Po mestni občini
Ptuj • Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč O Stran 3
Ptuj, torek, 20. novembra 2012
letnik LXV • št. 91 Odgovorni urednik: JožeŠmigoc Cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Športno plezanje
• Markovičeva ubranila vse lanske lovorike
Z> Stran 13
' - f.
4 * til
t u
.»\ m
Po naših občinah Slape • Lastnika ovadili zaradi suma mučenja živali
O Stran 4
Po naših občinah Destrnik • Kje
bodo dobili 1,5 milijona?
O Stran 5
Štajerski
Nogomet •
Aluminij z remijem prekinil negativen niz
O Stran 11
Ptuj • Spomenik generalu Rudolfu Maistru
Človek navdihnjenega delovanja za slovensko državnost
Ob spominskem dnevu Rudolfa Maistra, 23. novembru, so v soboto, 17. novembra, na Ptuju njegovo ime in delo na pobudo Društva generala Rudolfa Maistra Ptuj počastili z odkritjem njegovega spomenika.
General Maister je bil človek dejanj. V slovenskem človeku je vzbudil spoštovanje poguma, odločnosti, bojevitosti in navdihnjenega delovanja za slovensko državnost. Na žalost je bil njegov mit desetletja omejevan iz najrazličnejših razlogov, narodno nasprotniških, vojaških, boljševističnih in komunističnih. Po letu 1978 se je zatajevanje imena generala Maistra nekoliko umirilo, osiveli borci za severno mejo so doživeli omehčan odnos do svojega generala in sebe samih. Mesto Ptuj je 17. novembra odkrilo spomenik generalu Rudolfu Maistru in njegovim najmanj 221 borcem z območja UE Ptuj. Spomenik, delo akademske kiparke mag. Metke Zupanič, so odkrili predsednik Društva generala Rudolfa Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak, župan Štefan Čelan, minister za zunanje zadeve RS Karel Erjavec in predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije Milan Lovrenčič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Šesti Tradicionalni slovenski zajtrk
Slovenski med je eden najboljših na svetu
Vrtec Ptuj je ena tistih ustanov na Ptujskem, ki že od vsega začetka sodeluje v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Letos ga pripravili šestič, tokrat v enoti Podlesek.
Tenis • Rola v Španiji klonil šele v sedmem dvoboju O Stran 13
Ptujskega župana Štefana Čelana, ki se je s svojimi sodelavci tudi letos udeležil tega zajtrka, zelo veseli, da se je projekt iz medenega zajtrka razširil v projekt Pridelano v Sloveniji oziroma Dan slovenske hrane, kar je pomembno z več vidikov, tudi z vidika varo-
Zellm sodelovati
v nagradni igri in za 36 € obiskati predpraznično
Budimpešto s sopotnikom.
ča/ffč/čura . »apejrepa
Ti
Vaši podatki:
-	rojstni datum:
-	telefon:
Podpis:.
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili
sodelovanja v nagradni Igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo Izključno za potrebe nagradne Igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
vanja okolja, saj samo en prevoz hrane iz Nizozemske proizvede več CO2 kot vse naše družine z avtomobilskim prevozom celo leto. Že to je podatek, ki daje resno misliti in ki mora v največji možni meri spodbujati k lokalni pridelavi in uživanju hrane. Kmetijstvo je na tem področju naredilo prvi korak, upati je, da bodo temu svetlemu vzoru sledili tudi na mnogih drugih področjih. S tem bomo kar najbolj prispevali k uživanju zdrave hrane in varovanju okolja.
Tudi letošnji tradicionalni slovenski zajtrk so otroci Vrtca Ptuj preživeli v družbi čebelarjev, ki so otrokom predstavili čebelarjenje, čebelje pridelke, pomen čebel za okolje in človeka. Prav tako pa so spoznali tudi pomen zajtrka v okviru prehranjevalnih navad in prednosti lokalno pridelanih živil. V enoti Podle-sek je bil gost čebelar Martin Čuš iz Čebelarskega društva
Ptuj. Društvo je eno najstarejših, deluje že od leta 1904. Povedal je, da danes čebele brez skrbi čebelarja več ne bi preživele, predvsem zaradi naravnih pogojev in različnih zajedavcev ter bolezni, ki jih napadajo. Danes o medu več ne smemo govoriti kot o zdravilu, temveč je uradno le živilo živalskega izvora kot
tudi vsi medeni izdelki, kot so cvetni prah, matični mleček in podobno, je izpostavil Čuš. Slovenci, Avstrijci in severne dežele pridelamo skoraj najkakovostnejši med na svetu, ker imamo najbolj pestro rastlinje v naravi. V okoljih, kjer je veliko monokultur, je bodisi veliko medičine bodisi veliko cvetnega prahu; tam
Foto: Črtomir Goznik
V Vrtcu Ptuj že od vsega začetka sodelujejo v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Letos so ga pripravili v vrtcu Podlesek.
ponavadi kupujejo čebele za opraševanje. »V našem medu je stalno nekaj cvetnega prahu, zato je tudi zdravilen, čeprav tega ne smemo reči, lajša različne bolečine, čisti tudi rane, kot pravijo v zadnjem času,« je še povedal Čuš, ki je tudi poudaril pomen čebel nasploh za opraševanje, saj bi divje rastline izumrle, če ne bi bilo čebel in žuželk.
V petek, 16. novembra, pa so se v Vrtcu Ptuj razveselili tudi podarjenih žog, darila Evropske nogometne zveze, Nogometne zveze Slovenije in komisije Nogomet za vse Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Prinesel jih je Marjan Lenartič, ki je povedal, da so te darilo najboljšemu športnemu vrtcu v Sloveniji in kot spodbuda, da bodo v okviru športnih programov, rednega dela in spremljajočih aktivnosti posvečali nekaj pozornosti tudi nogometu.
MG
Slovenija • Sobotne demonstracije
V Ljubljani s transparenti in piščalkami proti razgradnji socialne države
Kongresni trg v Ljubljani so v soboto opoldne za dobri dve uri preplavili demonstranti, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom, ki poslabšujejo kakovost življenja prebivalstva, od vlade pa zahtevajo, naj ne ruši socialne države. Demonstracij se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 30.000 ljudi, minile pa so brez incidentov.
Sobotne demonstracije, ki so potekale v okviru vseevrop-skih demonstracij, so organizirale tri sindikalne centrale - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederacija novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost), Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije. Po dogodku so organizatorji demonstracije ocenili kot uspešne.
Sindikati opozorili na brezposelnost in rušenje socialne države
Predsednik ZSSS Dušan Se-molič je poudaril, da krize niso povzročile štipendije in plače, temveč pohlepni kapital in pogoltnost po dobičkih. Dejal je, da je treba dati zelo jasno in odločno sporočilo, »da živimo
v 21. stoletju in da delavci niso blago«. Od vlade zahtevajo, naj se upre neoliberalnim konceptom, virusu, ki razsaja v Evropi. »Uprimo se vsem, ki uničujejo socialno državo,« je dejal Se-molič.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je opozoril, da je v državi brez dela vsak dan več ljudi. Če je rezanje socialne države, uničevanje javnih storitev, zniževanje plač in odpuščanje vse, kar je vlada sposobna storiti, če nima pozitivnega programa, za katerega bi pridobila soglasje večine, Štrukelj predsedniku vlade Janezu Janši sporoča, da je ta trenutek pravi za to, da si poišče delo, ki ga zmore in ki ne bo škodilo drugim. Povedal je tudi, da bodo delovna mesta branili tudi z generalno stavko, če bo to treba.
Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar od vlade zahteva, naj neha groziti in poniževati ter zlorabljati oblast. »Ne dovolimo, da jemljejo
nam, ki krize nismo povzročili, da nas ščuvajo enega proti drugemu in da zmanjšujejo naše pravice,« je poudaril.
Na težak položaj opozorili tudi upokojenci in mladi
Tudi predsednica zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak meni, da se sedanji politiki niso naučili ničesar drugega iz zgodovine kot to, da morajo prebivalce skregati med seboj, če hočejo vladati v imenu kapitala. Demonstracije so po njeni oceni pokazale, da znamo stopiti skupaj. »Ne dovolimo, da nas še naprej delijo na leve in desne, verne in neverne, pametne in neumne, komuniste in liberalce, Slovence in Neslovence,« je pozvala.
Na svoj položaj so opozorili tudi mladi. Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc je poudaril, da protestirajo proti ukrepom, ki poslabšujejo položaj mladih, proti uničenju javnega kakovostnega visokega šolstva ter proti komercializaciji in privatizaciji izobraževanja. Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Alen Hliš pa je dejal, da so dijaki prelahka tarča napadov z visokih položajev. »Kruljenje naših želodcev postaja preglasno. Poslušajte nas zdaj, jutri bo kruljenje tako močno, da ne boste mogli spati,« je opozoril.
Vizjak:
demonstracije jemljejo kot opozorilo
Iz vladne ekipe se je na de-
Za pomoč prizadetim v poplavah vse poslanske skupine
V vseh poslanskih skupinah so se odzvali na pobudo poslanca NSi Jožefa Horvata, da del plače namenijo za pomoč prizadetim v poplavah. Poslanci in stranke pa so se odzvali tako z denarno kot materialno pomočjo za prebivalce na poplavljenih območjih.
Kot so pojasnili v Pozitivni Sloveniji, so se poslanke in poslanci PS na pomoč priskočili s prostovoljnim delom, hrano, oblačili, belo tehniko, pohištvom, radiatorji in podobnim. Prav tako so se odločili, da vsak tudi prostovoljno finančno prispeva. Koliko so prispevali, pa
monstracije proti vladnim varčevalnim ukrepom odzval minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. V izjavi je dejal, da demonstracije jemljejo kot opozorilo, kot stališča zlasti sindikatov v zvezi z dogajanjem v Sloveniji in drugje. A demonstracije po njegovih besedah niso dovolj za rešitev. Pot k rešitvi sta pogovor in dogovor, meni minister.
Ob tem je Vizjak poudaril, da ne glede na današnje demonstracije prisega na socialni dialog. Zatrdil je, da bo dialog v zvezi s pokojninsko reformo in reformo trga dela še naprej vodil v maksimalni možni meri iskanja dogovora in soglasja. Vizjak ne verjame, da je vlada sprejemala kakršne koli odločitve brez poskusa dogovora. A če soglasja ni, vlada po njegovih besedah za to ne more prevzeti odgovornosti, temveč mora ne glede na to ukrepati.
Med demonstranti tudi nekateri politiki opozicijskih strank
Demonstracij so se udeležili tudi nekateri politiki opozicijskih strank. Predsednik SD Igor Lukšič je pojasnil, da demonstrira proti usmeritvi, ki jo imata vlada in tudi EU. Po njegovem mnenju Slovenije ni moč spraviti v nov zagon le z varčevanjem, brez podpore slovenskim podjetjem. Kot ocenjuje, vlada nima politike novih delovnih mest in industrijske politike, zato »je nemogoče, da bi samo z varčevalnimi ukrepi dosegla rezultate, ki si jih želi«.
ne bodo javno objavili, razen v primeru, da se prejemniki prispevka sami odločijo in to povedo, so še zapisali v PS.
V poslanski skupini SDS menijo, da je prav, »da pomagamo prizadetim v tej naravni ujmi in pokažemo, da nam ni vseeno za njih«. Poslanci in poslanke SDS so darovali finančna sredstva preko pobude DZ, nekateri so finančna sredstva darovali neposredno prizadetim posameznikom v svojih lokalnih okoljih, nekateri pa neposredno preko Karitasa, so pojasnili v SDS.
Poslanska skupina SD je na Območno združenje Rdečega križa Ptuj nakazala 850 evrov. Poslanec SD Matevž Frangež je 100 evrov nakazal Območnemu združenju RK Maribor, poslanec SD in kandidat za predsednika republike Bo-
Med demonstranti je bilo opaziti tudi predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jan-kovica in vodjo poslanske skupine te stranke Janija Mo-derndorferja, ki izjav za medije nista dajala. Poslanka PS Janja Klasinc pa je podobno kot Lu-kšič dejala, da protestira ne le proti reševanju krize v Sloveniji, temveč tudi v dobršnem delu Evrope.
Demonstracije so minile mirno, brez incidentov. Policisti so morali ukrepati le na Prešernovem trgu zaradi prižiga bakle. Sicer pa je pri varovanju današnjih demonstracij sodelovalo 400 policistov. Demonstranti so sicer kmalu po zaključku uradnega dela dogodka zapustili prizorišče.
„Ljudstvo je spregovorilo"
Organizatorji so sicer demonstracije proti načinu reševanja krize ocenili kot uspešne. »Ljudstvo je spregovorilo,« je po dogodku ocenil sindikalist Branimir Štrukelj. »Vlada je bila pozvana, da spremeni smer in politiko ali pa odide,« je dodal.
Prvi mož Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je v oceni današnjih demonstracij za STA poudaril, da so ljudje očitno premagali strah, ki je zadnje mesece vladal v tej državi.
»Ljudje si niso upali podpisovati peticij. Bali so se, kje se bodo znašli na kakšnem seznamu, če jih bo kdo videl. Ta strah je premagan,« je izpostavil.
Kot je dejal, je ljudstvo spregovorilo; to, kar je reklo, pa je kritično do vlade. Vlado so po njegovih besedah pozvali, da spremeni smer in politiko ali pa odide. »To je zdaj po vsem jasno. Na tak način ni več mogoče nadaljevati. To je slepa ulica, ki vodi zgolj v poglabljanje krize,« je povedal. »Jaz upam, da so gospodje na Gregorčičevi to razumeli,« je sklenil.
Da so zadovoljni z dogodkom, pozitivnim vzdušjem ter udeležbo, je za STA pojasnil
rut Pahor pa je 250 evrov nakazal Rdečemu križu Slovenije. Prav tako se je v zbiranje sredstev vključila stranka, predsednik Igor Lukšič ter evropski poslanki Tanja Fajon in Mojca Kleva, so pojasnili v SD. Na četrtkovem predsedstvu stranke so zbirali denar za nakup grelnih naprav, ki jih je Pahor predal območnim združenjem Rdečega križa v okviru svojih delovnih akcijah v Dolenji Trebuši in na Ptuju.
Poslanke in poslanci Državljanske liste bodo prispevali po 100 evrov za najbolj prizadete v poplavah v zgornji Dravski dolini na Koroškem. Poslanci se bodo angažirali tudi s pomočjo v domačih krajih, so pojasnili v DL. Predsednik Gregor Virant bo prispeval 300 evrov RK Slovenije. Člani DL pa že ves čas sodelujejo v posameznih
tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Dodal je, da jih veseli, da so prišli ljudje iz vse Slovenije in da je bila struktura udeležencev protestov po starosti in poklicih tako raznolika.
Odzval se je tudi na navedbe nekaterih medijev, da so v njihovi sindikalni centrali ljudem plačevali udeležbo na demonstracijah. Poudaril je, da so svojim članom iz Maribora, Prekmurja in od drugod, ki so se želeli udeležiti protestov, zagotovili brezplačen avtobusni prevoz do Ljubljane. Pri tem pa zatrdil, da je to glede na to, da plačujejo članarino, povsem normalno. Tako je bilo vedno doslej in tako je tudi drugod v Evropi, je dodal.
Na vprašanje, kaj pričakuje po protestih, je odgovoril, da mora priti na evropski ravni do umika neoliberalnega koncepta, »ki dokazljivo predstavlja pot v revščino in uničuje temelje socialne države«. Na slovenski ravni pa naj bi se politiki zavedli, da so v prvi vrsti odgovorni ljudem, ki so jih izvolili, in ne tujim institucijam. Priti mora do drugačnega dialoga, ki bo zamenjal ustrahovanje in grožnje, ter drugih prioritet, to je pomoči gospodarstvu in podjetjem, je pozval.
Demonstracije je kot na splošno uspešne za STA ocenil tudi predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost Drago Lombar.
Demonstracije, ki so potekale v okviru vseevropskih demonstracij, so pripravili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, KSJS, KNSS Neodvisnost, Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije. Njihov namen je bil izraziti nasprotovanje načinu reševanja krize v Sloveniji. Ekstremno varčevanje po mnenju organizatorjev namreč ne bo zagnalo gospodarstva, temveč bo krizo še poglobilo.
STA (Pripravlja: SM)
akcijah oziroma delovnih brigadah skupaj z ekipo Boruta Pahorja, ki ga DL podpira kot predsedniškega kandidata. Akcijam se bodo v prihodnjih dneh pridružili tudi posamezni poslanci DL.
Za pomoč so se odločili tudi v poslanski skupini DeSUS. Na pobudo se je odzvalo tudi vseh šest poslancev SLS. V poslanski skupini so pojasnili, da bodo svoje prispevke porazdelili med različna prizadeta območja. Tako bodo denar nakazali na podračune, odprte za pomoč prizadetim v poplavah, in sicer Župnijski Karitas - izpostavam Mozirje-Šmihel, Duplek, Slovenj Gradec, Rečica ob Savinji, Gorišnica in Markovci. Zneski se gibljejo med 200 in 300 evri na poslanca. Akciji so se pridružili vsi poslanci NSi. Štirje poslanci so Slovenskemu Karitasu namenili povprečno po 150 evrov vsak. (sta)
Uvodnik
Še en Dan
Pri nas se je - pač po vzgledu iz širnega sveta - razpasla navada, da čisto navaden dan proglasimo za nekaj posebnega, Da poštam Dan. In ta Dan se od dneva razlikuje po tem, da se takrat nečemu posebej posvetimo. Vsaj en dan. In tako smo en dan brez avtomobila. Pa en dan brez cigarete. En dan imamo radi otroke. En dan varčujemo. En dan skrbimo za zdravje. Dan posvetimo mamicam, ponekod tudi očetom. Pa zaljubljenim. En dan so menda nekje v svetu brez hlač na podzemni železnici. Ostalih 364 dni pa se požvižgamo na vse, kar smo se tisti Dan naučili. In se veselo vozakamo od ene trgovine do druge, kadimo kot Turki, z otroki se ukvarjamo, če najdemo čas (zakajpa imamo vzgojiteljice in vrtce, kajne!), varčujemo bolj malo, ker nimamo česa, za zdravje skrbimo, ko nas že malo zaseka v križu... Skratka ti posebni spominski Dnevi so bolj za vzbujanje slabe vesti kot za kakšno večjo korist.
Tako smo imeli prejšnji teden dan tradicionalnega slovenskega zajtrka. In se ne vem kolikič že prepričevali, kako koristenje zajtrk. Zlasti s slovenskimi jedmi. Skuta, med, sadje... Ubogi Američani, ki nimajo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Da o Kitajcih ne govorimo. Spet so nas prepričevali, daje nekaj, kar je slovensko, najboljše. Tako da sedaj vemo, zakaj so Avstrijci ali Francozi tako bolni. In ko v trgovini kupite nemško maslo namesto slovenskega (domače je, mimogrede, dražje kot tuje), se zavedajte, da ste namesto masla kupili čisto navaden puter.
Saj nimam nič proti temu, da nas nekdo hoče prepričati, da živimo nezdravo, da se moramo več gibati, da moramo paziti, kaj vtaknemo v usta ., ampak s takimi enodnevnimi akcijami ne bomo naredili bogve kake koristi. Zlasti še ne v sedanjem trenutku, ko namesto tega, da bi razmišljali, kaj si bomo za zajtrk pripravili tradicionalno slovenskega, marsikdo tuhta, kje bo staknil dovolj denarja, da bo sebi in svoji družini sploh kaj skuhal. Pa četudi egiptovski krompir in nizozemsko solato.
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Odkritje spomenika generalu Rudolfu Maistru
Maister - vizionar, zaveden Slovenec, velik strateg
Rudolf Maister Vujanov je bil v času razpada avstro-ogrske monarhije človek na pravem mestu, človek s pravo vizijo in pravo mero odločnosti, da je ohranil ozemlje na severni meji novonastale države SHS, četudi so mu nasprotovali celo tisti, ki bi ga morali podpirati. Ob spominskem dnevu Rudolfa Maistra so v soboto, 17. novembra, na Ptuju njegovo ime in delo počastili z odkritjem njegovega spomenika
Foto: Črtomir Goznik
Na Novem trgu na Ptuju so postavili spomenik generalu Rudolfu Maistru, delo akademske kiparke Ptujčanke mag. Metke Zupanič.
Dogodka so se udeležili številni Ptujčani in gostje, med njimi Karel Erjavec, minister za zunanje zadeve RS, poslanci državnega zbora, župan Štefan Čelan, članice in člani mestnega sveta, župani sosednjih občin, častni občani MO Ptuj, vnuk Borut Maister in drugi svojci generala Maistra, borcev za severno mejo, predstavniki sponzorjev in donatorjev, predstavniki Slovenske vojske, veteranskih organizacij, predsednik Zveze društev generala Maistra in Franja Malgaja mag. Milan Lovrenčič. Pozdravil jih je predsednik Društva generala Maistra Ptuj, ki je dalo pobudo za postavitev spomenika, Stanislav Brodnjak. General Rudolf Maister je po očetu dolgo sodil na Ptuj, vse do leta 1923, ko je zaprosil za domovinstvo mestno občino v Kranju. Njegov oče Franc Maister je bil rojen 23. februarja 1823 v hiši na zdajšnji Slomškovi ulici 14, kamor je z Novega trga usmerjen pogled skulpture Rudolfa Maistra, ki nekoliko spominja na zaskrbljeno, vendar odločno držo generala v Celovcu 1919. Res bi lahko rekli, da gre za pogled na očetnjavo, kot je lego spomenika poimenovala Marija Hernja Masten.
Prvi Maister - Johann Ge-
org Maister - se je na Ptuj priselil pred več 250 leti, leta 1751 je bil sprejet v ptujski ceh lončarjev. General Rudolf Maister je bil človek dejanj, ki je v slovenskem človeku vzbudil spoštovanje poguma, odločnosti, bojevitosti in navdihnjenega delovanja za slovensko državnost. Mesto Ptuj je v soboto, 17. novembra, odkrilo spomenik njemu in njegovim najmanj 221 borcem z območja UE Ptuj v preddverju generalove očetovine. Projekt je realiziralo Društvo generala Rudolfa Maistra Ptuj, združeno v Zvezo društev Rudolfa Maistra in Franca Malgaja, ob izdatni pomoči MO Ptuj in nekaterih sponzorjev in do-natorjev. Akademska kiparka mag. Metka Zupanič je s kipom ustvarila to, kar se je o generalu govorilo, vedelo in je zapisano, ter dodala svoje razumevanje generala, ki se je v slovensko zavest vtisnil kot legendarna in karizmatična osebnost zaradi redke združitve liričnega pesnika, hedoni-sta, javnega omikanca in predrznega junaka, kot je o njem zapisal prof. Hartman.
Ptujski župan Štefan Čelan je ob odkritju Maistrovega spomenika izpostavil pestro udeležbo ob tem dogodku, kakršne ni bilo na nobenem
dogodku v letu 2012 na Ptuju, pa jih je bilo že zaradi projekta EPK 2012 izjemno veliko. Postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru na Ptuju je izjemen projekt. S potezo, ki jo je general naredil, je v zavest Slovenk in Slovencev vpisal, da narod obstaja tako dolgo, kakor dolgo je lastnik svoje zemlje in kakor dolgo je vpisan v zemljiščih knjigah. Spomenik naj vedno opominja na to, kako bomo ravnali s svojo lastnino in kakšen odnos bomo
vzpostavili do nje.
Častni govornik na sobotnem odkritju spomenika prvemu generalu slovenske vojske je bil Karel Erjavec, zunanji minister RS. »General Rudolf Maister ni bil samo vojak, ni bil samo vojaški strateg, ni bil samo vojaški voditelj, bil je tudi pesnik, slikar, umetnik, bil je vsestranska oseba, bil pa je tudi vizionar. Prepričan sem, da brez Rudolfa Maistra, brez našega generala, danes Slovenija ne bi bila v teh me-
jah, če ne bi s svojimi borci obranil severne meje. To kaže, da je imel vizijo, ljubezen do svoje domovine, veliko narodno zavest. To je morda najpomembnejše sporočilo ta trenutek, da moramo ohranjati, da moramo vsak dan sproti graditi svojo slovensko narodno zavest,« je posebej izpostavil Karl Erjavec. »Generalu Rudolfu Maistru je uspelo, ker je znal začutiti, kaj slovenski narod na trikotniku Maribor, Ptuj in Celje misli. Narod si je
želel slovensko državo. Tudi v teh kriznih časih je potrebno, da ostanemo povezani, enotni, da premagamo gospodarsko in finančno krizo. Če je lahko general Rudolf Maister premagal nemške vojake, zeleno gardo, ki je bila močna, če je lahko v NOB partizanstvo premagalo fašizem in nacizem, sem prepričan, da Slovenci lahko danes premagamo gospodarsko in finančno krizo, treba pa bo biti potrpežljiv, treba bo slišati enega in drugega, biti enotni, Slovenci imamo znanje in pridnost, da lahko premagamo vse težave. Odkritje spomenika Rudolfu Maistru nosi pomembno sporočilo: bodimo potrpežljivi, povezani in premagali bomo vse krize, od gospodarskih do finančnih,« je povedal Karel Erjavec, ki je prepričan, da Ptujčani nosijo duh generala Maistra.
Odkritje spomenika Rudolfu Maistru je spremljal kulturni program, v katerem so nastopili Pihalni orkester Ptuj, igralec Vojko Belšak, učenci in dijaki ptujskih šol, ki so prebrali najboljše spise v okviru natečaja Maister in njegov čas, ter Komorni moški pevski zbor Ptuj.
MG
Ptuj • Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč
Žrtve niso le neme številke
Tako kot v številnih slovenskih krajih so se 17. novembra tudi na Mestnem trgu na Ptuju z že tradicionalno spominsko prireditvijo poklonili spominu na žrtve prometnih nesreč, ker nam ni vseeno, kaj se dogaja na naših cestah in kakšna je vozniška kultura vseh udeležencev v prometu. Pripravil jo je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj.
To je bila že šesta ptujska prireditev, katere namen je bil osveščati o nevarnostih, ki na cestah pretijo vsem udeležencem v prometu. Na cesti moramo biti odgovorni do sebe in drugih, strpni in umirjeni, le tako življenja ne bomo ovi-li v trajno bolečino, je med drugim poudarila voditeljica spominske prireditve Zlatka Lampret. Človeško življenje je preveč dragoceno, da bi na cesti ugasnilo zaradi naše malomarnosti. Cesta mora biti varna za vsakogar, ki jo uporablja.
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, 18. november, je dan, ko se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, znanci. Spominske prireditve so potekale pod naslovom Zdaj je čas, da se začnemo učiti iz preteklosti. Čeprav statistika v tem trenutku govori o manjšem številu smrtnih
žrtev v prometu, pa se število huje poškodovanih povečuje. Žrtve prometnih nesreč nam ostanejo v večnem spominu, vendar naj bodo v opomin, ko sedemo za volan, imamo v rokah ne samo svoje življenje, temveč tudi življenje ostalih udeležencev v prometu, je med drugim na sobotni slovesnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč opozorila zdravnica Metka Petek Uhan. Dopolnil jo je reševalec, povedal je, da včasih pridejo na kraj nesreče prepozno, ko sta neprecenljivo znanje in tehnika zaman. Nemo opazujejo zveriženo pločevino, v glavah se porajajo vprašanja zakaj, kako, kaj je bilo vzrok temu, v ozadju pa obupani glasovi svojcev in prijateljev.
Za posledicami prometnih nesreč je letos na slovenskih cestah umrlo 119 ljudi, na območju Policijske postaje Ptuj tri osebe.
Slovesnosti na Mestnem trgu na Ptuju so se udeležili člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, predstavniki policije, ZD Ptuj, zdravniki in reše-
S simbolnega prižiganja sveč ži
valci, Združenja šoferjev in avtomehanikov, predstavniki MO Ptuj, mestni svetniki, svojci umrlih v prometnih nesrečah, prijatelji, znanci in drugi. Ptujski župan Štefan Čelan se
prometnih nesreč na
je zahvalil vsem, ki si prizadevajo za to, da bi bilo življenje na naših cestah v prihodnje še varnejše. Vsakemu izmed nas je težko razumeti, da naš sodni sistem ne pozna uboja
trgu na Ptuju
iz objestnosti, ko gre za večkratne prekoračitve hitrosti ali vožnjo skozi rdeče luči na semaforjih. »Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je namenjen vsem tistim, ki so odgovorni za prometno varnost, še zlasti pa vsem prizadetim zaradi prometnih nesreč. Z manifestacijami ob tem dnevu želimo opozoriti na bolečine, ki jih prizadenejo posledice prometnih nesreč. Opozoriti pa želimo tudi na številne poškodovane, ki zaradi posledic nesreč nikoli ne bodo več isti. Simbolično prižiganje sveč je prvenstveno namenjeno vsem nam, da bomo za volanom neprestano razmišljali o tem, do kakšnih posledic lahko privede neustrezna vožnja. Hkrati pa to počnemo tudi za to, da bi se spremenilo delo politikov, uradnikov, tožilcev, sodnikov, da bodo razumeli, da žrtve niso le neme številke,« je bil jasen ptujski župan Štefan Čelan.
V programu letošnje prireditve so sodelovali Stanka Krajnc Letonja, PeTv Ptuj, učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, dijaki in učitelji Strojne šole Ptuj, ptujski gasilci, policisti, reševalci, zdravniki ter mladinski pevski zbor OŠ Mladika.
MG
Markovci • Minister Bogovič na poplavljenem območju
Obljubil hitro in učinkovito ukrepanje države
V okviru svojega obiska na poplavljenih območjih Štajerske je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič v petek, 16. novembra, pozno popoldne obiskal tudi občino Markovci in si z županom Milanom Gabrovcem ogledal stanje na najbolj ogroženem območju treh vasi, ki je ponekod še vedno poplavljeno.
Po ogledu poplavljenega območja v Novi vasi, Bukovcih in Stojncih, je minister Franc Bogovič novinarjem povedal: »Kot smo povedali že takoj po poplavah, so najprej na vrsti intervencijska sredstva in sanacije, ki jih lahko naredimo v teh nekaj tednih, v teku pa je tudi ogled terena in popis škode. Vsekakor je škoda izredno velika in zahteva izjemno veliko sredstev, zato razmišljamo, da bi si zagotovili tudi kredit Evropske investicijske banke, da bi se v naslednjem letu lahko lotili celovite in temeljite sanacije in obnove. Posledice poplav so resnično zelo obsežne in od kraja do kraja tudi precej različne. Velik problem pomeni stara struga reke Drave, saj se bo treba resno pogovoriti, kako z obstoječo strugo, glede na to, da bo hidroelektrarna Formin v obnovi dalj časa.«
Na vprašanje, kako je s protipoplavnimi načrti, saj je očitno, da so le v predalih, je minister Bogovič odgovoril: »Kar se tiče območja Dupleka in Dogoš, načrti zagotovo niso
le v predalu, ampak je tako, kot smo ob julijskem obisku obljubili, na oktobrski seji vlade smo s prerazporeditvijo zagotovili prepotrebna sredstva za izgradnjo obrambnih nasipov. Poleg tega je izdelava dokumentacije pred oddajo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, na drugi strani je tudi vloga za kohezijska sredstva že na ministrstvu, v pregledu je že razpisna dokumentacija, tako da pričakujemo, da bo v začetku naslednjega leta vse izpopolnjeno. To pa pomeni, da bo lahko v letih 2013 in 2014 že potekala gradnja protipoplavnih nasipov na tem območju.«
Ob tem je minister Bogovič pojasnil tudi svoje stališče o širiti Nature 2000: »Slovenija je z vstopom v evropsko skupnost sprejela tudi evropsko zakonodajo. In del te ureja tudi področje habitatov, znotraj tega pa je tudi določitev območij Natura 2000. Slovenija je z veliko biodivertziteto s svojimi 34 odstotki območja na seznamu evropskih držav prav pri vrhu,. Od leta 2007 pa poteka usklajevanje med
Foto: M. Ozmec
Minister Franc Bogovič (desno) si je v spremstvu markovskega župana Milana Gabrovca ogledal tudi ogroženo gostilno Palaska v Novi vasi, kjer je podivjana voda odnesla del zemljišča in dovozne ceste.
tem, kar že imamo sprejeto in kar bi morali imeti. Gre za dva odstotka območij, ki naj bi bila dodatno uvrščena v območje Nature, zato sedaj poteka po občinah ta razprava. Na koncu bo odločitev vlade, do kod bo šla in kaj bo
zavarovala, kajti zagotovo se tu srečata interes razvoja in interes varovanja habitatov. Še bolj pa se bo treba naučiti živeti z Naturo.«
Na vprašanje, kako poteka ocenjevanje škode in kaj lahko domačini na poplavljenih
območjih v kratkem pričakujejo, pa je minister Bogo-vič odvrnil: »Škodo bo treba obravnavati od primera do primera. Ni vseeno, ali je bila voda na travniku le en dan in je naslednji dan odtekla, saj kmetje običajno s svojimi
ukrepi znajo to urediti sami. V takih primerih, kot smo jih videli tu v Markovcih, pa bo resnično treba počakati, da voda odteče, potem pa pripraviti ustrezne sanacijske ukrepe. Kot vidimo, se bodo pri sanaciji škode ljudje s solidarnostjo in medsosedsko pomočjo relativno hitro postavili na noge, drugje pa bo potrebna večja in obsežnejša pomoč.«
Župan občine Markovci Milan Gabrovec je izrazil zadovoljstvo, da si je minister Bogovič ogledal tudi poplavljena območja v tej občini: »Minister je obljubil, da bo tudi sam storil vse, da se bo sanacija po poplavah rešila čim prej in dolgoročno. Pri tem seveda mislim na gradnjo zaščitnih nasipov in dolgoročno ureditev struge reke Drave, saj sedanja očitno ni dovolj varna ne za krajane, ne za njihovo premoženje, pa tudi ne za obsežno območje naših kmetijskih zemljišč, saj so še danes mnoga poplavljena, tako da so nekateri pridelki popolnoma uničeni.«
M. Ozmec
Slape, Mestni Vrh • Govedo poginjalo zaradi okužbe z bakterijami - zastrupitve
Lastnika ovadili zaradi suma mučenja živali
Analize nacionalnega veterinarskega inštituta so pokazale, da je 13 glav škotskega višavskega goveda na kmetiji Voduškovih v Slapah pri Ptujski Gori in na Mestnem Vrhu poginilo zaradi okužbe z bakterijami in posledično zastrupitve. Zaradi suma kaznivega dejanja mučenja živali so zoper lastnika že podali kazensko ovadbo.
Matjaž Emeršič z Veterinarske uprave republike Slovenije je pojasnil: »Po opravljenih bakterioloških preiskavah je bilo ugotovljeno, da so živali poginile zaradi enterotoxemie, povzročene z hemolitično E. coli in Clostri-dium perfringens.«
Ali je med vzroki za pogin omenjene živine možno izključiti, da so poginile zaradi lakote oziroma podhranjenosti, kar so trdili na Društvu proti mučenju živali Ptuj in kar je lastnik Branko Vodušek odločno zanikal?
»Moram reči, da so bile živali na videz v slabem rejnem stanju. Na podlagi izvedene patoanatomske sekcije živali je bil izključen sum pogina zaradi kužne bolezni. Ugotovljeno pa je, da so bile živali v slabi do primerni kondiciji, kar je bila posledica bolezni v različnih stadijih.«
Zakaj ste pravzaprav v tem primeru ukrepali?
»V nedeljo, 4. novembra, je dežurni uradni veterinar Območne uprave Ptuj dobil prijavo, da je v Slapah pri Ptujski Gori več govedi v zelo slabem
stanju in nekaj poginulih. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da so bile živali na videz v slabem rejnem stanju, znotraj ograje so bile površine popolnoma popasene. Živali so imele odprte bale, ki so bile mestoma popolnoma plesni-ve. Del površine, dostopne živalim, je bil popolnoma razmočen z globokim blatom. Izvir vode na blatnem zemljišču pa je bil onesnažen z gnojnico iz sosednjega gnojišča.
VURS je naložil takojšnjo oskrbo živali in odvoz kada-vrov, kar je bilo izvedeno v ponedeljek. Pred odločitvijo glede nadaljnjih postopanj je VURS odredil veterinarju praktiku pregled vseh živali, NVI-ju pa izvedbo patoa-natomske sekcije poginulih živali. Kasneje je odredil še bakteriološke preiskave. Na podlagi pregleda živih živali se je uradni veterinar odločil, da se preostalih 33 živali premesti na drugo lokacijo.«
Koliko živali je pravzaprav poginilo?
»Od 30. oktobra do 10. novembra je poginilo ali pa je bilo usmrčenih 13 živali.
Zaradi opustitve dolžnega ravnanja skrbnika živali in posledičnega pogina živali je VURS podal prijavo suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali na pristojne organe. Vsak lastnik živali je namreč zanje odgovoren. Zakon o zaščiti živali določa, da morajo biti vse rejne živali vsaj enkrat dnevno pod rednim nadzorstvom oskrbovalcev. Če bi
bila ta obveznost izvedena z dolžno skrbnostjo dobrega gospodarja, bi ta opazil neprimerno oskrbo s hrano in predvsem neprimerno oskrbo z vodo.
Dolžnost lastnika živali je, da bolne, poškodovane in onemogle živali ustrezno oskrbi. Ob obisku uradnega veterinarja 4. novembra pa je bilo ugotovljeno, da je bila na
omenjenem gospodarstvu v globokem blatu ena žival, ki se ni mogla premikati, je težko dihala in ni bila sposobna dvigniti niti glave, zato jo je bilo treba usmrtiti, da bi ji prihranili nepotrebno trpljenje. Trupla ostalih štirih govedi niso bila odstranjena. Goveda so bila na novo lokacijo premeščena šele po posredovanju uradnega veterinarja.«
SSjssaSv
Foto: M. Ozmec
V Slapah pod Ptujsko Goro sta prejšnji teden samevali le še dve glavi škotskega višavskega goveda.
»Vabljeni k ogledu naših živali!«
In kaj na vse to pravi lastnik goveda Branko Vodušek:
»Sedaj, ko je Nacionalni veterinarski inštitut na osnovi analiz ugotovil, da je bil nadpovprečni pogin v čredi škotskega višavskega goveda na Slapah posledica zastrupitve, pričakujem, da bodo ustrezne službe, odgovorne za ohranjanje ravnovesja v naravi, ugotovile tudi vzroke tega žalostnega dogodka. Ker pa smo vmes, da bi preostanek črede ločili od virov zastrupitve, vse živali preselili na Mestni Vrh in ker se še kar naprej pojavljajo številna namigovanja in neresnice v zvezi z vitalnostjo črede, vljudno vabim vse, da jih pridete pogledat. To velja tudi za tiste 'strokovnjake', ki si mimo spoštovanja svoje profesionalne etike dovoljujejo ocenjevati počutje in rejno kondicijo naših ljubljenk, ne da bi jih kadarkoli videli. Kdorkoli jih želi pogledati in se tudi pogovoriti z nami, je vljudno vabljen na dan odprtih vrat pašnika škotskega višavskega goveda na Mestnem Vrhu 32 v sredo, 21. novembra.«
M. Ozmec
Destrnik • Tudi tokrat zanimiva seja
Kje bodo dobili 1,5 milijona?
Da bo novembrska seja občine Destrnik vroča in zanimiva kot ponavadi, je bilo jasno že zaradi dejstva, da sta bila na njej prisotna kar dva snemalca lokalne televizije, ki sta dogajanje spremljala od začetka do konca, kar ni ustaljena praksa. Po pričakovanjih sta že jasno deklarirani dve nasprotujoči si svetniški skupini vnovič vztrajali vsaka pri svojem, le v maločem so se strinjali.
Na dnevnem redu 16. redne seje občine Destrnik, ki je potekala minuli teden v Volkmer-jevem domu kulture, je bilo 10 točk, najzanimivejšo, rebalans proračuna za leto 2012, pa so na predlog svetniške skupine SLS umaknil z dnevnega reda.
Prvič se je zapletlo na samem začetku seje, pri pregledu in potrditvi zapisnika. Svetnik svetniške skupine SLS Branko Zelenko je namreč zahteval pojasnila od župana Vladimirja Vindiša, češ da ta ni odgovoril na že zastavljena vprašanja na prejšnji seji. Napeto vzdušje med njima, ki se vleče iz seje v sejo, je bilo tudi tokrat povsem očitno. Zelen-ko je zahteval, da mu Vindiš odgovori na to, kako daleč je občina s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za ureditev poslovne cone v Janežovskem Vrhu. Vindiša je ob tem spomnil, da se je treba prijaviti na razpis do konca tega leta, sicer bodo ostali brez sredstev. Zelo jasno je župana opozarjal, da imajo za ta projekt rezerviranih 410 tisoč evrov in da bo občina utrpela izjemno veliko škodo primeru, če dokumentacija ne bo urejena. „Kako mislite izvesti to," je Vindiša dvomljivo vprašal Zelenko in dejal, da se župan mora zavedati, da je njegova naloga izpolnjevanje projektov, ki so v proračunu že zapisani.
„Geologi so ugotovili, da vrtec ne more biti na štirime-trskem nasipu. Pokazale so se nove okoliščine, ki pri pripravi projekta niso bile upoštevane," je dejal Vindiš na kratko in zaključil z mislijo, da se pri pripravi projekta ni upoštevalo dejstvo, da je vrtec lociran tudi na privatnih zemljiščih, ki jih je še treba pridobiti. S
Obrat za proizvodnjo gli-nice je v Kidričevem pričel poskusno obratovati že februarja 1954, prvi aluminij pa je iz elektroliz pritekel v sredini novembra tistega leta. Tovarno so v navzočnosti številnih gostov iz vse Slovenije slovesno odprli v nedeljo, 21. novembra 1954. Redna proizvodnja glinice in aluminija je stekla leta 1955, njena tedanja zmogljivost pa je bila 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija na leto.
Letos v Talumu praznujejo
temi pojasnili je bil pregled zapisnika po precej kratki razpravi zaključen, svetniki pa so ga potrdili soglasno.
Svetniki SLS umaknili rebalans proračuna za leto 2012
Že pred sejo je Vindiš dejal, da pričakuje napeto dogajanje, kar se je tudi uresničilo. Najzanimivejša točka tokrat bi bil po pričakovanjih rebalans proračuna za leto 2012, a so ga na pobudo svetniške skupine SLS umaknili z dnevnega reda. To so seveda storili brez posebnih težav, saj ima omenjena svetniška skupina v občinskem svetu na Destrniku še vedno večino. Čeprav je bil en njihov svetnik odstoten, so umik z dnevnega reda dosegli s šestimi glasovi za in štirimi proti. Umik so predlagali, ker se seje odbora za finance naj ne bi udeležili kar trije člani. Kljub temu da je Vindiš jasno dejal, da po poslovniku mnenje odbora ni zavezujoče, pa je Zelenko v imenu svetnikov SLS zahteval umik te točke z dnevnega reda in na koncu to tudi dosegel.
Čeprav se je število županovih „somišljenikov" v občinskem svetu oktobra okrepilo, saj je bila na nadomestnih volitvah za članico občinskega sveta izbrana Elizabeta Fras, je bilo to premalo za preglasovanje SLS-a. Je pa bil na tokratni seji svetnikom predstavljen tudi izid nadomestnih volitev, tokrat je namreč nova svetnica prvič prisostvovala seji sveta.
Največ časa pa so tokrat namenili predlogu proračuna za leto 2013. Kot je uvodoma pojasnil Vindiš, se bodo za-
že 58. tovarniški praznik. V četrtek, 22. novembra, od 10. ure dalje pripravljajo v restavraciji Pan tradicionalno srečanje z upokojenimi sodelavkami in sodelavci. V petek, 23. novembra, ob 13. uri se bodo sestali na slavnostni seji uprave Ta-luma, direktorjev odvisnih družb, vodij služb, članov sveta zaposlenih in članov IO konference sindikata. Od 14. ure dalje bo v restavraciji Pan družabno srečanje vseh zaposlenih s svečano podelitvijo najvišjih
vzemali za skladen razvoj občine v skladu z ekonomskimi možnostmi. Spomnil je, da bo moral izpeljati oziroma dokončati tudi projekte, ki so bili začeti še v času pred njegovim imenovanjem. Ob tem se je vprašal, kako zagotoviti sredstva.
Po predlogu, ki ga je predstavil tokrat, bo imela občina Destrnik v prihodnjem letu 2.384 017 evrov prihodkov in 3.918 477 evrov odhodkov, kar pomeni, da znaša primanjkljaj 1.534 400 evrov. Vindiš je sicer pojasnil, da se bo občina prijavljala tako na evropske kot državne razpise, kljub temu pa je opozoril, da gre za velik proračunski primanjkljaj. Prednost bodo dali nadaljevanju ureditve parkirišč pod šolo, ureditvi infrastrukture v naselju Janežovski Vrh in celoviti rešitvi v vasi Dr-stelja. Ob tem je Vindiš dodal, da je še odprto tudi vprašanje realizacije predpogodbe, ki je
tovarniških priznanj zlati metulj. Prejeli jih bodo Anton Potočnik (Talum Servis in inženiring), Marija Vindiš (služba za informatiko Skupine Talum), Danilo Lendero (Talum Rondelice) in Darko Ferlinc (vodstvo Skupine Talum).
Praznovanje bodo sklenili v soboto, 24. novembra, ko bodo ob 9. uri tudi letos povabili vse, ki si želijo ogledati proizvodnjo v Talumu, na tradicionalni dan odprtih vrat.
-OM
bila sklenjena za odkup prostorov v večnamenski stavbi, ki se gradi na Destrniku. Sklenil jo je bivši župan Franc Pukšič, po trditvah Vindiša pa naj bi bila pod drobnogledom protikorupcijske komisije in ministrstva za finance. Izgradnja bo zaključena predvidoma konec marca, vprašanje pa še vedno ostaja, ali bo občina odkupila del prostorov. Po pojasnilih župana naj bi občina namreč dobila negativno mnenje o možnostih najema kredita v višini skoraj pol milijona evrov.
„Proračun je naravnan investicijsko, ampak tako, da tok razvoja teče tudi na obrobju občine in da se ne razvija le center," je še dejal Vindiš. Ravno na ta stavek pa se je navezal Zelenko, ki je bil desna roka in tudi podžupan v času župano-vanja bivšega župana Franca Pukšiča. Dejal je, da se je občina že prej razvijala tudi na obrobju ter da je tudi tisto, kar se je delalo v središču, namenjeno vsem občanom. „Hočete reči, da se do zdaj na periferiji ni delalo?" je Vindišu ostro zabrusil Zelenko in od župana zahteval odgovor na vprašanje, na katere razpise se bo občina prijavljala. Zavrnil je tudi trditev, da kredita za odkup prostorov v večnamenski stavbi ni možno dobiti. Zatrdil je, da je bilo takšno mnenje dano, ker je bil napisan bistveno višji znesek zahtevanega kredita, kot ga občina dejansko potrebuje. Ponudbi naj bi bili po njegovih trditvah pozitivni, a je treba postopek zaradi napak v postopku ponoviti. „Zadevo pa je treba zagotoviti v tem letu, dovoljenje imamo od ministrstva, da se lahko v tem letu zakreditiramo," je še dejal Zelenko, ki zato vztraja, da župan čim prej ponovno spelje postopke in zagotovi sredstva.
Ključni bodo prihodnji meseci. Ker župan ni naklonjen odkupu teh prostorov, se lahko zgodi, da bo zadevo prelagal in prenesel v prihodnje leto, a je vprašljivo, ali bo država še enkrat prižgala zeleno luč in dovolila občini, da najame kredit. Ker pa je predpogodba podpisana, je vprašanje tudi, kaj bi se zgodilo, če prostorov ne odkupijo, oziroma kako bi reagiral investitor.
Povišanje cene izvajanja zimske službe
Svetnika Ivana Hauptmana pa je zanimalo, zakaj v proračunu za leto 2013 oziroma v perspektivi za obdobje 2013-2015 ni pločnikov v Vin-tarovcih ob cesti, ki gre mimo pokopališča."Čudim se, da se to iz leta v leto prestavlja," je dejal Hauptman in dodal, da na teh mestih, kjer naj bi potekali pločniki, že raste grmovje. Župana je še spomnil, da je obljubil tudi več sredstev za delovanje društev, in obljube ni držal.
Medtem ko so bili svetniki pri večini predlogov na nasprotnih bregovih, pa so si bili pri predlogu občinskega podjetja Javnega podjetja Gradnje Destrnik enotni. Strinjali so se, da je treba ceno izvajanja zimske službe zvišati, saj so se v zadnjem letu zvišale tudi cene naftnih derivatov. Povišanje bo relativno majhno, z 19,64 evra na kilometer bruto so ceno dvignili na 20,73 evra bruto. Vsi svetniki so dali pozitivno mnenje in sprejeli sklep, da se cene zvišajo. „En evro na kilometer ne bo velik finančni problem za nas, izvajalcem pa priznavam, da imajo večje stroške, zato se s tem strinjam," je svoj glas za obrazložil svetnik Branko Horvat.
Koliko dati župniji
Razprava pa je tokrat tekla tudi o vlogi za denarno pomoč župniji sv. Urbana - De-strnik. Zid, ki obdaja cerkev, je bil namreč tik pred rušitvijo, zaradi česar je bil potreben sanacije. Župan je zato predlagal, da se v ta namen župniji nakažejo sredstva v višini 1536 evrov, s pojasnilom, da gre za kulturno dediščino, ki jo je treba ohranjati. Z njim se je strinjala tudi novoizvoljena svetnica Elizabeta Fras, ki je dejala, da je to naloga občine že po ustavi RS.
V imenu svetniške skupine SLS pa je Hauptman predlagal, da se denar župniji sicer nameni, a v manjšem obsegu. Predlagali so, da se namenijo sredstva v višini 450 evrov, kot namenjajo za obnovo kapel. Svoj predlog je argumentiral tudi z dejstvom, da ni pametno konta povsem sprazniti, saj lahko prispe še kakšna vloga za pomoč. Na to je Vindiš odgovoril, da je skoraj konec leta in da vlog več ne pričakujejo ter da ne gre enačiti te investicije s kapelami.
Horvat je pri tem še dejal, da se je doslej občina precej mačehovsko obnašala do župnije in da ji več let niso posvetili dovolj pozornosti ter da je prav, da ji tokrat prisluhnejo.
Na koncu je seveda zmagal predlog večinskih SLS svetnikov, ki so s 6 glasovi za odločili, da se župniji nakaže 450 evrov.
Meltal dobil tožbo
Tik pred koncem seje je Vindiš svetnike seznanil še z eno, kot je sam dejal, „nelju-bo" zadevo. Sodišče je namreč odločilo, da so občine zgubile tožbo v zadevi Meltal, kar jih bo stalo več kot 1,3 milijona evrov -konkretno Destrnik 69 tisočakov, ki jih morajo nakazati v roku 15 dni, sodba pa je končna in izvršljiva. Ze-lenko je sicer predlagal, da se o tem še pogovarjajo, a mu je Vindiš odgovoril, da ni časa, saj tečejo zamudne obresti, in da so se župani s Ptujskega dogovorili, da znesek poravnajo. Vindiš je dejal, da bodo vse občine ta znesek le s težavo poravnale, a da ga je treba vključiti v rebalans proračuna za leto 2012. „Ni pa mi jasno, kje bomo ta denar zagotovili," je še zaključil Vindiš in dejal, da ni časa za razmišljanje. Po dodatnih pojasnilih so svetniki sprejeli sklep, da se znesek poravna. Enaka naloga pa čaka tudi ostale občine s Ptujskega.
Dženana Kmetec
Kidričevo • V Talumu praznujejo
58. tovarniški praznik
V kidričevskem Talumu se bodo ta teden vrstile prireditve v počastitev 58. tovarniškega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 21. november 1954, ko so odprli kidričevsko tovarno.
Ptuj • Za zdravo prehrano dijakov
Lačen dijak se ne more učiti!
Da se slovenski dijaki prehranjujejo precej nezdravo, ugotavljajo tudi sami. Z ukinitvijo subvencij za malice, ki so bile zagotovljene prav vsem dijakom, je država sicer prihranila 26 milijonov proračunskih sredstev, problematika prehranjevanja mladih pa se je s tem ukrepom le še poglobila. Prav zato so se odločili, da si (vsaj za en dan) pomagajo sami.
16. oktobra obeležujemo dan zdrave prehrane, letos pa so v sklopu tega potekali številni dogodki. Pridružili so se jim tudi dijaki, ki so v sklopu mednarodnega dne dijakov in študentov, ki je 17. novembra, povezali oba dogodka v zanimivo akcijo. Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je projekt izpeljala na šestih slovenskih šolah. Med drugim s pomočjo dijaških sekcij Kluba ptujskih študentov in Gimnazije Ptuj tudi za ptujske gimnazijce. Kot pojasnjuje Alen Hliš, predsednik DOS, sicer Ptuj-čan, so želeli z akcijo pokazati, da mladim ni vseeno in da se želijo zdravo prehranjevati. Po besedah Hliša se zavedajo, da mladi pojedo veliko nezdrave hrane, kar naj bi se z ukinitvijo subvencij le še poslabšalo. „Pomembno je, da imajo mladi dostop do zdrave
Dijaki so na Ptuju pripravili zdrav obrok za 750 gimnazijcev.
hrane, ukinitev subvencij pa predstavlja velik korak nazaj," je prepričan Hliš. Medtem so
imeli dijaki prej zagotovljeno subvencijo malice v višini 1,62 evra, letos tega zaradi vla-
Dornava • Pravi slovenski zajtrk v Zavodu
Zadišalo po babičini kuhinji
Minuli petek so se dnevu slovenske hrane ob številnih osnovnih šolah in vrtcih v državi priključili tudi v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Uporabniki Zavoda so si lahko za zajtrk privoščili obilo domačih jedi - od domačega kruha, meda, jabolk do ajdovih žgancev, mleka in čaja.
dnih varčevalnih ukrepov ni več. Kot pravi naš sogovornik, je država s tem prihranili 26 milijonov evrov, samo v tem letu naj bi na račun dijakov v državni blagajni ostalo kar 56 milijonov, je pa zato naredila veliko škodo mladim, ki rabijo
tudi hrano, da se lahko učijo. Kakorkoli, vlada namerava na plečih dijakov v naslednjem letu prihraniti še več, približno 140 milijonov, zato se dijaki zavedajo, če ne bodo strnili vrst, bo stiska še globlja.
Tokratni projekt, ki so ga izpeljali, je bil sicer le kaplja v morje, a kljub temu izjemno pohvalen. Vsaj en dan so imeli dijaki na šestih slovenskih šolah zagotovljeno brezplačno in zdravo malico. Projekt je bil izpeljan na Ptuju sicer zgolj za gimnazijce, a si prizadevajo, da bi se razširil in postal tradicionalen. 750 dijakom s ptujske Gimnazije so tako ponudili polnozrna-te žemljice, jogurte in jabolka. S pomočjo donatorjev in podjetij, ki so jim izdelke dala tudi po polovični ceni, so za izvedbo projekta porabili le 230 evrov. „Res je bil izjemen posluh tako Ptujskih pekarn, ki so nam žemljice priskrbele zelo ugodno, kot podjetja, ki je doniralo jabolka dijakom," je pojasnil Hliš. Tudi odziv dijakov je bil zelo dober.
Dijaki, lahko si zagotovite nekaj dodatnih evrov
Tokratni dogodek pa je predsednik Dijaške organizacije Slovenije izkoristil tudi za to, da dijake informira o nekaterih aktualnih razpisih. Kot pravi Hliš, je problem
tudi v tem, da dijaki za več razpisov ne vedo in se nanje ne prijavijo, lahko pa bi si priskrbeli kakšna sredstva. Prav zato jih je tudi to pot pozval, naj se v prvi vrsti tisti, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin, prijavijo na najnovejši razpis DOS. Gre za projekt Božična darila, v sklopu katerega bodo dijakom razdeljena darila in določena finančna sredstva. Na ta način v DOS želijo polepšati praznike dijakom, ki so potrebni pomoči. »Ob vsesplošnem skrb vzbujajočem stanju v državi in vse večji brezposelnosti smo bili v zadnjem letu priča tudi več spremembam, ki zmanjšujejo pravice dijakov,« še dodaja predsednik DOS, ki pri tem v prvi vrsti misli na Zakon o šolski prehrani in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je ukinil štipendije vsem mladoletnim dijakom, pa tudi na Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je dijakom zmanjšal, nekaterim celo odvzel otroški dodatek.
Z vsemi temi ukrepi se je finančna stiska dijakov le še poglobila, zato želijo v DOS vsaj nekaj dijakom polepšati praznike, podarili pa jim bodo bone v vrednosti 50 evrov in bogate darilne pakete donatorjev in sponzorjev. Na razpis se lahko dijaki prijavljajo do 7. decembra, informacije pa so na voljo tudi na spletu.
Dženana Kmetec
Kabineti v stavbi zavoda so se za ta dan spremenili v prave male tematske jedilnice, v katerih so bile na voljo različne jedi: tako so v enem od kabinetov lahko poskušali ajdove žgance z ocvirki, v drugem domače sadje, v tretjem tradicionalno dornavsko malico s kruhom in zaseko itn.
Vodja zavodskega projekta Zdrav slovenski zajtrk Mar-jetka Svenšek Kristovič je ob tem povedala: „Naši uporabniki niso le jedli zdrave domače hrane, ampak so lahko ob tem spoznavali še, kako se sploh prideluje. Čebelarji Čebelarskega društva Dornava so nam tako predstavili, kako se prideluje med in ga tudi donirali za zajtrk, spoznavali smo pot od žita do kruha, poskušali smo
ekološko marmelado iz kutin, ki rastejo na našem dvorišču v okviru projekta Ekološki vrt, v katerega je vključen naš Zavod, in tudi sami pridelali marmelado. Srečali pa smo se še z lastnikom kmečkega muzeja Jožetom Muhičem, ki nam je predstavil pripomočke in posodo, s katerimi so naše babice pripravljale hrano. Tudi čaji, ki so bili pripravljeni, so iz domačih zelišč, saj imamo poseben zeliščni vrt." Kot je še pojasnila Svenšek Kristovičeva, je Zavod Dornava kot javna ustanova pri nabavi hrane vezan na zakon o javnem naročanju: „Želimo bi si, da bi naši uporabniki dobivali čimveč domače ekološko pridelane hrane, saj ima prav vsak pravico do zdrave hrane.
Uporabniki Zavoda dr. Marijana Borštnarja so uživali v pestri paleti domačih jedi, ki so jih zanje pripravili v petek zjutraj v okviru dneva slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka.
Z našega vrta sicer lahko pri dnevnih jedilnikih uporabimo kakšen peteršilj in nekaj ostalih začimbnic, žal pa je to tudi vse."
Petkovo jutro je bilo v Zavodu res zelo živahno, uporabniki pa so bili nad pripravljenimi jedmi in prikazom pridelave navdušeni.
Vlada je 16. november kot dan slovenske hrane razglasila na seji oktobra letos, ministrstvo za kmetijstvo pa je s partnerji letos drugo leto zapored pripravilo tradicionalni slovenski zajtrk.
Generalna direktorica Di-rektorata za kmetijstvo Marina Bavec je ob tem povedala, da je tradicionalni slovenski zajtrk potekal v veliko šolah, vrtcih, prav tako so se vanj vključile bolnišnice, domovi za ostareli in drugi javni zavodi. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč, ki je tudi partner v projektu slovenskega zajtrka, pa je povedal, da so v šestih letih, odkar je ČZS pričela projekt „medeni zajtrk", povečali prodajo slovenskega medu, osvestili veliko ljudi, v tem času pa se je uživanje medu z 900 gramov povečalo na kar 1,3 kilograma. Predlagal je tudi naslednji korak tega projekta - obvezni naravoslovni dan v šolah z obiskom kmetij.
Videm • Koncert ljudskih pevcev
Ob petletnici obstoja
Ljudski pevci Društva upokojencev (DU) iz Vidma, ki jih vodi Milica Bedrač, so letošnjo petletnico svojega delovanja proslavili z velikim sobotnim koncertom, kjer so se ob gostiteljih predstavili še številni drugi gostje.
Tako so na odru dvorane v videmski občinski stavbi po dve pesmi zapeli še: ljudski pevci DU in KD Grajena, ljudski pevci FD Pobrežje, ljudske pevke DU in KD Staneta Petroviča s Hajdine, ljudski pevci DU Turnišče, pevci Katoliškega KD Zvezdni dol iz Kidričevega, ljudske pevke DU Kidričevo, ljudski godci KD Franceta Prešerna iz Vidma, ljudski
pevci DU in KD Staneta Petroviča iz Hajdine, ljudske pevke PD Ruda Severja iz Gorišnice, ljudske pevke KD Sela, Hišni ansambel DU Markovci, ljudski pevci Mejaši iz Repišč in ljudske pevke FD Lancova vas. Koncert ljudskega petja se je končal s skupnim nastopom vseh zbranih pevcev, ki so odpeli pesem Pozimi, poleti sem hodil k dekleti.
Ob koncu prireditve je vi-demski občinski svetnik Martin Vidovič kot predstavnik ptujske Območne izpostave JSKD trem članom skupine ljudskih pevcev DU Videm izročil bronaste Gallusove značke za pet let delovanja na področju ljubiteljske kulture. Prejeli so jih Janko Bedrač, Milena Maroh in Lizika Vindiš.
SM
■gM

1	5.OH 1 1 1	
	u	DSKIII
		111J VI
		f|l
		
iv' c r
VI
)1
Ljudski pevci Društva upokojencev Videm (na posnetku) so pet let svojega delovanja proslavili z velikim koncertom ljudskega petja.
Foto: SM
Foto: SM
Slovenija • Predlog spremembe Zakona o gozdovih razburja
Sporno: plačilo odkazila lesa in obvezna prevoznica
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo predlog sprememb Zakona o gozdovih, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku. Toda Kmetijsko-gozdarska zbornica opozarja, da sta v predlogu sporna oziroma nesprejemljiva (vsaj) dva člena: predvideno zaračunavanje stroškov postopka odkazila lesa ter uvedba prevoznega dokumenta (prevoznice) ob spravilu lesa.
„Za zbornico sta sporna 10. in 11. odstavek 4. člena, ki govorita o zaračunavanju stroškov postopka ob skupni izbiri drevja za posek (gre za t. i. odkazilo, op. a.). Predvideni stroški plačila naj bi bili pavšalni in bi se nanašali na posamezno izdano odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves. Stroški za odkazilo do 10 kubičnih metrov naj bi bili 10 evrov, za odkazilo do 20 kubičnih metrov 15 evrov, do 50 kubičnih metrov 20 evrov, do 100 kubičnih metrov 30 evrov, do 500 kubičnih metrov 40 evrov in za posek nad 500 kubičnih metrov lesa 50 evrov.
V	zbornici se s predvidenim zaračunavanjem ne strinjamo.
V	Sloveniji je 75 odstotkov zasebnih gozdov. To, kar nudijo ti gozdovi vsem državljanom Slovenije, je neprecenljive vrednosti (prost dostop, rekreacija, duhovna dimenzija,
nabiralništvo, lov ...). Zaradi širšega javnega pomena gozdov si zasebni lastniki gozdov zaslužijo brezplačne storitve javne gozdarske službe, še posebej v delu označevanja dreves, ki je zakonsko opredeljeno kot obvezno. Zaračunavanje stroškov izbire dreves lastnikom gozdov je nesprejemljivo tudi zaradi tega, ker lastniki nimajo druge možnosti. Skupna izbira je obvezna, le-to pa lahko opravi samo uslužbenec Zavoda za gozdove Slovenije v upravnem postopku. Takšen način plačila odločb ne vodi h krepitvi odnosov med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo. Ravno tako vodi k pasivnemu pristopu do lastnika, proaktivni pristop bo potisnjen v ozadje," pojasnjujejo svoje stališče v kmetijski zbornici, ki ima sicer tudi pomisleke glede šestega člena predloga, ki govori o tem, da
Bodo zasebni lastniki gozdov morali poslej plačevati postopek odkazila lesa za domačo uporabo in poleg tega vsak odvoz lesa do doma še opremiti s posebnim dokumentom? Kmetijska zbornica temu ostro nasprotuje.
mora posekan les spremljati prevozni dokument, t. i. prevoznica: „Predlog zakona
predvideva, da morajo imeti prevoznico vsi tisti lesni sor-timenti, ki se dajejo prvič na
Podravje • LAS potrdil 19 vlog
Letos rekorden nabor projektov
LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, ki pokriva devet občin z 28.000 prebivalci na 304 kvadratnih kilometrih, je po letošnjih dveh razpisih (aprila in septembra) izbral in potrdil devetnajst zanimiv projektov ter jih že poslal v preverbo in odobritev Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO).
trg, tisti, ki so namenjeni začasnemu skladiščenju, in tudi ves les, namenjen za lastno uporabo. Nikakor se nam ne zdi sprejemljivo, da bo potrebna prevoznica tudi za les, namenjen domači porabi (les za kurjavo, gradbeni les ...), saj evropska uredba o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg lesne proizvode, tega ne zahteva, niti ne določa. Govori le o lesu, ki se daje prvič na trg,
les za domačo porabo pa ne gre na trg. Po predlogu zakona bomo na tem področju pri nas zahtevali od lastnika več, kot bi bilo potrebno glede na Evropsko uredbo," opozarjajo v zbornici in še dodajajo: „Pri nas že imamo sistem odločb, torej novega sistema ne bi bilo treba vzpostavljati. Za potrebe ureditve notranjega trga bi obstoječi sistem lahko le nadgradili, brez uvedbe dodatnega dokumenta. Uvedba sistema prevoznic bi povzročila le dodatno birokratsko obremenitev in dodatne stroške tako za lastnika kot tudi za trgovce z lesom. Lastnik bi moral prevoznico dostavljati kupcu lesa, ki bi bil zavezan poročanju. Lastnik gozda pa bi moral celo v primeru priprave drv za domačo rabo pisati prevo-znico za prevoz domov in to poročati Zavodu za gozdove Slovenije. Težko pa razumemo tudi predlog 2. odstavka 5. člena, da tovrstne določbe ne bodo veljale za gozdnole-sne sortimente, če se uvažajo iz tretjih držav ali vnašajo iz drugih držav članic Evropske unije. Namen te uredbe je bil namreč ravno v preprečitvi dostopa tistega lesa na trg, ki je posekan nelegalno."
SM
Skupna vrednost vseh projektov znaša dobrih 425.500 evrov, omenjen LAS pa ima na voljo za sofinanciranje iz Leader programa 290.000 evrov, kar pomeni, da bodo nosilci projektov (če bo MKO vse vloge tudi odobril), morali dodati 135.500 evrov. Višina sofinanciranja posameznega projekta sicer lahko sega do največ 80 odstotkov upravičenih stroškov.
Projekti, ki jih je LAS odobril, pa so naslednji: občina Markov-ci je prijavila projekt izdelave in postavitev usmerjevalnih tabel ter projekt ureditve počivališča za turiste in kolesarje. V občini Sv. Andraž želijo izdati knjigo o občini in župniji ter njenih znamenitostih, drugi projekt pa zajema ureditev učnih poti in usmerjevalnih tabel po občini, Darja Kuri iz Vito-marcev pa je prijavila projekt izgradnje učnega čebelnjaka. Turistično društvo Destrnik se je na letošnji razpis prijavilo s projektom Od lanu do platna, Občina Destrnik pa je nosilec projekta ureditve igralnega kotička za občane. Društvo VTC
13 je nosilec projekta Grajski praznik s spoznavanjem vin in življenja v srednjem veku, občina Ptuj pa nosilec projekta obnove stare preše s ciljem ohranjanja vinogradniške dediščine. Občina Trnovska vas je prijavila projekt ureditve otoka krožišča v centru, Občina Dornava pa projekt ureditve spominskega parka. TED Luka-ri je prijavilo projekt ureditve degustacijskega in razstavnega prostora na Čušekovi domačiji, Občina Hajdina projekt ureditve kulturnega središča v Skorbi, Občina Kidričevo pa projekt ureditve več kotičkov za medgeneracijska druženja v svojih naseljih ter projekt ureditve taboriščne poti. KGZ Ptuj je nosilec projekta Živinoreja ob Dravi in v Slovenskih goricah, ZRS Bistra pa se je vključila s projektom urejanja oglednih kmetij (gre za ureditev 12 kmetij, ki se ukvarjajo s kakšno dopolnilno dejavnostjo in bodo nato obiskovalcem prikazovale izdelavo domačih izdelkov). V tokratnem izboru projektov je tudi ureditev premičnega rimskega tabora, nosi-
lec projekta je Poetovio LXIX, LAS Bogastvo podeželja kot društvo pa je nosilec projekta ureditve programa oziroma podpornega okolja za nadzor kvalitete izdelkov iz območja, ki ga kot LAS pokriva.
Kot je povedala strokovna sodelavka pri LAS Bogastvo podeželja Mojca Metličar, je letošnji nabor projektov največji v vseh letih doslej: „Izločiti smo morali le eno vlogo, ker ni dosegala standardov, sicer bi bilo vlog oziroma projektov 20. Iz nabora poslanih vlog oziroma projektov je tudi vidno, da so ti iz leta v leto kakovostnejši in raznovrstnejši, tudi vsebina je bolj dorečena. Več je tudi projektov s t. i. „mehkimi" vsebinami, ki so namenjeni razvoju podeželja, seveda pa glede na razmere našega območja še vedno prevladujejo infrastruk-turni projekti. V teh dneh so vsi našteti projekti, odobreni na LAS, na MKO, ki je odločilni dejavnik potrditve ter določitve končne višine sofinanciranja posameznega projekta. Kdaj bodo znani odgovori iz ministrstva, je zelo nehvaležno napovedovati, upamo pa, da v začetku naslednjega leta. Takrat se bodo vsi ti projekti lahko začeli tudi izvajati."
Razpisa za pridobitev Leader sredstev prihodnje leto in v letu 2014 ne bo, pač pa se pričakuje novi razpis v začetku uvedbe novega programskega obdobja. Po neuradnih informacijah naj bi bilo v novem programskem obdobju do leta 2020 za Leader program, od koder črpajo denar tudi LAS-i po Sloveniji, za pet odstotkov več denarja kot v sedanjem, iztekajočem se obdobju.
SM
NLB Krediti za odpravo posledic poplav
Zaradi nedavne vodne ujme smo v NLB pripravili posebno ponudbo osebnih in stanovanjskih kreditov za odpravo posledic poplav. Posebna ponudba po ugodnejših pogojih od redne ponudbe velja od 13. novembra 2012 do 31. marca 2013.
Vsem, ki ste v nedavnih poplavah utrpeli škodo, sta po ugodnejših pogojih od redne ponudbe na voljo:
•	NLB Osebni kredit (najvišji znesek kredita je 5.000 evrov, doba odplačevanja do pet let) in
•	NLB Stanovanjski kredit (najvišji znesek kredita je 30.000 evrov, doba odplačevanja do deset let).
Za dodatne informacije smo vam na voljo v vseh NLB Poslovalnicah in na telefonski številki 01 477 20 00.
nlbO
Foto: SM
Foto: SM
Gorišnica • Minister Bogovič na poplavnem območju
Zahtevajo interventna sredstva za cesto in strugo
V petek popoldne si je kmetijski minister Franc Bogovič z ekipo ogledal opustošenje tudi v Gorišnici, ki ga je za seboj pustila podivjana Drava. Bogovič je bil potem, ko si je ogledal hudo načete ceste in še vedno poplavljene njive, vidno najbolj šokiran v Forminu ob ogledu velikanske nove struge, ki si jo je ob poplavi urezala Drava.
Kmetijski minister Franc Bogovič v spremstvu svoje ekipe sodelavcev, župana Jožeta Kokota, poslanca Franca Pukšiča in drugih. Ministra Bogoviča je še najbolj šokiral pogled na ogromno novo strugo reke Drave, ki je pri Forminu dobesedno odnesla eno hišo, zelo poškodovala še eno in utrgala nasip pod HE Formin.
Pogled na „novo" strugo Drave, ki seje nudil ministru in njegovim spremljevalcem...
Foto: SM
Foto: SM
Gorišniški župan Jože Ko-kot je ob zaključku ogleda ministru povedal: „Videli ste katastrofalno stanje v naši občini. Enostavno ne moremo čakati na državni sanacijski program, za katerega bo potrebno najverjetneje leto dni. Nujno in takoj moramo sanirati strugo reke Drave, sicer nas bo poplavljalo kar naprej, poleg tega bo še naprej zalivalo HE Formin, kjer je pretrgan nasip pod elektrarno in se vodovje zliva v kanal. Pretok Drave ne sme presegati 800 kubičnih metrov na sekundo, sicer nas bo zalivalo, reka pa si bo utrgala še kakšno novo strugo. Zdaj sta itak že dve. Drugi prav tako pereč problem so naše ceste; videli ste, da so izpodjedene in zato zaprte, saj je prevelika nevarnost, da se pod težo vozil udrejo. Takih cest je v naši občini okoli 10 kilometrov, med njimi pa je urgentno treba sanirati cesto Muretinci-Borl. Veliko ljudi je vezanih na službo v ADK Dolane, kjer je zaposlenih 300 ljudi, poleg tega pa je prekinjena dobava surovin za to tovarno. Povezave s Halozami zdaj praktično ni, zaprt je mejni prehod Zavrč. Tudi tu je potrebna takojšnja sanacija z interventnimi sredstvi. Pretrgalo je tudi vodovod, kar smo začasno rešili, sicer bi bila občina Zavrč brez vode. Za opisano vas prosimo za pomoč, saj občina sama teh dveh najnujnejših problemov ne zmore rešiti sama. Vse ostalo se lahko rešuje in sanira kasneje, to dvoje pa je res prioritetno."
Župan Kokot je Bogoviča seznanil tudi s tem, da je že obstajal projekt in celo pogodba za ureditev oziroma poglobitev in očiščenje stare struge Drave, vendar so izvedbo preprečili naravovarstveniki. Rezultat tega, da ni bila struga v celoti urejena, so po Kokoto-vih besedah sedanje poplave, ki se bodo lahko še pojavljale, če tega ne bodo rešili enkrat za vselej: „Minister, želimo, da nam pisno zagotovite intervencijsko pomoč za ureditev struge in ceste! Če ne bomo
dobili intervencijskega denarja, bo cesta zaprta še naprej!"
Kokot je sicer še dodal, da - če nič drugega - naj občini ministrstvo oziroma vlada dovoli čiščenje s poglobitvijo in odvozom gramoza iz stare struge Drave, pa bodo to naredili sami ... Povedal je še, da so na terenu tri strokovne komisije, ki ocenjujejo vse vrste škode in da bodo oceno škode do roka gotovo poslali na vlado, ter celotno ekipo ministrstva opomnil še na nekaj: „Lepo, da je že v teku sanacijski program za Duplek, vendar se zavedajte, da bo ureditev tamkajšnjih nasipov nam tukaj prinesla še večje pretoke in s tem nove poplave! Spet bomo mi žrtev, če se ne bo reševala problematika tudi pri nas!"
Večno poplavno območje ob stari strugi Drave?!
Nevenka Colnarič iz MKO je na to opozorilo Kokota pojasnila : „Študije so narejene tako, da se v Dupleku in tamkajšnjih naseljih rešuje problematika stoletnih vod, dolvodno pa ne, pretok stoletnih vod bo ostal takšen, kot je. Vemo pa, da za nizkovodne pretoke Drava nima dovolj prostora." S tem je pravzaprav
povedala, da pri normalnih pretokih Drava na območju Gorišnice ne bo poplavljala, ob velikih količinah vode, kot je bila letošnja, pa se bo razlivala še naprej ...
Ervin Vivoda iz MKO pa je k povedanemu dodal: „Pri načrtovanju takšnih visoko-vodnih nasipov, če bi poslušali ljudi, bi jih rinili v korita. Ampak tega stroka ne dovoli. Pač v Dupleku je veliko ljudi in se ščiti njih in objekte na ta način, sicer pa se to ne dovoljuje."
Župan Kokot je vztrajal, da če se struga ne bo uredila, kot je treba, da bo zagotavljala večjo pretočnost, bodo zdaj poplavljena območja vedno ob naraslih vodah poplavljena, na kar pa nihče od prisotnih ni imel odgovora.
Minister, ki je večinoma molčal in poslušal, je ob koncu povedal: „V četrtek na seji bo jasno, koliko bo na voljo intervencijskega denarja za vse prizadete občine. Izvedba sanacije bo zagotovo v rokah občin, koliko intervencijskega denarja bo katera občina prejela, pa zaenkrat še ne morem vedeti, to ima v rokah ministrstvo za obrambo! Iz svojih izkušenj županovanja lahko rečem, da bi kot župan poskrbel za prevoznost ceste!" Župan Kokot je bil v sekundi na nogah: „Mi toliko denarja nimamo v proračunu!"
Koliko bo prve državne pomoči
Bogovič je vztrajal, da ureditev bankin, ki jih je spodjedla voda, pač ne more zahtevati ogromno denarja: „Gre zgolj za začasen ukrep za vzpostavitev prevoznosti, ne za temeljito sanacijo ceste! Sanacija ceste bo lahko sofinancirana iz sanacijskega programa, ne pa iz intervencijskega denarja!"
Takšno mnenje ministra pa je naletelo na neodobravanje,
saj naj bi zgolj z ureditvijo bankin ne rešili ničesar; cesta bi se lahko namreč udrla pod vozili, poleg tega bi bilo treba urediti primerno odvodnjava-nje, da je ne bi spodjedala in zalivala vsaka narasla voda.
V pogovor je spet posegel Vivoda s pojasnilom, naj stroka pregleda stanje in pripravi potrebne ukrepe za sanacijo, na kar je Kokot odvrnil, da so že najeli geomehanika, ki pripravlja potreben sanacijski program, Vivoda pa je nato zaključil: „Dobro, potem bo pa iz njega itak razvidna tudi ocena potrebnega denarja. Občine
Delovni nedeljski dan je Pahor začel v centru Gorišnice, kjer sta ga sprejela župan Jože Kokot in direktor občinske uprave Matevž Cestnik ter ga popeljala po razdejanih obmo-
imate možnost, da se vam povrne ves vložen denar v sanacijo, ko bo sanacijski program sprejet. Najdaljši rok za sprejetje programa je pet mesecev, mi pa si bomo prizadevali,da bo obseg sredstev za sanacijo čim večji."
Pogovor je nato zaključil župan Kokot z besedami, da bo občina program sanacije z ocenjeno višino potrebnih sredstev, ki ga pripravlja strokovnjak, poslala na ministrstvo že v začetku tega tedna in da upa, da bodo v četrtek na seji dorekli, kakšna bo višina intervencijskih sredstev za sa-
čjih v občini. Pahor je ob tem predstavniku Karitasa Janku Šumanu in predsedniku RK Gorišnica Francu Ivanuši predal precejšnjo zalogo sveže in vložene zelenjave za ozimni-
nacijo infrastrukture v občini Gorišnica.
Iz celotnega pogovora je bilo razbrati, da kaj posebno veliko intervencijskega denarja za gorišniške ceste verjetno ni pričakovati, več ga bo gotovo za ureditev pretrganega nasipa v Forminu, sploh v kasnejšem sanacijskem programu, kjer se bo ministrstvo povezalo tudi z DEM. Da bi pa v Gorišnici lahko računali na poglobitev in ureditev stare struge Drave, so pa le sanje, čeprav tega javno ni povedal nihče ...
SM
co. Ta donacija, kot je povedal Dejan Levanič, ni zadnja, ki jo bodo pripeljali za najbolj prizadete gorišniške občane v poplavah; že ta teden bodo dostavili še grelnike ter izsu-ševalnike prostorov, nato pa še tono jabolk za ozimnico.
Pahor se je nato s približno 30 somišljeniki lotil dela v hiši družine Šestan - Perič v Muretincih. Klet te hiše, ki je najbližje stari strugi reke Drave, je bila namreč pod vodo do nedavnega. Tako je prostovoljce pričakala debela plast mulja, ki so jo zvozili iz kleti in nato klet še očistili. Poleg tega so mulj odstranjevali tudi iz sadovnjaka ob hiši.
Popoldne je Pahorjeva brigada podobno delo nadaljevala še v Športnem parku v Stojncih, v sosednji občini Markovci, celoten športni kompleks je bil prav tako pod vodo vse do nedelje.
Mlekarska zadruga za poplavljence donira 10.300 evrov
Medtem ko si župani poplavljenih občin ob Dravi poskušajo zagotoviti čimvečji delež intervencijskega državnega denarja, se je za lepo gesto pomoči odločila ptujska Mlekarska zadruga. Na zadnji seji so namreč vsi člani upravnega in nadzornega odbora soglasno podprli predlog direktorja Draga Zupaniča, da za prizadete občane namenijo 10.300 evrov: „Na srečo člani naše zadruge v teh katastrofalnih poplavah niso bili prizadeti. Vendar pa vsi živimo v tem okolju in prav je, da si pomagamo. Po skupni odločitvi smo zato ta teden nakazali 3000 evrov za občane Gorišnice, 3000 evrov za občane Markovcev in 3000 evrov mestnemu odboru RK Ptuj. 800 evrov namenjamo še Karitasu in 500 evrov OO RK Ptuj," je pojasnil Zupanič.
Foto: SM
Borut Pahor se je v nedeljo skupaj s somišljeniki v okviru delovne brigade „Skupaj za skupno" lotil pomoči poplavljencem v občinah Gorišnica in Markovci; na posnetku pri čiščenju mulja iz hiše družine Šestan - Perič.
Gorišnica • Delovna brigada „Skupaj za skupno"
Pahor pomagal poplavljencem
Kandidat za predsednika države Borut Pahor je nedeljski dan namenil pomoči v poplavah prizadetim občanom v Gorišnici in Markovcih. Tokrat je skupaj s prostovoljci in svojo ekipo pomagal pri sanaciji okolice stanovanjske hiše v Muretincih in Športnega igrišča v Stojncih, ki so ju močno razdejale nedavne poplave.
Cirkulane • Mladi folkloristi spet na domačem odru
Pa brez zamere
Pridite na Ples!
Cirkulanska folklorna skupina, ki se je formirala pred šestimi leti, januarja 2007, konec tega tedna pripravlja že peti tradicionalni samostojni večer pesmi in plesa v večnamenski dvorani vaškega doma, tokrat pod enostavnim imenom Ples.
Dvajset mladih aktivnih plesalcev oziroma članov folklorne skupine, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega Kulturnega društva, ima za seboj kar pisano leto: „Letos sicer nismo bili na nobeni turneji, a se lahko pohvalimo s pestro sezono. Tudi letos smo se udeležili revije odraslih folklornih skupin, nastopili na ptujskem pusto-vanju ter se udeležili številnih nastopov v naši občini in drugod. Nedolgo tega smo kar trikrat nastopili na Folklornih kimavčevih večerih. V sklopu le-teh smo v Cirkulanah pripravili folklorni koncert, kjer smo gostili odraslo folklorno skupino KUD Lola iz Sarajeva. Zadnja naša velika izkušnja pa je bil nastop v sosednji Hrvaški v Cestici, kjer smo bili gostje na snemanju oddaje 'Lijepom našom', ki jo je bilo možno videti na HRT 1.
Foto: arhiv FD
Mladi cirkulanski folklorni plesalci bodo v soboto že petič zaporedoma na domačem odru pokazali svoje plesno znanje.
Nastopili smo tudi na marti-novanju na Ptuju in v Cirkulanah," je pred sobotnim večernim koncertom povedala članica Nina Gabrovec.
Mladi plesalci vadijo redno enkrat do dvakrat tedensko. Še vedno jih vodi Maja Glaser, predsednik skupine pa je Boštjan Žumbar.
Sobotni folklorni večer bo
peti samostojni letni koncert folkloristov, kjer se bodo obiskovalcem poleg domačih folkloristov, ki bodo zaplesali tudi ob zvokih cirkulan-skih tamburašev, predstavili gostje - skupina Filigrami iz makedonskega Ohrida. Plesalci pa že snujejo tudi načrte za naprej: „Kot vsako leto načrtujemo nastop na reviji
odraslih folklornih skupin, naš cilj pa je, da se spet odpravimo na turnejo v tujino. Možnosti imamo veliko. Želeli bi obiskati FS KUD Lola iz Sarajeva, pa tudi prijatelje iz FS Filigrami iz Ohrida," je aktivnosti in želje razkrila Gabrovčeva in ob koncu dodala: „Vemo, da današnji čas ni naklonjen ljubiteljskemu kulturnemu udejstvovanju. Posebno mladih ni lahko pritegniti in navdušiti za resno in vztrajno delo, ki je ob družabnosti in veselju nujno potrebno, če želiš uspeti. Če torej kdo rad pleše, igra kakšen instrument, če rad potuje in se pri vsem tem dobro zabava ter spoznava nove ljudi in če bi rad razmi-gal roke in noge ter smejalne mišice, naj se nam pridruži! Veseli smo vsakega novega člana!"
SM
Svetinje • Farno žegnanje in dan župnije
Združili moči za zvonik
Ko je Jožef Rajnar avgusta 2011 prišel za župnika na Svetinje, si je poleg duhovnih zastavil tudi konkretne materialne cilje. Skupaj z župnijskim pastoralnim svetom se je najprej odločil za obnovo cerkvenega zvonika.
Za potrebe gradnje so ustanovili župnijski gospodarski svet in se s skupnimi močmi lotili obnove zvonika, ob kateri so prenovili še celotno ostrešje, uredili pa so tudi pročelje cerkve. Zvonik so prekrili z bakrom, kar predstavlja trajno rešitev. Župnik Jožef Rajnar je bil zadovoljen z izvajalci, pa tudi vreme jim je služilo, da so bila dela pravočasno končana.
Glavni vir sredstev za investicijo je bil občinski proračun, od koder so za obnovo kulturnih in sakralnih objektov dobili 34.000 evrov. Za ta namen so zbirali tudi darove, ne le med farani, ampak tudi širše med krajani krajevne skupnosti Ivanjkovci, ki vsi ne sodijo v isto faro. So pa vsi zelo povezani in so se lepo odzvali prošnji za pomoč ter zbrali 14.000 evrov. Predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh je povedala, da je cerkev kulturnozgodovinski spomenik in ogledalo kraja, saj se ob njej ustavlja veliko turistov na poti v Jeruzalem. Sicer pa župnija in krajevna skupnost dobro sodelujeta, tudi verouk poteka v šoli in v prostorih KS, ko je treba kaj narediti za dobrobit kraja, pa znajo stopiti skupaj, kar kažejo tudi rezultati. Kar je še manjkalo do zaprtja investicije, ki je vredna okoli 50.000 evrov, so pokrili
Foto: Sonja Kamplet Rotar
Na Svetinjah so blagoslovili nov zvonik in pročelje cerkve.
s sredstvi župnije, sponzorjev in donatorjev.
Na zahvalno nedeljo so povabili nadškofa dr. Marjana Turnška, ki je opravil slovesni blagoslov in mašo. Po maši so podelili plakete zaslužnim, sledilo pa je skupno srečanje ob dnevu župnije, za katero je društvo gospodinj napeklo obilo dobrot, vinogradniki pa so primaknili kapljico za druženje na župnijskem dvorišču.
Viki Ivanuša
Videm • V spomin p. Mihu Drevenšku
Doprsni kip in dom
Zadnjo oktobrsko nedeljo, ob prvi obletnici smrti, so v Vidmu z mašo in blagoslovom odkrili doprsni kip sokrajanu, slovitemu misijonarju patru Mihu Drevenšku, po katerem so poimenovali tudi obnovljen dom, ki stoji nad Vidovo kletjo.
„Denar za doprsni kip patra Miha, ki je bil rojen na Pobrež-ju, so s prostovoljnimi prispevki zbrali krajani Pobrežja. Za fasado na prenovljenem objektu pa so donirali občani celotne občine Videm," je povedal pater Jože Petek, blagoslov kipa in objekta ob njem pa je opravil provincial slovenskih minoritov Milan Kos.
Misijonar Miha Drevenšek je umrl lani zaradi zastoja
srca, star 65 let, celo svoje aktivno življenje pa je posvetil misijonarskemu poslanstvu v Zambiji. „Pater Miha je odšel v misijone že leta 1976. Bil je duhovnik, minorit, a kot misijonar je postal tudi gradbenik, novinar, tiskar, mizar, ključavničar, mehanik ... Ob vsem delu je bil tudi glasbenik, v roke je rad vzel kitaro. V Sloveniji se ga bomo spomnili tudi po glasbenih skupinah,
Z drevesa na tla, s tal v poden
Zapis ob minulem svetovnem dnevu filozofije
Nisem noben pretiran evolucijski teoretik, raziskovalec ali znanstvenik. Zelo težko bi si pripisal hvalevredne lastnosti, ki so jih imeli veliki tlakovalci človeškega umevanja razvoja naše vrste ter njene zgodovine (da, evolucije). Niti v sanjah si ne domišljam, da sežem kakemu Darvvinu vsaj do spodnjega dela piščali. A vendar sem (za razliko od nekaterih, ki še zmeraj verjamejo, da je človek nekdaj sobival z dinozavri) vsaj za silo seznanjen z znanstvenimi dejstvi evolucije človeške vrste. Tako na primer vem, da se je pot naših praprednikov začela takrat, ko so se še kot kosmati opičjaki z afriških dreves spustili na nevarna in plenilcev polna tla ter se podali naprej v savane. To je med drugim prispevalo k temu, da so začeli vse bolj uporabljati zadnje noge, da bi na koncu popolnoma opustili hojo s pomočjo prednjih okončin ter postali dvonožci. Pač, če si na dveh nogah, si višji in vidiš dlje, kot pa če tacaš po vseh štirih, a ne? Glede tega se bodo menda strinjali tudi tisti, ki so prepričani, da so si naši predniki ob nedeljah za slavnostno kosilo privoščili en sočen dinozavrov steak.
Gremo dalje. Kar se tiče prehrane naših prednikov, domnevajo, če se prav spomnim, da so bili mrhovinarji. Ne slavni lovci, ne krona stvarstva, ampak mrhovinarji. Da. In redno pre-hransko dieto naših mrhovinarskih prednikov je med drugim sestavljalo tudi sesljanje mozga iz kosti mrtvih živali. Zakaj je to pomembno? Zato, ker naj bi prav ta kostni mozeg, bogat z vsemi mogočimi beljakovinami in ostalimi hranilnimi snovmi, povzročil nenormalno hitro rast, ogromen razvoj možganov, kar je imelo za posledico nekaj, čemur po domače rečemo pamet. Ti veliki možgani, nekaj nikoli prej videnega ali razvitega v evoluciji živih bitij, so našim prednikom dali nekaj, kar predstavlja ključno diferenco in evolucijsko prednost pred ostalimi živimi bitji, zaradi katere je razvoj naše vrste dobil neznanski pospešek: sposobnost mišljenja, razum, inteligenco. To je tista ključna stvar, ki je omogočila razvoj naše vrste v izredno kratkem času, ki je omogočila razvoj civilizacije, širitev naše vrste po vsem planetu, znanstvena odkritja, napredek, v končni fazi tudi ohranitev in preživetje te, po naravi šibke in neodporne dvonožne živali. Sposobnosti mišljenja, razum(evanj)a, inteligenci kot vrsta dolgujemo vse.
A hkrati tudi površno opazovanje današnjega časa kaže, da kot vrsta (torej kot celota, kot cela družba, ne kot posamezniki) brutalno nazadujemo. Biti sposoben razmišljati, biti inteligenten, danes ne pomeni več praktično nič. Na piedestal so se povzpeli nekritično potrošništvo, plehkost, bebavost, butalstvo, nerazgledanost, površnost, "MTV-jevstvo", čredni nagon, anti-intelektualizem in tako dalje - skratka, totalna negacija tega, kar nas je naredilo za to, kar smo: mišljenja in inteligence. Še več - zasmehovanje mišljenja in inteligence. Kar poglejte malce okoli sebe; na vsakem koraku boste videli v nebo vpijoča znamenja pravkar napisanega. Večina tega je bila sicer resda v taki ali drugačni obliki deloma prisotna tudi v prejšnjih dobah, a nikoli v takem obsegu in taki meri kot dandanes.
Tako se vračamo tja, od koder smo prišli. Oziroma, ne čisto tja; kajti nazaj na drevesa nam, se bojim, poti več ni. Mi namesto na drevesa s tal drvimo direktno v poden. Civilizacijski poden, mrk inteligence.
Gregor Alič
ki jih je pripeljal v našo državo: Ba Cengelo, Ba Stella, The Habakkuk Brothers. P. Miha je na misijonu v Ndoli pred leti ustanovil radio Icengelo, vodil je tiskarno in uredni-koval publikacijam, ki tam izhajajo. Veliko časa je posvetil tudi otrokom in mladim, ki so preko njegove velikodušnosti in z dobroto mnogih ljudi po svetu zaživeli lepše življenje," so o življenju patra Dreven-
V Vidmu so v spomin svojemu sokrajanu, misijonarju patru Mihu Drevenšku, s prostovoljnimi prispevki postavili doprsni spomenik.
ška zapisali v župniji sv. Vida v Vidmu.
Lepo obnovljen objekt je v lasti tamkajšnjega župnišča. Njegovo klet, Vidovo klet, je za trženje in promocijo haloških vin najela občina in uredila plato pred kletjo. Glede namembnosti prostorov v domu nad kletjo pa po besedah patra Jožeta Petka še tečejo po-
govori z občino; župnišče si namreč želi te prostore uporabljati za delovanje skupin pod okriljem župnije, občina pa bi rada uredila razstavne prostore. Ker se obe dejavnosti ne izključujeta, je pričakovati, da bosta župnija in vodstvo občine našla rešitev v zadovoljstvo obeh.
Foto: SM
Podlehnik • Aktivno leto za Turistično društvo
Aktivnosti po martinovanju
Turistično društvo Podlehnik, sicer eno najštevilčnejših v občini, je potem, ko je lani saniralo star haloški studenec in dogradilo etnografski muzej na Gorci, tudi letos zelo aktivno. Prav minulo obdobje martinova-nja je eno tistih, ki od članov in vodstva TD zahteva veliko časa in angažiranosti.
Člani podlehniškega Turističnega društva so aktivni skozi vse leto; eno najbolj napornih obdobij pa je martinovanje, ko v dobrem tednu dni organizirajo celo paleto dogodkov. Na posnetku so letošnji vinogradnik občine Podlehnik Branko Plajnšek z vinogradnikoma prejšnjih dveh let s soprogami, župan Marko Maučič, podžupan Sebastian Toplak, tajnica TD Zdenka Golub (prva z leve) in predsednik TD Milan Vidovič (tretji z desne).
Foto: SM
„Res je, vsako leto se trudimo, da bi bilo pri nas marti-novanje čimbolj zanimivo in veselo. Tako smo že tradicionalno izvedli štiri pušlšanke, opravili spravilo klopotca na etnološkem muzeju, kjer je bil tudi šaljivi krst mošta v novi viničarski kleti, sicer še ne popolnoma končani, okušali smo vino in prigriznili dobro domačo hrano. Seveda ni manjkalo pečenega kostanja, zaigrali so ljudski godci in Haloški trije. Lahko rečem, da smo za čas martinovanje pripravili lep program, saj smo izvedli še etnološki večer v muzeju na Gorci, kjer smo kožuhali, pekli kostanj ter se posladkali s sladkim moštom lanskoletnega vinogradnika Pajnkiherja in novega vinogradnika Branka Plajnška. Osrednje martinovanje pa je bilo, kot vsako leto, v krajevni dvorani vaškega doma," sta uvodoma povedala predsednik TD Milan Vidovič in njegova desna roka, tajnica Zdenka Golub.
Letošnji obisk martinovanj-skih prireditev sicer ni bil tako velik kot lani: „Dejstvo je, da živimo v obdobju krize, ki je vedno hujša, zato pač vsak dobro premisli, za kaj bo porabil kakšen evro. Sicer pa smo od podjetja Halo, ki je koordinator haloškega martino-vanja, pričakovali malo več reklame, kot je je dejansko bilo. Povprečno pa je bil obisk zelo lep, saj v Haloze oz. na prireditve v enem tednu le malokdo
lahko privabi toliko gostov, kot smo jih člani TD in naši vinogradniki. Moram reči, da smo vsi člani vložili veliko truda v izpeljavo celotnega dogajanja; skupine oziroma sekcije TD so nastopile na skoraj čisto vseh martinovanj-skih prireditvah," je letošnje martinovanje ocenil Vidovič, Golubova pa je dodala: „Žal se domači vinogradniki zelo težko odločajo za vključitev v martinovanjske dogodke, za odprtja pušlšankov, saj to prinaša veliko odgovornosti, veliko dela, a majhen zaslužek. Po drugi strani se tisti, ki se odločijo za organizacijo tovrstnih dogodkov, zavedajo, da je to promocija zanje, kolikor
se le da, pa jim pomagamo tudi v našem društvu."
Po mnenju obeh sogovornikov bi se martinovanje lahko izvajalo še bolje, vanj bi se vključilo več domačih ponudnikov, če bi bilo (seveda) na voljo več denarja: „Potrebna bi bila nepovratna sredstva, saj bi tako lažje aktivirali občane, izvedli še več prireditev in dogodkov, s katerimi bi lahko Haloze izvlekli iz anonimnosti."
Ureja se vodna učna pot, film in knjiga o vražah
Kljub temu da se leto izteka, v TD načrtujejo še nekaj
prednovoletnih dejavnosti od postavitve adventnega venca do novoletne smrečice, izvedli bodo še domače koline na etnološkem muzeju, pa obisk Božička in dedka Mraza, če bo vreme dopuščalo, pa bodo urejali še eksponate v muzeju. Načrti TD pa segajo še dalje: „Težave so predvsem z denarjem, ki ga imamo vedno premalo za vse, kar bi želeli postoriti. Še tako včasih slišimo, da smo čarodeji, saj iz malega delamo velike in pomembne zadeve za občino in občane. Naše želje so velike, saj želimo posneti filmček o Halozah skozi vse letne čase, v katerem bi prikazali tradicionalna opravila, pesmi, plese, zgodbe, opis krajev v občini ipd. Tako bi namreč lahko gostom, ki obiščejo Podlehnik sredi zime, prikazali, kdo smo in kaj vse se dogaja v Podlehniku. Prav tako imamo v planu še izdajo knjige o vražah, zeliščarstvu, vsebina pa bo temeljila na ustnem izročilu. Tako bi za zanamce ohranili še en del pomembne nesnovne kulturne dediščine naših krajev. Poleg tega je že v delu vodna učna pot, ki bo zaključena v pomladnem času; tako bomo imeli kaj ponuditi tudi tistim najmlajšim obiskovalcem, ki imajo radi naravo, radi pešačijo in spoznavajo nove kraje. Pa še veliko je novih načrtov, kako čim lepše urediti naš etnološki muzej ..."
SM
Ormož • Letni zbor Kluba ormoških študentov
Izvolili novo vodstvo
V petek, 26. oktobra, je v prostorih Kluba ormoških študentov na Kerenčičevem trgu 11 v Ormožu potekal redni letni zbor članov Kluba ormoških študentov. Na zboru članov, ki se ga je udeležilo okrog 15 študentov, je dosedanje vodstvo predstavilo programsko in finančno poročilo za preteklo leto ter izvedlo volitve novega vodstva kluba za študijsko leto 2012/13.
Dosedanja predsednica kluba Tamara Meško je predstavila projekte, ki jih je KOŠ izvedel v preteklem letu. Najodmevnejši so bili vsekakor božični sejem, ki se ga vsako leto udeleži veliko število ljudi, predbožični izlet v Gradec, kamor so se člani KOŠ odpravili s kolegi s Ptuja, pomladni koncert skupine The Toasters, ki je bil v Unter-hundu, ter seveda O.FA.K., ki je potekal od 3. do 11. avgusta, ponovno pa ga je obiskalo veliko število ljudi. Med letom pa je klub izvedel še druge, manjše projekte.
Po predstavitvi poročila je sledila predstavitev kandidatov za novo vodstvo v naslednjem letu in volitve. Za predsednika je bil izvoljen Matej Hebar,
absolvent pravne fakultete v Mariboru, ki v klubu aktivno deluje že peto leto, najprej kot član izvršnega odbora in nazadnje kot podpredsednik in bla-
Foto: Luka Ploj
Matej Hebar, novi predsednik KOŠ
gajnik. Podpredsednik bo Aljaž Kovačič, ki je v klubu aktiven drugo leto. V izvršnem odboru pa bodo delovali štirje člani: Tamara Meško, Lea Lah, Aleš Žganjar in Nina Blagovič.
Zaradi pomanjkanja kandidatov za nadzorni svet bo moralo novo vodstvo KOŠ sklicati izredni občni zbor, kjer se bo volilo člane še v nadzorni svet kluba.
Staro vodstvo kluba se je poslovilo s tradicionalnim Halloween žurom, ki je bil 31. oktobra v klubu Unterhund v Ormožu. Prvi projekt novega vodstva pa je bilo tradicionalno martinovanje s KOŠ 9. novembra z degustacijo, organizirano samo za člane kluba. Klub ormoških študentov pa je
aktivno sodeloval tudi pri zbiranju podpisov v podporo novemu zakonu o štipendiranju, ki ga je pripravila Študentska organizacija Slovenije.
Cilji novega vodstva so predvsem obdržati in nadgraditi tradicionalne projekte kluba ter vpeljati nekaj novih. Velika želja vodstva je ponovno oživiti klubske prostore in v njih privabiti čim več članov kluba, ki se običajno ne zadržujejo v prostorih na Kerenčičevem trgu.
Včlanitev v Klub ormoških študentov tudi letos prinaša veliko ugodnosti, kot je cenejša mesečna vstopnica za F-FI-TNES, cenejše plačilo obiska ure zumbe ter razne ugodnosti na dogodkih kluba. Vse člane pa želijo povabiti tudi na uradne ure kluba, ki potekajo ob sobotah med 14.00 in 15.00 ter nedeljah med 15.00 in 16.00, kjer si lahko brezplačno natisnejo ali fotokopirajo študijsko gradivo. Novo vodstvo verjame, da so tudi to velike prednosti, zakaj se članom splača obiskati klubske prostore.
Tamara Meško
Mojca Zemljane, Radio Ptuj
Komentar tedna
Rdeči alarm
Ali vemo, kaj pomeni in smo ga upoštevali? Če ne drugače, nas je v ponedeljek, 5. novembra, izučilo, da je treba rdeči alarm upoštevati kar se da resno. Tokrat je pokrajino ob Dravi prizadela vodna ujma. Samo dober mesec dni nazaj, bilo je prvo nedeljo v oktobru, pozno popoldan oziroma že proti večeru, je regijo zajelo neurje s silovitim vetrom. Le nekaj tednov za tem, bila je zadnja oktobrska nedelja, smo se zbudili v zasneženo jutro. Ker v tem času listje še ni padlo z dreves, se je moker in težak sneg oprijemal krošenj in pod seboj lomil ne samo veje, ampak tudi debla dreves. Po prvih podatkih je bilo na območju regije polomljenih 2600 dreves, spomladi, ko se bodo gozdovi čistili, bo ugotovljena statistika še gotovo večja. Ponekod po haloških gozdovih naj bi bila škoda zaradi polomljenih dreves ogromna. In potem se je zgodil ponedeljek, 5. november. Sledila je zadnja in najbolj dramatična epizoda trilogije naravnih nesreč, ki so regijo prizadele v roku meseca dni. Čeprav je bil rdeči alarm za nevarnost razglašen že dopoldan, so krajani, ki živijo na poplavno ogroženem območju, razsežnosti nesreče, ki jim je grozila, dojeli šele takrat, ko je bila voda na pragu njihove hiše. Na območju občine Markovci je Drava začela poplavljati okrog 18. ure, na območju Gorišnice pa približno dve uri za tem. In takrat je pri ljudeh zasvetil rdeči alarm. Šele tisti čas so doumeli, da gre zares in da ima reka, s katero so leta in leta živeli v sožitju, tokrat uničujoč nagon. Ampak takrat je bilo že prepozno in voda je z vso silo odnašala in uničevala vse tisto, za kar so nekateri garali celo življenje. »Nismo vedeli, da bo tako hudo,« so bili odgovori prizadetih. Ali nas je res morala doleteti tako draga šola, da bomo v bodoče vedeli, kaj pomeni rdeči alarm in kaj pomeni več tisoč kubikov pretoka vode na sekundo? Očitno res. Po ujmi se je sicer zlasti med ljudmi izkazala solidarnost, pomagali so gasilci, pomagala je vojska. Po tem ko se je voda umaknila, so sledila glasna obtoževanja, kdo je kaj storil narobe. Kje se je zalomilo, da je bila škoda tako velika? Nekateri s prstom kažejo na župane, drugi na neustrezno informiranje, tretji na gasilce. Pristojne službe bodo prav gotovo naredile analize, na podlagi katerih bi lahko prišli do informacij, ali se je kje zalomilo in kako bi morda lahko v takšnem primeru ravnali drugače. Dobro se bo treba pripraviti na vsak naslednji rdeči alarm. Kot vidimo, nam narava ne prizanaša in prav zato je pogled treba usmeriti v prihodnost. Da naslednja nesreča ne bo ponovno šola, ampak bo samo situacija, na katero bomo dobro pripravljeni in v kateri bomo se znali pravilno odzvati. Ob tem pa se seveda pričakuje, da bodo svojo vlogo ustrezno izpolnili tudi vsi drugi. Če govorimo o poplavni ogroženosti, to pomeni Dravske elektrarne z rednim in dobrim vzdrževanjem svoje infrastrukture, občine in država s sanacijo poplavnih območij in ureditvijo protipoplavnega nasipa, nara-vovarstveniki predvsem z omilitvijo svojih neživljenjskih in laiku popolnoma nerazumnih zahtev, ekipe zaščite in reševanja pa z dobro pripravljenimi in učinkovitimi načrti za primere reševanja v nesrečah takšnih razsežnosti.
Foto: Luka Ploj
Utrinek s Halloween žura
Rokomet
Koprčani potrdili razliko v kakovosti
Stran 12
Rokomet
Gorišničani presenetili Hrastničane
Stran 12
Športno plezanje
Markovičeva ubranila vse lanske lovorike
Stran 13
Tenis
Rola v Španiji klonil šele v sedmem dvoboju
Stran 13
Mladinsko SP v šahu
Andraž Šuta najuspešnejši ptujski šahist
Stran 15
Košarka
Slovenci s Španijo, Češko, Hrvaško, Poljsko, Gruzijo Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 19. krog
Z remijem prekinjen negativni niz
Aluminij - Luka Koper 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kurež (21.), 1:1 Pučko (75.)
ALUMINIJ: Murko, M. Re-šek, Bingo, Kašnik, D. Rešek (od 65. Žagar), Kožar, Dreven-šek, Spahič (od 90. Pečovnik), Petek (od 78. Bešič), Kurež, Jeleč. Trener: Bojan Flis
LUKA KOPER: Nenezič, Guberac, Popovič, Majcen (od 62. Čadikovski), Črnigoj (od 50. Brečevič), Perger, Mavrič Rožič, Hadžič, Bukič, Čovilo, Pučko (od 81. Teixeira). Trener: Rodolfo Vanolli
Prvo srečanje tretje četrtine prvenstva v 1. ligi so Kidriča-ni pričakali z dobršno mero negotovosti: po štirih zaporednih porazih je bila samozavest igralcev precej načeta, njihove vrste pa so zelo razredčile tudi poškodbe. Te so od igrišč oddaljile kapetana Topolovca (manjkal je prvič letos) in Bre-zovačkega, že nekaj časa manjkata Medved in Vraničar. Njihovi tekmeci - Koprčani - so na drugi strani pod vodstvom Italijana Vanollija zabeležili štiri zaporedne zmage, to serijo so želeli nadaljevati tudi v Kidričevem. V dveh dosedanjih medsebojnih srečanjih so imeli več uspeha Primorci: v Kidričevem so slavili 3:0, na Bonifiki je bil izid 0:0.
Zadnji dve tekmi, s Celjani doma in Mariborom v gosteh, so varovanci Bojana Flisa odigrali na solidnem nivoju, čeprav so obe izgubili z rezultatom 1:2. V podobnem slogu so začeli tudi v nedeljo, ko sta bočna položaja zasedla Denis in
Mitja Rešek, od prve minute pa je prvič v 1. ligi zaigral tudi Timotej Petek. Ta je imel v 1 polčasu nekaj trdih dvobojev z nekdanjim reprezentantom Matejem Mavričem, ki se mu je dobro upiral. Prvo priložnost na tekmi je kakšnih 300 gledalcev videlo v 9. minuti, ko je Petek s strani poslal pre-dložek v sredino, Kožar pa je akcijo zaključil s strelom preko
REZULTATI 19. KROGA:
Aluminij - Koper 1:1 (1:0); strelca: Kurež 21.; Pučko 75.; Gorica - Maribor 1:6 (1:1); strelci: Širok 41.; Cvijanovic 12., Ibriami 65., 83., Tavares 66., 68., 88.;
Celje - Triglav 1:2 (1:1); strelca: Ivanovic 7.; Burkovic 38., 60.; Olimpija - Domžale 1:2 (1:0); strelci: Šporar 15.; S. Vuk 51., Požeg Van-
caš 80.;					
Mura 05 - Rudar 4:0 (2:0); strelci: Eterovič 20., 37./11 m, Travner 59.					
Bohar 62.					
1. MARIBOR	17	13	2	2	38:11 41
2. OLIMPIJA	19	11	2	6	38:20 35
3. KOPER	19	9	5	5	25:19 32
4. DOMŽALE	18	10	1	7	19:16 31
5. CELJE	19	6	7	6	17:18 25
6. TRIGLAV	18	6	3	9	18:22 21
7. ALUMINIJ	18	6	2	10	19:30 20
8. RUDAR VELENJE	17	5	4	8	15:28 19
9. GORICA	19	5	4	10	24:39 19
10. MURA 05	18	4	2	12	25:35 14
gola. V 19. minuti so po hitrem nasprotnem napadu prvič za-pretili Koprčani, na koncu pa je žoga po strelu Popoviča s približno 20 metrov oplazila vratnico. Dve minuti kasneje so domačini prešli v vodstvo: Denis Rešek je z veliko mero vztrajnosti ukradel žogo Denisu Pergerju, jo podal pred gol do Roberta Kureža, ki jo je iz kakšnih sedmih metrov poslal v mrežo - 1:0. To je bil že deveti prvenstveni gol najboljšega strelca Aluminija v tem prvenstvu! Domačini so tudi po zadetku nadaljevali z igro številnih kratkih podaj, predvsem v obrambni vrsti, s katerimi so v veliki meri onemogočali napade Primorcem. Ti so do lepe priložnosti za izenačenje prišli v 39. minuti: takrat je Guberac, ki je izvajal vse proste strele pri gostih, podal v sredino, Čovilo je žogo z glavo preusmeril proti golu, a je bil Murko (tokrat kapetan ekipe) na mestu. Tik pred koncem polčasa je Kurež dobro zaposlil Jeleča, ta pa je v zaključku izbral najmanj dobro
rešitev in gostje so mu žogo izbili.
V drugem delu je bilo pričakovati popolno ofenzivi gostov, ki imajo v svojih vrstah veliko dobrih napadalcev. Že v uvodnih minutah 2. polčasa je Kurež pričel v kazenskem prostoru v dobrem položaju za strel, a je sodnik Huselja iz Velenja dosodil prekršek, čeprav sta se med seboj zaletela Nenezič in Hadžič. V 49. minuti so Koprčani izvedli hiter napad, na koncu pa se je Pučko slabo znašel pred Murkom in ta je žogo spretno ujel. Kidri-čani so v nadaljevanju nekajkrat poskušali s streli od daleč (Drevenšek, Kurež), a pri tem niso bili uspešni. V 58. minuti so Koprčani izvajali prvi kot (!) na srečanju; do strela je najprej prišel Majcen, Mitja Rešek je žogo odbil iz golove črte, poskusil je še Čovilo, a je Murko sijajno reagiral in preprečil zanesljiv zadetek. Že v naslednjem napadu so bili gostje še enkrat nevarni, a je žoga po strelu Brečeviča zle-
Ze v sredo z Muro 05
V sredo bosta na sporedu zaostali srečanji 15. kroga (prestavljeni z 28. 10. zaradi snega): v Kidričevem se bosta pomerila Aluminij in Mura 05, v Kranju pa Triglav in Rudar Velenje (srečanje Domžale -Maribor bo odigrano 28. 11.). Kidričani bodo proti zadnjeuvrščeni Muri iskali točke, ki bi jih obdržale v sredini lestvice in na varni razdalji pred tokratnim tekmecem. Naloga bo vse prej kot lahka, česar se v taboru Aluminija tudi zavedajo.
»Moštvo Mure je precej kakovostnejše, kot kaže lestvica. To seveda ne spremeni dejstva, da jih bomo v sredo poskušali premagati. Treba bo doseči vsaj en zadetek, temu primerno bomo postavili taktiko. Za nas je velik hendikep, ker so štirje igralci poškodovani, vendar jih bodo morali nadomestiti tisti, ki so zdravi in sposobni za naporen dvoboj,« je povedal trener Bojan Flis, ki ne bo mogel računati na Topolovca, Brezovačkega, Medveda in Vraničarja - vsi so že izgubljeni za jesenski del. Zato pa bo zanesljivo igral eden od stebrov obrambe, 25-letni David Kašnik. »Tekme si sledijo druga za drugo, zato ni veliko časa za počitek. Na žalost imamo precej poškodovanih igralcev, vendar se je temu treba prilagoditi - v zadnji vrsti sva sedaj stalnica le še midva s Klemnom Bingom. Trener vedno poišče nove rešitve, ki jih uigramo na treningih, zato velikih težav vseeno nimamo.«
Na prvem medsebojnem srečanju v Murski Soboti so z rezultatom 3:1 slavili Kidričani, za katere so zadetke dosegli Kurež, Bešič in Denis Rešek, za Muro je zadel Eterovič.
Foto: Črtomir Goznik
tela tik mimo £ola. Robustna Brečevič in Čadikovski, ki
sta vstopila v nadaljevanju, sta povzročala preglavice domači obrambi, ki pa je bila tokrat zelo zanesljiva. V 75. minuti pa je le klonila: po visoki podaji s strani je Čadikovski žogo lepo umiril in jo namestil za strel Pučku, ki je zanesljivo zatresel mrežo - 1:1. Na poti do gola je žoga nekoliko oplazila Kašni-ka in spremenila smer, zato je bil Murko povsem brez moči. Že v naslednjem napadu je Bre-čevič zapravil »meč žogo«, saj
mu je Čadikovski lepo podal s strani, vendar je z glavo zgrešil cilj. Do konca srečanja sta si obe ekipi priigrali nekaj polpri-ložnosti, domačini predvsem iz nasprotnih napadov, a do spremembe izida ni prišlo.
Z delitvijo točk so bili po srečanju bolj zadovoljni domačini, saj so imeli Koprčani v nadaljevanju več od igre. Na razmočenem igrišču so se Kidričani težko upirali, a so z veliko mero borbenosti uspeli prekiniti negativni niz porazov.
Jože Mohorič
Denis Perger (Koper, rumeni dres) je bil v tem dvoboju hitrejši od Roberta Kureža (Aluminij), vendar se je slednji le veselil doseženega zadetka, že 9. v tej sezoni.
Bojan Flis, trener Aluminija: »V prvem polčasu smo igrali dobro in izkoristili edino pravo priložnost za dosego zadetka. To nam je omogočilo nekoliko mirnejše nadaljevanje, čeprav so gostje v drugem delu stalno pritiskali proti našim vratom. Koprčani imajo v svojih vrstah veliko robustnih igralcev, tudi v napadu, zato nam je bilo težko braniti prednost. Na srečo so samo enkrat zadeli, zato smo zadovoljni tudi s točko, ki nam po seriji porazov veliko pomeni.«
Denis Perger, Luka Koper: »Teren je bil precej razmočen, zato je bilo igranje oteženo. Po naši napaki je Aluminij povedel, a smo na koncu le uspeli izenačiti. V zadnjih tekmah smo bili navajeni dosegati veliko zadetkov, tokrat realizacija ni bila tako uspešna.«
Najboljši strelci: 9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Marcos Tavares (Maribor), Enis Burkovic (Triglav); 7 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica); 6 zadetkov: Damjan Bohar (Mura 05), Goran Cvijanovic (Maribor).
1. SNL, zaostala tekma 15. kroga: Aluminij - Mura 05, sreda, 21. 11., ob 14.00 v Kidričevem
Nogomet • 1. SNL
Maribor znova uhaja tekmecem
Po 19. krogu imajo Mariborčani pred tekmeci znova varno prednost, saj je najbližja zasledovalka, Olimpija, klonila v lokalnem derbiju z Domžalčani. Ti so imeli v Stožicah precej sreče, saj so igralci Olimpije zapravili kar nekaj lepih priložnosti. Maribor si česa podobnega ni privoščil v Novi Gorici, kjer je domače nogometaše v drugem delu povsem nadigral in jim nasul kar pet zadetkov (ob polčasu je bil izid 1:1), tri je dosegel Tavares. Goričani so tako v zadnjih dveh srečanjih na domačem igrišču prejeli skupno kar 10 zadetkov. Na drugi strani je zmaga varovancev Darka Milaniča odlična popotnica pred četrtkovim gostovanjem vijoličastih v Atenah, kjer jih čaka srečanje Evropske lige proti Panathinaikosu.
Uspešen sobotni dan gostov je zaokrožil Triglav, ki je v Celju ugnal domačine in jim zadal drugi zaporedni poraz. Trener Marijan Pušnik tokrat ni mogel računati na kapetana Sebastjana Gobca (poškodba čeljusti s srečanja s Koprom v prejšnjem krogu), zato so Kranjčani precej lažje prihajali do priložnosti. Dve je izkoristil Enis Burkovič, ki je že pri devetih doseženih zadetkih, podobno kot Marcos Tavares in Robert Kurež.
V nedeljo je po šestih sušnih krogih prvič slavila Mura (nazadnje je v 11. krogu premagala Gorico), z dvema doseženima zadetkoma na tekmi z Rudarjem je izstopal Mate Eterovič. V Murski Soboti so imeli med tednom številne težave (odstopil je trener Bogatinov, ki pa se je nato znova vrnil na klop, tik pred tekmo je klub zapustil vratar Draškovič), ki pa so jih vendarle rešili.
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Koprčani potrdili razliko v kakovosti
1.	A SRL (m): Jeruzalem - Cimos 24:35 (12:18)
JERUZALEM: Žuran (4 obrambe), Belec (5 obramb), Šulek (1 obramba); Rajšp 5 (1), Bogadl 1, Žmavc 1, Radujkovic 1, Čudlč, Gre-gorc 3, Cvetko 1 (1), Kirič, Šišmano-vlč 5, Kljajic 4, Mesaric 1 (1), Špi-Ijak 2. Trener: Saša Prapotnik
CIMOS: Vran (16 obramb - 5 x 7m), Škof; Dobelšek, Grzentič 2, Brumen 10 (5), Bombač 6, T. Po-klar, Krivokapic, N. Poklar, Hrastnik 4, Konečnik, Rapotec 1, Gavranovic
2,	Bundalo 3, Boškovic 5, Osmajic 2. Trener: Fredi Radojkovič
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 8/3; Cimos 6/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Cimos 2 minuti. IGRALEC TEKME: Jure Vran (Cimos Koper).
Rokometaši Cimosa po pričakovanjih niso imeli težjega dela na Hardeku, saj je razlika v kvaliteti med ekipama pač prevelika. Ob tem je trenerju Fre-diju Radojkoviču uspelo spočiti Gorazda Škofa in Milorada Krivokapica, Nikola Manojlo-vic pa sploh ni pripotoval v Ormož. Izid je bil izenačen do 6. minute (4:4), gostiteljem pa je lepo kazalo tudi pri zaostanku enega zadetka (8:9). Ko je Jure Vran »zaklenil« svoj gol in ko je stekel polprotinapad Avtomo-bilistov, ki velja za najboljšega v državi, je prednost naraščala iz minute v minuto. Na odmor
so gostitelji odšli z zaostankom šestih točk (12:18), čeprav bi lahko bil ob boljši realizaciji zaostanek bistveno manjši. Osemnajsti zadetek za Koprčane je v zadnji sekundi 1. polčasa z 12 metrov s pravo bombo dosegel reprezentant Črne Gore Vladimir Osmajic.
Na uvodu v drugi del tekme so gostje še povišali prestavo in prvič pri rezultatu 24:14 povedli za deset točk ter visoko prednost brez večjih težav obdržali do konca. Še največji aplavz sta pri Jeruzalemu požela mladinec Matic Šulek za zaustavljeno sedemmetrovko
1 A SRL (m)
REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 24:35 (12:18), Celje Pivovarna Laško -Istrabenz plini Izola 32:18 (20:7), Krka - Sviš pekarna Grosuplje 38:32 (19:15). Gorenje - Ribnica Riko hiše 37:29 (19:15), Trimo Trebnje - Krško 34:23 (18:13), Sevnica - Maribor Branik 27:38 (17:7)
1.	GORENJE 11 10 0 1 20
2.	CEČKE PIVO. LAŠKO11 9 1 1 10
3.	CIMOPS KOPER 11 9 1 1 19
4.	MARIBOR BRANIK 11 8 0 3 16
5.	TRIMO TREBNJE 11 6 0 5 12
6.	KRKA	11 5 1 5 11
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 11 4 16 9
8.	SVIŠ GROSUPLJE 11 3 1 7 7
9.	ISTRABENZ IZOLA 11 3 1 7 7
10.	JERUZ. ORMOŽ 11 2 1 8 5
11.	SEVNICA 11 2 0 10 4
12.	KRŠKO 11 1 1 9 3
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Tekmi proti Cimosu in Celju nam služita kot priprava na tekmo proti Sevnici, ki je po kakovosti premagljiv nasprotnik. Cimos je dokazal, zakaj spada v sam vrh in je zasluženo slavil. Na nas je, da marljivo treniramo in pobiramo točke tam, kjer so dosegljive. Takšnih tekem pa bo do novega leta precej, zato moramo biti v decembru v čim boljši formi.«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Novaka Boškovica in kadet Rok Cvetko za dosežen gol iz sedemmetrovke junaku tekme Vranu. Eno boljših tekem v dresu Ormožanov je odigral 21-letni Jaša Rajšp, ki je začel tekmo z metom 5/5, na koncu pa žal strmel preveč k atraktivnosti pri doseganju zadetkov, kjer ga je dvakrat zaustavil koprski vratar. Zaradi poškodbe je trener Saša Prapotnik spo-čil Danijela Mesarica, ki je na igrišče stekel le dvakrat pri izvajanju sedemmetrovk. Na tekmi so gostitelji od osmih sedemmetrovk zapravili pet, izvajalcev pa je bilo kar šest.
V 12. krogu Ormožane v soboto, 24. novembra, ob 19.00 čaka gostovanje v celjskem Zla-torogu, kjer je na veliko veselje celotne slovenske rokometne javnosti v soboto padel sloviti nemški Kiel.
KU
Gorišničani presenetili Hrastničane
Moškanjci Gorišnica - Dol Tki Hrastnik 32:27 (17:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 6 (2), Zorli 4, Kovač 1, R. Bedrač, Valenko 6, Arnuš 1, Balas 5, Lozinšek 5, Lukaček, Vincek, Anderluh 4 (2), Firbas, T. Bedrač, Gerčar, Preac. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci Gorišnica 6 (4), Dol TKI Hrastnik 4 (2); IZKLJUČITVE: Moškanjci Gorišnica 10, Dol TKI Hrastnik 8 minut.
V Gorišnici je razpoloženje po drugi zmagi v tem prvenstvu bistveno bolj vedro, kot je bilo po seriji porazov na začetku prvenstva. Tokrat so premagali ekipo iz Hrastnika, ki je zelo visoko na prvenstveni razpredelnici, zato je zmaga še toliko bolj razveseljiva.
Na začetku srečanja so bili gostje v prednosti, naredili so manj napak od domačih roko-metašev in vodili vse do 18. minute. Takrat je njihovo vodstvo znašalo plus tri zadetke -10:13. Domači se seveda s tem rezultatom nisi sprijaznili; strnili so vrste in zaigrali bistveno bolje v obrambi. Prešli so na sistem 5:1 ter tako onemogočali organizatorja igre Hrastnika. Bolje jim je šlo tudi v napadu in posledica tega je bila preobrni-tev rezultata sebi v prid.
S podobno igro so nadaljevali tudi v drugem polčasu, zato se gostje iz Hrastnika nikakor niso mogli vrniti v igro. V zadnjih desetih minutah so rokometaši Moškanjcev-Gori-šnice še pospešili igro in prišli do prednosti osmih zadetkov
1. B SRL (m)				
REZULTATI 7. KROGA: Moškanjci				
Gorišnica - Dol Hrastnik 32:27, Ško-				
fljica - Velika Nedelja Carrera Optyl				
28:28, Slovenj Gradec		- Mokerc Ig		
34:24, Damahaus Cerklje			- Šmar-	
tno 31:33, Grosuplje	- Slovan 25:31			
Grča Kočevje - Dobova 30:27				
1. ŠMARTNO 7	6	1	0	13
2. SLOVENJ GRADEC 7	5	1	1	11
3. SLOVAN 7	5	0	2	10
4. DOL HRASTNIK 7	4	2	1	10
5. DAMAHAUS CERKLJE7	3	1	3	7
6. DOBOVA 7	3	1	3	7
7. ŠKOFLJICA 7	2	2	3	6
8. MOKERC IG 7	2	1	4	5
9. GRČA KOČEVJE 7	2	1	4	5
10. MOŠKANJCI - GOR. 7	2	0	5	4
11. GROSUPLJE 7	1	1	5	3
12. V. NEDELJA C. O. 7	1	1	5	3
(29:21). To je bilo za goste preveč in na koncu so morali priznati premoč domačim ro-kometašem. Vse skupaj je bilo dovolj za drugo zmago v tem prvenstvu.
Nedeljani skoraj zapravili visoko prednost:
Škofljica - Velika Nedelja Carrera Optyl 28:28 (9:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Dogša 13 obramb, Preac 2 obrambi, Majcen 2, Kaučič 2, Hržič, Hanželič 2, Horvat 1, Bezjak, Ve-selko 7, Bračič 3, Ivančič 9, Tušak 2, Lorenčič, Zemljič, Hojžar, Marin. Trener: Bojan Munda
Rokometaši iz Velike Nedelje so tudi tokrat nastopili nekom-pletni, kljub temu pa so se že-
leli s težkega gostovanja vrniti s polnim izkupičkom. Željam so bili zelo blizu, vendar je nekaj napak v zaključku tekme povzročilo, da so na svoj račun vknjižili »samo« točko.
V prvem polčasu so domačini uspevali držati korak z gosti do 16. minute, ko je bil rezultat izenačen na 7:7. Sledilo je odličnih 14 minut varovancev trenerja Bojana Munda, ki so si z delnim izidom 1:8 priigrali lepo prednost. V zaključku polčasa so domači uspeli zadeti le še s sedemmetrovke, kar je bil zadnji zadetek v polčasu. Velikonedeljčani so v 1. polčasu na trenutke prikazali zelo dobro igro v obrambi, v kateri se je poznala prisotnost Matjaža Tušaka, ki je bil dolgo časa poškodovan. Prvo ime polčasa pa je bil vsekakor vratar gostov Maks Dogša, ki je zbral kar 10 obramb.
Tudi v nadaljevanju tekme so bili gostje boljši tekmec ter so lepo vodstvo iz prvega polčasa dokaj uspešno branili do 48. minute. Domačini so se takrat približali na nevarnih 22:23. V vrstah Velike Nedelje Carrera Optyl je takrat Dejan Ivančič z mini serijo štirih zadetkov do 57. minute uspešno pariral domačim. V zadnjih treh minutah so se gostje dobesedno ustrašili zmage, domači pa so iz treh sedemmetrovk uspeli izenačiti in si zagotoviti točko. Odločilni trenutek tekme za goste se je zgodil v 59. minuti, ko sta sodnika izključila zelo razigranega Dejana Ivančiča in s tem v veliki meri odprla domačim pot do delitve točk.
Danilo Klajnšek
Slab začetek, dober konec: Celje Celjske mesnine - Mercator Tenzor 27:27 (15:12)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 8, Kac, Žiher, Pra-potnik 5, Ivančič, Borovčak 6, Kozel, Bolcar 4, Zorec, Tumpej 2, Močnik, Šrajner, M. Selinšek, B. Selinšek 2, Kolednik. Trener: Nikola Bistrovič
Po zmagi v prejšnjem krogu proti Ajdovščini je Ptujčanke v 9. krogu čakalo pomembno srečanje s Celjankami, ki so trenutno pri repu razpredelnice, toda ob tem je treba dodati, da so do sedaj imele Savinjčanke sila težak razpored. Gostje so se na Ptuj vrnile prešerno razpoložene, saj so osvojile točko, čeprav so bile praktično celotno srečanje v zaostanku.
Uvod je bil povsem v znamenju domače vrste, ki so neraz-položenim gostjam ušle s serijo 6:0. Ob tem so s tesnim pokrivanjem povsem onemogočile Mateševo, na kar mlada vrsta v rdečem ni imela odgovora. Minute so tekle in šele na sredini prvega dela igre so gostje pričenjale loviti zaostanek. Iz neprepričljive obrambne formacije 6-0 so varovanke Nikole
Bistroviča presedlale na formacijo 5-1, kar je obrodilo sadove. Celjanke niso več prihajale do lahkih strelov, gostje pa so onemogočile najnevarnejši domačinki, Hrenovo (skupaj 6 zadetkov) in Palirjevo (skupaj 8 zadetkov). Tako je bil v 21. minuti izid le še 10:9. Toda namesto da bi gostje tekmice ujele, je ponovno sledilo nekaj tehničnih napak v napadu in ob polčasu je bil izid 15:12.
Podobno kot prvi se je pričel tudi drugi del igre. Domače ro-kometašice so s serijo 3:0 spet ušle na velikih šest zadetkov prednosti, toda igralke Tenzor-ja so se tokrat - za razliko od prvega dela igre - ekspresno vrnile. S serijo 1:6 je bil izid v 41. minuti 19:18 in srečanje je bilo spet odprto. Do konca tekme so nato domačinke ves čas minimalno (z največ dvema zadetkoma prednosti) vodile, gostje pa so nekajkrat izenačile, povesti pa niso mogle. Zadnje minute so bile zelo napete. Po izenačenju na 27:27 so namreč v zadnjih sekundah imele igralke iz knežjega mesta imenitno priložnost za zmago, toda Pu-šnikova je ubranila »zicer« Ce-ljank. Gostjam iz Ptuja je ostalo na voljo nekaj sekund za zadnji
1 A SRL (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 27:27 (15:12), Piran Marina Portorož - Zagorje GEN I 17:27 (8:11), Krka - Adia transport Logatec 43:23 (21:13), Mlinotest Ajdovščina - Antrum Sežana 31:24 (20:12), Veplas - Zelene doline Žalec 18:20 (8:9)
1.	GEN I ZAGORJE 9 9 0 0 18
2.	KRIM MERCATOR 7 6 0 1 12
3.	KRKA	7 6 0 1 12
4.	ZEL. DOLINE ŽALEC 8 6 0 2 12
5.	VEPLAS VELENJE 8 4 1 3 9
6.	PIRAN PORTOROŽ 8 3 1 4 7
7.	MER. TENZOR PTUJ 9 3 1 5 7
8.	NAKLO PEKO TRŽIČ 6 2 0 4 4
9.	MLIN. AJDOVŠČINA 8 2 0 6 4
10.	A. T. LOGATEC 9 2 0 7 4
11.	CELJSKE MESNINE 8 1 1 6 3
12.	ANTRUM SEŽANA 8 0 0 8 0 IZVEN KONKURENCE
ESCERITO FIGH FUTURA 5 4 0 1 8
napad na srečanju, ki pa ga za morebitni popoln preobrat niso uspele izkoristiti.
Kljub vsemu so lahko Ptuj-čanke s točko zadovoljne, niz nepremaganosti pa želijo roko-metašice v rdečem nadaljevati tudi v naslednjem prvenstvenem krogu, ko na Ptuj prihaja kvalitetna zasedba Pirana, z Baričevo in Hrnjičevo na čelu.
Tadej Podvršek
V sredo turnir starejših deklic na Ptuju
Rokometni klub Mercator Tenzor bo v sredo, 21. 11., v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju organizator turnirja starejših deklic letnika 1999. Turnir se bo pričel ob 15.30. Vabljeni!
Rokomet • 2. SRL (m)
Drugi zaporedni »kiks« Drave
Drava Ptuj - Rudar 30:32 (16:13)
RK DRAVA PTUJ: Žuran, Čeh 2, Janžekovič 5, Verdenik 4, Ferk, Je-renec, Bezjak 8, Maroh 2, Požar 1, Bedenik, Pukšič 4, Sabo, Grm, Šalamun, Fridrih 4, Reisman. Trener: Tomi Matjašič
Že pokalni obračun med sobotnima tekmeca je napovedoval nov napet obračun. To se je potrdilo tudi v praksi, s to razliko, da so tokrat imeli več znanja in sreče gostje, ki so tako prva ekipa, ki je letos slavila na Ptuju.
150 gledalcev, med njimi tudi nekaj glasnih privržencev Zasavcev, je pripravilo dobro vzdušje, v njem pa so se bolje znašli domačini, ki so narekovali tempo igre. Minimalno vodstvo iz uvoda srečanja so modri nadgradili v 15. minuti, ko so prvič na srečanju povedli za 3 zadetke (7:4). Gostje so pri tem izidu vzeli minuto odmora, ki pa je očitno še bolj podžgala domače rokometaše, da so nadaljevali s poletno igro. Za
2. SRL (m)			
REZULTATI 8.	KROGA:		Drava
Ptuj - Rudar 30:32, Alples Žele-			
zniki - Ajdovščina 37:27, Brežice			
- Črnomelj 23:26, Pomurje			- Loka
2012 22:27, Mitol Sežana -			Rade-
če MIK Celje 23:28			
1. LOKA 2012 8	7	1	0 15
2. ALPLES ŽELEZNIKI 8	5	1	2 11
3. RUDAR 7	5	1	1 11
4. DRAVA P'TUJ 7	5	0	2 10
5. RADEČE MIK CELJE 7	5	0	2 10
6. MITOL SEŽANA 7	3	1	3 7
7. BREŽICE 6	3	0	3 6
8. NOVA GORICA 7	3	0	4 6
9. COL 7	2	1	4 5
10. ČRNOMELJ 7	2	0	5 4
11. ARCONT RADGONA 7	1	1	5 3
12. POMURJE 7	1	1	5 3
13. AJDOVŠČINA 7	1	0	6 2
Foto: Črtomir Goznik
Robi Bezjak (Drava Ptuj)
razliko od pokalne tekme Ptuj-čani tokrat v napadu niso imeli težav z gostujočo obrambo 3-21 in so brez pretiranih težav zadevali z vseh položajev. V 17. minuti je bilo po projektilu Pukšiča 10:5 in igralci Rudarja so se zdeli povsem nebogljeni. Granitna obramba je delovala sijajno, atraktivni zadetki iz protinapadov pa so na noge dvigovali domače navijače. V sami končnici prvega dela igre se je v igro v napadu modrih prikradlo nekaj tehničnih napak, kar so Zasavci izkoristili za znižanje na 16:13.
Tudi pričetek drugega dela igre niti približno ni obetal tega, kar se je Dravi primerilo v sami končnici srečanja. Domača vrsta je bila še naprej razpoložena, prednost modrih pa se je vseskozi gibala med tremi in štirimi zadetki. Kljub vsemu pa se žilavi gostje niso niti po naključju predali, za kar so bili v nadaljevanju nagrajeni. V 40. minuti je Drava prvič v drugem delu povedla s petimi zadetki (23:18), nato pa je vse šlo le še navzdol. Po treh napakah v napadu je bilo že tri minute kasneje le še 23:21, ponavljati pa se je pričela stara bolezen, ko v napadu zmanjka idej. Bez-
jak, najizkušenejši posameznik Drave, pač sam ni zmogel vsega, kar so Zasavci izkoristili za popoln preobrat. V 49. minuti je bilo 24:24, srečanje je postalo povsem odprto, roke mladih dravašev pa so se v napadu vse pogosteje zatresle. Svojega ni v minutah, ko se je tekma lomila, pristavila niti obramba in gostje so na krilih Gjereka, ki je v drugem delu igre Dravi povzročal ogromno težav, saj je poleg desetih zadetkov še odlično razigraval soigralce, ter bučne publike povsem spreobrnili potek igre. Tako so v 56. minuti ob igralcu manj Zasavci kar dvakrat zadeli, povedli s 26:28 in srečanje uspešno pripeljali do konca. Na koncu je bilo 30:32.
Poraz Drave sam po sebi ni tragičen, če se bodo mladi Ptuj-čani kaj naučili iz njega. Mladeniči lahko obžalujejo le to, da so imeli vse niti igre v svojih rokah, nekaj slabih trenutkov pa je odneslo dve točki. Prva priložnost za popravnim izpit bo že v soboto, tekmec pa težak, saj modri odhajajo v Radeče.
Tadej Podvršek
Robert Bezjak, rokometaš
Drave: »V prvem polčasu smo se držali navodil tako v obrambi kot v napadu. V drugem delu pa so nam malo ušle niti igre, predvsem v napadu, ko smo bili preveč statični. Napravili smo tudi absolutno preveč tehničnih napak, obenem pa bili v obrambi 'premehki' in nasprotniki so prihajali do prelahkih zadetkov. Smo razočarani, saj smo pričakovali novi točki, s katerima bi 'dihali za ovratnik' Loki. Prvenstvo je še dolgo, mi bomo skušali na vsaki tekmi odpraviti te napake in nadejamo se novih uspehov in vrha lestvice.«
Športno plezanje • Svetovni pokal, Kranj 2012
Markovičeva ubranila vse lanske lovorike
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša trojica zadnje letošnje tekme svetovnega pokala: Ja-ponka Momoka Oda in Slovenki Mina Markovič in Maja Vidmar. V ozadju je Korejka Jain Kim, ki je v skupnem seštevku svetovnega pokala osvojila 2. mesto.
Napetost pred zadnjo tekmo svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kranju se je v zadnjih dneh stopnjevala, saj sta bili kandidatki za skupno zmago dve najboljši športni plezalki zadnjih let, Ptujčanka Mina Markovič in Južnokorejka Jain Kim.
Obe sta tekmovanje pričeli z odliko, saj sta preplezali obe kvalifikacijski smeri do vrha. Kimova je dosegla vrh tudi na polfinalni tekmi, Markovičeva pa je odstopila tik pod vrhom in je pred finalom zasedala 3. mesto. To je napovedovalo
razburljiv zaključek tekme in celotne sezone in prav takšen finale smo v športni dvorani Zlato polje tudi videli. Ljubitelji športnega plezanja so najprej spremljali mojstrovine najboljših svetovnih plezalcev, pri katerih je zmago odnesel Avstrijec Jakob Schubert. V skupnem seštevku je spodrsljaj Španca izkoristil Japonec in se veseli skupne zmage v svetovnem pokalu.
To je bilo zgolj ogrevanje za ženski finale najboljše deveterice, med katerimi sta bili tudi dve Slovenki, Mina
Markovič in Maja Vidmar.
Izkušena Vidmarjeva se je v smer, ki je imela do vrha 45 gibov, podala odločno in je brez vidnejših težav splezala tudi preko previsa. Ustavila se je šele pri izjemno zahtevnem prehodu in rezultatu 37+, ki je na koncu pomenil 3. mesto na tekmi. Z enako višino, a boljšim polfinalnim nastopom, je bila druga Japonka Momoko Oda.
Tri plezalke do iste višine
Prav manjši spodrsljaj v polfinalu je pred finalnim nastopom rahlo bremenil Mino Markovič, ki je po nastopu v dvorani napovedovalcu in občinstvu odkrito zaupala, da je bila kar precej živčna, ko je vstopila v plezalno smer. Ta je bila zares sila težavna, s kar nekaj pastmi, tako da je ni v celoti premagala nobena plezalka. Še najvišje je ob bučni podpori gledalcev prišla Markovičeva, ki je dosegla enako višino kot Vidmarjeva in Oda).
Najboljša ptujska športnica zadnjih let tokrat ni plezala tako hitro kot običajno, ampak je veliko bolj poizkušala kontrolirati situacijo v smeri. Članica Plezalnega kluba 6b iz Ptuja se je nad previsom pogumno lotila ekstremno težko postavljene situacije, vendar
se ni mogla dovolj čvrsto držati oprimka in je zdrsnila s
stene.
Do konca tekme sta ostala še dva nastopa in napetost se je stopnjevala. Markovičeva je vodila, po povprečnem nastopu Rusinje Dinare Fakhrit-dinove pa je že imela v rokah skupno zmago. Kot zadnja tekmovalka je v steno vstopila Jain Kim, ki pa je zdrsnila s smeri en oprimek nižje kot Mina, kar ji je na koncu tekme v Kranju prineslo le 4. mesto. Matematični izračuni so takoj pokazali, da je Mina Markovič obranila lanski naslov zma-
Svetovni pokal -težavnostno plezanje, končni vrstni red v sezoni 2012:
1.	Mina Markovič (Slovenija)	675
2.	Jain Kim (Južna Koreja)	617
3.	Johanna Ernst (Avstrija)	522
4.	Momoka Oda (Japonska)	430
5.	Helene Janicot (Francija)	422
Svetovni pokal - skupni seštevek v kombinaciji:
1.	Mina Markovič (Slovenija)	764
2.	Jain Kim (Južna Koreja)	631
3.	Akiyo Noguchi (Japonska)	590
4.	Momoka Oda (Japonska)	540
5.	Maja Vidmar (Slovenija)	292
govalke svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, prav tako pa je postala zmagovalka tudi v kombinaciji, ki je seštevek tekem v balvanskem, težavnostnem in hitrostnem plezanju. To enostavno pomeni, da je Ptujčanka Mina Markovič ponovno na vrhu svetovnega ženskega športnega plezanja in da je v tej sezoni pod vodstvom trenerja Romana Krajnika naredila še naslednji korak naprej. Ta ji je v Kranju prinesel kar tri velike zmage, za kar je dobila medaljo in dva pokala. Vsi ti uspehi bodo za Markovičevo še dodatna spodbuda na njeni športni poti, na kateri želi čim dlje časa ostati na svetovnem plezalnem vrhu.
David Breznik
Mina Markovič: »V bistvu je to zame sanjski zaključek same tekme in celotne sezone. Moji rezultati v tej sezoni govorijo sami zase, po vseh teh osvojenih naslovih pa lahko rečem, da je občutek zares vrhunski.«
Roman Krajnik, trener Mine Markovič: »Mina je tokrat v finalu plezala kar precej živčno, saj se je videlo, da je bila nekoliko nervozna, a je kljub temu tudi na tej domači tekmi v Kranju dokazala, da je letos dejansko najboljša in je zasluženo pobrala vse možne naslove. Jaz bi ji samo čestital, res je The Best (najboljša).«
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v Kranju potrdila status najboljše športne plezalke sveta.
Rezultati, Mokpo, Južna Koreja:
		finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Mina Markovič	SLO	37+	39+	vrh	vrh
2. Momoka Oda	JAP	37+	38+	vrh	40+
3. Maja Vidmar	SLO	37+	37	vrh	vrh
4. Jain Kim	KOR	36+	vrh	vrh	vrh
5. Akiyo Noguchi	JAP	31+	35+	vrh	39+
6. Johanna Ernst	AUT	28+	38+	39	vrh
7. Evgenia Malamid	RUS	28+	38+	40+	41+
8. Christine Schranz	AUT	28+	35+	vrh	39+
9. Dinara Fakhritdinova	RUS	23+	vrh	40	41+
Tenis • Challanger turnir v Marbelli, Španija
Rola klonil šele v sedmem dvoboju
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je pretekli teden s svojimi nastopi navduševal v španski Marbelli, kjer je na peščeni podlagi potekal challenger turnir z nagradnim skladom 30 tisoč evrov. Že v petkovi številki smo poročali o tem, kako se je Blaž iz kvalifikacij prebil na glavni turnir, kjer je z odličnimi predstavami nadaljeval. V 1. krogu je najprej izločil 8. nosilca, Iniga Cervantesa, v 2. pa Kanadčana Stevena Dieza. V četrtfinalu ga je čakal naslednji Španec, Sergio Gutierrez Ferrol, s katerim sta odigrala zelo dober dvoboj.
V 1. nizu je prišel Španec do prve prednosti v peti igri, ko mu je uspel odvzem servisa. Blaž je na enak način odgovoril v 8. igri, ko je rezultat poravnal na 4:4. Do konca niza sta oba dobila igre na svoj servis, zato je odločitev padla v tie-breaku. Prvi mini break je uspel Blažu (3:1), a se je Španec vrnil v igro pri rezultatu
Blaž Rola je z največjim uspehom v dosedanji karieri naredil velik skok tudi na lestvici ATP: s 366. mesta je napredoval na 307.
4:4. Pri rezultatu 5:4 je Rola še enkrat odvzel servis Gu-tierrezu (6:4) in v naslednji igri zaključil niz v svojo korist. Zadnje tri točke je Rola odigral izjemno odločno in Gu-tierrezu ni dopustil praktično nobenih možnosti za slavje v tem nizu. Razmerje v točkah
je bilo kar 45:37 v korist našega tekmovalca. Drugi niz je bolje začel Rola, vendar pri rezultatu 1:1 ni izkoristil nezbranosti tekmeca. Odločilni trenutek v 2. nizu se je zgodil v 8. igri, ko je Blaž pri rezultatu 40:30 naredil dvojno napako. Gutierrez je darilo izkori-
stil, odvzel servis tekmecu in v naslednji igri zaključil niz v svojo korist. Rezultat v točkah je bil 23:31 za Španca. Odločal je tretji niz, v katerem je Blaž prvič zapretil v 4. igri, a se je domači tekmovalec rešil. To pa mu ni uspelo v 6. igri, ki jo je Blaž zaključil z izjemno skrajšano žogo in breakom za vodstvo 4:2. Pri rezultatu 5:3 je Blaž na svoj servis povedel 40:0 in si priigral tri zaključne žoge. Izkoristil je že prvo in se veselil zgodovinske uvrstitve v polfinale! Skupni rezultat v točkah je bil 102:96 v korist Role.
Ker so v zgornji polovici žreba izpadli vsi nosilci (med njimi tudi Blaž Kavčič), se je Blaž v polfinalu na centralnem igrišču pomeril z naslednjim španskim tekmovalcem, Dani-elom Munozom De La Navo. Ta 30-letnik zaseda 191. mesto na lestvici ATP, najvišje pa je bil letos uvrščen že na 124. mesto. Odlično srečanje je v dveh nizih dobil Španec, ki je
slavil z rezultatom 6:2 7:6(9). Srečanje je trajalo skoraj dve uri. Prvi niz je Blaž Rola odigral nekoliko slabše, v drugem pa je imel celo priložnost za zmago. V osmi igri mu je namreč uspel break, s katerim je povedel 5:3. V naslednji igri je serviral za zmago, a je servis izgubil. Niz se je končal v podaljšani igri, v kateri je imel Blaž kar dve set žogi (6:5, 9:8), od tega drugo na svoj servis, a ju ni uspel izkoristiti. Španec je izkoristil svojo tretjo set žogo (6:7, 7:8, 9:10) in slavil z
rezultatom 9:11. Končno razmerje v točkah je bilo 82:72 v korist Španca, ki so mu uspeli štirje breaki, Blažu dva.
Z odlično serijo šestih zmag se je Blaž Rola iz kvalifikacij prebil vse do polfinalnega obračuna, s čimer si je prislužil kar 32 točk za lestvico ATP. S tem dosežkom se je s 366. mesta pomaknil 55 mest višje, na 307. mesto. To je njegova najvišja uvrstitev v karieri in odlično izhodišče pred nadaljnjimi nastopi.
Jože Mohorič
Marbella, nagradni sklad 30 tisoč evrov, rezultati:
1.	krog: Rola - Inigo Cervantes (Španija, 8) 6;4, 2:6, 6:3
2.	krog: Rola - Steven Diez (Kanada) 7:6(8), 6:4 četrtfinale: Rola - Sergio Gutierrez Ferrol (Španija) 7:6(4), 3:6,
6:3
polfinale: Rola - Daniel Munoz de la Nava (Španija) 2:6, 6:7(9) finale: Munoz de la Nava - Albert Montanes (Španija, 6) 6:3, 2:6, 3:6
Blaž Rola je v konkurenci dvojic združil moči z Avstrijcem Lu-kasom Koncilio. V 1. krogu sta bila uspešna, saj sta premagala špansko dvojico Marc Giner - Oriol Roca Batalla z rezultatom 6:3, 4:6, 10:8. V četrtek popoldan, po napornem četrtfinalnem dvoboju z Gutierrezom Ferrolom, je moral Blaž s svojim soigralcem še enkrat na igrišče, četrtfinalni dvoboj s špansko-nemško dvojico Adrian Menendez-Maceiras - Eric Scherer pa sta izgubila z rezultatom 4:6, 4:6.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Super liga MNZ Ptuj
Podvinci z novo zmago prezimujejo na 2. mestu
Foto: Črtomir Goznik
Podvinčani (na fotografiji Denis Brumen) so z zmago proti Ormožanom zaključili jesenski del sezone.
3. SNL - vzhod:
Trenevski na klopi Veržeja izgubi prleški derbi
REZULTATI 13. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Tromejnik G Su-kič :1 (0:1), Avto Rajh Ljutomer -Farmtech Veržej 2:1 (1:1), Zreče - Čarda 0:2 (0:0), Koroška Dravograd - Odranci 1:2 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore 2:1 (1:1), Grad - Malečnik 4:2, Agro-servis Beltinci - Rakičan 1:0 (0:0)
1. ŠMARJE PRI J. 13	S	3	2	36:16	2T
2. ČARDA 13	S	2	3	29:21	26
3. FARM. VERŽEJ 13	S	0	5	31:19	24
4. K. DRAVOGRAD 13	S	0	5	25:21	24
5. AGRO. BELTINCI 13	T	2	4	29:1S	23
6. ODRANCI 13	6	3	4	21:14	21
7. ZREČE 13	6	2	5	11:1T	20
8. TROMEJNIK 13	6	0	T	25:2T	1S
9. RAJH LJUTOMER 13	5	2	6	15:21	1T
10. GRAD 13	5	1	T	1S:22	16
11. A. E. BISTRICA 13	5	1	T	1T:21	16
12. MALEČNIK 13	3	2	S	14:24	11
13. RAKIČAN 13	3	2	S	16:31	11
14. KOV. ŠTORE 13	3	0	10	12:2T	9
AHA EMMI BISTRICA -TROMEJNIK G SUKIČ 2:1
(0:1)
STRELCI: 0:1 Sukič (34), 1:1 Janžic (65), 2:1 Obrovnik (75. iz 11m)
AHA EMMI BISTRICA: A. Stegne, Lukič, Danilovič, Korošec, Obrovnik (od 86. Hrušman), Hren, Modrič (od 46. Iršič), Graifoner, Perger (od 46. Boškovič), A. Stegne, Janžič. Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so dosegli že tretjo zaporedno zmago, kar jim bo vsekakor prineslo nekoliko bolj miren zimski premor. Sobotna tekma je imela dva različna dela: prvi je pripadel gostom, ki so bili veliko boljši tekmec. Premoč so kronali le z enim zadetkom, njihovo vodstvo pa bi lahko bilo višje, vendar svojih priložnosti niso izkoristili.
Igralci Tromejnika so imeli pri rezultatu 0:1 imenitno priložnost tudi v 2. polčasu, a so zadeli le prečnik. Vse to se jim je maščevalo v nadaljevanju, ko so Bistričani prikazali veliko boljšo igro in popolnoma nadigrali goste. Dosegli so dva zadetka, imeli pa so še nekaj priložnosti za dosego višje zmage.
Danilo Klajnšek
AVTO RAJH LJUTOMER -FARMTECH VERŽEJ 2:1
(1:1)
STRELCA: 1:0 Panič (11.), 1:1 Polajžer (24.), 2:1 Panič (72.).
AVTO RAJH LJUTOMER: Mli-narič, Bogdan (od 87. Kardinar), Novak, Bertalanič, Kuzmanovski, Podgorelec, Žinko, Grizold, Mun-da, Vogrinec (od 69. Leben), Pa-nič (od 88. Rudolf). Trener: Josip Piskač
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Lukač, Polajžer, Fekonja, Ropoša, Kurbus, Trstenjak (od 55. Sečko), Kocuvan (od 80. Kosi), Kaučič, M. Vinkovič (od 73. Brumen), D. Vin-kovič. Trener: Viktor Trenevski
Dolgo pričakovani obračun pr-leških ekip se je razpletel po željah Ljutomerčanov. Gostje iz Ver-žeja so veljali za favorite dvoboja, ostali pa so brez točk, predvsem zaradi izvrstnih obramb domačega vratarja Uroša Mlinariča. Rekordno število gledalcev - v ŠRC Ljutomer se jih je zbralo okoli 500 - je videlo prvi zadetek že v 11. minuti, ko je Primož Panič prejel žogo v kazenskem prostoru in med dvema gostujočima igralcema uspel z natančnim strelom ugnati vratarja gostov. Veržejci so izenačili po gneči v kazenskem prostoru, kjer se je najbolje znašel Tjaž Polajžer. V nadaljevanju so prevladovali gostje, toda njihovi napadalci se niso izkazali, še naprej pa je v vratih Ljutomera blestel Mlinarič. Domačini so svoje priložnosti iskali iz protinapadov, kar se jim je obrestovalo 18 minut pred koncem tekme. Znova je bil strelec zadetka Panič, ki je sprejeto žogo na levi strani z natančnim strelom poslal v mrežo nemočnega Andrejča. Gostje so z nenehnim obleganjem ljutomerskih vrat poskušali rezultat izenačiti, toda domačini so se uspeli ubraniti in osvojiti dragocene točke.
NŠ
Super liga:
Bukovčani šokirali ekipo Gerečje vasi
REZULTATI 14. KROGA: Boč
Poljčane - Hajdina 2:1, 1A Avto Gerečja vas - Bukovci 1:3, Pod-vinci Betonarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož 3:1, Oplotnica - Središče 0:4. Srečanje Stojnci - Drava je preloženo na 9. 3. 2013
1. NŠ DRAVA 13 13		0	0	:9 54	39
2. PODVINCI B. K. 14 10		0	4	39:14	30
3. STOJNCI 13 10		0	3	39:1S	30
4. 1A GER. VAS 14	9	2	3	32:1S	29
5. SREDIŠČE 14	6	2	6	30:1S	20
6. BOČ POLJČANE 14	5	2	T	15:24	1T
7. BUKOVCI 13	4	0	9	15:30	12
8. HAJDINA 14	3	1	10	14:32	10
9. C. O. ORMOŽ 14	1	3	10	T:40	6
10. OPLOTNICA -1 14	2	0	11	9:51	5
Zadnji, 14. krog jesenskega dela Superlige je najbolj zaznamovala odpoved derbija med Stojnci in NŠ Drava. Številni ljubitelji nogometa na našem koncu so si upravičeno obetali poslastico, saj bi se pomerili najboljši ekipi v Superligi, toda mati narava je še enkrat več prekrižala načrte nogometašem Stojncev, o čemer smo že poročali. Sicer pa je bil na preostalih štirih odigranih tekmah 14. kroga v ospredju domač poraz Gerečje vasi, ki so jo šokirali Bukovci in jo s tem potisnili dve mesti navzdol po lestvici. Pred praktično praznimi tribunami je bilo odigrano srečanje v Oplotnici, kjer je Središče upravičilo vlogo favorita in na krilih kapetana Lesjaka brez težav visoko slavilo. Podvinci so z novo zmago upravičili smele napovedi pred prvenstvom, saj bodo prezimili kot 2., Ormož pa čaka krčevit boj za obstanek. Boč je z 2:1 premagal Hajdino in se z zmago utrdil na sredini prvenstvene lestvice.
1 A AVTO GEREČJAS VAS -BUKOVCI 1:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Petrovič (21.), 1:1 Sagadin (43.), 1:2 Roškar (63.), 1:3 Habrun (92.) 1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Kancler, Kokot, Horvat, Sagadin (Hertiš), Tominc (Krajnc), Šešo, Vrabl, Lončarič, Rozman, Leben. Trener: Ivan Ornik.
BUKOVCI: Ferčec, Kokot, Topol-nik, M. Roškar (Mar), Kramberger (Kodrič), T. Meznarič, Habrun, Ostro-ško, Kosec, Petrovič (R. Meznarič), Vajda. Trener: Jože Janžekovič
OPLOTNICA - SREDIŠČE 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Lesjak (42.), 0:2 Zemljič (55.), 0:3 Lesjak (66.), 0:4 Rakovec (69.)
OPLOTNICA: Veber, Vodopivec, Kunštek, Lampreht, Založnik, Le-skovar, Naglič, Marinšek, Trdin (Sinanovič), Kavc (Grosek), Šraml (Dujmovič). Trener: Anton Krajnc.
SREDIŠČE: Kocen, Krajnčec, Nemec (Mlinarič), Rakovec, Ze-mljič, Panič, Ivanuša (Sakelšek), Klajnčar (Marčec), Zadravec, Lesjak, Osterc. Trener: Boštjan Zemljič.
BOČ POLJČANE - HAJDINA
2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Jelovšek (44.), 2:0 Vejovar (69.), 2:1 Boštjan Ku-
rež (92.)
BOČ POLJČANE :Mlinar, Curk (Žnidar), Kralj, Kuraj(Žišt) Grobin, Babulč (Jernejšek), Vehovar, Haj-šek (Savski), Graf, Črnoša (Čoh), Jelovšek. Trener: Bojan Brodnjak.
HAJDINA: Lubej, Boštjan Ku-rež, Krajnc (Žalar), Vrabl (Benjamin Kurež), Črnko, Jazbec, Pal (Cebek), Sarkičevič (Flajsinger), Gaiser, Mlinarič, Štumberger. Trener: Sandi Verlak.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 D. Brumen (19.), 2:0 Juršek (50.), 2:1 R. Lah (53.), 3:1 Simonič (69.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak (od 59. R. Osterc), Šebela, K. Brumen, Topolovec, Marinič (od 83. Lah), Belšak, Petrovič (od 86. Svržnjak), Juršek, R. Osterc, D. Brumen (od 73. Toplak), Požegar (od 66. Simonič). Trener: Miran Ljubec
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, R. Lah, T. Žinko (od 70. A. Žinko), Plečko, Vrbančič (od 74. Hriberšek), Kolarič (od 74. Kuhar), K. Lah, Srša (od 79. Klemenčič), Perčič, Perger, Toplak (od 63. Ci-merman). Trener: Aleš Jurčec
Zadnji jesenski krog Superlige je nogometašem Podvincev prinesel novo zmago, s katero so se
povzpeli na 2. mesto na lestvici, kjer bodo tudi prezimili. Ormoža-nom je lahko na drugi strani kar nekoliko žal, da je konec jesenskega dela, saj so v sami končnici pričeli zbirati točke.
Uvod je pripadel domačim, ki so goste potisnili na svojo polovico, toda resnejših priložnosti ni bilo. V 19. minuti je po samostojnem prodoru zadel D. Brumen, potem ko je gostujočega čuvaja mreže ujel na »krivi« nogi. Na pomožnem igrišču (srečanje je bilo zaradi nedavnih obilnih padavin in razmočenega glavnega igrišča prestavljeno na pomožno igrišče) so bili pred maloštevilno publiko domači, ki so tokrat nastopili v oranžnih dresih, še naprej podje-tnejši, toda pravega zaključka ni bilo. Ormožani so pametno čakali na svojo priložnost iz protinapadov, ki so jih uprizorili kar nekaj, toda brez pretirane nevarnosti za Vesenjaka. Tako je bilo vse do 44. minute, ko so izigrali domačo obrambo, Kolarič je lepo streljal, toda vratar Podvincev je njegov strel še lepše ubranil.
Drugi del je bil na dobro pripravljeni zelenici boljši, nenazadnje so padli še trije zadetki. Po četrtem kotu za oranžne je žoga po »fliperju« v kazenskem prostoru belih prišla do Jurška, ki je s strelom po tleh iz roba kazenskega prostora matiral Fijavža. Odgovor Ormoža je bil bliskovit, saj so varovanci Aleša Jurčeca že tri minute kasneje znižali izid, ko je po hitrem protinapadu zadel R. Lah. Takoj zatem je imel »na nogi« priložnost za izenačenje Kolarič, toda Vesenjak je uganil njegovo namero in je strel ubranil. Pri tej akciji se je Vesenjak poškodoval in namesto njega je vstopil R. Osterc. Kar tri imenitne priložnosti v eni akciji so imeli domači v 60. minuti, toda najprej je goste rešila prečka, nato pa dvakrat z neverjetnim refleksom še Fijavž. Napadi domačih so se obrestovali v 69. minuti, ko je iz bližine končni izid srečanja postavil rezervist Simonič. Tempo igre je nato pričakovano padel, Podvinci pa so se veselili 10. zmage v jesenskem delu tekmovanja.
Jani Belšak, nogometaš Podvincev Betonarne Kuhar: »Sama tekma ni bila lahka, saj je bil tekmec neugoden, ves čas nam je bil za petami. Imeli smo srečo, da smo hitro zadeli, nato še drugič, kar je bilo dovolj za zmago. S samim jesenskim delom smo zadovoljni, sicer nismo dobili treh derbijev, kar bi bilo za uvrstitev še bolje. Kaj bo spomladi, bomo šele videli, vsekakor pa se bomo borili za vrh.«
Tadej Podvršek, DK
Košarka m 4. SKL vzhod (m), 4. krog
Holc dosegel polovico točk svoje ekipe
Fenomeni - KK Ptuj 61:74
(23:9, 20:27, 6:21, 12:17)
KK PTUJ: Sevšek 6, A. Kotnik 3, Brkič, Kramberger, Marin, Dre-venšek 5, Holc 37, Kotnik Matej 3, Tratnik 7, Vodušek 1, Plesko-njič 12. Trener: Matjaž Damiš
Derbi kroga v 4. ligi vzhod je bil odigran v srednješolskem centru Bežigrad, kjer sta se pomerili še neporažena ekipa Fenomeni in vedno boljša ekipa KK Ptuj. Slednji so na prvo letošnjo prvenstveno gostovanje odšli z upanjem na pozitiven rezultat, kar jim je tudi uspelo. Pomembno zmago v boju za vrh lestvice so dosegli predvsem po odlični igri v drugem polčasu.
Favorizirani domačini so takoj zagospodarili na igrišču, saj so zadeli nekaj zaporednih metov z razdalje. Ptujčani niso igra-
li na želenem nivoju; njihova igra je bila raztrgana, zgrešili so preveč čistih metov. Domačini so si do konca prve četrtine priigrali kar lepo prednost, 14 zadetkov (23:9). Tudi nadaljevanje za goste ni bilo boljše in domačini so se popolnoma razigrali - v 14. minuti tekme so vodili že s 33:11. Po »vroči« minuti odmo-
4. SKL - vzhod	(m)			
REZULTATI 4.	KROGA:		Ivanč-	
na Gorica - Ilirija S5:T6,			NONA	
Lenart - Posavje	Sevnica ;		S1:69,	
Fenomeni - Ptuj	61^4	, Posavje		
Podbočje - Ruše	49:T1			
1. RUŠE	4	4	0	S
2. FENOMENI	4	3	1	T
3. PTUJ	4	3	1	T
4. IVANČNA GORICA	4	2	2	6
5. NONA LENART	4	2	2	6
6. ILIRIJA	4	1	3	5
7. POSAVJE SEVNICA	4	1	3	5
8. POSAVJE PODBOČJE	4	0	4	4
ra trenerja Matjaža Damiša se je igra ptujske ekipe popolnoma spremenila - v pozitivnem smislu. Ptujčani so predvsem s pressingom čez celotno igrišče Ljubljančane dodobra zmedli in z efektivnimi zaključki po odvzetih žogah hitro nižali prednost. Tako se je ta iz neverjetnih 22 stopila na znosnih 7 točk zaostanka ob polčasu.
Ta pozitiven zalet so ptujski košarkarji prenesli tudi v nadaljevanje tekme, saj so predvsem z agresivno obrambo in natančnimi meti razigranega Sebastja-na Holca ujeli Fenomene na 49. točki. Ob super razpoloženem Holcu so s strnjeno obrambo dobro zapirali tudi prostor pod obročema in dobili veliko žog z obrambnim skokom. Po odlični tretji četrtini, ki so jo dobili z rezultatom 21:6, so prešli v vodstvo. V podobnem ritmu so rdeče-beli nadaljevali tudi v za-
dnji četrtini, medtem ko domačini niso našli odgovora. V igro se jim je prikradla nervoza, kar je bila voda na mlin gostov, ki so tekmo mirno pripeljali do tretje zmage.
Naslednjo tekmo bodo člani KK Ptuj imeli že to soboto, ko se bo ob 20.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomeril proti ekipi Posavja Podbočja.
David Breznik
Matjaž Damiš, trener KK Ptuj: »Tekmo smo pričeli katastrofalno tako v obrambi kot tudi v napadu. Pri prednosti 22 točk v 14. minuti tekme mi je 'počil film' in po tej minuti odmora so moji igralci zaigrali kot prerojeni. Zaigrali so odlično v obrambi in kolektivno v napadu: to je bil najboljši polčas, odkar sem trener KK Ptuj.«
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Holc je odlično predstavo celotne ekipe kronal s 37 doseženimi točkami.
Šah • Svetovno mladinsko prvenstvo
Andraž Suta najuspešnejši ptujski šahist
■ V
Po napornih enajstih dneh in prav toliko partijah se je v Mariboru končal največji športni dogodek letošnjega leta v Sloveniji, svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo. To je bil eden najbolj ustvarjalnih dogodkov v okviru prireditev EPK, v katerem so sodelovala vsa partnerska mesta, med njimi tudi Ptuj. Mestno občino Ptuj je zastopalo osem mladih članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj pod vodstvom glavnega trenerja in vodja ekipe MM Danila Polajžerja.
Enajst dni je bil Maribor »svet v malem«, saj se je na prvenstvu zbralo 1584 šahistk in šahistov od osem do osemnajst let in 1200 spremljevalcev iz 92 držav vseh petih celin. S 148 udeleženci je bila najštevilčnejša Slovenija, kar je razumljivo, saj je SP potekalo na domačem terenu. Tudi kriteriji za nastop so bili za domače tekmovalce nekoliko ohlapnejši kot sicer, ko so prvenstva v tujini. To so seveda izkoristili v Šahovskem društvu Tehcenter Ptuj in ob
Lari Carli, ki si je z naslovom državne prvakinje v svoji starostni kategoriji priborila vstopnico za nastop ne glede na lokacijo prvenstva, dali možnost še sedmim perspektivnim članom. Za njih je bil pogoj, da so nastopili na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu v Ankaranu. Glede na izredno veliko število prijavljenih v posameznih kategorijah in glede na ratinške točke je bilo vseh osem ptujskih šahistov uvrščenih v drugo polovico razpredelnice in tako so v prvih dveh kolih imeli bistveno močnejše tekmece. To se je pokazalo tudi pri rezultatih, saj so uspeli skupaj iztržiti dve točki in pol.
V nadaljevanju so to statistiko bistveno popravili in premagovali tudi precej višje rangirane tekmece. Najuspešnejši so bili v predzadnjem kolu, saj jih je kar pet osvojilo celo točko, dva sta remizirala in le eden izgubil. In kot da je bilo veselje ob tem uspehu nekoliko preveliko, so popolnoma popustili v zadnjem kolu, kjer sta samo Andraž Šuta in Klemen Janžekovič remizirala, ostalih šest je mora-
Uvrstitve in rezultati Ptujčanov:
106. Alja Janžekovič 4 točke do 14 let (116); 75. Lara Carli 3,5 točke do 18 let (80); 167. Klemen Kovačec 4 točke; 160. Tomaž Šuta 4 točke, oba do 12 let (192); 119. David Murko 4,5 točke; 113. Andraž Šuta 5 točk, oba do 14 let (174); 119. David Zagoršek 3 točke do 16 let (126); 100. Klemen Janžekovič 4 točke do l8 let (116). Številke v oklepaju pomenijo skupno število udeležencev v posamezni kategoriji.
Strelstvo • 2. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Ptujčani na vrhu 1. A-lige s pištolo
»
V	soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani na Rakovniku, v organizaciji SD Lotrič Železniki, potekal drugi turnir ligaškega tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem v 1. A in 1. B DL s pištolo in puško.
V	najmočnejši slovenski 1. A DL s pištolo je slavila škofjeloška ekipa Kopačevine z rezultatom 1129 krogov, 2. mesto so osvojili Ptujčani, s 1121 krogi pa so za 9 krogov izboljšali svoj rezultat iz prvega turnirja. Juršin-ska ekipa je nastopila v oslabljeni zasedbi brez svojega prvega strelca Ludvika Pšajda, zato je s 1093 krogi osvojila 11. mesto. Med posamezniki je slavila Petra Dobravec iz Železnikov, ki je z dosežkom 385 krogov izenačila državni rekord članic, ki si ga deli z Brežičanko Vesno Kržan in Ptujčanko Majdo Raušl. Med strelci s Ptujskega se tokrat nobenemu ni uspelo uvrstiti med finalno osmerico. Še najbližje temu je bil ptujski rezervist Zlatko Kostanjevec (tokrat je zamenjal Matija Potočnika), ki se je s 376 krogi uvrstil na 9. mesto, za finale pa je bil prekratek za krog. Druga ptujska strelka Majda Raušl je s 375 krogi osvojila 13. mesto, zaradi slabšega streljanja v drugi polovici 40 strelov pa je še v drugo v sezoni ostala brez finala.
Jan Sumak v finalu končal na 4. mestu pred Debevcem
V	1. A DL s puško je v ekipnem seštevku presenečenje pripravila ekipa Kolomana Flisarja iz Tišine, ki je slavila s 1168 krogi. Z enakim dosežkom je na 2. mestu pristala Olimpi-ja: njihovo prvo strelko Živo Dvoršak, ki je konec tedna nastopala v nemški Bundesligi, je dobro zamenjal njen klubski
Foto: Simeon Gönc
Ptujčani so v Ljubljani še drugič zapored v letošnji sezoni 1. A DL s pištolo osvojili 2. mesto., v skupnem seštevku pa vodijo z dvema točkama prednosti pred Skofjeločani. Za ptujsko ekipo so tokrat nastopali Robert Šimenko, Majda Raušl in Zlatko Kostanjevec.
kolega in zlati olimpijec Raj-mond Debevec. Ormoška ekipa Kovinarja se je kot novinka v najmočnejši 1. A DL s puško povzpela do visokega 6. mesta (1159 krogov). Med posamezniki je zmagal Turniščan Robert Markoja, ki je bil po kvalifika-
1. A-liga pištola
	krogi	točke
1. SD Kopačevina	1129	22
2. SK Ptuj	1121	24
3. SD Štefan Kovač T.	1119	19
4. SD Grosuplje	1117	14
5. SD Kamnik	1116	12
6 SD Marok Sevnica	1112	14
7. SD Olimpija	1112	7
8. SD Duš.Pož. Rečica	1110	13
9. SD Železniki	1109	19
10. SK Brežice	1104	5
11. SD Juršinci	1093	5
12. SD Mrož Velenje	1090	7
Posamični rezultati:		
1. Petra Dobravec, Železniki,	385	54
2. Peter Jenko, Kopačevina,	381	52
3. Blaž Kunšek, Marok Sevnica, 378		54
9. Zlatko Kostanjevec, Ptuj,	376	17
13. Majda Raušl, Ptuj,	375	22
20. Robert Šimenko, Ptuj,	370	23
23. Mirko Moleh, Juršinci,	369	3
32. Rok Pučko, Juršinci,	362	0
33. Ivan Druzovič, Juršinci,	362	0
cijah s 392 krogi tretji. Ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak se je s 392 krogi v finale uvrstil kot četrti, tam pa je končal mesto pred Rajmondom Debev-cem. Dobro je nastopala tudi druga ormoška strelka mladinka Petra Vernik in s 388 krogi
1.A	liga puška
krogi	točke
1 SD Koloman Flisar Tišina 1168	18
2.	SD Olimpija 1168	24 3 SD Grosuplje 1164	18
4.	SD Kamnik 1163	15
5.	SD Janko Jurkovič Videm 1161	12
6	SD Kovinar Ormož 1159	8
7	SD Štefan Kovač T. 1157	21
8.	SD Duš.Pož. Rečica 1157	14
9.	SD 1956 Trbovlje 1156	9
10.	SD Triglav Javornik 1154	7
11.	SD I. Poh.bat. Ruše 1153	12
12.	SD Jezero Dobrovnik 760	3 Posamični rezultati:
1.	Robert Markoja, Štefan Kovač, 392	54
2.	Špela Mihalič, Koloman Flisar, 392	36
3.	Nina Juvan, Olimpija, 393	54
4.	Jan Šumak, Kovinar Ormož, 392	22
5.	Rajmond Debevec, Olimpija 391	21 8. Gorazd Kocbek, Videm 392	33 17. Petra Vernik, Kovinar Ormož, 389	24 31. Rok Šumak, Kovinar Ormož, 379	0
osvojila 17. mesto.
V 1. B DL s pištolo je ekipa SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu tudi na drugem turnirju s 1134 krogi postavila absolutno najboljši ekipni rezultat turnirja s pištolo. Ormožani se tokrat niso proslavili, s skromnimi 1064 krogi so osvojili šele 8. mesto. Med posamezniki je ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta - po lanski seriji drugih mest - še drugič zapored zmagal, z rezultatom 380 krogov pa je bil od drugouvr-ščenega Cvetka Ljubiča boljši šele po zadnji seriji s 95:92 krogi. Tretje mesto je osvojil Keren-čičev strelec Boštjan Simonič s 379 krogi, sledila sta mu klubska kolega Aleksander Cigla-rič s 378 in Simon Simonič s 377 krogi. Ptujčanka Mateja Levanič, ki nastopa za ekipo Kovinarja iz Ormoža, je s 360 krogi osvojila 18. mesto.
O nedeljskih ligaških dosežkih naših odličnih mlajših strelcev v državni pionirski, kadetski in mladinski ligi bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
1. B-liga pištola
krogi	točke
1.	SD Jožeta Kerenčiča 1134	30
2.	SD Slovenske Konjice 1104	24
3.	SD Škofja Loka 1095	19
4.	SD Domžale 1092	16 5 SD Gorenja vas 1086	10
6.	SD Trzin 1080	15
7.	SD Liboje 1072	10
8.	SD Kovinar Ormož 1064	15
9.	SD Vremščica 1062	10
10.	SD Elektro Maribor 1043	8
11.	SD Dolič 1027	5
12.	SK Moris KR Kočevje 1013	2 Posamični rezultati:
1.	Kevin Venta, Kovinar Ormož, 380	60
2.	Cvetko Ljubič, Slov. Konjice 380	48
3.	Boštjan Simonič, J. Kerenčiča, 379	50
4.	Aleks. Ciglarič, J. Kerenčiča, 378	46
5.	Simon Simonič, J. Kerenčiča , 377	41 18. Mateja Levanič, Kov. Ormož, 360	27 35. Gregor Polajnko, Kov. Ormož,324	2
Foto: Črtomir Goznik
V Mariboru se je v 11 dneh med sabo merilo več kot 1500 šahi-stov iz vsega sveta.
Foto: Črtomir Goznik
Andraž Šuta je bil najuspešnejši ptujski tekmovalec na nedavno končanem mladinskem svetovnem prvenstvu v Mariboru.
lo podpisati poraz. Strokovno vodstvo ŠD Tehcenter Ptuj bo v naslednjih dneh prav gotovo naredilo oceno nastopov posameznikov in poskušalo ugotoviti vzroke za nekoliko slabše igre tistih, od katerih se je pričakovalo bistveno več. Pozitivno oceno si vsekakor že sedaj zasluži Andraž Šuta, ki je s petimi točkami najboljši Ptujčan.
Samo sedem držav od 92 se lahko pohvali z novimi svetovnimi prvakinjami in prvaki: Rusija in Indija po 3, Amerika 2,
Uzbekistan, Vietnam, Poljska in Iran po 1. Rusija in Indija sta si razdelili prvo mesto med državami s po 8 medaljami (3 zlate, 2 srebrni, 1 bronasto), tretje mesto pa je pripadlo Ameriki s 4 medaljami (2 zlati, 1 srebrna in 1 bronasta). Sicer pa je medalje osvojilo 19 držav, med katerimi pa ni Slovenije. V slovenski vrsti so največ, 6,5 točke osvojili Nejc Amon do 10 let, Jakob Bratkovič do 14 let in Laura Unuk, prav tako do 14 let.
Silva Razlag
V Mariboru tudi Gari Kasparov
Zvezda zaključne prireditve je bil nedvomno najboljši šahist vseh časov, svetovni prvak VM Gari Kasparov, ki je najboljšim podelil tudi priznanja in pokale. Pred tem jim je v nagovoru čestital za odlične borbe in dejal: »Sam nisem nikoli zmagal v konkurencah, v katerih ste v preteklih enajstih dnevih igrali vi.« Njegovo izjavo je pokomen-tiral mladi ptujski šahist Tomaž Šuta, da ima še vedno možnosti, da postane najboljši šahist, četudi v mladinski konkurenci ne bo osvojil naslova svetovnega prvaka!
Dan po zaključku svetovnega prvenstva je Gari Kasparov skupaj z županom mestne občine Maribor podpisal pismo o nameri o ustanovitvi evropske šahovske akademije »Gari Kasparov«. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da bo akademijo vodil VM Aleksander Beljavski, član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, pomembno vlogo pa bo imel še drugi član ptujskega društva VM Adrian Mihalčišin.
Koašrka • EP 2013
Slovenija s Španijo, Hrvaško, Poljsko, Gruzijo in Češko
Nedeljski žreb v Postojnski jami je določil, da bodo košarkarji Slovenije v prvem delu evropskega prvenstva, ki bo septembra 2013 potekalo v Ljubljani, Celju, Kopru in na Jesenicah, igrali v skupini C s Španijo, Hrvaško, Poljsko, Gruzijo in Češko.
Slovenija bo v predtekmovanju nastopila v Celju, prvo tekmo pa bo odigrala 4. septembra proti Češki. Naslednji dan jo čaka Španija, nato pa Gruzija (7. 9.), Hrvaška (8. 9.) in Češka (9. 9.). Skupina s Slovenijo se bo v drugem delu križala s skupino D (Koper), v kateri so Rusija, Grčija, Italija, Finska, Turčija in Švedska.
Kapetan reprezentance Jaka Lakovič je mnenja, da je skupina atraktivna in zahtevna, a kot pravi drugega tudi ni bilo za pričakovati. "Na prvenstvu bodo nastopile le najboljše ekipe, zato lahkih tekmecev na takšnem tekmovanju praktično ni. O evropskih prvakih
Špancih ne gre razpravljati, saj vsi poznamo njihovo kakovost. Hrvati imajo odlično reprezentanco, s katero smo se že nič kolikokrat srečali na velikih tekmovanjih. Poljake bo vodil naš strateg Aleš Pipan, ki nas natančno pozna, Gruzijo smo videli in spoznali na zadnjem prvenstvu v Litvi, tudi Češke pa ni za zanemariti, saj je odlično nastopila v kvalifikacijah za EP in med drugimi premagala tudi Turčijo," pravi Lakovič.
Na 38. evropskem prvenstvu, ki bo trajalo od 4. do 22. septembra, bo drugič v zgodovini nastopilo 24 reprezentanc. V drugi del, ki bo tako kot zaključni boji potekal v ljubljanskih Stožicah, se bo uvrstilo šestnajst najboljših ekip, ki bodo nato razdeljene v dve osemčlanski skupini. Vsaka reprezentanca bo v drugem delu odigrala novih petek tekem, zaključni boji oziroma od četrtfinala dalje pa bodo dvoboji potekali na izpadanje.
sta
Skupina A (Ljubljana):
Francija, Velika Britanija, Nemčija, Ukrajina, Belgija, Izrael Skupina B (Jesenice):
Makedonija, Litva, Črna gora, BiH, Latvija, Srbija Skupina C (Celje):
Španija, Slovenija, Hrvaška, Poljska, Gruzija, Češka Skupina D (Koper):
Rusija, Grčija, Italija, Finska, Turčija, Švedska
Prejeli smo
Naravovarstveniki niso krivi za poplave
Po obsežnih poplavah na območju Drave v preteklem tednu smo lahko v različnih medijih zasledili trditve, da so za katastrofalne razsežnosti pojava in ogromno škodo na infrastrukturi krivi naravo-varastveniki, ki s svojim nasprotovanjem kakršnimkoli posegom v rečno strugo na območju Natura 2000 preprečujejo vodnogospodarska dela, potrebna za preprečevanje poplav. Nič novega torej, saj se podobne neutemeljene izjave, skupaj z ugotovitvami o slabem »vzdrževanju« in »neurejenosti« vodotokov, pojavijo ob vsakih malo večjih poplavah na tem območju. Lahko bi torej rekli, da se iz preteklih podobnih dogodkov nismo ničesar naučili, kaj šele da bi v našem pristopu do tega pojava kaj spremenili. Če lahko ob tem nekako razumemo čustvene reakcije prizadetih ljudi, ki so v poplavah izgubili premoženje oziroma utrpeli veliko škodo, pa je zvračanje krivde na naravovarstvenike s strani ministrov, županov
Prejeli smo
in drugih nosilcev pomembnih javnih funkcij, povsem nesprejemljivo, prav tako kot je strokovno nedokazano in nesprejemljivo kriviti hidroelektrarne v Avstriji za poplave reke Drave v Sloveniji.
Pri tako velikih pretokih, ki smo jim bili priča v letošnjem novembru, ko teče po poplavnih območjih veliko večji del skupnega pretoka kot po strugi reke, je namreč vpliv zaraščenosti struge na gladine visokih vod zanemarljiv. S posekom obrežne zarasti in čiščenjem sipin, ki predstavljajo pomembne vodne habitate, bi dosegli v večini primerov mali učinek, poplav ne bi mogli preprečiti. Za potrebe varovanja urbanih območij v Dogošah in Dupleku pred poplavami so izdelani projekti visokovodnih nasipov izven rečne struge, projekti so bili usklajeni tudi z naravovar-stveniki, vendar na žalost še niso bili realizirani.
Zavedati se moramo, da so poplave naraven pojav, ki se je vedno pojavljal in se bo tudi v
prihodnosti ter da so škodljivi učinki poplav predvsem posledica človeške dejavnosti in današnje rabe prostora. Tega se številne razvite države že zavedajo, kakor tudi dejstva, da se poplav zgolj z grobimi posegi v rečne struge ne da odpravljati, še zlasti ne ob tako ekstremnih (redkih) visokih vodah, kot smo jim bili priče v začetku letošnjega novembra. Namesto tega vlagajo v celostne pristope za reševanje problematike, ki vključujejo preventivne ukrepe za preprečevanje škode, ustrezno informiranost prebivalstva in načrte ukrepov ob poplavah, sprejete na podlagi strokovne analize in vrednotenja preteklih poplavnih dogodkov. Tako je eden od prvih ukrepov omejevanje gradnje objektov na poplavnih območjih. Videti je, da se na tem področju po velikih poplavah v letih 1990 in 1998 ni veliko spremenilo, saj so v minulem desetletju na poplavnih območjih zrasli številni novi objekti.
In kaj pri vsem tem v resnici želimo »naravovarstve-niki«? Predvsem takšnih (so) naravnih rešitev, ki bodo s celostno obravnavo reke Drave in njenega zaledja trajno pripomogle k izboljšanju vseh potencialov rečnega ekosiste-ma - vključno s potencialom zadrževanja visokih voda. Na srečo je ta potencial na večjem delu slovenskega panonskega Podravja še mogoče izkoristiti, saj urbanizacija v glavnem ni posegla v ožji pas ob reki Dravi, prav tako je rečna loka v morfološkem smislu ostala dobro ohranjena. Našo vizijo postavljamo kot alternativo preživelim ter iz naravovarstvenega, okoljskega in protipoplavnega vidika neustreznim konceptom spreminjanja rek v ravne kanale z utrjenimi bregovi. Izkušnje iz preteklosti potrjujejo, da takšni posegi nevarnost poplav pravzaprav povečujejo. Nikakor ne drži trditev, da v strugi ne pustimo ničesar posekati - nasprotno, nasprotujemo posegom, ki pospešujejo za-
raščanje rečne struge in s tem zmanjšujejo njeno pretočno sposobnost, kot je na primer zniževanje prodišč in odstranjevanje proda. Študije strokovnjakov - hidrologov so namreč pokazale, da (1) se znižana prodišča hitreje zaraščajo in v nekaj letih iz gibljivih sipin spremenijo v porastle, negibne otoke, ki zmanjšujejo pretočni prerez struge in (2) da povzročanje primanjkljaja proda inducira poglabljanje struge in s tem posredno njeno zaraščanje. Podpiramo in izvajamo torej projekte za revitalizacijo rečnih rokavov, kot je denimo LIFE+ projekt »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji«, in ohranjanje dinamičnih rečnih struktur, s ciljem ustaviti poglabljanje rečnega dna in povečati površino za zadrževanje vode ob poplavah, hkrati pa izboljšati pogoje za biodiverziteto, rekreacijo in druge oblike trajnostne rabe v tem prostoru. Navdih in primere dobre prakse iščemo v sosednjih državah, kot
je na primer Avstrija, kjer so na zgornji Dravi (Koroška) v okviru projektov sofinanira-nih s strani EU in raznih nacionalnih vzpodbud, izvedli obsežne renaturacije in širitve struge v skupni dolžini več kot 15 km. Glavni cilj - zaščita pred poplavami, zlasti katastrofalnimi 100-letnimi visokimi vodami. Naravovarstveniki in vodnogospodarska stroka so tam že v zgodnjih devetdesetih letih spoznali skupne cilje na območju reke Drave. Takšni projekti, ob upoštevanju nekaterih načel sodobnega varstva pred poplavami omenjenih zgoraj, pravzaprav predstavljajo realizacijo besed, izrečenih ob nedavnih dogodkih s strani visokega državnega uradnika, da bo treba v prihodnje pri načrtovanju rabe prostora »rekam dati več prostora«.
Doc. dr. Damijan Denac,
direktor DOPPS Mag. Smiljan Juvan,
direktor Vodnogospodarskega biroja Maribor
Obljube - novogradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka
Svet zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka se je v torek, 6. 11. 2012, sestal na redni seji z edino in pomembno točko dnevnega reda: Gradnja šole. Na sejo so bili zraven članov sveta, vodstva šole in predstavnice sindikata zaposlenih vabljeni tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, vodja oddelka za negospodarske javne službe Zdenka Ristič in strokovni sodelavec Boris Emeršič.
Ljudje, ki v tem trenutku peljejo zgodbo novogradnje osnovne šole za izobraževanje ne le ptujskih otrok z motnjo v duševnem razvoju otrok, ampak otrok, ki programa večinskih osnovnih šol ne zmorejo tudi iz okoliških 14 občin. Zgodbo, ki se je pred davnimi šestimi leti začela z okroglo mizo v šolski telovadnici, ko je širša strokovna javnost v prisotnosti takratnega ministra za šolstvo dr. Milana Zvera ugotavljala, da je treba nemudoma poskrbeti za ustreznejše pogoje izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami na našem širšem področju. Dana je bila obljuba ministra, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo imeli otroci z motnjo v duševnem razvoju v tem predelu Slovenije ustrezne pogoje za izobraževanje.
Minevala so leta in premikalo se je - ampak po polžje. Stavba pa se ni obnavljala, in ker smo verjeli obljubam o skorajšnji selitvi, se tudi nismo pritoževali. Pameten gospo-
dar vendar ne vlaga v stavbo, od koder se bo v roku leta ali dveh selil in se namerava s tem spremeniti tudi namenskost stavbe. Nepotrpežljivi pa so postajali starši, naveličani vsakoletnih (božičnih) obljub, da se drugo leto pa res začne graditi. Kdo je odgovoren, kdo je kriv, da so se generacije otrok z motnjo v duševnem razvoju šolale v veliko slabših pogojih kot ostali osnovnošolci na Ptujskem? Ne župan, ne vodstvo šole, ne bodoči sosedje, ne trenutne razmere. Ne, odgovornost nosimo vsi. Vsi, ki se ne znamo pogovarjati. Vsi, ki skrbimo samo za lasten plot in ne vidimo skupnega polja. Vsi, ki iščemo krivca v drugih in ne prevzemamo svojega dela odgovornosti. Vsi, ki si zatiskajo oči in ušesa pred drugačnostjo. Vsi, ki govorijo o enakopravnosti in sprejemanju drugačnosti. Vsi, ki še vedno verjamejo, da se te otroke lahko skrije med ostale in so tam tudi srečni in zadovoljni. Vsi, ki se še vedno sprašujejo o potrebnosti specializiranih šol in še posebej novogradnje. Vsi, ki menijo, da to ni njihov problem. Vsi, ki jim je mati narava namenila »normalne« otroke in jim zato o otrocih s posebnimi potrebami ni treba ne razmišljati, ne razumeti njihovih potreb.
Konec leta 2011 je bilo ob medijski izpostavljenosti izdano gradbeno dovoljenje. Vsi smo bili v pričakovanju: učen-
ci, starši, zaposleni. MO Ptuj je peljala zgodbo naprej. Ob prejšnjem nasprotovanju bodočih sosedov zaradi nadstan-dardne telovadnice je sledilo njeno zmanjšanje in hkrati njihovo sprejetje novogradnje.
Začetek leta 2012 je bil zaznamovan z obnovo notranjih opleskov, zamenjavo štirih oken in z nekaterimi drugimi manjšimi sanacijami zgradbe. Da bomo lažje dočakali selitev v jeseni naslednje leto, je bilo rečeno. In res je tako kazalo. Začeli smo verjeti tudi pesimisti.
Ker je bila opažena naša stiska, so nam tudi ljudje dobrega srca poklonili del tistega, kar lahko. Beseda hvala ne more izraziti naše velike hvaležnosti. Dobili smo veliko, zraven materialne vrednosti pa predvsem boljše pogoje dela in občutek sprejetosti. Spomnili ste se na nas.
Prišli pa so tudi pomembni ljudje iz politike. Ljudje, ki so s svojo pomembnostjo in težo svojih besed podprli naša prizadevanja za prijaznejše, predvsem pa ustreznejše prostore. Obiskal nas je predsednik dr. Danilo Türk. Pozval je odgovorne, da investicijo kljub kriznim razmeram tudi izpeljejo. V okviru obiska vlade na Ptujskem se je predsednik vlade Janez Janša sestal z mamico našega učenca ter prav tako obljubil podporo. V okviru predsedniške kampanje smo gostili predsedniškega kandi-
data Boruta Pahorja, ki je z udarno akcijo s svojo ekipo prebelil vhodna vrata in ograjo ter uredil okolico.
Vsi so obljubili. Kar je v njihovi moči. Pozvali so odgovorne. Mislim, da jih je preveč. Če jih je preveč, se odgovornost porazdeli in nazadnje smo odgovorni vsi in hkrati več nihče. Vsaj ne v taki meri, da bi ga pekla vest.
Financiranje - polovica država, druga polovica preostale občine. Ne samo ptujska, tudi ostale. Nesoglasje, njihovo ne-strinjanje je pripeljalo celo do razmišljanja nekaterih občin o »koristnosti« soustanovitelj-stva. V časopisih prebiram razprave z njihovih sej, kjer svetniki razpravljajo o usodi otrok s posebnimi potrebami. Res je sistem napačen, država bi morala v celoti poskrbeti za takšne regijske šole, ampak žal, sistem je sedaj tak, kot je. Tudi otroci z motnjo v duševnem razvoju so »breme« občin, kjer imajo stalno bivališče, in one so dolžne »skrbeti« za njih. Saj niso le drugačni, ampak so tudi enakopravni.
Postopek in čas je tekel naprej do jeseni letos, ko naj bi se izbral izvajalec. Sklep ministrstva je, da se financiranje izteče šele do leta 2016. Izvajalec pa lahko takšno zgradbo dokonča v enem letu. Kdo bo čakal na svoj denar do leta 2016? Ta časovna razvlečenost financiranja predstavlja še vedno največjo oviro na poti.
Predstavniki šole in staršev so poskušali na sestanku na ministrstvu konec avgusta 2012 financiranje iz državnega proračuna strniti vsaj na dve leti (do leta 2014). Opozorili so tudi na nestrinjanje nekaterih občin, nato je sledil sestanek županov (oz. predstavnikov občin) na ministrstvu.
Ker pa težav še ni konec, saj ta projekt pač ne teče gladko, se je zalomilo tudi pri izbiri izvajalca. Eden od prijavljenih morebitnih izvajalcev je podal revizijo na sam postopek izbire izvajalca. Državna revizijska služba je ugotovila nepravilnosti in postopek se je vrnil v začetno fazo izbire izvajalca. Čas pa teče in teče. Letos poleti se je poslovila generacija devetošolcev, ki smo jim v 3. razredu obljubljali novo šolo. Zdaj tega ne delamo več, tudi otroci nam ne verjamejo več.
Tako poteka zgodba, drama, kjer se zapleti vrstijo. Na svetu zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki je bil v torek, 6. 11. 2012, predvsem z namenom poiskati poti za dokončanje zgodbe,
smo prisluhnili dr. Štefanu Če-lanu. Obljubil je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči. Ni obljubil, da bo naslednje leto nova šola. Pokazal pa je pot, ki bo morala biti skupna. Če se nam priključijo ostale občine in če bo posluh za skrajšanje roka financiranja imela tudi država, bo lažja. Skupaj smo vedno močnejši, tudi in predvsem v kriznih časih. In ob vseh dvoranah in ostalih nepotrebnih in predimenzioniranih projektih v ožji in širši okolici pa je ena mala šola za 73 otrok, ki potrebujejo posebne metode in pogoje dela, projekt, ki bi nas moral združevati.
Župani, svetniki, ki odločate v občinah, odgovorni na ministrstvu - šola bo narejena do naslednje jeseni, če bomo vsi skupaj spoznali to, kar starši teh otrok že vedo: OTROCI Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU NISO BREME, AMPAK PREIZKUŠNJA V ŽIVLJENJU, KI NAS POVEŽE IN OBOGATI.
Borislava Munda, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (15. del)
'Neka side Danijel1
Vožnja do Skopja je spet trajala tri ure in pol. Sicer ne toliko zaradi razdalje, kot zaradi tega, da v Makedoniji še marsikje ni avtocest. Na avtobusni me je že pričakal kolega Zlatko, zraven pa je imel tudi brhko Američanko, ki je pri njem prespala. Zlatko namreč spada v klub 'co-uchsurferjev', ljudi, ki popotnikom zastonj ponujajo prostor na 'kavču' za prenočitev, in na ta način ga je našla tudi ta Christina.
Možakar živi dokaj blizu avtobusne, prostora pa ni imel ravno velikega, vendar mi je bilo to vseeno. Zvečer smo šli malce na zrak, da nam razkaže bohemski del mesta, kot je povedal. Peljal naju je v novi del, stran od mestnega vrveža, do neke ulice, kjer se je trlo majhnih ka-varnic. Sicer je bilo vse polno, a smo natakarja nahecali, da je umaknil napis 'rezervirano' in že smo si naročili čevape, sveče pečen kruh s sirom in krompir-
ček. Večer je potekal spokojno, na poti proti centru smo si pri Zlatkovem kolegu v nekem biroju skuhali še kavo, nato pa smo še tik pod trdnjavo Kale v neki gostilni uživali v zvokih jazza. Najina Christina, sicer tudi na pol Makedonka, je bila že kar fajn zdelana, težava pa je bila v tem, da je imela ob štirih zjutraj letalo do ZDA.
Šele ko smo se vrnili domov, sem videl, kako ogromen kovček je imela ženska. Vanj bi lahko spravil celo rusko armado; to gotovo ne more iti skozi na letališču. Ker še nisem hotel iti spat, sem šel z njima do letališča, tako za družbo. Prepredena ženska pa seveda takoj začne: »Seveda greš poleg, da bosta potem še lahko šla na pivo!«
Letališče z imenom Aleksander Veliki je bilo zgrajeno pred kratkim in zgleda super. Gneče ni bilo in takoj se napotimo do tehtnice. Kako je to ženska pogledala, ko je videla, da ima kar
"11	hfl			bf»
11	hh	JU [h		¿jr1
ki. J	' db		s/sj	
		■ , fttt lj 1		
Foto: Dani Zorko
Zlatko in Christina
Foto: Dani Zorko
Bohemski del Skopja
Foto: Dani Zorko
Ko pogledaš napise na tablah, potem veš, da si res na Balkanu
Foto: Dani Zorko
Kraljica Balkana
13 kilogramov preveč, kako pa šele, ko ji je dekle za priglasitev reklo, da vsak dodaten kilogram stane 30 evrov! Kaj je bilo to pakiranja, praznjenja in bezljanja sem ter tja, da smo skoraj izpraznili kovček. Resnici na ljubo nismo bili edini... Deklino lepo spravimo na letalo, nato pa sva morala kar z vozičkom peljati vso njeno kramo nazaj v avto, da se ji pošlje po pošti. Kasneje nisva šla še na pivo, ampak kar spat.
Naslednji dan je sledil pozni zajtrk in kaj bi bolj ustrezalo želodcu kot kisla juha. Tudi Makedonci radi zajtrkujejo juho, zato jo lahko dobiš skoraj povsod, Zlatko pa je itak imel že svojo preverjeno točko v eni gostil-nici. Šla sva še na kavico, nato pa sem moral počasi odriniti proti domu oz. vsaj v tisti smeri. Še zadnji stisk roke in že sem bil na avtobusu za Niš. Zakaj za Niš? Preprosto, ker nisem hotel z Balkana, ne da bi poskusil pravo srbsko pleskavico.
Ko sem izstopil v Nišu, sem najprej hotel nekje pustiti na-
Foto: Dani Zorko
Ce je kje fešta, je to tukaj - splav v Nišu.
hrbtnik. Spodaj na koncu je bila neka kabina, kjer je sedel neki možakar z 'bundesliga' frizuro in poleg vseh ostalih funkcij opravljal tudi delo garderoberja. Tam sem lahko pustil svojo kramo, povedal pa mi je tudi, kje se lahko dobro nafutraš. Čisto zraven postaje so bili kar trije punkti zame. Super. Še prej sem moral priglasiti svojo karto do Ljubljane, in ker sem imel avtobus šele ob pol desetih zvečer, me je ženska na okencu vprašala, kaj delam tam že tako zgodaj. Ko sem jim odkrito povedal, da prihajam iz Skopja in da sem se ustavil zgolj, da se pošteno najem, so se krohotale kot nore.
Izbral sem si kar prvo 'čevap-činico' in s prve vprašam, katera pleskavica je največja. Seveda je bila to gurmanska, Srbi pa pri vsaki navedejo tudi, koliko gramov ima. Tukaj je imela 200 gramov in kako je ženska pogledala, ko sem naročil dvojno. Ohhh, to je bilo nekaj zame ... Ker nisem vedel, kdaj bo spet takšna priložnost, sem čez pol ure že sedel pri sosedu in naročil 'polovičko'. To isto ženšče kar ni moglo verjeti.
Zvečer sem se lepo namestil na avtobusu in pričakoval, da ne bo nekih ekscesov. Gneče ni bilo, majhnih otrok tudi ne, vse je bilo po načrtu. Ko pa smo prispeli do srbsko-hrvaške meje, se je zapletlo. Po petnajstih minutah čakanja pride šofer gor in pravi: 'Neka side Danijel.' Vsi so me gledali kot kriminalca, tudi vsi cariniki. Pa oni takoj s prve, če imam kakšno marihuano v torbi. Ja, nimam, ker sploh ne kadim. Pri tem pa sem še puhnil vanj, da je vsa kabina smrdela po pleskavici in čebuli. Seveda je bila kriva spet moja kolumbijska viza v potnem listu, zato so mi premetali čisto vse, odgovarjal sem na butasta vprašanja in po uri in pol so me le spustili. Po tem zadnjem hecu sem komaj čakal, da pridem domov in začasno zaključim potovanje po Balkanu. Zadnji čas je, da zamenjam potni list ...
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 20. november
Danes goduje Srečko.
Danes je mednarodni dan televizije in svetovni dan pozdrava.
1786 je izšel odlok cesarja Jožefa II., ki je določal, da je treba v spalnicah ločiti dečke in deklice, zaposlene v tovarnah. 1805 je bila na Dunaju premierno izvedena edina opera Ludvi-ga van Beethovna Fidelio.
1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. 1907 se je rodil francoski filmski režiser Henri-Georges Clouzot. 1959 je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela Deklaracijo o pravicah otroka. Sreda, 21. november Danes goduje Marija.
1877 je Thomas Edison objavil izum fonografa.
1904 se je rodil ameriški jazzovski saksofonist Coleman
Hawkins. V letih 1940-44 je doživel vrh kariere kot predhodnik
bebop.
1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I., ki je vladal 68 let.
1938 je Nemčija zasedla češkoslovaške Sudete.
1990 so podpisali v Parizu deklaracijo o koncu hladne vojne.
1995 so predsedniki BiH, Hrvaške in Srbije v Daytonu podpisali
mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini.
Četrtek, 22. november
Danes goduje Cilka.
1808 se je rodil Thomas Cook, ki ga imajo za očeta turizma.
1877 se je rodil največji madžarski pesnik moderne Andre Ady.
1890 se je rodil francoski general in politik Charles de Gaulle.
Bil je voditelj in organizator francoskega odporniškega gibanja in
kasnejši predsednik države.
1913 se je rodil angleški skladatelj Benjamin Britten.
1975 je dva dni po smrti španskega diktatorja Francisca Franka
postala Španija znova kraljevina, njen kralj pa Juan Carlos I.
Petek, 23. november
Danes goduje Klemen
Danes je dan Rudolfa Maistra - slovenski državni praznik, vendar delovni dan.
912 se je rodil nemški cesar Oton I. Veliki, ki je nemško rimsko cesarstvo utrdil tako, da je zatrl uporne vazale in premagal Madžare.
1553 se je rodil italijanski zdravnik in botanik Prospero Alpini, ki je menda prvi v Evropi predstavil kavo in banane. 1851 se je rodil litovski zdravnik, narodopisec in voditelj litovskega narodnega gibanja Jonas Basanavicius. 1887 se je rodil britanski igralec Boris Karloff, ki je postal slaven z upodobitvijo srh zbujajoče pošasti v klasični grozljivki Frankenstein.
1890 je dobil Luksemburg svojo vladarsko dinastijo. Zgodovina državice sicer sega v leto 963, vendar je bil priznan kot neodvisna država »šele« leta 1867.
1964 so vatikanski osrednji uradi prenehali uporabljati latinski jezik kot edino sredstvo komuniciranja. Sobota, 24. november Danes goduje Janez.
1632 se je rodil nizozemski filozof judovskega rodu Baruch de Spinoza.
1713 se je rodil angleški pisatelj Laurence Sterne, predstavnik sentimentalnega romana.
1826 se je rodil italijanski novinar in pisatelj, avtor Ostržka Carlo Collodi.
1833 se je rodil srbski pesnik Jovan Jovanovic Zmaj. 1864 se je rodil francoski slikar Henri de Toulouse-Lautrec. Bil je značilni pariški bohemski umetnik. 1923 je francoski parlament odobril letno podporo znanstvenici Marie Curie, ki je kljub velikim odkritjem morala živeti v revščini.
Nedelja, 25. november
Danes goduje Katarina.
Danes je dan boja proti nasilju nad ženskami. 1562 se je rodil španski dramatik Felix Lope de Vega. 1835 se je rodil ameriški veleindustrialec Andrew Carnegie. 1880 se je rodil misijonar John Flyn, ki je leta 1928 ustanovil Royal Flying Doctor Service, organizacijo »letečih zdravnikov«. 1895 se je rodil nemški pianist in skladatelj Wilhelm Kempff. 1918 so na skupščini v Novem Sadu sklenili, da se Vojvodina odcepi od Madžarske in se priključi k Srbiji. Ponedeljek, 26. november Danes goduje Konrad.
1868 se je japonski cesar Mucuhito odločil, da se bo preselil v
mesto Edo in ga preimenoval v Tokio.
1894 se je rodil ameriški matematik Norbert Wiener, ki je leta
1948 utemeljil novo znanstveno vejo - kibernetiko.
1901 se je rodil hrvaški slikar Krsto Hegedušic.
1912 se je rodil francoski dramatik romunskega rodu Eugene
Ionesco, eden glavnih predstavnikov gledališča absurda. Umrl
28. 3. 1994.
1918 je v navzočnosti srbske vojske in paravojaških čet črnogorska narodna skupščina v Podgorici odstavila dinastijo Petrovič-Njegoš in Črno goro priključila kraljevini Srbiji. 1943 so se sestali v Kairu ameriški predsednik Roosevelt, britanski premier Chuchill in kitajski maršal Čankajšek. Sklenili so, da se bodo bojevali do popolnega zloma Japonske.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Počasi, a zanesljivo prihaja zima
Zal se lepi dnevi končujejo in prihajajo spet sivi, deževni dnevi. Upam, da ste na vrtu uspeli narediti vse, kar ste si želeli, saj v prihodnjem tednu žal to ne bo mogoče. Mogoče pa boste kakšen dan lahko izkoristili za sprehod v naravo, saj je le še teden dni do prve adventne nedelje. Prav lep venček ali aranžma si lahko naredite tudi sami doma, narava pa ponuja veliko plodov, ki jih lahko uporabimo v ta namen.
Sobne rastline
Veliko krajši dan je večino sobnih rastlin spravil k počitku. Zalivanje je zdaj dokaj zahtevno ali pa tudi ne. Ker so rastline na toplem, jih seveda moramo zalivati. Težava je le v tem, da bi morale počivati, zato moramo najti mejo, pri kateri ne zalivamo premalo, pa vendarle manj kakor poleti. Najbolje je kar s prstom preveriti, ali je zemlja že dovolj suha, da je potrebno zalivanje. Spomnite se tudi na to, da 10 minut po zalivanju preverite, da v okrasnih loncih in različnih podstavkih ne stoji voda. Za občutljive rastline je dovolj že 10 minut, pa jim pričnejo gniti korenine, takega gnitja navadno ne ustavimo več. Zelo občutljiva so drevesa življenja, dracene. Ko se gnitje prične, ga ne moremo ustaviti.
Zatemnjevanje božičnih zvezd ni več potrebno, upam le, da ste bili z njim uspešni in se rastni vršički počasi že barvajo. Ko opazite prvo obarvanje, lahko pričnete tudi dognoje-vati, vendar v vodo dajte le malo gnojila, manj, kot je priporočeno. Ne vem, če ste opazili, a v vrtnih centrih in trgovinah se že nekaj let dobijo tudi posebne tablete za gnojenje. Zelo uporabne so predvsem za tiste, ki ne potrebujete veliko vode za zalivanje svojih rastlin , saj so namenjene le 1 l vode. Polovični odmerek pa dosežete tako, da jih raztopite v 2 l. Zdaj, v tem času gnojimo le pozimi cvetoče lepotice, božične zvezde, kalanhoje, ciklame, morda
Foto: Miša Pušenjak
Cvetoče ciklame redno gnojimo.
tudi klivije, če so zacvetele. Sobnih rastlin ne gnojimo, saj morajo počivati. Zelo uporabne so tudi tablete za gnojenje orhidej. Vendar ne smete pozabiti, orhideje gnojimo samo v času cvetenja. Nikakor jih ne gnojimo zato, da bi zacvetele, s tem jih lahko celo uničimo.
Okrasne gredice
Na vrtu je zdaj veliko dela z odpadlim listjem. Zelo veliko ga je, ne utegnemo ga sproti grabiti. Mnogi se tudi sprašujete, kaj z njim. Vsekakor se ga lahko kompostira, vendar ga ne damo na kup vsega naenkrat, potem bo kompostiranje potekalo prepočasi. Orehovega in hrastovega listja pa sploh ne dajemo na kompost. Lahko ga kompostiramo posebej tako, da tanko plast listja pokrijemo z nekoliko
Foto: Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 18.
Maščobe, med in mleko niso ne sadje, ne zelenjava in ne začimbe, o katerih govorimo v tej seriji prispevkov. So pa živila, nepogrešljiva v vsakdanji prehrani, ki imajo tudi številne zdravilne lastnosti. Zato bodo naslednji prispevki namenjeni prav tej skupini živil.
Maščobe predstavljajo nujno potrebno sestavino vsakodnevne prehrane. Dajejo nam energijo, telo jih potrebuje za izgradnjo celic ter za prenos v maščobah topnih vitaminov. Pretirane količine maščob v prehrani pa so zdravju škodljive, so vzrok za debelost in številne bolezni, predvsem srčno-žilnega sistema. V kuhinji so maščobe nepogrešljive, saj dajejo jedem »slast«, v veliki meri so odgovorne za vonj in okus jedi.
Koliko maščob zaužiti in katere izbrati v prehrani, da bodo telesu predvsem koristne? Za odgovor na to vprašanje je treba poznati vrste maščob. Dolgo smo jih delili na tiste živalskega (meso in izdelki iz mesa, mleko in mlečni izdelki, jajca) in tiste rastlinskega izvora (rastlinska olja, margarine, semena, oreščki). Veljalo je prepričanje, da so bolj zdrave slednje. Danes vemo, da ni tako. Bolj kot izvor je pomembna kemična struktura maščob, bolje rečeno količina življenjsko pomembnih maščobnih kislin, ki nastanejo v telesu s presnovo maščob. Poznamo nasičene in nenasičene maščobne kisline. Nasičene maščobne kisline lahko telo
tvori tudi samo. Nenasičenih kislin pa ne, zato jih imenujemo esencial-ne maščobne kisline. Telo jih nujno potrebuje in jih mora dobiti s hrano. Najpomembnejše med njimi so omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Hrana je sestavljena iz mešanice omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, oboje dajejo celicam nasprotujoče si ukaze. Tista, ki prevlada, odloča o zdravju ali o bolezni, zato je razmerje med njimi v zaužiti hrani zelo pomembno. Če so celice preplavljene z omega-6 maščobnimi kislinami, nastane velika količina prostaglandinov, snovi, ki lahko sprožijo različne vnetne procese in bolezni. Če je količina omega-3 maščobnih kislin zadostna, se količina teh snovi zmanjša. Omega-3, predvsem EPA in DHA, so zelo pomembne za normalno delovanje celic. Dajejo impulze za izgradnjo hormonov, ki kontrolirajo pomembne funkcije v telesu, kot sta strjevanje krvi in sproščanje in krčenje arterijskih sten, ter tako preprečujejo srčni infarkt in kap. Izboljšajo lahko bolezenske znake nekaterih kroničnih bolezni, kot sta revma in luskavica. Na celični ravni se nenehno odvija tekma, boj med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami. Od tega, katera zmaguje, je odvisno naše zdravje. Večina ljudi zahodnega razvitega sveta v svoji prehrani na žalost zaužije veliko preveč omega-6 maščobnih kislin. V številnih študijah je potrjeno, da je to velik razlog za epidemični val mnogih bolezni sodobnega časa, bolezni srca in ožilja, diabetesa, raka...
In kaj lahko storimo? Spremenimo prehranjevalne navade in v prvi vrsti povečajmo vnos živil, bogatih z omega-3, in omejimo pretiran vnos živil, ki vsebujejo veliko omega-6 maščobnih kislin. Idealno razmerje med zaužitimi omega-6 in omega-3
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
maščobnimi kislinami naj bi bilo 3 : 1 do 5 : 1. Današnje razmerje v svetu in tudi pri nas je veliko bolj neugodno in znaša med 10 : 1 in 25 : 1. Najbolj bogat vir omega-3 kislin v prehrani so ribe, med njimi posebno sardele, skuše, tuna in losos. Uživanje rib se priporoča dva- do trikrat na teden, pripravimo si sveže ribe ali zaužijemo konzervirane, predvsem tiste v vodi ali olivnem olju. Najbolj primerna olja za uporabo v kuhinji so laneno, repično in olivno olje, ki imajo najbolj ugodno razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Za primerjavo: sončnično olje ima razmerje 69 : 0 in olivno 8 : 1.
Zaradi številnih ugodnih učinkov omega-3 maščobnih kislin na zdravje in omejenega vnosa s hrano so na voljo številna prehran-ska dopolnila, ki vsebujejo ribja in rastlinska olja, bogata z omega kislinami, v kapsulah. Potrebna je pozornost pri izbiri, glede na vsebnost predvsem omega-3 maščob-nih kislin vrste EPA in DHA.
Namig: o pravilni izbiri izdelka z omega-3 maščobnimi kislinami, ki bo ustrezen glede na vsebnost in vaše potrebe, se posvetujte s farmacevtom v lekarni!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
Pampaške trave slabo prezimljajo, zavarujmo njihove korenine pred zimo.
debelejšo plastjo ne povsem razpadlega komposta, še bolje pa hlevskega gnoja (ali katerega drugega). Plasti zlagamo drugo na drugo do največ pol metra višine. Potem vse skupaj pokrijemo s koruznico, smrečjem, ločjem ali kakšno drugo organsko snovjo. Kompostiranje listja traja dalj časa, vsaj eno leto ali celo več, zato izberite takšen prostor, kjer vam kup ne bo napoti. Pred kompostiranjem je smiselno listje nekoliko razrezati. Najlažje to naredite kar z vrtno kosilnico. Da ne boste izgubljali preveč energije, ga najprej zgrabljajte v ravno črto, široko toliko, kot je širina vaše kosilnice. Nato pa greste preko tega kupa s kosilnico. Tisti, ki imate koš, imate obenem listje še pograbljeno. Izredno hitro na tak način zdrobimo vse listje. S tem pospešimo kompostiranje. Manjše količine listja lahko daste na običajen kompostni kup, vendar nikoli v več kot 10 cm debeli plasti. Nanjo je potem treba potresti kaj drugega. Preveč enake organske mase na kupu namreč tudi zavira kompostiranje. Po listju je smiselno potresti ne povsem preperel kompost ali ravno tako nekaj hlevskega gnoja
Del listja pa lahko uporabimo tudi zato, da zavarujemo občutljivejše trajnice na okrasnih gredicah. Zavarujemo v bistvi njihov koreninski sistem seveda, ne nadzemnega dela. Tudi na rastišča spomladanskih čebulnic, posebej lilij, je smiselno natresti do 20 cm zdrobljenega listja. Seveda pa ne smete spomladi pozabiti in tega listja odstraniti.
Posebej vam svetujem, da na tak način zavarujete okrasne trave. Zelo občutljiva je prava pampaška trava - Cortaderia selloana, saj ima zelo plitve korenine, ki v suhi zimi brez snega in z globokim mrazom rade pomrznejo. Ravno v lanski zimi jih je žal kar nekaj propadlo. Okrasnih trav nikoli ne režemo pred zimo, lahko jih le zavežemo skupaj. Ta šop listja je lep tudi pozimi, posebej ko se na njem nabira ivje. Je pa tudi zelo koristnen, saj je namenjen varovanju korenin. Če pa listje porežemo, so korenine direktno izpostavljene mrazu, dežju, pa tudi soncu, ki je lahko tudi pozimi za kratek čas dovolj toplo. Zato svetujem, da mlade, letos presajene okrasne trave zavarujete tako, da kar preko listja na koreninski vrat in okoli rastline nasujete listje, vse skupaj pa še prekrijete z zemljo, da ne bo listja odpihnil veter. In enako lahko naredite tudi z občutljivejšimi trajnimi zelišči, kot so na primer žajbelj, sivka ali peh-tran. Spomladi pa moramo to zaščito dovolj hitro odgrniti, jo zakopati v tla in bo lepo služila kot gnojilo. Drugega potem te rastline sploh ne bodo potrebovale.
Čeprav je časa še vedno veliko, pa vendarle. Mnogi med vami kupite živo, v lonec posajeno božično smrekico. Tudi takrat, pa že zdaj vas opozarjam, da jo je seveda treba hitro postaviti spet ven, na prosto. Če jo boste presajali kar v zemljo, lahko morda te dneve izkoristite tudi za to, da za njih že zdaj izkopljete jamo. Pozimi je to pogosto nemogoče, saj je zemlja lahko zamrznjena, pokrita s snegom, lahko pa tudi premokra. Tako pa bomo imeli jamo pripravljeno, zemljo, ki jo izkopljemo, damo v
vrečo, ji mogoče primešamo nekaj komposta in damo v prostor, kjer ne zmrzuje. Po praznikih pa drevešček vzamemo iz lonca, razgrnemo korenine in ga posadimo v že pripravljeno jamo. Smisel kupovanja živih dreves je ravno v tem, da jih po opravljeni nalogi vrnemo v naravo. Če jo pripravimo vnaprej, imajo veliko večjo možnost preživetja.
Zelenjavni vrt
Tudi na vrtu po večini zelo veliko dela ni več. Zato je zdaj čas, da naše vrtnarjenje preselite na okenske police. Skupaj z otroki posejte vrtno krešo in rukolo. Kreša vsebuje precej beljakovin in vlaknin, zelo malo pa maščob in ogljikovih hidratov. Zelo veliko je v njej mineralov, največ pa kalija, kalcija, magnezija, fosforja in železa. Med vitamini prevladujeta vitamin C in karotin. V kreši so tudi pomembne aminokisline, predvsem leucin, izoleucin, valin in treonin. Kreša čisti kri, jo obnavlja in pospešuje delovanje jeter, žolčnika in ledvic. To pa je zelo pomembno zdaj, ko prehajamo na zimsko hrano, kjer je zelo malo sveže zelenjave. Kreša pomaga tudi pri težavah s slabokrvnostjo in celo revmo. V zimskem času pride zelo prav tudi njen ugoden vpliv na vnetja dihal, blaženje težav pri prehladih. Ker mehča sluz, pomaga pri izkašljevanju. Preprečuje tudi zobno gnilobo in razjede na ustni sluznici. Primerna hrana je za vodenične, bolne na jetrih in žolčniku. Pospešuje izločanje želodčnega soka, krepi želodec in žene na vodo, lajša obolenja, ki so povezana z nepravilno presnovo.
Krešo jemo enostavno tako, da jo zelo hitro po vzniku, ko se prvi pravi listi poravnajo, režemo z navadnimi škarjicami in dodajamo svežim solatam. Lahko je tudi zdrava priloga nekoliko manj zdravim sendvičem. Z njo popestrimo različne omake in solatne prelive in seveda tudi namaze. Nekateri boste iz nje celo iztisnili sok. Vendar previdno, iz kreše iztisnjen sok moramo najprej razredčiti s petkratno količino vode. Razredčen sok pijemo dva - do trikrat dnevno po eno kavno žličko. Če sok ni razredčen, lahko dobimo vnetje grla in želodca. Sok pijemo največ štiri tedne, a tudi v tem času so primerni nekajdnevni presledki.
Še nekaj, vrtna kreša je lahko pozimi pomemben vir vitaminov in mineralov. Sejemo nekoliko globlje, kot je v navadi, ker se drugače ubadamo z ostanki semenskega olupka na rastlinah. Zato posejano seme pokrijemo kar z dvema cm zemlje. Ko se rastlinice prebijajo skozi to plast, semenski olupek odpade. Nasad-ki kreše so tudi lep, zelen zimski okras naših oken.
V stanovanja počasi prestavimo tudi lonce s peteršiljem in drobnjakom. Da bomo rastline nekoliko prevarali, da bodo verjele, da je zima in počitek že za njimi, predvsem lonce z drobnjakom postavimo za teden dni v zamrzovalnik. Potem bo drobnjak ponovno pričel rasti in ga bomo vsaj nekaj lahko porezali tudi pozimi.
Namesto prehranskih dodatkov, ki vam obljubljajo zdravje in odpornost, v resnici pa vam kar dodobra osušijo denarnice, si raje vsaj dan pripravite malico s krešo, ko se vas loteva prehlad, pa si naredite sok iz črne redkve. Črni redkvi na vrhu odrežemo pokrovček in jo izdolbemo toliko, da lahko vanjo damo žličko ali dve medu, pokrijemo in pustimo stati en do dva dni. Redkev spusti še svoj sok. Druga možnost je, da izdolbeno luknjo napolnimo s sladkorjem in na dnu redkve naredimo drobno luknjo. Redkev položimo na kozarec. Počasi se bo v kozarec pričela natekati tekočina, sirup, ki ima zelo prijeten okus. Sirup zaužijemo trikrat na dan po eno žličko.
Miša Pušenjak
v —...............'
Foto: Miša Pušenjak
Črna redkev je uspešnejša od prehranskih dodatkov in dopolnil.
S svetovne
glasbene
scene
Po 35 letih obstoja in 15 let po smrti frontmena Michaela Hutchencea se s svetovne glasbene scene umika legendarna avstralska zasedba INXS. Člani skupine so to novico potrdili na koncertu v Perthu, kjer so nastopili skupaj s skupino Matchbox 20. Skupina INXS je bila ustanovljena leta 1977 v Perthu, v svoji bogati karieri pa so prodali več kot 30 milijonov plošč. Zahvaljujoč predvsem karizmatičnemu pevcu Michaelu Hutchen-ceu in albumu Kick iz leta 1987 so bili INXS med najpopularnejšimi skupinami v osemdesetih in devetdesetih prejšnjega stoletja. Ljubitelji glasbe se boste zagotovo spomnili njihovih uspešnic, kot so Never Tear Us Apart, What You Need, Need You Tonight, Devil Inside, New Sensation in Suicide Blonde. Po smrti Hutchencea, ki so ga leta 1997 našli mrtvega v enem izmed hotelov v Sydneyju, je njihova slava
http://squaremadonna.files.wordpress.com
Inxs
počasi zbledela. Leta 2004 so se vrnili z novim pevcem J. D. Fortuneom, med pevci pa sta se preizkusili tudi Jon Stevens in celo slavni Terence Trent D'Arby.
Kljub temu da je od podelitve letošnjih evropskih MTV glasbenih nagrad minilo že kar nekaj dni, tudi v naši rubriki ne moremo brez njih. Svečana prireditev je potekala v Frankfurtu, vodila pa jo je znana nemška manekenka Heidi Klum. Med številnimi svetovnimi zvezdniki je največje navdušenje povzročil korejski izvajalec PSY s svojo senzacionalno uspešnico Gangnam Style, ki je prejela tudi nagrado za najboljši video spot. Največ nagrad je po pričakovanju osvojila Taylor Swift, ki je prejela pri-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	DIE YOUNG - KE$HA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
2.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABRINTH FT. EMELI SANDE
3.	I FOUND YOU - WANTED
NEMČIJA
1.	DIAMONDS - RIHANNA
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	SKYFALL - ADELE
znanje za najboljšo izvajalko in izvajalko v živo ter najboljši videz. Po dva kipca so osvojili še Carly Rae Jepsen za najboljšo skladbo Call me maybe in za najboljši prodor na sceno, Justin Bieber je postal najboljši izvajalec, prejel pa je še nagrado za najboljši nastop na svetovnih odrih, dve nagradi pa je osvojila tudi skupina One Direction. Na prireditvi so se poklonili tudi pokojni Whitney Houston in jo posthumno nagradili z nagrado za globalno ikono.
MTV GLASBENE NAGRADE 2012: Najboljša ženska izvajalka: Taylor Swift
Najboljši moški izvajalec: Justin Bieber
Najboljša pesem: Carly Rea Jepsen - Call Me maybe Najboljši prodor na glasbeno sceno: Carly Rea Jepsen Najboljši izvajalec elektronske glasbe: David Guetta
Najboljši nastop v živo: Taylor Swift
Najboljši izgled: Taylor Swift Najboljši novinec: One Direction
Največji krog oboževalcev: One Direction Najboljši pop izvajalec: Justin Bieber
Najboljši hip hop izvajalec: Nicki Minaj
Nagrada Worldwide Act: Hangeng
Najboljši videospot: PSY -Gangnam Style Nagrada World Stage: Justin Bieber
Najboljši alternativni izvajalec: Lana Del Ray Najboljši rok izvajalec: Linkin Park
Nekdanji kitarist zasedbe The Police Andy Summer je posnel dokumentarni film o tej popularni britansld rock skupini. Film z naslovom Can't Stand Losing You: Surviving the Police je svojo premierno predstavitev doživel 9- novembra na festivalu dokumentarnega filma v New Yorku. V 90-minut-nem dokumentarcu Summer govori o svoji glasbeni karieri in o življenju in glasbenem potovanju znotraj te legendarne zasedbe. V filmu so tudi nekateri odlomki iz leta 2007 z njihove svetovne glasbene turneje, ko so se člani zasedbe prvič po dvajsetih letih znova zbrali skupaj. Prav tako pa film vsebuje arhivski material o samem nastanku skupine in njihovih začetkih na londonski punk sceni. Skupino The Police so leta 1977 v Londonu ustanovili legendarni Sting, bobnar Stewart Copeland in kitarist Henry Padovani, ki ga je pozneje zamenjal že omenjeni Andy Summers.
Priljubljena ameriška pevka Christina Aguilera je pred dnevi izdala svoj novi studijski album, ki nosi naslov Lotus. To je že njen sedmi studijski izdelek in naslednik njenega zadnjega albuma Bionic iz leta 2010. Na novi zgoščenki bomo lahko slišali 13 novih skladb, vključno s prvim najavnim singlom z naslovom Your Body. Christina Maria Aguilera se je rodila 18. decembra 1980 v New Yorku. Svetovno slavo ji je prinesel že debitantski album Christina Aguilera, na katerem so tudi tri velike uspešnice Genie in a Bottle, What a Girl Wants in Come On Over by (All I Want Is You). Christina je v svoji še ne 15-letni glasbeni karieri po celem svetu prodala že več kot 50 milijonov albumov.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Storitve
Svet se deli; še zmeraj. Na vzhod in zahod. Oboji delajo, le da eni proizvajajo, drugi pa prodajajo in tro-šijo. Takšna oznaka je sicer precej poenostavljena, pa vendar se mi ne zdi zelo napačna. Zahod se je že pred časom namreč znebil večine proizvodnje, saj je azijska delovna sila kratkomalo mnogo, mnogo cenejša. Vendar ljudje kljub temu morajo nekaj početi. Torej prodajajo storitve. Seveda, tudi storitve nujno potrebujemo, ampak osebno še vedno menim, da samo te niso dovolj. Vsake toliko časa se mi zazdi, kot da se ljudje hočemo na vsak način iti neke virtualne resničnosti, kjer vsi samo sedimo za računalniki, plešemo in drug drugemu prodajamo meglo. Kakor da realen svet ne obstaja, kakor da nič fizičnega in otipljivega ne obstaja.
Saj, ne me narobe razumeti, niti slučajno ne trdim, da bi se morali igrati proletariata in cele dneve sedeti za stroji. To ne gre; ljudje smo se začeli izobraževati in specializirati. Delajo naj stroji sami. In prav tako mi je povsem jasno, da je normalno želeti si lagodnejšega življenja kot pa dvanajst ur dnevno fizično garati. Problem, ki ga vidim, je samo ta, da je tak sistem dolgoročno nevzdržen. Mar morda kdo pričakuje, da bodo Kitajci večno samo suženjsko garali? Mogoče še pet, deset let, potem pa nič več. Potem bodo tudi oni hoteli prodajati storitve in zapravljati ves prosti čas v nakupovalnih centrih tako kot zahodnjaki. Kaj potem? Že zdaj nam počasi zmanjkuje resursov.
Na tem koncu sveta je kakršnokoli proizvajanje in izdelovanje česa že postalo prestiž z dodano vrednostjo. Najbolj cenjena dejavnost, oziroma storitev pa je tako ali tako prodaja finančne megle in zavarovalniško me-šetarjenje. Vsaka proizvodnja je postala strošek, vsaka surovina prav tako, delavci pa največje breme delodajalca. Po sodobni ekonomski doktrini mora menedžment ustvarjati konstantne dobičke, in ker je čisto vse v procesu zgolj strošek, so mokre sanje vsakega poslovneža prodati redko meglo za veliko denarja. Zato se prodajajo storitve. Večina zahodnjakov se je tako povampirila in le še sedi po sinekurah ter pisarnah, zijajoč v računalniške zaslone.
Absolutno, potrebujemo storitve, vendar potrebujemo tudi proizvodnjo. Na dolgi rok se parazitiranje ne bo obneslo, ker se ne more. Prazni mehurčki obljub in le-porečja se sčasoma razpočijo ter razblinijo. Prihodnost je v avtomatizirani proizvodnji in specializiranem visoko izobraženem kadru z roko v roki s storitvenim sektorjem. Kot ponavadi ni ne en ne drugi ekstrem prava rešitev. Da bo Slovenija naredila korak v to smer, po možnosti celo sama od sebe, pa zelo močno dvomim.
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
DY - ROBBIE WILLIAMS PINK
3.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
4.	DIAMONDS - RIHANNA
5.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABRINTH FT. EMELI SANDE
6.	FEEL AGAIN - ONE REPUBLICK
7.	SKYFALL - ADELE
8.	GANGNAM STYLE - PSY
9.	SOME NIGHTS - fun.
10.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
11.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGER
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
polpete v omaki, pire krompir, solata s kitajskim
zeljem*
SREDA
želodčkova kisla juha, italijanske rezine** ČETRTEK
kislo zelje, pečenica PETEK
gobova juha, pražen krompir SOBOTA
golaževa juha, kruhovi cmoki NEDELJA
porova kremna juha, svinjska pečenka, široki rezanci,
motovilec
PONEDELJEK
špageti carbonara, radič v solati
Solata s kitajskim zeljem
Sestavine: 1 kitajsko zelje, 1/4 glave rdečega zelja, 1 manjša čebula, manjša pločevinka koruze,
manjša pločevinka fižola, sol, solatni preliv (kis, olje), po želji kumina.
Kitajsko in rdeče zelje operemo in narežemo na tanke rezance. Oboje pomešamo s soljo in pustimo četrt ure počivati. Stisnemo in odcedimo sok. Primešamo na kolobarje zrezano čebulo, koruzo in fižol ter premešamo s solatnim prelivom.
Italijanske rezine
Sestavine: 14 žlic moke (sedem žlic gladke in sedem žlic ostre), 14 žlic sladkorja, 14 žlic mleka, va-niljev sladkor, pecilni prašek, 4 jajca, 14 žlic olja, nadev iz skute in jabolk (količina obojega po želji).
Ločimo rumenjake in beljake. V posodo, kjer imamo rumenjake, damo še sladkor, vaniljev sladkor, olje in mleko. To zmešamo, da snov postane penasto gladka, nato dodamo še moko in pecilni prašek in spet mešamo. Iz beljaka stepemo sneg in ga dodamo k masi. Pol mase damo v pekač in pečemo deset minut. Nanjo damo nadev iz jabolk in skute (po želji jabolka sladkamo, izboljšamo okus z limonino lupino) ter ostanek mase. Pečemo še 30 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
ZGODOVINA
Turist se je usedel na vrt restavracije in naročil kosilo. Natakar, ki je sprejel naročilo, mu je dejal:
»Ali vam je znano, da je naš šef strežbe nekdanji kozaški stotnik?«
»Ne, tega pa nisem vedel.« »Pa vam je znano, da je moj kolega, ki streže tamle, bivši ruski knez?«
»Ne, tudi tega nisem vedel.« »Pa tudi naša snažilka stranišč ni kar tako. Ona je zadnja vnukinja ruskega carja.« »Kaj takega?!« je dejal turist, nato pa pobožal svojega pu-dla, ki je ležal pod mizo, in rekel: »Tudi moj pudel je bil nekoč bernardinec.«
rešil življenje!«
»Imam samo eno željo!« je rekel Marko. »Nikomur ne povejte, da sem vas jaz rešil!«
DO JESENI
»Marjanca, koliko časa sta bila Adam in Eva v raju?« je vprašal učitelj verouka. »Do jeseni!«
»Kako pa si prišla do tega odgovora?« je začudeno vprašal učitelj.
»Ker jeseni zorijo jabolka!«
SOZALJE
»Kdo mi lahko pojasni, kaj pomeni beseda sožalje?« je vprašala učiteljica učence. »To je čestitka, če nekdo umre!« se je oglasila Mihelca.
KATEREMU?
»Mami, pred vrati pa dva stojita dva človeka in prepevata.« »Na, Mihec, tukaj imaš dva evra, pa jima jih daj.« »Kateremu, mami? Našemu očku ali tistemu drugemu stricu?«
REŠITELJ
Srednješolec Marko je iz deroče reke rešil svojega profesorja. Ta se mu je zahvalil in mu rekel:
»Če imaš kakšno željo, samo reci. Vse bi storil zate, ker si mi
OBUPANI JOZE
»Ves sem obupan« reče Jože prijatelju Bojanu. »Pisal mi je mož moje ljubice in mi grozi, da me bo ubil, če bo izvedel, da bom še kdaj v družbi z njegovo ženo.« »Se je pa izogibaj.« »Kako? Avtor pisma se ni podpisal in ne vem, za katero gre.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
ILIRSKI PLES
PARAZITSKA RASTLINA NA DREVJU
KRAJ PRI IZOLI
ZVEZDA V ORLU
GRADBENA DELAVKA
Štajerski TEDNIK
NASELJE PRI NOVEM MESTU
STROKOVNJAK ZA I POLJSKI JEZIK
OBEŠENA
Ženska
TRČENJE, KARAMBOL
VLADAR NA ČELU MONARHIJE
OMAMLJENOST, OMOTICA
STROJNI DEL PRI KOLESU
OLJEVINA
TOČA KOT SOL
VREDNOST
TLESK S PRSTI
ANTON TROST
GOVOREC IJEKAVŠČINE
NEETiČNOST, AMORALA
OBJEK ČEZ REKO
60 MINUT
SINTETIČNI ANESTETIK
NAJV. KNJIŽNI FORMAT
DEŽ, KI GA VETER ŽENE V STENO
GRELNIK ZA ROKE
POGUBA, ZATOR
ZAVESA
KURIVO ZA RAŽENJ
KONTROLOR
ZDRAVILO
EDO MOHORKO
ZEMELJSKA OBLA
SPONE
OSNOVNA ŠOLA
SKANDIJ
BASALNIK
EDVARD KOCBEK
ČUTILO ZA VID
NASELJE NA CRESU
PRETEPANJE, ŠEŠKANJE
OKRA
VAS PRI DOMŽALAH
PRISTAŠ OBNOVE FAŠIZMA
NAŠ PESNIK
RIBIŠKA MREŽA
OGLAŠEVALEC V ČASNIKIH
AMERIŠKI MIKROBIOLOG
PETER AMBROŽ
KRAJ PRI NEGOVI
STANJE TOČK V ŠPORTNEM TEKMOVANJU
DELANJE ŠKOPE
KOPICA SENA, PLASTJE (NAR.)
TEZA EMBALAŽE
ZNAČAJ
NAŠA IGRALKA KUMER
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: FOLIANT = največji knjižni format, MOLOS = ilirski pes, NAVEL = kopica sena, plastje (narodno), NOŽED = naselje pri Izoli, OBRSICA = dež, ki ga veter žene v steno, POTOV VRH = naselje pri Novem mestu, SADRIN = toča kot sol, VINcaR = star naziv za vinogradnika.
■eojuv 'japiaie>i 'oiei '|aAeu 'afuedo>|s
'jo>|s 'eAom '>||es 'luaiasm 'je>in jo§| 'isjse^oau 'o>|o '>13 'o|eseq 'os 'SO 'IAI3 'oa|eAOJOzpeu 'aliflez '^niu 'eo|sjqo 'iue>ioAou 'l|ja aoioj '>uufej3o 'jjeje 'pazoM 'e|aiuo 'so|oiu :ouAoiopoA '3>INVZId>l 31 A3US3d
Govori se ...
... da je škoda, ker ob predsedniških volitvah ne tečejo tudi županske. Zelo gotovo je namreč, da bi v tem primeru tudi župani poplavljenih občin čistili poplavljene hiše in se šli brigadirskih akcij pomoči, ne pa da se v kravatah le nastavljajo pred fotografske objektive.
... da bodo v poetovionskem Talijinem hramu v sredo odprli razstavo, ki se je začela 15. januarja. Tako vsaj piše na vabilu, ki smo ga dobili (od 21. novembra 2012 do 15. januarja 2012). To bo prva razstava, ki bo odprta za nazaj. Mora pa bodo zraven priložili še časovni strojček?
... da pred kratkim odkrit kip generalu Maistru, sicer odličen izdelek mlade akademske kiparke, ki ponosno stoji sredi najstarejšega mesta, očitno ni vsem najbolj pogodu, saj so ga že v ponedeljek zjutraj premaknili.
... da so v neki slovenskogori-ški občini imeli prireditev, dolgo karpolčetrto uro. Za tiste, ki so
stali, je bila to prava poslastica.
...da je neki župan na seji prejšnji teden imel občutek, da je eden od svetnikov pijan. Ne bi bilo slabo, če bi po novem na sejah preverjali vsaj alko-holiziranost, saj inteligence ne morejo.
... da toliko predvajanj slovenske himne, kot so jih minulo nedeljo izvajali v Kranju v čast trojne zmage najboljše poetovionske športne plesalke, še dolgo ne bo slišati, če sploh še kdaj.
Vidi se ...
... da se je kljub izredno povečanemu številu martinovanj nekaterim goskam uspelo izogniti temu, da bi bile žrtve martinovanjskih pojedin. Morda je k temu pripomogel sam sveti Martin s pomočjo od zgoraj. Sicer pa se revice ne zavedajo, da smo si ljudje izmislili kup priložnosti, ko lahko mimogrede končajo na kaki praznični mizi.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
w
Bralci fotografirajo
www.didakta.si
Foto: Marjana Logar Kelc
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Na kmetiji Kelc v Goričaku je poleti nastala tale luštna fotografija »hišnega ansambla«, ki ga sestavljajo Rok na harmoniki, Niko na bobnih ter Zala na klaviaturah. Pa naj še kdo reče, da otroci ne vedo drugega kot sedeti pred računalniki. Fotografijo nam je poslala Marjana Logar Kelc.
®"DIDAKTA
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19. 11. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Knjižno nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Tian Vrabec Možina, Središče ob Dravi.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€	GGG
Bik	v	©©	€€€	gg
Dvojčka	vvv	©©©	€€	g
Rak.	v	©©	€€	ggg
Lev	v	©©	€€€	g
Devica	vvv	©	€	gg
Tehtnica	vv	©©©	€€	ggg
Škorpijon	vvv	©	€€	gg
Strelec	vv	©©©	€	ggg
Kozorog	vv	©	€€€	gg
Vodnar	v	©©	€€	ggg
Ri6i	vvv	©	€	gg
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 19. oktobra do 26. oktobra 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Razum je velik ubijalec resničnega.« Helena Petrovna Bla-vatsky
»Mnogi ljudje bi prej umrli kot mislili. V resnici se to zgodi.« Bertrand Russell
»Nič ni na svetu tako dobro razporejeno kot pamet: vsakdo misli, da je ima dovolj.« Rene Descartes
»Dve stvari mora imeti človek, če hoče uspeti v življenju: srečo, torej ugodno priložnost, in pamet, da zna to ugodno priložnost tudi izkoristiti.« Afganistanski pregovor
»Možgani: naprava, s katero mislimo, da mislimo.« Ambrose Bierce
»Pametni ne potrebuje veliko besed.« Publij Terencij Afer
»Branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje mu da natančnost.« Francis Bacon
»Najboljša knjiga je najboljša družba.« Lord Chesterfield
»Avtor mora pisati za mladino svoje generacije, za kritike naslednje generacije in za učitelje za vselej.« Francis Scott Fitzgerald
»Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.« Mongolski pregovor
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 20. novembra 2012
Mz^T) avtomobili p.r.& avto filipič i ^ Industrijska 9, maribor	f
02 2283020, 031 658 679	f
-NOVA VOZILA FORD	|
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S
-	KREDITI NA POLOŽNICE	} BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA			e OPR.	BARVA
VWGDIf 1.4CLRABBH 5 VFAT, SL0	199!	1.990,0(1	1.IAST, LE 99201 kin	SREBRNA KOV.
PEUGEOT 20G 1Ji,3 VRATA	2003	2190,00	2.1AST, AVT.KLIRAA. ALU PUT.	SV. MODRA KOV.
FORD FDCUS COMFORT 1.6, S VRAT	2003	2.990,00	IE 130.737 km, 1. LAST.	SBEBRNAKOV.
AUDI A41.9 TDIKARAVAN	2002	4.990,00	S ZRAC. BLAZIN, ALU PLAT.	RDEČA
FOHD IRAIISr 300S, ZJID, 6 SED.+T0VDR	2004	5490,00	1 .IAST., SIR.ORSIIA VRATA	BELA
crmoEN c4 ui levvm. 5 vrat	2006	5.990,00	1EMP., DVDPODJWT.KLMA	Urnakov.
VW POLO COMFORIUHE 1.4 TDI, S VRAT	2006	0250,00	ALU PLAT, MIMA, 2. LAST.	MODRA KOV.
k1a ceed 1.4 gsl lx ffiesh, vrat	200!	0.390,00	1.IAST., P0T0V.RAČJN.	ČRNAKOV.
HIRD FUSION 1.6 TRBID,SID	2006	7.100,00	EL. PAKET,KLIMA, 1.IAST.	TEMRDSIVAKDV.
FORD FIESTA TREND 1.251,5 VRAT	2009	7.990,00	ALU PIAT,AVT. NIMA	vbnmrakov.
FORDMONDE01.61 VCTTi.S VRAT, SIO	200!	7.900,00	1 .IAST., SERVIS. NAŠI AH	SREBRNA kov.
FORD FIESTA TTtEND 1.41, B VRAT	2010	9.190,00	IE 21.071 km, ALU PUT.	MOREUMETKOV.
FORD FUSION 1.6 EBONY	2011	0.600,00	IE 0445 km. GARAM, da 03/201	ČRNAKOV.
ford focus 1.6 thvct trend, s vrathoviM.	2012	13.990,00	ALU PLAT, KOMUMIK. PAKET	BELAČRNA STREHA
MERCEDES BENZ B170,5 VRAFCNOPROST.	200!	13.900,00	IE 35.500 km, 2.LAST, SER. KNJ	SREBRNA kov.
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
f Al «4*
Lahkota prihodnosti
Dan odprtih vrat
V soboto,
24. novembra 2012 ob 9. uri
bomo v okviru tovarniškega praznika, v Talumu ponovno odprli vrata vsem, ki vas zanima, kdo smo in kaj delamo. Z veseljem vas bomo sprejeli in vam to pokazali.
rfiiin unie biti.
RADIOPTUJ
(ta ¿filetee
www.radio-ptuj.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 20. 11.
00:00 Video strani 8:00 Ljudski pevci iz Trnovske vasi 9:00 Polka in Majolka 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Video strani 18:00 Polka Majolka 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 16. Redna seja na Destmiku 21:00 Gostilna pri Francetu 22:00 Duhovna oaza 23:00 Video strani
SREDA 2111.
00:00 Video strani
8:00 Osrednja prireditev Občine Hajdina 9:00 Praznujmo s pesmijo 10:45 Mesečna kronika iz občine Starše 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani
18:00 Starše - Srečanje PZ za Čolnaričevo plaketo 20:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 2012 21:30 Osrednja prireditev Občine Hajdina 23:00 Gostilna pri Francetu 23:50 Video strani
ČETRTEK 22.11.
00:00 Video strani 8:00 Martinovanja v občini Domava 9:20 Jubilejni koncert Vinska gora 2012 11:20 Duhovna oaza 11:45 Video strani 18:00 ŠKL
19:00 Gostilna pri Francetu 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:15 Glasbene novičke z Ingrid 22:00 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Dornava
/^^zaščita
/ / / / //r osebna varovalna oprema
Prilagodimo se vašim željam
v INDUSTRIJSKI PRODAJALNI lahko takoj opremite vaše zaposlene z:
-zimske jakne -softshell jakne -flisi, telovniki -zaščitni plašči -farmer hlače -farmer bluze -predpasniki -čevlji, škornji -rokavice -čelade
-reflektivni telovniki -polo majice
TAKOJ VAM IZDELAMO LOGOTIP VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-ptuj.si NOVO - delovni čas maloprodaje med 7. in 16. uro
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 13. 11. in 30. 11.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 5. 12. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 21 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 36 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Obiščimo madžarsko prestolnico v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov.
Odhod avtobusa izpred železniške postaje na Ptuju ob 05.00 uri. Vožnja po pomurski avtocesti v smeri Lendave na Madžarsko: Pot nas bo vodila po avtocesti po južni strani Blatnega jezera. Vmesni postanki. Dopoldanski prihod v madžarsko prestolnico BUDIMPEŠTO.
Najprej postanek ob Elizabetinem mostu, sprehod po mestnem jedru Vaci in obisk pokrite tržnice, kjer bo možnost prvih manjših nakupov, obisk stojnic, .... Krožni ogled mestnih znamenitosti: Nep stadion, Trg herojev, grad Vajdahunyadi, cerkev sv. Štefana, Parlament .. Prosto za kosilo in nakupe v enem izmed nakupovalnih središč ... Za konec pa se pov-zpnemo še do znamenite ribiške utrdbe, Matijeve cerkve in mestne hiše na hribu Buda ob nekdanjem grajskem kompleksu. Povratek nazaj v smeri Blatnega jezera. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
•	prevoz s turističnim avtobusom,
•	cestnine in parkirnine,
•	vse oglede po programu,
•	slovensko vodenje,
•	organizacijo potovanja.
Možna doplačila (po osebi):
•	za panoramsko vožnjo z ladjico po Donavi = cca 11 EUR,
•	za ogled muzejev po želji.
ODHOD: sobota, 15.12. ob 5.00 uri
www.radio-tednik.si

IL0GA-.
LETA 2012
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pi^og^Nttb 12.000 izvodov 28. decembra 2012 v revialni omfci objavite svoja praznična voščila!	* *\\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralceVi tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno objialc| Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 7. decem
:[ bo izšla v nakladi v njej Rp lahko
isopisa Š(ajerski bu časopisa. «C 2012/
Štajerski TEDNIK
RADIOPTUJ
S-4 89,8-98,2-l043
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*
VSAK ČETRTEK
SLOVENÍM]^ POP 1 T® [F
1.VVERNER-Konec	je
2.	BOŠTJAN KONEČNIK - Premlada si deklica
3.	KORADO & FRANCI & ANfTA - Ločenca
4.	BOŠTJAN DIRNBEK-To noč si zaspala zraven njega
5.	T. ŽAGAR & M. SMODE - Za naju pomlad bo vedno cvetela
6.	MINUTKA - Je to tisto pravo (rmx)
7.	ANITA KRALJ & LEJA LEUTGEB - Ko bi jaz
1®. UIF1
7 SlûVe^StUH POLK IN VALČKOV
1.	TOPLAR - V Podčetrtek grem
2.	KATRCA-Jodl recept
3.	MLADIKA - Ljubezen prva je kot sneg
4.	UNIKAT ■ Na slivniškem jezeru
5.	SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET- Fantič moj
6.	RUDI ŠANTL & ZLATA - Abrahamka
7.	FRANČIČ - Sveti Martin
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20 00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
. -g^_____________________
POP 7 TOP
Glasujem za:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
ime in priimek- _ Naslov: Tel, Številka: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina
Prireditvenik
Torek, 20. november
11:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roalda Dahla Gregorjevo čudežno
zdravilo, za šole in izven 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Dan slovenskih splošnih knjižnic, večer z dr. Jankom Čarom in predstavitev knjige S knjigo na oder
Sreda, 21. november
16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura
18:00 Maribor, dvorana Union: dan kulturnih društev in ljubiteljske kulture,
proslava ob 90-letnici ljubiteljske kulture in ZKDS 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: monokomedija Star fotr, igra Janez Hočevar Rifle
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, razstavišče Art Stays: odprtje fotografske razstave Črtomirja Goznika
Četrtek, 22. november
8:30 Ptuj, OŠ Olge Meglič: 33. dan OŠ Olge Meglič, literarno-gledališki
nastop pisatelja Primoža Suhodolčana, druženja s starši 9:00 Ptuj, Šolski center: Matchmaking za več inovativnosti v podjetjih z okroglo mizo o podjetniških izkušnjah pri zaposlovanju kadrov za razvoj ob 14:00
10:00 Kidričevo, restavracija Pan: 58. tovarniški praznik Taluma, srečanje z
upokojenimi sodelavkami in sodelavci 16:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: otroška predstava O radovednem gumbku pravljičarninega gledališča in ustvarjalne delavnice 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Nare Petroviča - Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: predstavitev knjige Bračkovi
na potovanju - enoletna družinska pustolovščina okrog sveta 18:00 Stoperce, Dom krajanov: Večer folklore, makedonski Folklorni ansambel Filigrani iz Ohrida, KPD Stoperce
Petek, 23. november
10:00 Ormož, Psihiatrična bolnica: delavnica Navidezna demenca 14:00 Kidričevo, restavracija Pan: 58. tovarniški praznik Taluma, družabno srečanje vseh zaposlenih s podelitvijo priznanj zlati metulj ob 15.30
Mestni kino Ptuj Četrtek, 22. november, 19:00 Rimu z ljubeznijo - art Petek, 23., sobota, 24., in nedelja, 25. november: 16:00 Hotel Transilvanija -pop; 18:00 Kako začiniti zakon - pop; 20:00 Rimu z ljubeznijo - art
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-lA, 80/10 ZUPUDPP 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-lB, 57/12 ZUPUDPP-A) in 28. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/11) Občina Zavrč objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje P24-R1 Zavrč, Športni park Zavrč - sprememba 2
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje P24-R1 Zavrč, športni park Zavrč - sprememba 2 (v nadaljnjem besedilu: spremembe podrobnega načrta), ki ga je izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 17013/10-1-0PPN/GK,
2.
Območje sprememb podrobnega načrta sovpada z območjem enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. Le-to obsega površino, ki jo tvorijo parcele ali deli parcel s številkami 122/1, 122/3, 122/4, 122/5, 122/6, 125/1, 125/2, 126/1, 126/2, 126/3, 174/1 1, 176/3, vse k. o. Zavrč. Površina celotnega območja P24-R1, povzeta po prostorskem planu, meri 2,34 ha.
Med spremembami podrobnega načrta so rekonstrukcija in nadzidava objekta s slačilnicami ter ureditev njegovega ogrevanja s toplotno črpalko, rekonstrukcija ter dograditev obstoječih tribun in povečanje parkirnih površin. Vse namembnosti v območju športnega parka pa sicer ostajajo nespremenjene.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta bo v času od srede, 28. 11. 201 2, do vključno petka, 28. 12. 201 2, v prostorih Občine Zavrč, Goričak 6.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta izvedena v sredo, 12. 12. 2012, ob 1 6. uri, na sedežu Občine Zavrč (sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Zavrč (www.zavrc.si).
Številka 3505-6/2012 Datum 14. 11. 2012
Občina Zavrč župan Miran Vuk
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
V SLOVO
dragemu svaku
Hermanu Gaiserju
IZ PERŠONOVE ULICE 6 NA PTUJU
V žalosti: svakinja Ivanka Lukman
f \
Ne bomo tožili, ker si odšla. Hvaležni smo, da si bila.
SPOMIN
21. novembra 2012 mineva leto, odkar nas je za vedno zapustila naša mama, babica in prababica
Ida Krajnc
IZ PESTIK 31
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter z lepo mislijo in prižgano svečko počastite spomin nanjo.
Vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
SPOMIN
Danes, 20. novembra, mineva sedem let, odkar nas je za vedno zapustila
Marija Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate svečke in poklonite lepo misel.
Žalujoči: vsi tvoji
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Knat)
OSMRTNICA
V 86. letu se je tiho, kot je živel, poslovil
Herman Gaiser
IZ PERŠONOVE ULICE 6 NA PTUJU
upokojeni dolgoletni tehnični direktor Gradbenega podjetja Drava Ptuj
Pogreb bo danes, 20. novembra, ob 14. uri izpred mrliške vežice na ptujskem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
V globoki žalosti družine: Gaiser, Goznik, Majcen,
Lukman in Gačnik
f \
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA ReTV
ToreK 20.11, 8=30 Prodajno okna 9:00 DnevnikTV Maribor-poti. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 1:35 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik^ pon. 13:30 Info kanal 15:10 Duiiovna oaza-11. oddaja 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 17:20 Info tanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Moto scena-15. oddaja-pon. 13:40 Info kanal
19:30 Zemlja in mi -11. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptujske odrske deske -10. oddaja - pon. 20:45 Ipk napovedmk -11. oddaja - pon. 21:20 Sport(no)-11. oddaja -pon.
15:15 Odpadna embalaia - pon. 15:35 Kuninjica 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Info kanal
17:10 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 17:30 Info kanal
17:35 Nova Zelandija - Vulkani - dok. film
1B:00 Povabilo rta kavo
18:35 Kulturo na dlani -10. oddaja - pon.
19:20 Info kanal
20:00 Ptujska kronika-pon.
2050 Moro scena-15. oddaja - por.
20:40 Povabilo na kavo-pon.
21:15 Resi TV Goriinica
22:15 Info kanal
Četrtek 22.11. 8:30 Prodajno okno
9:00------------
9:25 9:50
1:20 Sport(no) 1:55 Glasbenipredah tujska kronika - pon.
^JnevmkTVMaribor-pon. 9=25 Kuhinjica - por. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
10:35 Duhovna oaza -11. oddaja - pon.
11:00 Modro - pon.
11:35 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Info kanal
12:50 Prodajno okno
13:05 Poslanski utrip -10. oddaja - pon.
13:50 Info kanal
14:10 Gostilna pr Francet - 5. oddaja - pon.
InejmikTV Maribor- pon. (u hi nji ca - pon. ... nfo kanal 10:20 Modro - pon. 10:55 Info kanal 11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujssa kronika 2:20 Povahilo na kavo-pon. 2:55 Info kanal 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kanal
15:05 Duhovna oaza -11. oddaja - pon.
15:30 Kuhinjica
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Športni kompas - Slovensko naj
kopaliiCo 2012- pon, 17:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Sport(no}-Il.odoaja-pon. 18:50 Info kanal 19:40 Izrabljei 20:00 Ptujska)..... 20:20 Poslanski utrip-11. oddaja-r 21:05 Ptujske odrske desko -10. oddaja - j 21:30 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja in mi -11. oddaja - pon.
pon.
m
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
DREVESNICA MATJAŠIC vam ponuja vse sorte sadnih sadik; pri nas lahko kupite jablane (stare in nove sorte), hruške, češnje, višnje, breskve, nešplje, kutine, marelice. Imamo tudi dvoletne sadike, vse po isti ceni. AKCIJA - na vsakih 10 dreves vam eno jablano podarimo. Obiščite DREVESNICO - TRSNICO Slavko MATJAŠIC (Zagorci 63 c) na relaciji Ptuj-Juršin-ci-Gomila. Tel. 02 758 42 21, 031 858 499._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM novo arnco - kad za koline iz smrekovega lesa in nove trage iz jesenovega lesa. Možnost dostave. Telefon: 040 253 931, Aljaž.
PRODAM visoko kalorične pelete s certifikatom o gorljivosti po ugodni ceni. Tel. 041 723 957._
PRODAM svinje od 140 do 200 kg, mesnate pasme. Tel. 781 43 41, Draženci 21.
KUPIM pšenično slamo v kockah, cca. 50 komadov. Cena po dogovoru. Telefon: 051 213 990._
PRODAMO več krav in telic ČB-pa-sme. Tel. 041 981 732._
PRODAM brejo telico v 8. mesecu, dobra mlekarica. Tel. 761 65 51 ali 031 779 685._
PRODAM teličko simentalko, staro 6 tednov, A-kontrola. Tel. 041 599 567.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje v izmeri 48 m2 v Ptuju. Tel. 041 709 445.
MOTORNA VOZILA
4-ZIMSKE gume Sava M+S 155/70-R13 za WW polo, rabljene eno zimo prodam po polovični ceni. Informacije proti večeru 02 783 41 81.
PIZZERIJA SLONČEK zaposli samostojnega kuharja/-ico za obdobje najmanj enega leta, izobrazba ni pogoj. Kon. št: 031 301 116 ali 031 390 953.
www.tednik.si
Občina Gorišnica obvešča vse, ki so utrpeli škodo po poplavah na območju občine Gorišnica, da so obrazci za oceno škode na voljo na sedežu Občine Gorišnica oziroma na spletni strani www.gorisnica.eu
Izpolnjene in podpisane obrazce vrnite na sedež občine najkasneje do 25. 11. 2012.
Prav tako obveščamo, da smo na željo vseh, ki želijo pomagati, odprli račun za odpravo posledic naravnih nesreč, na katerega lahko nakažete denarna sredstva, in sicer 01228-0100016863, sklic 00-732000, namen: POPLAVE, in zbirni center, kamor lahko oddate materialno pomoč (mobitel 031 331 995).
Občina Gorišnica
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin za vedno bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
Mirana Brleka
IZ GRADIŠČ 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, denarno pomoč ter izrazili sožalje.
Še posebej se zahvaljujemo lovskim prijateljem LD Cir-kulane za lovski pogreb, lovskim rogistom, kolektivu Boxmark Kidričevo, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: mama Jelica in sestra Vika s sinom Renejem
Ptuj • Milan Munda že stotič daroval kri
Z darovano krvjo resi! 50 življenj
V četrtek, 15. novembra, je bi! v enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor znova prav poseben dan. Milan Munda iz Ptuja je stotič darova! kri.
Med krvodajalce se je vpisal že med služenjem vojaškega roka, vse ostale odvzeme pa je opravili v ptujskem transfuzijskem oddelku. Ob družini, ženi Sonji, hčerki Sari in sinu Marku, sta se tega svečanega trenutka ob vseh drugih, zaposlenih v enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj, skupaj s predstojnico Bojano Bizjak, dr. med., spec. trans-fuziologinjo, udeležili tudi predsednica MO RK Ptuj Ro-zika Ojsteršek in sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta.
Milana Mundo so ob stotem odvzemu krvi prevzeli občutki zadovoljstva in ponosa, da bo s svojo krvjo znova lahko nekomu pomagal. Vsako leto daruje kri štirikrat, tako bo, vse dokler bo zdrav. Po poklicu je grafični tehnik, trenutno brez zaposlitve, 20 let je delal v Ptujski tiskarni, zatem pa pet let v Tiskarni Senčar Vičava. Čeprav vztrajno piše prošnje, nove službe zanj še ni. Ne glede na to ostaja optimist. Najbolj pa ga bolijo očitki nekaterih o tem, da jih pri krvodajalstvu v prvi vrsti ne vodijo humani, človeški in nesebični nagibi, temveč prosti dnevi, ki pa jih v zadnjih
letih skorajda ni več. Milan Munda poudarja, da je človekoljub od vsega začetka in da ga prosti dnevi niso nikoli zanimali. Zgledoval se je pri stricu Janezu Raušlu iz Dogoš pri Mariboru, ki je doslej kri daroval že 130-krat. Vesel pa je, da gresta po njegovih stopinjah tudi hčerka Sara in sin Marko.
Predsednica MO RK Ptuj Rozika Ojsteršek je izredno zadovoljna, ker je to že drugi krvodajalec iz njihovih vrst, ki je dal kri stokrat, potem ko se je obudilo njeno delovanje. To je samo potrditev vsega tistega, kar so si začrtali pred šestimi leti, da je treba povezati krvodajalce MO Ptuj, ki so bili 30 let, ko organizacija ni delovala, prepuščeni predvsem samim sebi. Z enkratnim darovanjem vsak krvodajalec reši vsaj eno življenje, Milan Munda, ki je kri daroval stokrat, je rešil 50 življenj.
Ptujske krvodajalce vodi Rajko Fajt, ki se še posebej trudi, da bi za krvodajalstvo navdušil tudi mlade. V tem času pa se MO RK Ptuj po najboljših močeh vključuje v pridobivanje pomoči za vse ljudi, ki so jih prizadele
Foto: Črtomir Goznik
15. novembra je Milan Munda iz Ptuja že stotič daroval kri.
nedavne poplave. Skušajo pa tudi bo najboljših močeh pomagati vsem mladim, ki imajo dihalne težave in kožne spremembe, da jim omogočajo bivanje v koloniji v Punatu. Skrbijo tudi za bolne in invalidne osebe, socialno ogroženim pa pomagajo tudi s pre-hrambnimi paketi, načrtujejo pa tečaje nege ljudi na domu za tiste, ki svojih staršev ne
morejo dati v dom ali ti ne želijo iti v dom.
Ob takih dogodkih, kot je stokratni odvzem krvi, je Marjana Cafuta vedno ganjena, ker jih je malo, zato so toliko bolj pomembni. »Z njimi spodbujamo tudi tiste, ki se še odločajo in še omahujejo, ali postati krvodajalec ali ne. Število krvodajalcev na Ptujskem ne upada, je celo v po-
rastu, za to gre zasluga tako krvodajalcem kot vsem organizatorjem, ki se trudijo na terenu, ali pa tudi nam na Območnem združenju RK Ptuj,« pravi Cafutova. »Odzivamo se tudi na pozive transfuzijske enote, ko najbolj primanjkuje krvi. Pri tem smo zelo uspešni tudi zaradi svoje dobre organiziranosti.«
MG
Ptuj • Prvi tradicionalni slovenski zajtrk
Slovenski zajtrk za bolnike in zaposlene
Vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk se je letos priključila tudi ptujska bolnišnica.
Kot je znano, je vlada RS v prejšnjem mesecu sprejela sklep, da bo vsak tretji petek v novembru poslej dan slovenske hrane, med aktivnosti tega dneva pa sodi tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Ob izobraževanju, obveščanju in ozaveščanju javnosti o pomenu rednega uživanja zajtrka za zdravje nasploh, da bi ga užil vsak, preden gre v šolo ali službo, je dan slovenske hrane obenem tudi dan, ki spodbuja k razmišljanju o pomenu lokalne samooskrbe in spodbuja k nakupu živil slovenskega porekla. Vlado Škrabl, novi vodja kuhinje v ptujski bolnišnici, je povedal, da so se odzvali vabilu
ministrstva za kmetijstvo in okolje, da sodelujejo v tem projektu. Tako so za zaposlene in bolnike na oddelkih pripravili zajtrk z živili, ki so izključno slovenskega izvora: z medom, marmelado, maslom, skutami z dodatkom kisle smetane, drobnjakom in podobno, mlekom, črno kavo in nesladkanim čajem, pa tudi slovenskega sadja ni manjkalo. Klobas ni bilo. Zaposlenim so ponudili širši izbor, pacientom pa izbor glede na njihovo zdravstveno stanje.
Odziv med zaposlenimi je presegel vsa pričakovanja, zajtrk so zaužili skoraj vsi zaposleni v ptujski bolnišnici,
teh pa je več kot 400, in bolniki. Z odzivom sta bili nadvse zadovoljni v. d. direktorja bolnišnice Mirjana Bušljeta in pomočnica v. d. direktorja za zdravstveno nego Sabina Bricelj Čelan. Tudi sicer se v ptujski bolnišnici trudijo, da so vsi obroki pripravljeni
iz kakovostnih sestavin in slovenskega porekla. Druge dni v letu v bolnišnici od zaposlenih zajtrkujejo samo tisti, ki so dežurni, medtem ko ostali zaposleni užijejo malico, oziroma če zajtrka nimajo doma, ga tudi v službi nimajo. Kot je povedala
Mirjana Bušljeta, bodo na tradicionalni slovenski zajtrk v letu 2013 povabili tudi ljudi od zunaj, ne samo zaposlene, saj je skrb za zdravje ena najpomembnejših, zajtrk pa najpomembnejši dnevni obrok hrane.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Mateja Adelstein, Prvomajska ul. 11, Slovenska Bistrica - deklica Živa; Danijela Mendaš, Pohorje 30, Cirkulane - deklica Lana; Nas-tja Roršek, Zagaj pod Bočem 13, Rogaška Slatina - deklica Nelly; Janja Medved, Savinsko
38	d, Majšperk - deklica Julija; Ksenija Šteflič, Trnovska vas 38 c, Trnovska vas - deček Teo; Tina Cvetko, Ul. Lackove čete 39, Ptuj - deček Jakob; Marija Zajšek, Podlehnik 106
a,	Podlehnik - deček Nik; Marijana Simonič, Sp. Korena 16 a, Sp. Duplek - deček; Darinka Ploj, Zg. Dražen Vrh 27, Zg. Vel-ka - deček; Valentina Vinkovič, Strejaci 10, Dornava - deček Matevž; Iva Pičerko, Spuhlja 66 c, Ptuj - deček Kan; Saša Krajnc Bek, Lovrenc na Dr. polju 112 a, Lovrenc na Dr. polju - deklica Ana; Antonija Cimerman, Mi-halovci 18, Ivanjkovci - deček Kevin; Janja Vukovič, Šalovci 46, Središče ob Dravi - deček Nejc; Maja Avguštin, Zg. Pristava 32
b,	Ptujska Gora - deček Filip. Umrli so: Neža Krajnc, roj. Cafuta, Rogozniška c. 18, Ptuj, roj. 1932 - umrla 4. novembra 2012; Ana Skela, roj. Horvat, Nadole 7, roj. 1922
-	umrla 4. novembra 2012; Franc Janžekovič, Begova ul. 2, Maribor, roj. 1948 - umrl 9. novembra 2012; Marija Eberl, roj. Šuper, Stogovci 6, roj. 1935
-	umrla 9. novembra 2012; Cecilija Žnidarič, roj. Jaušovec, Ptujska c. 2, Ormož, roj. 1931 - umrla 11. novembra 2012; Ivana Maltarič, roj. Ljubec, Zagrebška cesta 61, Ptuj, roj. 1923 -umrla 11. novembra 2012; Stanislav Majerič, Črmlja 20 b, roj. 1952 - umrl 9. novembra 2012; Ivan Šantarovič, CMD 10, Ptuj, roj. 1952 - umrl 9. novembra 2012; Franc Potrč, Mestni Vrh 107, Ptuj, roj. 1918 - umrl 11. novembra 2012; Elizabeta Hercog roj. Žuran, Pristava 15, roj. 1935 - umrla 13. novembra 2012; Franc Tili, Podvinci
39	b, Ptuj, roj. 1943 - umrl 11. novembra 2012; Josipa Magaš, Turški Vrh 81, Zavrč, roj. 1930 -umrla 13. novembra 2012 Poroka - Ormož: Emil Kociper in Aleksandra Bratuša, Ptujska cesta 12 b, 2270 Ormož.
íPoílulajlí mí na Luáounim íjlitu!
RADIOPTUJ
tea ¿filetee www.radio-ptuj.si
Napoved vremena za Slovenijo
Ce Cecilija (22.) hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi.
2/5	#
* 4/6
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski bolnišnici so zadovoljni z odzivom zaposlenih ob prvem tradicionalnem slovenskem zajtrku v njihovi ustanovi.
Danes bo na Primorskem precej jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem okoli 15 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo večinoma oblačno, le na Primorskem bo v sredo sprva še deloma jasno.