54 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V AVGUSTU 2017 Agrometeorological conditions in August 2017 Ana Žust vgust se je prič el z vroč inskim valom, č etrtim letošnjim, ki se je konč al 6. avgusta, ko je Slovenijo prešla hladna fronta. Zadnji, peti vroč inski val je še enkrat udaril v zadnji dekadi avgusta. Tudi sicer so avgusta prevladovale nadpovpreč ne temperature zraka, pod dolgoletno povpreč je so zdrsnile le za dan ali dva v zač etku druge in zač etku tretje dekade meseca. Število vroč ih dni je preseglo dolgoletno povpreč je, največ 21 so jih zabeležili na Goriškem, 18 na jugovzhodu države, drugod jih je bilo od 6 do 10, le v hriboviti predelih nekaj manj. Število vroč ih dni je povsod po državi preseglo obič ajne vrednosti. Nadpovpreč ne temperaturne razmere so pustile odtis tudi v nadpovpreč nih temperaturnih vsotah, največ ja odstopanja so presegla vrednost 70 °C na Goriškem, v osrednji Sloveniji ter na jugovzhodu države, medtem ko so bila na obalnem območ ju in na celjskem odstopanja nekoliko manjša (preglednica 3). Najvišje temperature zraka so v Beli krajini in na Vipavskem presegle celo 40 °C. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, avgust 2017 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ pov. max. Σ pov. max. Σ pov. max. Σ Bilje 6,4 8,1 64 5,2 6,6 52 4,5 5,1 50 5,4 8,1 165 Celje - Medlog 5,0 6,8 50 4,1 5,0 41 4,0 5,2 44 4,4 6,8 135 Cerklje - letališč e 5,7 6,5 57 4,4 5,3 44 4,5 5,7 49 4,9 6,5 150 Č rnomelj - Doblič e 5,1 6,8 51 4,0 4,9 40 3,9 4,7 43 4,3 6,8 134 Gač nik 4,6 5,9 46 3,7 4,9 37 3,6 4,1 40 4,0 5,9 123 Godnje 6,7 7,5 67 5,2 6,6 52 4,7 5,0 52 5,5 7,5 171 Ilirska Bistrica 5,3 6,2 53 4,2 4,9 42 4,1 4,6 45 4,5 6,2 141 Koč evje 5,2 6,3 52 3,8 5,0 38 3,9 4,6 43 4,3 6,3 133 Lendava 5,1 6,3 51 4,2 4,9 42 3,9 4,4 43 4,4 6,3 135 Lesce - letališč e 5,0 6,4 51 4,1 5,1 41 4,0 5,4 44 4,4 6,4 136 Maribor - let. 5,5 7,1 55 4,3 5,6 43 4,1 4,6 45 4,6 7,1 143 Ljubljana - Bežigrad 4,9 6,2 49 4,2 4,9 42 4,1 4,7 45 4,4 6,2 136 Malkovec 5,0 5,8 50 4,1 5,2 41 4,4 5,3 49 4,5 5,8 140 Murska Sobota 5,4 6,8 54 4,1 4,9 41 3,9 4,6 42 4,5 6,8 138 Novo mesto 5,4 6,5 55 4,3 5,4 43 4,3 5,1 47 4,7 6,5 145 Podč etrtek 4,9 6,0 49 4,1 5,0 41 3,9 4,4 43 4,3 6,0 132 Podnanos 8,0 10,0 80 6,0 7,4 60 5,5 6,1 60 6,5 10,0 201 Portorož - letališč e 6,8 8,3 68 6,0 6,9 60 5,2 6,2 57 6,0 8,3 185 Postojna 5,8 6,8 58 4,3 5,1 43 4,3 4,7 47 4,8 6,8 147 Ptuj 5,1 6,2 51 4,0 4,9 40 3,9 4,4 43 4,3 6,2 134 Rateč e 4,2 5,1 42 3,3 4,3 33 3,3 3,8 37 3,6 5,1 112 Ravne na Koroškem 4,9 6,1 49 4,0 5,1 40 3,9 4,8 43 4,3 6,1 132 Rogaška Slatina 5,0 5,9 50 3,9 4,8 39 3,8 4,4 42 4,2 5,9 132 Šmartno / Sl.Gradec 4,6 6,0 47 3,8 4,9 38 3,8 4,7 41 4,1 6,0 126 Tolmin - Volč e 5,0 6,5 50 4,0 4,8 40 3,9 4,3 43 4,3 6,5 134 A Agencija Republike Slovenije za okolje 55 Meseč na količ ina padavin se je v več jem delu države gibala med 60 in 80 mm, približno pol toliko jih je padlo na obalnem območ ju, v hribovitih predelih pa vsaj enkrat več , od 100 do 150 mm. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bila količ ina padavin le od 40 % na obalnem območ ju do 60 % na jugovzhodu, v hribovitih predelih in tudi na severovzhodu pa je meseč na količ ina padavin celo nekoliko presegla dolgoletno povpreč je. Padavine so bile lokalno razporejene, padavinskih dni je bilo od 5 do 10, kar je manj od obič ajnih 8 do 12. Prehod padavinskih oziroma nevihtnih front je skoraj vsakič prinesel tudi moč na neurja s silovitimi nalivi in moč nim vetrom. Skoraj ni bilo kraja v državi, ki ga neurje in moč ni nalivi v avgustu ne bi vsaj enkrat prizadeli. Marsikje je padala tudi toč a. Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za avgust 2017 in obdobje vegetacije (od 1. aprila 2017 do 31. avgusta 2017) Table 2.Ten days and monthly water balance in August 2017 and for the vegetation period (from April 1, 2017 to August 31, 2017) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v avgustu 2017 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2017–31. 8. 2017) Bilje −43,7 −29,0 −31,3 −104,0 −246,8 Ljubljana −19,1 −24,6 −41,1 −84,8 −188,2 Novo mesto −31,0 −11,6 −29,0 −75,5 −390,6 Celje −1,1 7,2 −41,2 −35,1 −174,6 Šmartno Slovenj Gradec −6,4 −4,0 −40,6 −51,0 −176,4 Maribor, letališč e −23,9 16,9 −43,3 −50,3 −290,0 Murska Sobota −13,1 12,7 −26,8 −27,3 −261,8 Portorož, letališč e −50,4 39,1 −59,0 −148,4 −583,4 Vroč ina je sprožala moč no izhlapevanje, ki se je v meseč nem povpreč ju gibalo med 4 in 5 mm, na Goriškem in na dobro prevetrenih območ jih Vipavske doline ter na Obali je izhlapelo celo več kot 7 mm vode. Najvišje vrednosti so presegle celo 8 mm (preglednica 1), na Vipavskem v Podnanosu, kjer so bile izmerjene ekstremno visoke temperature zraka, pa celo 10 mm vode dnevno. Slika 1. Kumulativna meteorološka vodna bilanca od 1. 4. do 31. 8. 2017 na meteoroloških postajah Novo mesto (levo) in Portorož - letališč e (desno) Figure 1. Cumulative meteorological water balance in the period from 1. 4. to 31. 8. 2017 calculated by meteorological stations in Novo mesto (left) and Portorož - airport (right) Meseč na količ ina potencialno izhlapele vode je presegla količ ino padavin, meteorološka vodna bilanca je bila povsod po državi negativna z največ jim primanjkljajem na obalnem območ ju. Primanjkljaji so narašč ali vse od zač etka vegetacijskega obdobja, kar kažejo veliki primanjkljaji vode za vegetacijsko Agencija Republike Slovenije za okolje 56 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 5 in 10 cm, avgust 2017 Table 3. Decade and monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, August 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 31,6 31,3 39,9 37,7 22,7 23,8 28,4 28,3 37,3 35,1 20,9 22,2 26,7 26,8 34,8 33,1 18,9 20,4 28,8 28,0 Celje - Medlog 25,6 25,2 31,0 28,3 21,1 22,3 23,1 23,1 27,6 25,6 19,4 20,6 21,8 21,9 26,5 24,6 17,6 19,4 23,5 23,0 Cerklje – let. 28,9 28,8 38,9 35,5 21,2 23,0 25,3 25,5 37,3 33,8 18,0 19,9 24,7 24,7 36,4 32,9 14,5 17,2 26,3 26,0 Č rnomelj - Doblič e 26,6 26,3 32,2 29,8 22,6 23,3 24,0 23,9 29,8 27,7 18,5 19,8 22,8 22,7 29,3 27,1 17,9 19,0 24,4 24,0 Gač nik 28,1 27,6 38,9 33,9 19,5 21,7 24,7 24,6 35,4 30,7 16,9 19,2 23,8 23,6 35,4 30,7 14,3 17,3 25,5 25,0 Ilirska Bistrica 23,0 22,2 27,4 25,4 18,6 18,4 21,6 21,1 27,0 24,9 16,3 16,9 20,3 19,7 26,0 24,0 15,4 15,5 21,6 20,0 Lesce 22,9 22,9 25,4 25,3 20,8 21,0 21,2 21,3 23,5 23,5 18,9 19,2 20,2 20,3 60,0 60,0 * * 21,4 21,0 Maribor – let. 26,2 25,7 34,3 30,2 19,9 21,5 23,0 23,2 30,9 30,8 * * 22,4 22,5 30,2 27,9 14,7 17,4 23,8 23,0 Maribor 25,1 24,9 31,3 29,1 20,2 21,1 22,2 22,2 27,4 26,0 18,6 19,5 21,1 21,0 26,9 25,3 16,3 17,4 22,8 22,0 Murska Sobota 25,9 25,9 33,0 31,5 20,7 21,5 23,0 23,1 28,7 27,3 19,1 19,9 21,7 21,8 28,0 26,7 16,3 17,4 23,5 23,0 Novo mesto 28,4 28,2 36,8 33,8 20,9 22,5 24,6 24,7 33,0 30,1 18,2 19,9 23,0 23,2 30,9 28,5 15,8 17,9 25,3 25,0 Portorož – let. 28,1 27,9 31,3 30,5 25,3 25,7 25,8 25,9 28,8 28,3 23,0 23,6 24,5 24,6 27,2 26,7 22,0 22,6 26,1 26,0 LEGENDA: Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 57 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2017 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, Avgust 2017 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2017 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 270 240 243 754 50 220 190 188 599 50 170 140 133 444 50 3712 2589 1635 Bilje 270 233 240 743 73 220 183 185 588 73 170 133 130 433 73 3582 2488 1556 Postojna 237 191 206 635 73 187 141 151 480 73 137 91 96 325 73 2883 1878 1061 Rateč e 205 163 180 548 52 155 113 125 393 52 105 63 70 238 50 2419 1509 797 Lesce 235 195 209 639 74 185 145 154 484 74 135 95 99 329 74 2947 1957 1132 Slovenj Gradec 228 185 202 615 61 178 135 147 460 61 128 85 92 305 60 2903 1925 1110 Ljubljana 259 219 240 717 83 209 169 185 562 83 159 119 130 407 83 3416 2392 1496 Novo mesto 255 210 229 694 78 205 160 174 539 78 155 110 119 384 78 3314 2304 1438 Č rnomelj 264 213 232 710 74 214 163 177 555 74 164 113 122 400 74 3415 2396 1518 Celje 239 196 212 647 43 189 146 157 492 43 139 96 102 337 43 3101 2102 1257 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje 58 obdobje. Ti so bili ob koncu avgusta največ ji na obalnem območ ju ter na jugovzhodu države (preglednica 2). Visoke temperature zraka so povzroč ile moč no izhlapevanje in s tem moč no izsuševanje tal, ne le v najbolj prizadetih območ jih ampak skoraj po vsej državi, zato je suša prizadela tudi območ ja na severovzhodu države, ki so sicer imela ugodnejšo sliko padavin v primerjavi z najbolj ogroženimi območ ji na jugozahodu in jugovzhodu države. Primanjkljaj kumulativne meteorološke vodne bilance je v avgustu dosegel oziroma presegel vrednosti poletne suše leta 2003, ki velja za eno najhujših suš v preteklem pol stoletju. Generator sušnih razmer pa ni bilo le pomanjkanje sicer lokalno porazdeljenih padavin, ampak tudi vroč ina. Sušni stres je v sinergiji z vroč inskim stresom kmetijskim rastlinam zadal škodo z razsežnostmi naravne nesreč e. Na najbolj ogroženih območ jih je suša od poletnih kmetijskih rastlin najbolj prizadela koruzne posevke, še posebno na plitvih in pešč enih tleh, ter oljne buč e, tudi krompir, zelenjadnice in zlasti travinje, kar bo najbolj prizadelo živinorejsko panogo, ki ji grozi precejšen izpad prireje zaradi pomanjkanja krme. Na obalnem območ ju so bile prizadete tudi oljke sadno drevje in vinska trta. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempera- tura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In August the country was hit by at least two heat waves, the strongest one started at the beginning of August when the highest records of maximum air temperatures ranged even over 40 °C. At the most vulnerable areas in the southeast in southwest of the country the agriculture drought intensified to the extreme level that reached the values recorded during the worst drought in 2003. Severe drought condition spread also in the northeast of the country. Drought stress and heat stress caused damage to the dimensions of a natural disaster. The most affected were the summer crops like maize, oil pumpkins, including potatoes, vegetables and in particular the grassland that will severely affect the stockbreeding which is threatened by significant outbreaks of production due to the lack of feed.