejal.
24 ur živ pod ledom
V Ncw Torku je ležal fakir celita 24 ur pod ledom, ne da
bi se mu kaj zgodilo
Mnogi fakirji so se že dali živi pokopati, toda to so več aH manj že običajni pojavi, ki se ljudje ne zanimajo več tako zelo zanje, kakor bi bilo pričakovat: in kakor upajo fakirji sami. Vse fakirje je pa posekal argentinski fakir Fedro Variz v New Yorku. S francoskim bankirjem Chaillotom je stavil za 3000 dolarjev, da ostane 24 ur zakopan pod ledom, pa se mu ne bo nič zgodilo. V navzočnosti dopisnika pariškega lista »r Animateur« in dveh notarjev se je dal fakir pokopati v dolgi krsti, napolnjeni z vodo, ki je že zmr-zovala, ko so ga položili v krsto. Seveda se je zbralo v dvorani, kjer je hotel fakir pokazati, kaj zmore železna volja, mnogo radovednežev, ki kar niso mogli verjeri. da zleze fakir čez 24 ud živ izpod ledu.
Najprej so fakirja pregledali zdravniki, ki so ugotovili, da je popolnoma zdrav. Potem se je fakir s silo svoje volje uspaval in sicer tako močno, da rrru je srce le še rahlo utripalo. Uspavanje je trajalo poldrugo uro, kakor je bil fakir že vnaprej določil. V zakurjeni sobi je stala kovinska krsta, napolnjena z vodo. Fakirja so namazali z mastjo in ga položili v krsto tako, da je bilo vse njegovo telo 10 cm pod vodo. Končno so krsto prenesli v drugo sobo. kjer je znašala temperatura 5 sto-
pinj pod ničlo. Voda v krsti je naglo zamrznila. Ves prizor je imel deloma značaj pogrebnega obreda, zlasti, ker je trajal poskus precej dolgo. Fakir ie ostal pod ledom celih 24 ur.
Potem so krsto previdno prenesli nazaj v zakurjeno sobo, da bi se led stajal. Fakir je bil še vedno pogreznjen v trdno spanje. Spečega so dvignili iz krste in ga umili najmrei z mrzlo, potem pa mlačno vodo, končno so ga pa pod zdravniškim nadzorstvom še previdno masirali. Dobro uro je trajalo obujanje, potem je pa fakir odprl oči n se nasmehni! bankirju, ki je izgubil 3000 dolarjev. Med obujanjem je fakir-jevo srce zelo rahlo utripalo tako, da je zdravnik že dvomil, da se bo posrečilo moža obuditi. Napravil je celo zadnji poskus s specijalnimi olji. Ko je pa fakir odpri oči, ie čakalo radovedneže novo presenečenje. Mož je namreč izjavil, da je bil pri popolni zavesti takoj, čim so ga vzeli iz krste in da je bilo vse obujanje odveč. Fakir je bil sicer pri zavesti, glede na težke pogoje prvega poskusa te vrste pa ni mogel svojega telesa takoj obvladati. Opravičil se je za svojo »'lenobo«, potem je pa spravil pošteno zasluženo stavo, zaplesal rumbo in se smeje priporočil radovednežem.
Država pod ženskim režimom
Zammive podrobnosti o kitajskem plemenu, ki mu vladajo ženske, pripoveduje ameriški raziskovalec Wulsiu. Ameriško zemljepisno društvo je organizirajo znanstveno ekspedicijo pod njegovim vodstvom, ki je dotično pleme odkrila. Pleme se imenuje Te-Rung in prebiva oib 2olti reki v vzhodni Kitajski. Spada k mongodski rasi. Ženske tega plemena so zavladale nad moškimi zlasti zaradi svoje izredne telesne sale, ki jo ohranijo do pozne starosti.
Ženske in moški kade neko tobaku podobno rastlino. Žene imajo po več mož, obenem pa smatrajo še postranska ljubavna razmerja za obvezna. Otroci iz teh divjih zakonov pripadejo možem, ki jih označijo žene za očete. Samo žene imajo pravico pečati se s Trgovino. Tudi doma vlada žena neomejeno, brez njenega dovoljenja ne sme mož ničesar storiti. Američan pa pripominja, da tudi pod neomejenim režimom žen m vse tako, kakor bi moralo biti.
Po aSganskih zakonih
Iz Moskve poročajo, da ie bila vila afganskega diplomatskega zastopstva v Moskvi zadnje čase pozonsče čudnih dogodkov. Ki so bili pojasnjeni šele te dni. Lani od juiiaa so opažali, da se ogreva višji diplomat afganske vlade v Moskvi za lepo plesalko moskovske opere in da ima z njo ljubavno razmerje. Plesalka se je končno preselila kar v vilo afganskega poslaništva, kjer je dobila krasno stanovanje. Neke decemberske noči se je pa zaljubljeni diplomat nenadoma zbudil, ker je zaslišal zamodkel padec. V naslednjem hipu je začni iz svojega kabineta sumljiv ropot. Ker je bil v stanovanju sam, mu je bilo takoj jasno, da je nekdo v njegov kabinet vlomil.
Tiho je vstal, vzel je revolver m odšel v kabinet, kjer je pa zagledal v svoje veliko presenečenje za pisalno mizo svojo lepo prijateljico. Plesalka je jemala iz predalčka važne politične dokumente. Diplomat je kmalu spoznal, da ima opraviti z zaupnico politične policije. Ne da bi dolgo pomišljal, je potegnil revolver in svojo ljubico ustrelil. Zjutraj je pa dal truplo zakopati kar na vrtu. Več dni so plesalko
---- — I   - 1 TT'fMTj
zaman iskali, potem so pa kar naravnost vprašali diplomata, kje je, ker so vedeli, da je imel z njo ljubavno razmerje. Afganski diplomat je odkrito priznal, da jo je ustrelil in zakopal, češ, da je to v skladu s starimi afgan-skimi zakoni, ki velevajo ženo ubiti in zakopati, če jo zasačiš pri nedovoljenih, nečastnih poslih.
Ker je bij umor izvršen v vrli afganskega poslaništva, torej po zakonu na afganskih tleh, je morala sovjetska vlada spoštovati tuje zakone. Vsaj doslej vročekrvnega afganskega diplomata še niso kKcaK na odgovor, niti ni bil premeščen, kar je pač najboljši dokaz, da afganska vlada njegovega dejanja ne obsoja.
Usmrtitev kraljice lepote
V Los Angelesii bo 17. februarja usmrčena bivša coloradska kraljica !e-pote Winnie Ruth Juddova. Lepotica, ki preživlja zadnje dneve svojega burnega življenja, je hča popularnega pridigarja in žena znanega zdravnika dr. Judda v Denverju Leta 1°31. je ustrelila svoji dve najboljši prijateljici Ro-vevo in bolno učiteljico Samuelsono-vo. Trupli svojih žrtev je razsekala in spravila v kovčege, ki jih je poslala v Los Angeles, kjer so več dna ležali kot navadna prtljaga. Pozneje je skušala kovčege odstraniti, pa jih ni mogla dobiti nazaj, ker jih spričo železniških uslužbencev ni hotela odpreti. Šele čez nekaj dni so železničarji opazili, da kaplja iz kovčegov kra.
Ko je Juddova spoznala, da je Izdana, in da ji ne bo pomagalo nobeno izgovarjanje, si je hotela končaiti življenje in je dolgo ležala v bolnici. Končno je prišla pred sodišče in je bila obsojena na smrt. Motiv dvojnega umora še zdaj ni znan, morilka o tem sploh noče govoriti.
Med prijateljicami.
— Ali si slišala, da se namerava ta statistka prihodnji teden omožiti ?
— No, končno je dočakala vlogo, v kateri bo lahko govorila.
Bistroumen deček.
Vzgojiteljica: Vidiš Mihec, volk je požrl jagnje: ker ni bilo pridno. Če bi bilo pridno, bi ga volk ne bil požrL
Mihec: Ne, pač bi ga bili pa p oh rastali mi.
Zanimiva premijera pri šentjakobčanih
Ljubljana, 20. januarja. Šentjakobski oder je v soboto in nedeljo imel uspeh. kakršnih je m.alo tudi na velikih odrih. Igrali so slavno moderno petdejansko veseloigro Hansa Chlumberga »: ? ? ?«. ki ima nemški naslov »D is Blaue vom Himmel«, kar bi se dalo prevesti tudi z »Karsibodi«.
Da, karsibod; vzame dramatik iz resničnega življenja, pa je komedija ali drama, največkrat pa tragedija. »Vsak ima svojo tragedijo! Poglejte občinstvo: kake maske! Izmislite si kaj . . . vrzite publiki nekaj peska v oči — et incipit comedia!«
V teatru Je pomora in igralci ter drugo gledališko osobje misli, da je predstava odpovedana — a teater je razprodan. N« odru delavci kvartajo in pij o, razveš el je valeč Lavrić flirta z garderobijerko Pavličevo, oderski mojster K o m a n pa rohni in se krega na nered in featrsko Sodomo in Gomoro, tedaj pa pridrvi režiser Karu s in kar zc vja. ker ni ničesar pripravljenega za predstavo. Zno-v se nad insp'-cienta M o s e r j a in nad vsem osobjem, a blagajnidarka Bučarjeva ga ukroti z inkasiranim denarjem, češ. da denarja ne vrne pod nobenim pogojem. £e zastor nagaja, ki ga s težavo dvignejo, potem pa noče več pasti, da publika v razprodanem avditoriju gleda to obupno zmedo in zadrego na odru ... Pa pride dramaturg Š k e r 1 j in kot Mefisto pričara idejo, naj namesto igralcev igra publika sama Brc; treme in plavanja, resnično in prepričevalno igra vsakdo iz publike svojo vlogo v teatru resničnega življenja. Pa poizkusijo in prestavijo življenje iz avditorija na oder. Dramaturg 9 k e r 1 j pripelje iz publike lepo gospo Gabrijelo — Ervino Wrischerjevo z njenim soprogom, uglednim advokatom — Košakom. Zmenijo se. da bodo igrali nezvestobo v zakonu, m iščejo, kdo bo »on«. V avditoriju se jih polno javi, ki bi radi igrali uspešnega ljubimca pri gospej Gabrijeli, kar na oder pa pridrvi mlad kavalir, p4. Rana — P e-trovčič in režiser kmalu spozna, da je to pravi »on« gospe Gabrijele Drama se torej lahko prične — et incifit comedia.
Se sestro Gabrijele, moderno dekle Jenko — Silvo Danilovo m prijateljico njeno, pikantno Sano Solomonovo — Gito Pirčevo s prijateljem, študentom medicine Ha n ž tč e m pripelje dramaturg na oder fcn drama se prične razvijati kar sama od sebe, le sem in tja posežeta vmes režiser in dramaturg. Samega sebe igrajo in zgodba zdolgočasenega zakona in preloma se razvija pred gledalci iz komedije v — tragedijo. Gabrijela se izpove svojemu možu m hoče od njega, on pa zbeži — a še ga prinese pravi ljubljanski gasilci na nosiinici težko ranjenega, ker se je v obupu vrgel pod avto. Vse osobje teatra spremlja pogrnjeinega ranjenca, spet je vse obupano, ker se je Šala z improvizacijo komedije izpremenila v resnično tragedijo, da režiser kolne idejo dramaturga, ker ga je zapeljal v tako nesrečo. Namesto komedije — resnična tragedija! In spet dramaturg, ki razkriva na odru le življenje, pričara nazaj živega moža in z njim tudi — ljubezen Gabrijel« do njega, da se drama srečno konča kot — komedija.
Kako duhovita m originalna je igra, se prepričajte sami, saj je bilo občinstvo oba večera z njo nad vse zadovoljno, da o tem uspehu govori vsa Ljubljana.
Sen tj ak občan i so napravili s tem uspehom velik korak naprej.   Režiser   g. P e-trovčič tn vsi igralci, ki so z malimi izjemami nastopali nemaskirani m igrali sebe same, so pokazali toliko, da jim mora čestitati rudi najstrožji kritik. Nova je na Šentjakobskem odru gdč. Silva Danilova.   V drami se ni mogla preriti naprej, zato je pa neugnano nagnenje do igranja ! to talentirano   mlado    igralko prignalo k i Sentjakobčanom, kjer naj se svobodno i»-j živi in razvije med sebi enakimi idealisti j v čast Šentjakobskega odra   in   vse naše dramatske umetnosti! Omenjati in hvaliti posamezne igralce bi bilo čisto odveč, saj so svojo zelo težko nalogo vsi rešili tako odlično,    da so spet neovrgljivo dokazali svojo pravico — imenovati se prave umetnike.
NAROČAJTE
M6S8ČNA
NAROČNINA
DIN 12.-
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove oprava Slovenakee* Naroda
> mM ali o£fast<
Vnaka beseda &*> P» Plača *© lahka tadi * znamkah, ia od&ovor znamka I - Na vprašanja bres  znamk* ne
-----» nrl^rnfirititrtn
Kajmani** S*—
PRODAM
TOVORNI AVTO
1% tonski Puch VTI za 15.000 Din proda Za vrsnik, Zagorje ob Savi. 766
PRODAM ZALOGO USNJA, čevljev ter pisarniški inventar po  zelo   ugodni   ceni   — pri >TEMPO«, Gledališka ulica 4.
125/T
KOMPLETNE SMUĆI
180—220 Din, tel. 2778, avtobus, Rojina, Zgornja Šiška. 787
NOV ŠIVALNI STROJ proda vsled bolezni Bartelj Fr., Jesenice-Pužine, Ukova 3. 789
1
KUPIM
ŽELEZEN STRUŽNIH
Vrhnika 97.
OBLEKE In SUKNJE kupite najbolje pri A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
11/T
Sveže  najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim   in   slabotnim osebam.
FRANCI SKO REPE S
v Severni Ameriki, Chishelm, Mine ss o ta, Non Roe, išče njena hčerka Frančiška Kavčič, Beograd, Bunarska 1, Jugoslavija,
PERJE
belo, čohano, Din 36 kg; sivo, čohano Din 34.— in Din 24.— kg; beli puh Din 160.— kg po po*tnem povzetju razpošilja L.
HALO! KEGLA6I! HALO! Gostilna »Frankopanski dvor«
(Reininghaus) nudi cenjenim društvom in družbam prav toplo in lepo urejeno keglišče. — Priporoča toplo in mrzlo kuhi* njo. — Se priporoča Ukraar.
DVA VAGONA PARALEL
žagane — suhe bukovine — proda parna žaga Martin ec. Škofljica. 300 m3. 770
MORSKE RIBE
v veliki  izbiri.  —  Purani in piščanci na razne načine.
Operna klet
A. & E SKABERNE
LJUBLJANA
UVOZ IN PRODAJA ANGLEŠKEGA EN CE ŠKEG \   SUKNA,   VOLNENEGA   BLAGA IN
SVILE.
VAŽNO! V račun jemljemo (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih de-narnih zavodov!
A. & E. Skaberne, Ljubljanr
7S2  Ba oovič, Zagreb, Ilica 82.  788 |
-l- -t
pujrttrK^ i»m j.tNarqtiD0 osKarsc*. Fran Jezerte*. — Za upravo u la&erauu aei usia; uu>& cnnsioi« — vsi v i^uoija&L