IIŽ JIC. PRimuriSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini —, ft.A Abb. postale I gruppo Lena JoO lir Leto XXXV. Št. 154 (10.373) TRST, sobota, 7. julija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NEGATIVNEM ODGOVORU SOCIALISTOV ANDREOTTI BO ŽE DANES VRNIL MANDAT PREDSEDNIKU PERTINIJU Državni poglavar bo začel morda že popoldne drugi krog posvetovanj s strankami - Srečanje med komunistično in socialistično delegacijo RIM — Giulio Andreotti se bo danes popoldne po srečanju z delegacijo krščanske demokracije odpovedal mandatu za sestavo nove vlade. Potem ko so socialisti v četrtek zavrnili vladno formulo, ki jo je predlagal, je Andreotti uvidel, da nima nobene možnosti uspeha. Včeraj se je sicer sestal s predstavniki vseh ostalih strank po napovedanem programu, vendar je šlo zgolj za formalnost, kot so med drugim poudarili vsi sekretarji po razgovoru z mandatarjem. Po vesteh iz običajno dobro obveščenih virov se bo Andreotti srečal s predsednikom republike okrog 16. ure, kmalu nato pa bo državni Poglavar začel drugi krog posvetovanj s strankami za imenovanje novega mandatarja. Kot je Pertinijev običaj bo posvetovanje zelo hitro in morda bo že v ponedeljek poveril nov mandat. S Kvirinala so namreč sporočili, da je predsedstvo republike zaprosilo vse sekretarje in načelnike skupin naj konec tedna ne zapuščajo Rima in naj bodo pripravljeni na morebitni razgovor s Per-Unijem. Vprašanje pa je, ali bo predsednik republike glede na stališča strank našel izhod iz slepe ulice. Krščanska demokracija je jasno poudarila, da so zanjo edine sprejemljive rešitve v loku zavezništev od PLI do PSI, socialisti, ki so v tem trenutku dejanski jeziček na tehtnici, pa zavračajo ta predlog, saj gre po njihovi oceni le za poskus, da bi sicer z nekoliko širšo osnovo obnovili dosedanjo formulo. Kaj torej? Verjetno bo prehodna vlada res edina zasilna rešitev, ki ■iiiiiiitmniuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiimiiiiiiimnmiiinimiimiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiini Delegacija PR pri Andreottiju naj prepreči zopetno razpustitev parlamenta in nove predčasne volitve. O tej možnosti sta med drugim včeraj popoldne razpravljali delegaciji KPI in PSI, ki sta se sestali na komunističnem sedežu v Ul. Botte-ghe oscure. Srečanje sodi v okvir dvostranskih sestankov med levičarskimi strankami, za katera so dali pobudo socialisti, ki so se v prejšnjih dneh sestali s PR in PDUP. Komunistična in socialistična delegacija, ki sta jih vodila sekretarja Berlinguer in Craxi, sta preučili vprašanje vzajemnih odnosov in odnosov v vsej levici, glavno pozornost pa sta namenili sedanjemu položaju in možnim rešitvam vladne krize. Med pogovori so socialisti poudarili nujnost, da «se levica e-notno sooča z najbolj žgočimi problemi in da poišče skupen jezik na-pram krščanske demokracije*. Kot je dejal sekretar PSI Craxi «so pogledi na te probleme različni, socialisti pa bomo vsekakor upoštevali stališča ostalih delavskih strank in še zlasti komunistične, ki predstavlja dober del delavskega razreda*. Po našem mnenju je velikega pomena, da se opredelimo za politiko odpiranja in odpustimo brezpredmetno kontrapozicijo*. Komunistični sekretar je s svoje strani ocenil pogovore kot »odkrite in koristne, saj smo izmenjali mnenja o sedanjem položaju in smo bolj na splošno govorili tudi o dvostranskih odnosih ne glede na stališče, ki ga bosta stranki zavzeli v parlamentu do vlade. S svoje strani smo dali tudi vrsto predlogov za izboljšanje dosedanjih odnosov kot temelj za rešitev najbolj žgočih problemov in za napredek Italije.* Kot je pojasnil podsekretar PSI Signorile pa so socialisti namignili tudi na možnost, da bi se levica vzdržala »iz tehničnih razlogov*, in preprečila predčasni razpust parlamenta v primeru, da ne bi bilo mogoče oblikovati vladne večine. Tako bi lahko omogočili, da vlada tistemu, ki bi si hotel prevzeti to odgovornost, levica pa bi lahko sproti preverjala delovanje vlade na programskih točkah. Ni znano, ali je KPI sprejela to hipotezo, ki bi pa lahko postala res edini vsaj začasni in zasilni izhod iz slepe ulice, (vt) Za ublažitev energetske krize in za delo Včerajšnje velike protestne manifestacije v Milanu ob vsedržavni stavki delavcev kemijske industrije so se udeležili tudi rudarji iz sardinskih premogovnikov, ki so delili prisotnim domače gorivo HUMANITARNI PROBLEM Svet se dnevno sooča z vprašanjem beguncev Nekatere države nočejo več nuditi zatočišča «boat people» - Na ženevski konferenci bo Italijo zastopal Forlani ŽENEVA — Visoki komisar OZN za vprašanje beguncev je včeraj v Ženevi posredoval nekaj podatkov, ki se nanašajo prav na število in-dokitajskih beguncev, ki so razkropljeni po zasilnih naseljih na azijskem jugovzhodu. Samo meseca junija so registrirali v zasilnih naseljih kar 71 tisoč 877 prihodov beguncev, od katerih jih je skoraj 57 tisoč prispelo po morju in približno 15 tisoč po kopnem. Največjo koncentracijo so zabeležili v Hongkongu (22.835) in v Indoneziji (22.743). Skupno pa je konec junija živelo v zasilnih naseljih v Maleziji, Hongkongu, Indoneziji,, na Filipinih in na Japonskem kar 195 tisoč «boat people*, katerim je treba prišteti še 164 tisoč beguncev, po večini iz Laosa, ki živi v naseljih na Tajskem. Tako je število beguncev na- Srečanje med delegacijo PR in mandatarjem Giuliom Andreottijem se je iz formalnega sestanka hitro spremenila v prepir, saj so radikali poudarili, da bi bilo po njihovem mnenju »nedostojno, če bi predsedoval novi vladi*. Na sliki delegacija PR po razgovoru z mandatarjem. (Telefoto ANSA) RIM — Prihodnji teden prideta na zasebni obisk v Italijo nemški kancler Helmut Schmidt in belgijski ministrski predsednik Wilfried Mar-tens. Državnika se bosta sestala s predsednikom vlade Andreottijem, zelo verjetno pa ju bo sprejel tudi papež. PO DOLGEM ZAVLAČEVANJU PRI OBNOVITVI POGODB ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Prva svarilna znamenja kljub čutu odgovornosti sindikatov in zglednemu redu na manifestacijah Pet stavkajočih lažje ranjenih v Milanu in pri Alessandrii, ko so tovornjaki izsilili prehod skozi cestne zapore - Karabinjerski častnik potegnil pištolo pred tovarno v Sestri Levanteju RIM — Zavlačevanje in odlaganje pogajanj za obnovo delovnih pogodb ustvarja čedalje bolj naelektreno o-zračje in zaostruje družbene odnose malone do varnostne meje. Za kovinarji in gradbinci, so bili včeraj na vrsti delavci v kemijskih podjetjih, ki so priredili vsedržavno stavko (več kot 600.000 jih je prekrižalo roke v vsej državi) in protestno manifestacijo v Milariu: Generalni tajnik UIL Benvenuto, ki je bil glavni govornik na shodu, na katerem se je zbralo več kot 60.000 stavkajočih, je poudaril, da je treba sicer pogajanja zaključiti čim-prej, toda ne za ceno popuščanja pri obrambi kupne vrednosti plač ali pri utrjevanju vloge sindikata, kot soustvarjalca družbenega in gospodarskega razvoja, skupaj z vlado in podjetniki. S svojo trmasto nepopustljivostjo so delodajalci prevzeli odgovornost za hudo zaostritev odnosov na delovnih mestih, so poudarili v Milanu, ker je potrpežljivost delavcev pri kraju. Če delovna Senat in zbornica: prihodnjo sredo seje stalnih komisij RIM — Na konferenci načelnikov skupin poslanske zbornice, ki ji je Predsedovala nova predsednica zbornice Nilde Jotti, so sklenili, da bodo sklicali štirinajst stalnih ko-*hisij poslanske zbornice za prihodnjo sredo, 11. julija. Ena sku-P'ha komisij se bo sestala v jutranjih urah, druga skupina pa v Popoldanskih. Včeraj .je bila tudi konferenca načelnikov skupin v senatu. Konferenci je predsedoval predsednik senata Fgnfani, ki bo sklical 12 ko-•riisij tudi prihodnjo sredo. Zdi se, da do sedaj niso razne Politične skupine dosegla nobenega soglasja glede izvolitve predsedstev. Nekateri menijo, da je do srede Je precej časa in da bi utegni-lo priti do soglasja. Če pa se to ne bo zgodilo, potem bodo odločala glasovanja v posameznih komisijah. Kot je zano, so se v zadnjih dneh razvnele polemike glede predsedstev komisij Na eni strani so nekateri zatrjevali, da je treba tudi predsedstva porazdeliti ne glede na to, če bi predsedniki pripadali »vladnim* strankam ali ne, dru-8' pa so nasprotnega mnenja (de nekristjani, socialdemokrati). , Izvolitev predsednikov posebnih komisij pa ni naletela na posebne težave. Za predsednika senatne komisije za volitve in pooblastila za Sodne postopke je bil izvoljen komu-»ist Venanzi. V ločeni komisiji (za Volitve in za pooblastila) v poslaniki zbornici pa sta bila izvoljena demokristjan Dell’Andro in socialdemokrat Bemporad. V vrstah KD pa je še vedno zelo ®yahna polemika zaradi nedavnih lžiav Donat Cattina in Bisaglie. Tajnik stranke Zaccagnini je javno obhodil izjave Donat Cattina, ki je kritiziral monopolni položaj Andre-°ttija. Bisaglia pa se je zameril Zac-hagniniju, ker je omenil možnost laičnega predsedstva vlade. Polemike so zlasti žolčne v vrstah struje »Forze nuove*. Ta struja se je Praktično razdelila na dva dela. Na *m strani so Donat Cattin in drugi njegovi privrženci, na drugi pa Bo-drato s somišljeniki. Pravijo, da Vsaj za sedaj Pustil struje, Bodrato ne bo RAZPRAVA V CENTRALNEM KOMITEJU KPI KONČANA Berlinguer za zgodovinski kompromis in proti politiki leve alternative Oster odgovor kritikom - V torek izvolitev novega partijskega vodstva RIM — Enrico Berlinguer je v svojem odgovoru diskutantam zavrnil vse kritike in potrdil veljavnost svojega poročila CK, saj naj bi bila to edina strategija, ki lahko reši KPI »zgodovinskega poraza*. Takoj nato je pripomnil: «Tovariši vedo, da si osebno nisem prizadeval za sedanjo zadolžitev in da ne bom naredil ničesar, da bi jo ohranil.* Gre za izziv ali dokaz šibkosti? Ali pa za izjavo, da je pripravljen ostati za krmilom komunistične partije, le če bo potrjena politična linija, ki je botrovala »vidnim uspehom leta 1974, '75 in ”?6?» Dejstvo je, da se je razprava Centralnega komiteja končala ne da bi objavili običajne resolucije o odobritvi sekretarjevega poročila. Res je sicer, da se bo CK zopet sestal v torek, vendar bo razpravljal o kandidaturah in novih delovnih zadolžitvah v okviru vodstva. Predloge bo izdelala komisija, ki je bila pravkar izvoljena in v kateri so člani tajništva in nekateri deželni sekretarji. Doslej ni bilo mogoče izvedeti ničesar o kandidaturah za člane vodstva, slišati je bilo le govorice, da bodo morebiti zopet obnovili nekdanji politbiro. A vrnimo se k Berlinguerjevemu govoru. Komunistični sekretar je večkrat dokaj ostro odgovoril na kritike. Lombarda Radiceja je obtožil, da je razvodenil stališče partije do socialističnih držav, Terracciniju pa je zabrusil, da je v svoji kritiki proti zgodovinskemu kompromisu uporabil iste besede kot nasprotniki te strategije. V nadaljevanju svojega posega je Berlinguer dejal, da je bila razprava v CK pozitivna, obenem pa je tudi poudaril, da je odraz dokajšnje notranje stiske. Potem ko je poudaril, da je v svojem poročilu naglasil vse glavne smernice partijske politike, je pikolovsko obnovil vse sklepe po 20. juniju. V tem delu svojega govora se je Berlinguer branil pred napadi «desnice» in ponovil razloge, ki so privedli do izstopa iz vladne koalicije. V tem okviru se je vrnil tudi na svojo teorijo »koncentričnega napada* in poudaril, da je šlo za zelo ostro protikomunistično akcijo ne pa za nenevarne napade, kot so trdili nekateri. Berlinguer je nato poudaril veljavnost evrokomunistične poti kot poskusa, »da bi utrli novo pot v socializem*, pozval je stranko naj »posveča več pozornosti problemom posameznika* in končno še branil politiko varčevanja ter poudaril, da ne gre za neko »filozofijo*, pač pa za stvarno politično linijo, ki pa predpostavlja prisotnost delavske stranke v vladi. V zadnjem delu svojega govora je Berlinguer branil strategijo zgodovinskega kompromisa in zavrnil levo alternativo, dasi se del partije ogreva zanjo. »Rekli ste — je dejal sekretar KPI — da moramo poslati nekaj signalov, vendar ti signali morajo biti pravilno usmerjeni in morajo voditi v pravilno politično strategijo. Zato ne bomo nikoli poslali signalov v smer leve alternative.* Dodal pa je vsekakor, da si KPI zastavlja kot cilj zmago levice in da bi se ne umaknila, če bi obstajala možnost oblikovanja levičarske vlade. V isti sapi pa je tudi opozoril na vse zahteve, ki bi jih socialisti v tem primeru naslovili komunistom, da bi spremenili značaj stranke. Zato se bo KPI iz opozicije borila, da bi ustvarila pogoje za politiko demokratične e-notnosti. P. P. RIM - Včeraj so se sestali za stopniki vsedržavnih sekcij PSI in KPI za vprašanja krajevnih uprav. Dogovorili so se, da bosta stranki ponovno predložili samostojne zakon ske osnutke o preustroju krajevnih avtonomij in krajevnih financ ter da bodo nadaljevali poglabljanje teh vprašanj na vseh ravneh. Socialisti se bodo s tem v zvezi sestali tudi z ustreznimi organi laičnih strank, najprej z radikalci. LONDON — Cena zlata je dosegla. potem ko se je ves teden vzpenjala, novo rekordno vrednost. Potem ko ie zjutraj zlato kotiralo 290,20 dolarja za unčo, se je njegova vrednost popoldne povzpela na 290,25 dolarja. pogodba ne bo podpisana do 12. t.m. bodo kemijski delavci stavkali brez časovne omejitve, zasedli bodo tovarne. na Jugu pa tudi prefekture. V vseh industrijskih mestih se zaostruje tudi sindikalna borba kovinarjev, ki izvajajo razčlenjene stavke po oddelkih, zaustavljajo odvoz proizvodov iz tovarn in razširjajo. svojo akcjjp tudi izven njih. V svojih pravičnih prizadevanjih za obnovitev delovne pogodbe, ki jo gospodarji zavlačujejo že nekaj mesecev, iščejo kovinarji solidarnost vsega prebivalstva in se zato od tovarn podajajo v množičnih sprevodih v mestna središča in na prometna vozlišča. Zato je tudi včeraj zastal promet v mestih in na cestah, ponekod tudi na železniških progah, povsod po 'Itali ji. V industrijskem trikotniku Turin -Milan - Genova, kjer je zbrana največja sila kovinarskih delavcev, so bile včeraj tako zjutraj kot popoldne, pač ob začetku izmen, zapore na vseh glavnih prometnicah in v središčih mest. Predsinočnjim in včeraj je delavski sprevod prekinil tudi za nekaj ur mednarodno železniško progo Milan - Chiasso. Zapore prometa na cestah in železnicah so zabeležili tudi na Jugu. Sindikalnemu gibanju je uspelo obdržati zgleden red pri vseh dosedanjih manifestacijah, ki so vse potekale brez resnih incidentov. Toda vzdušje je tudi mimo najboljše volje stavkajočih že skrajno napeto. Resnici na ljubo gospodarji ne dajejo prav dobrega zgleda. Vodstvo Fiata je npr. prijavilo delavski svet enega izmed svojih obratov sodišču zaradi stavkovnih akcij, enako je storila nam bližja največja evropska industrija gospodinjskih strojev Zanussi iz Pordenona, kar prav gotovo ne prispeva k pomirjanju že itak razgretega ozračja. Včeraj je bilo treba zabeležiti že prve, pa čeprav še ne hude incidente, ki predstavljajo vsekakor resno svarilo vsem, delodajalskim in političnim silam, ki so si obetale po volitvah revanšo nad sindisalnim gibanjem in so iskale ter še iščejo spor. V Milanu je neki šofer, ki je hotel izsiliti prehod prek delavskega sprevoda (v tovornjaku je prevažal melone) laže ranil tri stavkajoče in so ga zato aretirali. Podobno se je zgodilo, z dvema laže ranjenima, na avtocesti Alessandria - Genova in je sedaj v teku preiskava proti vozniku avtocisterne. Veliko zaskrbljenost in takojšnjo odločno obsodbo sindikatov je vzbudil dogodek iz Sestri Levan-teja, v Liguriji, kjer je karabinjerski častnik potegnil iz toka pištolo, ko je s podrejenimi hotel razgnati delavsko zaporo ha cesti pred tovarno Fit - Ferrotubi. Da postajajo razmere nevzdržne je razumel tudi odgovoren za delavska vprašanja pri vodstvu KD poslanec Cabras, ki v članku za današnje strankino glasilo poudarja, da je «sklenitev pogodb politično vprašanje, ki je povezano s premostitvijo krize in z odnosi med političnimi ter socialnimi silami*. Zavzema se za utrditev vloge sindikatov, svari «stare tete, ki berejo volilne izide z očmi gospe Thatcherjeve* in zaključuje, da predstavlja hiter in dober zaključek pogajanj o pogodbah preizkusni kamen za možnost gospodarskega razvoja in utrditev demokratičnih u- MimiimimiiiiimiiiMiiiiiHiiitimiiiiiiiiiMti stanov. Njegov kolega Rossi di Mon-telera pa je včeraj pokazal drugo dušo KD. Naslovil je notranjemu ministru in turinskemu prefektu interpelacijo, zakaj niso izvedli primernih ukrepov za odpravo cestnih blokov, katerih da je bil tudi sam »žrtev*. Medtem se nadaljujejo pri ministru Scotti ju poskusi, da bi našli rešitev za ključno vprašanje skrajšanja delovnega urnika za kovinarje. Ločeni sestanki s sindikati in delodajalci so se nadaljevali tudi sinoči in minister je izrazil nekaj upanja, da bo mogoče zbližanje na osnovi njegovih kompromisnih predlogov. V tem primeru bi bil optimist tudi glede pogajanj za druge stroke. Nekaj napredka je ooaziti pri pogajanjih za gradbince in za tekstilce. Potrebna pa je odločnejša zavzetost vlade (Lama, Carniti in Benvenuto so se srečali predsinočnjim z Andreottijem, pozneje pa tudi z Agnellijem) in političnih sil, ker čas hiti, vzdušje se pa slabša. (Iv) iiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmHiitiMiitiMtiitfiiiiiiiiiiim SKLENJEN TUDI ČETRTI KROG POGAJANJ Še daleč do avtonomije v Gazi in Cisjordaniji Egiptovska in izraelska delegacija se bosta sestali spet 5. avgusta - Izraelci ubili v Libanonu dva palestinska borca ALEKSANDRIJA — Potem ko so vendarle preskočili mrtvo točko, na kateri so zastala pogajanja za palestinsko avtonomijo v Gazi in Cisjordaniji, so se Egipt, Izrael in ZDA včeraj v Aleksandriji domenili oziroma so sestavili dnevni red bodočih pogajanj. Poleg tega so ustanovili tudi dve posebni delovni skupini. Tako sta egiptovska in izraelska delegacija sprejeli kompromis, ki ga je predlagal šef ameriške de- iiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREISKAVA 0 DOMNEVNEM ROVARJENJU AVTONOMIJE V PADOVI Državno pravdnlštvo vložilo priziv proti ukrepom preiskovalnega sodnika PADOVA — Kot je bilo pričakovati je padovansko državno pravdni-štvo vložilo priziv zoper zadnje o-dredbe sodnika Palombarinija, ki vodi preiskavo o domnevnem rovarjenju tako imenovane organizirane avtonomije v Venetu. Načelnik pravd-ništva Fais in njegov namestnik Ca-logero sta včeraj poslala svoje zahteve beneškemu prizivnemu sodišču, utemeljitev svojega izvajanja pa bosta izročila v prihodnjih dneh. Priziv padovanskega tožilstva zoper sklepe preiskovalnega urada pomeni nov zaplet v preiskavi, ki je že dvignila veliko prahu in izzvala žolčne polemike tudi med samimi sodniki. Dr. Calogero je namreč javno napadel Palombarinija, sodnik Nunziante je izstopil iz preiskoval- nega kolegija, končno pa se je spustil v areno tudi državni pravdnik Fais. Bistvo spora zadeva položaj doslej aretiranih avtonomistov in nadaljevanje sodne preiskave: dr. Calogero je namreč prepričan, da je zbral dovolj dokazov, da bi priprte obtožil ustanavljanja oborožene tolpe, medtem ko je bil Palomborini mnenja, da ni povsem osnovana niti sedanja obtožba sodelovanja v prevratniški organizaciji. Spor je dosegel višek, ko je Calogero zahteval podpis 17 novih zapornih nalogov, preiskovalni sodnik pa je naslovnikom poslal le sodna sporočila, ker je ocenil zbrane dokaze kot prešibek temelj za zaporne naloge. Po tiskovni konferenci dr. Palombarinija in dr. Fabianija se je jav- na polemika med sodniki polegla, nadaljuje pa se pravni spor, ki bo seveda zavrl preiskavo. S strogo tehničnega vidika so možnosti le tri: prizivno sodišče zavrne zahteve javnega tožilstva in v tem primeru bi se nič ne spremenilo; prizivno sodišče osvoji stališče dr. Calogera, o-dredi aretacijo domnevnih teroristov in nato izroči preiskovalnemu sodniku gradivo v nadalnji postopek; preiskovalni sodnik se premisli in sprejme tožilčeve zahteve; v tem primeru priziv avtomatično odpade. Zaenkrat je še preuranjeno ugibati, katera od treh možnosti se bo uresničila, dejstvo pa je vsekakor, da je ob padovanski aferi ugled italijanskega sodstva dobil še en udarec. (vt) legacije Robert Strauss. Egipt je namreč zahteval, da se na pogajanjih diskutira o načelih, po katerih se bo morala »navdihovati* načrtovana palestinska avtonomija, medtem ko je Izrael zahteval, da je treba razpravljati samo o konkretnih problemih, ki bi avtonomijo omogočili. Sad kompromisa je ustanovitev dveh delovnih komisij, od katerih bo ena proučila vprašanje in potek volitev, druga pa pregledala vsebino »oblasti in odgovornosti* (bodoče nove palestinske cvlade*). Egiptovski predsednik vlade Mu-stafa Khalil je ob koncu četrtega kroga pogajanj izjavil novinarjem, da bo prihodnje srečanje 5. avgusta v Herzlyji pri Tel Avivu. Ob prihodu v domovino pa je vodja izraelske delegacije Yosef Burg povedal, da pomenijo sporazumi, ki so jih dosegli v Aleksandriji, »instrument za diskusijo o konkretnih vprašanjih*. Burg je tudi pomiril izraelsko javno mnenje, ko je izjavil, da u-stanovitev dveh delovnih skupin ne pomeni deviacije od dogovorov, ki so jih sprejeli v Čarno Davidu. Kljub vsemu pa je zaenkrat usojeno, da na Bližnjem vzhodu ne more biti miru. Prejšnjo noč so izraelski komandosi vdrli na libanonsko ozemlje in pri tem ubili dva palestinska borca, dva pa zajeli. Izraelski vojaški glasnik je dejal, da so izraleske čete prodrle do vasi Maj-delisli, tam podtaknile dinamit dvema poslopjema, kjer nemara prebivajo palestinski borci, nakar so se vrnili s svojim »plenom*, ne da bi utrpeli izgube. O številu vojakov, ki so bili soudeleženi v akciji, pa se glasnik ni hotel izraziti. Bejrutski viri pravijo, da je v Libanon prodrlo vsaj 600 židovskih vojakov, ki so jih spremljali tudi tanki raslo kar na 400 tisoč in že to število priča, če je bilo sploh treba, kakšne razsežnosti zaobjema to vprašanje, o katerem govori ves svet, se nad njim zgraža in daje solidarnostne izjave, ki pa seveda beguncev ne obdržujejo pri življenju. Še več, države Daljnega vzhoda se beguncev otepajo in jih nočejo sprejemati več. To je tudi primer Tajske, ko je prav včeraj tajski predsednik vlade Kriangsak Cho-manan izjavil, da njegova država ne bo več «gostila» beguncev in j« celo naročil policiji, naj ne dovolijo niti enemu izmed številne družine »boat people*, da bi prekoračil mejo. Tajska policija in vojska imata tudi nalogo, da spet razženeta begunce na odprto morje. Podobna stališča je zavzela tudi Indonezija. Neki glasnik indonezijske vlade je izjavil, da pride dnevno v Indonezijo skoraj tisoč beguncev, ki se ponavadi izkrcajo na o-tokih Rau, kjer jih je že nad 47 tisoč. Indonezijski zunanji minister Mochtar pa je izjavil, da bi Indonezija tudi sprejemala begunce, vendarle pod pogojem, da bi industrializirane države povečale svojo ekonomsko pomoč pri dograditvi tranzitnih taborišč in da bi te držav« potem hitreje sprejemale begunce. Medtem ko indokitajski begunci umirajo, pa se nadaljuje val protestov, ki je naperjen seveda proti Vietnamu. Avstralija je včeraj pozvala sovjetske oblasti, naj vpliva;o pri hanojski vladi in s tem zapišejo besedo konec tragičnemu izseljevanju. Ob avstralskem zunanjem ministru sta «veliko zaskrbljenost in bolečino* izrazila tudi ameriški in novozelandski zunanji minister, medtem ko je malezijski predsednik vlade Hussein Onn opomnil velesile, naj se ne vmešavajo v indokitajske notranje zadeve, «sicer bi se položaj lahko na moč zaostril*. Nadaljuje se tudi polemika med Vietnamom in državami zveze AS E AN. Hanoi je včeraj pripomnil, da zaključno poročilo konference v Baliju o beguncih ne opisuje resničnega razloga, zaradi katereva begunci bežijo. Vietnamski predsednik vlade Pham Van Dong pa ie ob prihodu iz Moskve povedal, da se bo Vietnam zagotovo udeležil konference OZN o beguncih, ki bo 20. in 21. t.m. v Ženevi. »Odločeni smo sodelovati na konferenci in zato bomo potovali v Ženevo,* ;e dejal Van Dong. »Pripravljeni smo rešiti to težko vprašanje, vendar pod povojem, da ga bomo obravnavali edinole s humanitarnega stališča.* Na vprašanje, kako spre:e-ma kritike, ki z vseh strani leti'o na Vietnam, je Van Dong odgovoril: »Vietnam .ie prestal in doživel še težje trenutke.* Tudi Italija, ki je v četrtek poslala na Daljni vzhod tri ladie vojne mornarice, ki bodo soreiele nad tisoč beguncev, se bo udeležila konference v Ženevi. Rim bo zastokal italijanski zunanji minister Forlani. (mč) Slovenci bodo sami izbirali dan prometnega posta? LJUBLJANA — Republiški izvršni svet je sklenil predlagati ZIS spremembo uredbe o omejitvi hitrosti vožnje in uporabe motornih vozil. Da bi odpravil vrsto problemov in zmanjšal število izjem, bo IS predlagal zveznemu izvršnemu svetu spremembo uredbe o omejitvi hitrosti vožnje in uporabe osebnih avtomobilov in motornih koles, tako da se lastnikom oziroma uporabnikom osebnih avtomobilov in motornih koles omogoči prosto izbiro delovnega dne v tednu (6 dpi), ko ne bi uporabljali osebnega avtomobila oziroma motornega kolesa. Vozila bi bila označena s posebno nalepko, ki po barvi in številki od 1 - 6 ustreza določenemu dnevu v tednu. Predlagal bo tudi, da vozil s končnimi sodimi številkami ne bi uporabljali prvo in tretjo nedeljo v mesecu, vozil z lihimi končnimi številkami pa drugo in četrto nedeljo v mesecu. Izvršni svet meni, da bi s predlaganim sistemom učinkoviteje prispevali k trajnejšemu varčevanju z gorivom in dosegli še večje razumevanje in podporo delovnih ljudi in občanov. Z novim sistemom bi zmanjšali potreba po izjemnih dovoljenjih in izjemah, (dd) ENEL ne jamči dobave toka RIM — Državno podjetje za električno energijo ENEL je obvestilo porabnike, da spričo napovedanih stavk osebja ne bo moglo jamčiti neprekinjenosti dobav v dneh od 9. do 17. julija. Poziva jih obenem, naj poskrbijo za varnost lastnih naprav. ki bi jih mogle nenadne in daljše prekinitve toka poškodovati. S POKRAJINSKEGA ODBORA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Nodari: Sklicanje izrednega kongresa edina rešitev za izhod iz krize v KD Komisarska uprava bi stranko uničila - Poročilo pokrajinskega tajnika KPl Rossettija o tržaški problematiki na CK KPI v Rimu V palači Diana se je včeraj sestal pokrajinski odbor krščanske demokracije. Sestal se je z namenom, da bi analiziral izide junijskih parlamentarnih in evropskih volitev, predvsem pa, da bi razčistil odnose med raznimi strankinimi strujami ter da bi proučil razne možnosti o zamenjavi pokrajinskega tajništva, potem ko je slednje doživelo hud poraz na zadnjih volitvah. Na zasedanju se bodo morali krajevni voditelji KD izreči o politični liniji stranke ter o smernicah ki jim bo treba slediti, če hoče KD znova pridobiti izgubljene položaje in spet postati najmočnejša stranka na pokrajinski ravni. Politično poročilo je imel pokrajinski tajnik Pio Nodari, ki je uvodoma podal razčlenjeno analizo sedanjega političnega življenja v Tr-atu. Spričo kompleksnosti vprašanja je po njegovem mnenju nujno potrebno sklicanje izrednega kongresa, na katerem bo lahko tudi baza sodelovala in dala svoj prispevek za rešitev iz krize. To je po njegovem edina rešitev, vse druge možnosti, o katerih so se v prejšnjih dneh izrekli razni predstavniki s ranke, pa bi imele za stranko ne gativne posledice. Tako bi bi'o tu di, ko bi prešlo pokrajinsko tajni štvo pod komisarsko upravo; to bi praktično pomenilo uničiti stranko, je dodal Nodari, saj bi bila bazi odvzeta vsaka možnost sodelovanja v strankinem življenju. Da bi omogočil sklicanje izrednega kongresa in temeljito pripravo na zasedrnje, ki je lahko v marsičem odločilno za nada’jnji razvoj KD v tržaški pokrajini, je Nodari pripra- ljen vrnili mandat pokrajinskega tajnika. Ta predlog bodo sedaj morali preučiti predstavniki raznih notranjih struj KD. Na razpolago bodo imeli teden dni časa, saj se bo pokrajinski odbor stranke ponovno sestal v soboto, 14. julija. Naj še povemo, da so bila na včerajšnjem zasedanju na vrsti še poročila o upravni, organizacijski in propagandni plati volitev. Izidi junijskih volitev ostajajo v središču pozornosti tudi med drugimi strankami. V poročilu, ki ga je imel pokrajinski tajnik KPI Gior-gio Rossetti na zasedanju strankinega centralnega komiteja v Rimu, je obširno analiziral tržaško povolilno stvarnost. Med drugim je pou daril, da so ti izidi še povečali politično, kulturno in moralno krizo, ki je v sedanjih pogojih zelo huda in nevarna. Po lanskih volitvah, ki so globoko spremenile politična razmerja v pokrajini, so vsi pričakovali letošnje jSJflamen-tarne volitve; dale pa so naslednjo sliko: Lista za Trst se je še okrepila in postala najmočnejša stranka v pokrajini, KD in ostale stranke so ponovno nazadovale, KPI pa je, čeprav le za malo, izboljšala položaj v primerjavi z lanskimi volitvami. Mimo krize, ki je zajela razne demokratične sile, predvsem pa KD, je nadaljeval Rossetti, se je treba zamisliti nad možnimi posledicami, ki jih tako stanje lahko ima tudi izven krajevne ravni. Ni naključje, je poudaril pokrajinski tajnik KPI, da je v Trst prišel ameriški ambasador Gardner in pokazal zaskrbljujoče politično in strateško zanimanje za mesto, s čimer je dal razumeti, da bo 6. brodovje ZDA pogosteje priplulo v naše pristanišče. Ravno tako ne gre podcenjevati Piccolijeve izjave, ki je presenetila same krajevne voditelje KD, s katero je sprožil vprašanje posebne avtonomije za Trst, kar je vsekakor v nasprotju z deželno enotnostjo. V to vzdušje negotovosti in napetosti, ki ga Lista za Trst s svojimi stališči stalno podpihuje, se tudi usklajajo številne fašistične provokacije. Nemogoče je tudi podcenjevati močno opozicijo, ki jo je pokazal volilni izid, do tistega dela osimskih sporazumov, ki predvidevajo gradnjo italijansko -jugoslovanske mešane industrijske cone na Krasu. Vsem tem problemom, je nadaljeval Rossetti, mora strankino vodstvo posvetiti novo pozornost. Iz volilnih izidov je mogoče razbrati še druge specifične probleme: ponovno prihajata do izraza šovinizem in protislovenska nezaupljivost, ki pa sta v nasprotju z dobrososedskimi odnosi in vedno večjimi trgovskimi izmenjavami z Jugoslavijo. Do izraza prihaja tudi vedno globlja in razširjena slabost: nezaupanje v državo in v ustavne vrednote, ki pa ni značilno le za Trst. kakor nam je pokazala nižja udeležba na zadnjih volitvah in veliko število belih glasovnic. Iz volilnega uspeha Liste za Trst lahko razberemo tudi neko nasprotovanje do politike, do pravi! demokracije ter do ideoloških izbir. V takem položaju, je zaključil Rossetti, je naloga stranke zelo zahtevna in tudi težavna. Za izhod iz take krize, kot je tržaška, je potrebna enotna strategija, ki jo stranka dosledno zasleduje; jasno je namreč, da se bodo morale vse demokratične sile skupno zavzeti, če bodo ho-hele, da bo Trst izšel iz te krize, ki ga je zajela. KPI in davčni* olajšave na potresnem območju V prejšnjih dneh se je sestal deželni komite komunistične partije, ki je proučil volilne izide parlamentarnih in evropskih volitev. Poleg tega je deželni komite KPI zavzel stališče v zvezi z zahtevami, ki so jih postavile gospodarske kategorije, da bi se podaljšal rok davčnih in socialnih olajšav na potresnem območju Furlanije. Do teh predlogov je komite izrazil (SUNIA), Angela Bonsignorija. Razpravljali bodo o vladnem poročdu glede zakona o pravičnih stanarinah in o predlogih združenja za spremembo nekaterih členov zakona. Na dnevnem redu je tudi razprava o zakonu 392 in o izgonih, ki jih ta zakon določa. Sklepali bodo, kako naj nadalje ukrepajo. Na koncu se bodo še lotili vprašanja deželnega načrtovanja stanovanjske politike in desetletnega plana. resnične pridržke, saj bi lahko pre dložili vladi organski predlog, ko bi deželni odbor že izdelal študijo o rezultatih raznih olajšav na potresnem območju. Zaradi tega poudarja deželni komite KPI, je nujno, da se odobri zakonski odlok, s katerim bi se podaljšal rok nekaterih olajšav za največ 6 mesecev, da bi med tem deželni organi lahko pripravili organski predlog za vlado in parlamentarne skupine. Danes sestanek na sedežu SUNIA Danes se ob 9. uri zbere na sedežu SUNIA deželni koordinacijski odbor v prisotnosti pokrajinskih tajništev iz Pordenona, Vidma, Gorice in Trsta ter državnega tajnika Združenja stanovanjskih upravičencev IIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIMIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIItlllMIIIIIItlllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllHllfžtMIIIIHIIIIIIIIIIItl PRIPRAVE NA SKORAJŠNJO SPLOŠNO STAVKO Delavci vseh kategorij se bodo vzdržali dela od 8. do 12. ure Sindikalni shod bo na Goldonijevem trgu ob 10.30 ■ Vozila ACT bodo stala od 9. do 11.30 • Solidarnost organizacij stanovanjskih upravičencev in najemnikov V ponedeljek seja pokrajinskega sveta V ponedeljek se bo tržaški pokrajinski svet sestal na izredni seji, da bi pred poletnimi počitnicami izčrpal številna upravna vprašanja na dnevnem redu. Seja se bo začela ob 18.30. V OKVIRU BOJA ZA OBNOVO DELOVNIH POGODB Demonstracija delavcev miljske ladjedelnice Srečanje z županom - V ponedeljek seja načelnikov svetovalskih skupin, ki se je bodo lahko udeležili tudi delavci Delavci ladjedelnice cAlto Adriaticom in kovinarji tovarne «VM» so včeraj demonstrirali na glavnem miljskem trgu. S to demonstracijo so hoteli opozoriti javnost in občinske oblasti na svoje zahteve. Glavni problem, s katerim se soočajo, je obnovitev delovnih pogodb. S tem so seznanili tudi miljskega župana Bordona in odbornika Russignana. Župan je izrazil solidarnost miljskega občinskega odbora ter poudaril, da je problem ladjedelnice «Alto Adriatico* tudi problem vseh milj-skih občanov in ga je treba zato čimprej rešiti. Nadalje je dejal, da mora biti boj za obnovitev delovnih pogodb, zlasti v kovinarski stroki, izraz boja naprednih sil proti konservativnim in v tem smislu bo tudi občinski odbor sodeloval z delavci. Stavka, ki bo v sredo, zadeva vso miljsko občino. Občinski odbor popolnoma soglaša s cilji, ki jih delavci s to stavko nameravajo doseči. Župan je na koncu še obvestil de- podjetja stavkali od 9. do 11.30, že lezničarji pa po tri ure na področju prometa in štiri ure na drugih delovnih mestih (mehaniki, čuvaji ob železniških prehodih, itd.). Urnik za nekatere druge kategorije delavcev je še v pripravi in ga bodo sindikati po vsej verjetnosti objavili dane Organizacije, ki združujejo najemnike iz tržaške pokrajine (SU NIA, SICET in UIL-inquilini) so Priprave na splošno stavko, ki bo zajela tržaško pokrajino v sredo, 11. julija, kažejo na to, da bo ta protestni nastop tržaškega prebivalstva v obrambo tukajšnjega gospodarstva, res protestni nastop vseh kategorij, od delavcev do u-radnikov, od študentov do gospodinj, od kmetov do upokojencev. Pokrajinska sindikalna zveza je v okviru teh priprav poskrbela za organizacijo številnih delavskih skupščin v proizvodnih obratih — skupščine bodo tudi danes, v ponedeljek in torek — stopila je v stik s trgovci iz tržaške in okoliških občin ter dala natiskati lepak z napisom, da se tudi posamezne trgovine in prodajalne pridružujejo splošni stavki, po mestu pa so sindikalisti in delavci bivše steklarne »Vetrobel* razdelili na tisoče leta kov z obrazložitvijo ciljev splošnega protestnega gibanja. Medtem se pčlpfšvij^^JrfiVilnik za stavko. Kakor že omenjeno, bo splošna stavka prihodnjo! sredo pokrajinskega značaja, delavci pa se bodo praviloma vzdržali dela po štiri ure v okviru dopoldanske delovne izmene, se pravi od 8. do 12. ure. Za posamezne specifične kategorije pa bodo sindikalne organizacije pripravile urnik stavke, ki bo pač upošteval njihove poti -be in svojstvene pogoje. Tako bodo delavci konzorcialnega prevoznega MED OBČINO IN PRISTANIŠKO USTANOVO Sklenjena prva konvencija za gradnjo «superceste» Infrastruktura bo povezovala sedmi pomol s Padričami Danes uradno odprtje festivala Unita in Dela Danes bo v prostorih tržaškega velesejma uradno odprtje pokrajinskega festivala U-nita in Dela. Festival obsega številne okrogle mize, predajanja,' debate',1 glasbene in kulturne večere, ki bodo gotovo zanimali občinstvo. Organizatorji so poskrbeli1 z&‘ pester politično - kulturni in zabavni pro gram. Danes, ob 7. uri bo na programu rock opera »Pravljica o grdem račku* v izvedbi dramske skupine «Collettivo Paperrock*. V okviru festivala bodo delovali dobro založeni kioski. Občinski odboi je v četrtek odobril sporazum z Avtonomno pristaniško ustanovo glede gradnje su-per-ceste, ki bo povezovala VII. pomol s Padričami. V petek, 13. t.m., bodo predlog predstavili še občinskemu svetu. Običajna biro kratska zavlačevanja so tudi tokrat vzrok počasnega odvijanja dela, kljub temu, da župan Cecovini trdi, da je tega kriva velika oddaljenost javnih ustanov, ki so pri tem so udeležene. To pa ie le prva od treh konvencij, ki jih mora občinska uprava skleniti s tremi važnimi javnim! ustanovami, in sicer z državnimi železnicami, z ANAS in z Avtonomno pristaniško ustanovo. Šele ko bodo sklenjene te konvencije, bo občinska uprava lahko razpisala javni natečaj za oddajo del. Ministrski odlok iz leta 1978 je določal, naj si dežela prevzame od govomost nad gradnjo ceste in je v ta namen določil vsoto 56 milijard lir. Deželni svet je nekaj mesecev za tem poveril uresniči tev načrta tržaški občini in z njo podpisal 28. novembra dokončni sporazum. Od takrat je minilo več kot ool leta in super-cesta je še vedno le načrt na papirju. nagrada za najboljša dela na področju naravoslovnih in ambiental-nih raziskav, ki jih bodo opravili dijaki višjih srednjih šol. Štipendija je naslovljena po znani tržaški alpinistki Tiziani Weis, ki je tudi sama bila profesorica naravoslovnih ved. Namen štipendije je vzpodbujati mlade k spoznavanju problemov, ki se tičejo ambienta in narave, kar je seveda zelo važno pri vzgoji in izobrazbi slehernega posameznika. medtem sinoči objavile skupno poročilo, v katerem izražajo svojo solidarnost z delavci, ki bodo s stavko podprli svoje zahteve po o-hranitvi delovnih mest, in najavljajo svojo udeležbo nu manifestaciji, ki bo v sredo ob 10.30 na Goldonijevem trgu. Delavci se bodo kakor znano zbrali pri Lloydovem stolpu in na Trgu Unita, od koder se bo razvil sprevod v smeri proti Goldonijevem trgu. Najemniki, včlanjeni v organizacijah SUNIA, SICET in UIL-inquilini, se bodo zbrali skupaj z delavci na Trgu Unita. Poročilo nadalje poudarja, da so pristojne oblasti dolžne prevzeti vrsto nujnih ukrepov tudi za rešitev vprašanj, ki zadevajo ke/egorijo stanovanjskih upravičencev in najemnikov. Tako morajo deželne in občinske oblasti poskrbeti za to, da bodo družinam, katerim grozi izgon, pravočasno zagotovljena primerna stanovanja; treba je pripraviti in brez odlašanja uresničiti program, ljudskih gradenj, popraviti stare stanovanjske bloke in poskrbeti za to, da bodo prosti stanovanja v mestu dana na razpolago, proti pravični najemnini, družinam, ki jih resnično potrebujejo. Skrb za diabetike v deželi F-JK Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Antonini se je včeraj srečal s predsednikom Združenja družin diabetikov Gabinom. Pogovarjala sta se o problemih, ki zadevajo oskrbo diabetikov v naši deželi. Gabino je poleg ostalega poudaril nujnost, da bi «diabetarium» v Lignanu postal stalni center za vzgojo diabetikov. Glede tega specifičnega problema je odbornik Antonini odvrnil, da se strinja s predlogom, da pa bo moral o tem odločiti deželni svet, ko bodo sprejemali deželni zdravstveni načrt. Sicer pa je dodal, da že obstajajo v deželi primerne strukture in z zdravstveno. - socialnega vidika precejšnje zanimanje za probleme diabetikov. lavce, da bo v ponedeljek sklical sejo načelnikov svetovalnih skupin miljskega občinskega sveta, ki ji bodo lahko prisostvovali tudi delavci. Dejal je tudi, da se bo splošne stavke udeležila tudi miljska občina. Neznaten porast obmejnega prometa V letošnjem juniju, v primerjavi s podatki o obmejnem prometu iz lanskega leta, na tržaških mejnih prehodih ni prišlo do bistvenih sprememb. V mednarodnem prometu so zabeležili porast prehodov za 1,77 odstotka (s 1.518.101 na 1.545.112), od tega odpade na Italijane 342.500 prehodov (14,29 odstotkov manj kot lani) in na tujce 1.202.612 (7,52 odstotkov več kot lani). Rahel porast prehodov v smeri iz Italije v Jugoslavijo so zabeležili v maloobmejnem prometu (s 795.265 na 841.456), t.j. za 5,80 odstotka, medtem ko je obisk iz Jugoslavije v Italijo upadel za 4,59 odstotka (s 382.468 na 364.895). Kot je razvidno iz gornjih podatkov, je celotni promet v juniju letošnjega leta zabeležil rahel porast, in sicer za 2,42 odstotka, t.j. z 1.177.733 na 1.206.351 prehodov. Zavod Rittm«yer v službi Trsta in dežele Prejšnji teden se je končno uredil dolgotrajni spor med uslužbenci in člani upravnega sveta Zavoda za slepce Rittmeyer. Na zahtevo sindikalnih organizacij CGIL in CISL se je za to zadevo zavzel tudi deželni odbor. Kot smo že poročali prejšnje dni, je bil sprejet sklep, po katerem bosta prevzela pokrajinska uprava in zdravstveni konzorcij del pristojnosti, ki jih je imel doslej zavod Rittmeyer, ter seveda tudi ustrezno osebje, ki bi bilo sicer odpuščeno. Zavod Rittmeyer se ob tej priložnosti zahvaljuje s tiskovnim sporočilom vsem dejavnikom, ki so pripomogli k uspešni rešitvi vprašanja. Inštitut namerava nadaljevati s svojo dosedanjo dejavnostjo ter pre-osnovati svoje strukture na deželni ravni. Delo stalnih deželnih komisij Te dni se na deželi sestajajo razne stalne svetovalske komlšije, ki se morajo izreči o nekaterih zakonskih osnutkih. Tako sta se te dni sestali komisija za šolstvo in javna dela, ki je odobrila deželni načrt za vodno dobavo, ter komisija za kmetijstvo, ki je razpravljala o dodeljevanju prispevkov nekaterim kmetijskim obratom naše dežele, kot «Friuivini», «Tori» ter zadrugi «Can-tine di Tauriano*. Tudi slikarska razstava v okviru nabrežinskega vinskega praznika Danes in jutri prireja domača občinska uprava v Nabrežini že tradicionalno 18. razstavo in pokušnjo domačih vin. V okviru vinske razstave bo v prostorih SPD Igo Gruden pet domačinov, ki se bavi s slikarstvom, razstavljalo svoje slike. Ti nabrežinski umetniki so Viktor Godnič, katerega razstava je postala ob priliki na-brežinske pokušnje vin že tradicija, saj je bil on prvi, ki je na lastno pobudo razstavljal svoja dela. Prvič letos razstavlja v Nabrežini tudi Anita Ro-smarino, ki je sicer že razstavljala celo v Bergamu. Svojo zadnjo razstavo je imela v Trstu in je bila deležna lepih priznanj. Dalje razstavljata še slikarki Zuccheri in Floreančič ter mlada, a obetajoča Liana Drašček, ki se nam kljub svojim petnajstim letom že tretjič ali četrtič predstavlja s svojimi slikami, poleg tega pa je že velikokrat zmagala na slikarskih ex tempore. SPD Igo Gruden vabi vse svoje prijatelje, da si razstavo ogledajo. NA GRADU SV. JUSTA Nad 30 filmov v konkurenci za nagrado «zlati asteroid» Drevi na sporedu dva italijanska in sovjetski film Danes se prične 17. festival znanstvenofantastičnega filma. V tednu od 7. do 14. julija bodo zahtevali nad trideset kratkometražnih in dolgometražnih filmov. Na festivalu sodeluje 14 držav. Letošnjega festivala se bodo udeležile Belgija, Kanada, češkoslovaška, Italija. Jugoslavija, Filipini, Francija, Zvezna republika Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, Poljska, Madžarska, Sovjeiska zveza in Združene države Amerike. Filme bodo predvajali na gradu Sv. Justa, od ponedeljka dalje pa tudi v popoldanskih urah i kinu Excelsior. Danes bo na gradu Sv. Justa ob 21.15 odprtje festivala. Za prvi večer bodo zavrteli dva italijanska kratkometražna in sovjetski dolgo-metražni film. Prvi bo na sporedu kratkometražec »Čudna bitja na filmskem platnu» Luca Verdorieja, pri katerem je sodeloval tudi Pie-ro Bellanova, tajnik italijanskega združenja za psihoanalizo. Film je analiza pošastnih junakov in psi-____ hičnih vzrokov, ki so te junake po- V SODELOVANJU Z DRUGIMI USTANOVAMI V ITALIJI Tržaški desni center* se uveljavlja na področju znanstvenega raziskovanja Tehnični odsek se je preselil v Buio - Prizadevanja7 za smotrno uporabo lesnih odpadkov - Center sodeluje pri pogozdovalnih načrtih v deželi Emili ji -Romagni Tržaški center za dokumentacijo o mednarodni trgovini z lesom se je začel uveljavljati tudi na področju tehničnega in znanstvenega raziskovanja. Doslej se je namreč ukvarjal izključno z zbiranjem in predelovanjem podatkov, ki se nanašajo na mednarodno trgovino z lesom, pred kratkim pa se je povezal z raznimi ustanovami v naši deželi ter se vključil v nekatere raziskovalne načrte na območju Furlanije - Julijske krajine in dežele Emilie - Romagne. V naši deželi bo center razvil raziskave v zvezi s smotrno u-porabo odpadkov v lesni industriji, zlasti kar zadeva njihovo nadaljnjo predelavo v obratih na potresnem območju. V Furlaniji - Julijski krajini je lesna industrija kakor znano močno razvita — pomislimo samo na »trikotnik* Man-zano — Como di Rosazzo — Sv. Ivan ob Nadiži, ki zagotavlja dober del italijanske proizvodnje stolov — tako da so na razpolago naraščajoče količine lesnih odpadkov. Te odpadke kaže ob današnjih cenah lesa čim smotrneje uporabiti in prav temu se bo center posvetil v sodelovanju s pristojnimi organi dežele Furlanije -Julijske krajine. V ta namen je center tudi prenesel svojo tehnično službo v Buio pri Vidmu. Dokumentacijska služba je ostala v Trstu, preselila pa se je iz ura- • V soboto, 14. julija, ob 18. uri, bo skupina padalcev iz vojaške šo le v Pizi prikazala nekaj padalskih vaj na Trgu Unita v Trstu. Manifestacijo je vodstvo šole priredilo z namenom, da bi s tem navdušilo čim več mladincev v upanju, da bi se nato vpisali v padalsko šolo. Celotna manifestacij i bo trajala 20 minut. Štipendija, namenjena naravoslovnim raziskavam Tržaška pokrajina razpisuje za šolska leta 1978 - 79, 1979 80 in 1980 - 81 študijsko štipendijo v znesku 400 tisoč lir, ki bo namenjena di jakom višjih srednjih šol v Trstu Štipendija, ki jo je pokrajinski od bor odobril 30. januarja letos, bo Izredni načrti za zaposlovanje mladine »Izredni načrti*, ki jih je finansiral Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, da bi v skladu z zakonom 285 zaposlili mladino in za katere je konkretno skrbela deželna uprava, se v tem času iztekajo in prizadetim mladim se ponovno obeta brezposelnost. Predstavniki sindikalnih organizacij so v tej zvezi stopili v stik s pristojnim deželnim odbornikom Tomčjem in postavili zahtevo, naj se dežela zavzame za primemo rešitev tega vprašanja, kakor je bilo pred kratkim ugodno rešeno vprašanje nadaljnje zaposlitve mladih, ki jih je po istem zakonu zaposlila neposredno državna u-prava. rOUBLJENO - NAJDENO Na občinskem ekonomatu (občinska palača — Trg Unita 4, III nadstropje, soba št. 110) so na o-gled izgubljeni predmeti, ki jih lastniki lahko dvignejo ob delavni kih od 9. do 12. ure. V juniju so našli naslednje izgubljene predmete: motorno kolo, očala, zapestnice, ure, radijski sprejemniki, oblačila, dežniki, otroški voziček, ri sarska mapa, prstan, sesalec za prah, vozniško dovoljenje, srebrna verižica, denarnica in raznovrsten denar. Junij presenetil z visokimi temperaturami iimiiiiHmmuHnmmHiiiitiiiiiiiiiniiiiiiHHiuiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiilittiHiiHiiiiiiiii Zaradi zobobola se je maščeval nad zobozdravnikovim avtomobilom Ker so ga zobje še vedno boleli po treh zdravniških posegih, je prerezal gume na zobozdravnikovem mercedesu 54-letnega Rosana Maniscalca je že dalj časa nadlegoval hud zobobol. Možakar se je končno le opogumil in šel k zobozdravniku. Po posegu se je počutil res srečnega: plačal je sicer znatno vsoto, toda upal je, da se je tako dokončno rešil «klešč* zobozdravnika. A to zadovoljstvo je bilo kratkotrajno Že naslednjega dne so ga ponovne bolečine prisilile, da se je zopet vrnil v zobozdravniško ambulanto. Zobozdravnik Andrea Kranjec mi. je začasno potešil bolečine in zagotovil, da ga lic zobobol tokrat res minil. Vendar tudi tokrat se zobozdravnikova napoved ni uresniči la. Nesrečneža so muke še dalje preganjale. Za zobozdravnika je bil to normalen pojav — kot mu je Danes praznuje svoj 52. rojstni dan podpredsednik VZPI sekcije Križ GIGI BOGATEČ Obilo zdravja in uspešnega dela pri svoji organizaciji mu želi Odbor V primerjavi z juniji zadnjih tridesetih let, je letošnji v marsičem različen od svojih «prednikov». Meteorološka služba, ki deluje v okviru urada za letalstvo, še zdaleč ni predvidevala tako suhega in toplega vremena, ki je nastopilo po muhastem in mrzlem maju. Temperatura je že v začetku meseca dosegla izredno visoko temperaturo 32,2 C, ki je navadno bolj običajna za mesec julij kot pa za junij. Kljub temu, da vročina ni delala prehudih preglavic, saj je večji del prevladovalo vetrovno vreme, pa so bile njene posledice občutne zlasti v krnelijstvu, kjer je pomanjkanje padavin resno ogrozilo razne specia lizirane kulture, pa tudi pridelek kr me je bil zaradi tega na podpopreč nem nivoju. Severovzhodni veter in suhi južni veter sta še zaostrila po sledice pomanjkanja vode v kmetij stvu. Redki nalivi, v katerih je pa dlo skupno 68 mm dežja, niso bistveno pripomogli k osvežitv’ zraka, kot tudi niso imeli vidnih pozitivnih posledic na poljih in vrtovih prav zaradi vetrovnega vremena, ki je o-nemogočalo zadrževanje vlage v zemlji. Iz podatkov, ki nam jih je posredoval meteorološki urad iz Trsta je vidna razlika med letošnjimi in lan skimi temperaturami. Temperatura Junij 79 Junij 78 popr. 23,2 20,3 max. 26,8 23,8 min. 20,0 17,0 max abs. 32,2 26,7 min. abs. 13,7 12,8 Padavine Vlaga 73,7 68,0 popr. 63% 64% max. 78% 82%. min. 49% 47% max abs. 98% 98% min. abs. 31% 24% Zaradi padavin v začetku tedna je prišlo do večjih ohladitev, dež pa je v zadostni meri namočil izsušena tla. Za prihodnje dni vremena slovci napovedujejo lepo vreme. Naj jim verjamemo? Rajonski sveti V ponedeljek, 9. julija, se bosta sestala dva rajonska sveta. Ob 19.30 se bo na izredni seji sestal svetoivanski rajonski svet, ki bo med drugim razpravljal o načrtu za preosnovo občinskih služb To bo tudi g*avna točka dnevnega re da na seji šentjakobskega rajon skega sveta, ki se bo sestal v Ul. Caprin 18/1 ob 20. uri. Šentjakobski rajonski svet pripravlja javno zborovanje o lastništvu poslopja S. Laghi. povedal v strokovni govorici, za našega »bolnika* pa je bilo to res preveč. Zgrabua ga je sveta jeza, saj mu jc bilo obljub dovolj. Zapustil .je ambulanto in na ulici z nožem prereza! vsa štiri kolesa Kranjčevega mercedesa. Mamscal-covo maščevanje pa je zobozdravnik kmalu opazil in ga prijavil policiji. Čez teden dni v Rcpnu občinska razstava terana Čez teden dni bo v Repnu razstava terana, ki jo bo že 17. leto zapored organizirala repentabrska občinska uprava. Ta bo obenem zadnja izmed občinskih razstav vin v tržaški pokrajini, od 27. do 30. julija pa bo prav tako v Repnu 7. pokrajinska razstavi vin, na kateri bodo razstavljali svoje vzorce nagrajenci na občinskih razstavah v Dolini, Miljah, Nabrežini, Zgoniku, Repentabru in Križu. Odbornika za kmetijstvo repenta-brske občine Karla Križmana smo vprašali, kako potekajo priprave na razstavo. »Pripravili smo že vse potrebno, da se bo tudi letošnja razstava terana nemoteno odvijala. Organizacijo razstave vodi občinska uprava, vendar naša majhna občina nima dovolj delovne sile, da bi vse opravila v lastni režiji, zato bo tudi letos domače prosvetno društvo Kraški dom imelo v zakupu prodajo vina in hrane, v sodelovanju s športniki ŠK Kras. Strokovna komisija je po selekciji «pohvalila* kar 19 vzorcev terana (belega vina na področju repentabrske občine ne pro izvajajo), tako da je letos občina odkupila 22 hi terana, ki so ga kmetovalci sami ustekleničili. Otvoritev bo v petek, ob 19. uri v Kraški hiši, v nedeljo pa bo nastopila tržaška folklorna skupina Stu ledi. Upamo le, da nam bo vreme naklonjeno in da bo vroče, ker ob toplem vremenu gre teran bolj v promet.* Ob priliki otvoritve pokrajinske razstave vin, ki bo, kot že rečeno, konec meseca, bo v Repnu tržaška pokrajina predala svojemu namenu na novo urejeni Kraški muzej. —bs— dov v Ul. Roma v neko vilo* pri Briščkih. Del tehničnega osebja (center šteje trenutno 8 zaposlenih ljudi) se v teh dneh mudi v deželi Emilii - Romagni, kjer pripravlja tamkajšnja deželna uprava obsežne pogozdovalne načrte, v katere se uo vključil tudi tržaški center. V zvezi z nadaljnjim razraščanjem delovanja tržaške ustanove, ki naj bi pri tem uživala tudi podporo Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR) in drugih inštitucij, velja omeniti zamisel, da bi v njenem okviru v kratkem ustanovili v Trstu posebno «banko podatkov* o razpoložljivosti, uporabi in trgovini z lesom ter o programih za povečanje lesne razpoložljivosti v Italiji. Skupina iz Brescie na minskem festivalu Na Festivalu mladinskih gledališč v Miljah se je sinoči kot dru ga skupim predstavil miljskemu občinstvu Centro Teatrale Bresciano s predstavo tGuliver m primer». Skupim že šest let deluje v Brescii in okolici, njem aktivnost pa se razteza od pripravljanja pred stav do animacijske dejavnosti na šolskem področju. Tako npr. večkrat organizira petmjstdnevne de lovne semimrje za učitelje in otro ke, m katerih skuša vzpostaviti pravilno in novo razmerje med gledališčem in šolo. Predstava «Guliver m primer», ki jo je napisal in režiral Paolo Meduri, je tako dejansko rezultat neposrednega dela s šolskimi otroki. tGuliver na primer» ni gledališka transpozicija znanega Suiiftovega dela, marveč veselo, brezskrbno potovanje v svet domišljije, v katerem se Guliver — otrok sooča s svetom, ki je v nekem smislu paradoksalen in je v predstavi prikazan skozi prizmo absurda in ironije. Glede tega se tudi približuje Siviftovemu delu. Na kratko, vesela in zanimiva predstava, ki si jo je bilo na vsak način vredno ogledati, (sat) rodili. Prikazuje nam vampirje, mitične pošasti iz Odiseje, robote, prikazni m bitja iz drugih planetov v sekvencah, ki so največkrat vzete iz zmnih znanstveno j antastičnih filmov. Kratkometražec je deloma v barvah, deloma pa črno-bel. Sledil bo drugi italijanski kratko-metražni film «S.O.S.» Film je režiral Guido Manuli. ki v njem prikazuje novo vlogo žene v sodobni družbi. Kot tretjega bomo videli sovjetski dolgometražni film Borisa ločenka «Pod ozvezdjem dvojčkov», ki je povzet po literarnem delu Igorja Rossokhathskega. V glavni vlogi nastopa Vsevolod Gavrilov v Sovjetski zvezi zelo znan igralec predvsem zaradi dobrih karakternih vlog zgodovinski osebnosti. V Iv-čenkovem filmu igra Gavrilov znanstvenika, kateremu uspe v laboratoriju ustvariti sintetičnega človeka, ki ga imenuje Sigom. Nekega dne Sigom skrivnostno izgine in od tega trenutka dalje si sledijo za uradno znanost nerazložljivi pojavi. Ko znanstvenikom uspe. da ga spet dobijo pod svoje nadzorstvo, ga namenijo za raziskovanje vesolja v ozvezdju dvojčkov. Film nosi poslanico upanja, saj sintetičnega človeka ne vodi kak uničevalni nagon in sovraštvo do človeka, ki ga je ustvaril, pač pa ljubezen do vsega človeštva. Mednarodno žirijo, ki bo ocenjevala filme v konkurenci sestavljajo: španski režiser (Cambio del sesso) in filmski kritik Vicente A-randa. Poljak Jerzii Bereda, angleški filmski zgodovinar Roger Man-vell, ameriški dokumentarist Paul Michaud. ki pravkar pripravlja dokumentarec o ameriškem pisatelju Umecraftu. Michaud bo imel o Lo-ivecraftu verjetno tudi konferenco in bo prikazal nekaj delov svojega še nedokončanega dokumentarca. V žiriji sta še Irma Kokoreva (SZ) in pisatelj in scenarist Bernardino Zapponi. Scenarije je napisal za zadnje Fellinijeve filme (npr. Casanova), sodeloval pa je tudi z Ri-sijem (Caro popa) in drugimi režiserji. (dn) Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 7. julija MANICA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 18.22 in zatone ob 3.21 Jutri, NEDELJA, 8. julija LIZA Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,7 stopinje, najnižja 14,5, ob 18. uri 23,4 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb rahlo pada, vlaga 60-od-stotna, veter zahodnik - severoza-hodnik 11 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. julija 1979 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. RODILI SO SE: Elisa Gherbaz, Victor Szilak, Miriana Parentini, E-lena Piccoli, Jan Strozzi, Marco Meriggioli, Lorenzo Zuffi in Fede-rico Simeon. UMRLI SO: 69-letni Giuseppe Mat-tiassi, 67-letni Vladimiro Renar, 65-letni Stanislao Zgonc, 79-letna Maria Obersnel vd. Scamperle, 67-letna Nerina Alzetta por. Peressoni, 90-letni Ferruccio Zanin, 38-letna Lidia Giraldi, 59-letni Anton Čok, 55-letni Pino Pestelli, 78-letna Giustina Cna-felz vd. Mogorovich in 70-letna Cri-stina Bric por. Bercari. Nesreča na delu S prognozo okrevanja v 30 dneh so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnice 21-letnega Carla Sossija 'z Križa št. 421. Med raztovarjanjem zabojev v novem pristanišču mu je stisnilo levo roko med zid in zaboj, pri čemer si je fant. zlomil sredinec. Slovenska kulturno . gospodarska zveza sporoča, da bodo njeni uradi v juliju in avgustu poslovali vsak dan od 8. do 14. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA * S. P. A. TRST - ULICA F, FILZI TO - l'j£L‘ 61-AAR SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 6. 7. 1979 Ameriški dolar 819,- Funt šterling 1790,- Irski funt šterling 1706,- Švicarski frank 496,- Francoski frank 190,— Belgijski frank 26,- Nemška marka 447,- Avstrijski šiling 60,50 Kanadski dolar 705,- Holandski florint 405.— Danska krona 153 — Švedska krona 1W,— Norveška krona 160,- Drahma 22,- Mali dinar 41.— Veliki dinar 41,— MENJALNICA vseh tujih valut DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. LEKARN*1 V OKOLICI Boljunec: 'tel. 228-124; Bazovica: tul 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141 • Božje polje; Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef Stav 732-627. Prispevki Namesto cvetja na grob Stanka Oblaka in Viljema škerlavaja daruje Antonija Ozbič 6.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 20. obletnici smrti dragega o-četa Matije Bergerja darujeta hčerki 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dr. Stanka Oblaka daruje Pavla Kukanja 10.000 lir za ŠZ Bor. GALERIJA »TEATRU ROMANO* Ul. Donota 20 ,rrst Ima na razpolago dela: DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE & ATILU A KRAUA RENZA HOSSINELI.Ua DEZIDERUA ŠVARE FRANKA VECCH1ETA BORISA ZUUANa EDIJA GANDRUSUA MARJANA KRAVOSA URNIK: ob delavnikih od 18. do 21. ure ob oraznikih od 10. do 13. ur* GORIŠKI DNEVNIK f*$ik Kino Grad sv. Justa: XVII. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma. Danes otvoritev: ob 21.15 »Strane creature sullo schermo* L. Verdoneja (Italija); «S.O.S.» G. Ma-nulija; «Sotto la costellazione dei gemelli* B. Ivčenka (Sovjetska zveza). V primeru slabega vremena bodo predsta e premeščene v kino Excelsior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. « * * Ariston 21.30 «Lo stesso giorno il prossimo anno». Elin Burstyn, A-lan Alda. Barvni film. Ritz 16.00—22.15 «Unico indizio, un anello di fun . Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.00 «La rivoluzione sessuale in America*. Prepovedan mladini pod 18. let''"i. Grattacielo 16.30 «Amo, non amos. Jacqueline Bisset, M. Schell, T. Stamp. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior Zaprto čez poletje. Penice 17.00 «Un dollaro di onore*. John Wayne. Barvni film. Mignon 16.00 «Castelli di ghiaccio*. Roby Benson. Barvni film. Filodrammaiico 15.30—22.00 «Le por-no voglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.00 «Pirana». Barbara Steel, B. Dillman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00—21.30 «Le avventure di Peter Pan». Walt Disney. Aurora 17.00 «Halloween, la notte delle streghei:. P. Soles. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 17.00 «Furto contro ft. to*. Tony Curtis. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Per vivere meglio divertitevi con noi*. Monica Vitti, Renato Pozzetto, Johnny Dorelli. Barvni film. PREDVČERAJŠNJIM V TOLMINU Srečanje med beneško in tolminsko mladino Solidarnost mladine iz matične domovine mladincem Beneške Slovenije Gledališča Predvčerajšnjim sta se v Tolminu srečali delegaciji Mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz videmske pokrajine in Osnovne konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Tolmina. V zamejski delegaciji, ki jo je vodil predsednik odbora Igor Komel, so bili še odgovoren za Benečijo Peter Zuanella ter člana Mladinskega odbora Marko Predan in Loreta Canalaz. Tolminsko delegacijo pa so sestavljali predsednik Drago Podobnik, odgovoren za mednarodne odnose Osnovne konference Jože Školč in član Republiške konference ZSMS iz Ljubljane Bojan Žlender. Člani Mladinskega odbora SKGZ iz Beneške Slovenije so orisali kolegom iz Tolmina razne probleme, ki zadevajo obstoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini in ki gredo od zbiranja podpisov proti rabi slovenskega jezika v Benečiji do vsakovrstnih težav, ki jih ima beneška mladina v boju za svoj obstoj in razvoj. Obenem pa so tudi orisali dosežke, ki jih je imela beneška mladina v zadnjih časih, kot je npr. že sama ustanovitev Mladinskega odbora SKGZ. To pomeni, da je v zadnjih časih slovenska narodnostna skupnost v Benečiji naredila velik skok naprej, ki ni samo kvantitativnega ampak tudi kvalitativnega značaja. Z druge strani so člani OK ZSMS iz Tolmina izrazili solidarnost slovenske mladine iz matične domovine beneški mladini v njihovem u-spešnem boju za dosego pravic, ki je tudi boj za njihov obstoj. Ob- 600 DELAVCEV ŠE VEDNO V DOPOLNILNI BLAGAJNI V ponedeljek na deželi pogovori o krizi v podgorski tovarni •v Gospodar naj predstavi nairt organizacije proizvodnje - Štiri petine delovnih ur v dopolnilni blagajni pripada tekstilnemu sektorju V ponedeljek ob 10. uri se bodo na sedežu deželnega odbomištva za industrijo v Trstu ponovno pogovarjali o krizi v podgorski tekstilni tovarni. Na sestanku bodo sodelovali predstavniki deželnega od-borništva, finančne družbe Friulia, zveze industrijcev, pravnega sveta tovarne ter tovarniškega sveta delavcev in sindikalnih organizacij. Doslej so se predstavniki omenjenih ustanov nekajkrat sestali, toda njihova stališča so si še vedno zelo narazen, ali pa so nejasna (vsaj ROSSETTI Danes, ob 20.30 in jutri, ob 18. uri Leharjeva »Vesela vdova*. V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. URNIK AVTOBUSA ZA POLETNI CENTER V DIJAŠKEM DOMU (vozi «La Gradcse») Odhod Prihod 7.40 Sv. Kr.z - pri spomeniku padlih 17.20 7.50 Prosek - avtobusna postaja 17-10 7.55 Barkovlje - Str. del Friuli - Rdeča hiša 17.05 8. Rojan - Trg Petazzi 17. 8.10 za mestne otroke -Portici - Ul. Battisti -Ul. Giulia 16.50 8.15 otroci od Sv. Ivana - Rotonda d. Boschetto 1,6,45.. 8.20 Katinara - postaja ,t... ai avtobusa št. 25h1;s 16.40h; 8.30 Slovenski dijaški dom 16.30 POTOVALNI URAD «AURORA« vabi na naslednje izlete in potovanja: 1. Tedenska bivanja v šport hotelu na Pokljuki. Cena 128 tisoč lir (vožnja vključena). 2. Tedenska bivanja na otoku Rodos. Cena 320.000 lir (vožnja vključena). 3. Tedenska bivanja na Malem Lošinju. Cena od 147 do 163 tisoč lir (brez vožnje). 4. Avtobusni izlet na Bled, v Maribor, Rogaško Slatino, Gradec in Slatino Radenci od 12. do 15. avgusta. Cena 87.000 lir. Informacije in prijave pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. DRŽAVNI CIRKUS NANDO ORFEI (Palazzetto dello Šport). Do 15. julija si boste lahko o-gledali legendarne umetnike Kitajskega cirkusa. Rezervacije in prodaja listkov v Pasaži Protti 2, tel. 767-831 in 65-700. Dnevno dve predstavi, ob 17. in 21.45. Izleti enem so pojasnili, da slovenska mla-1 kar zadeva delodajalca), zlasti pa dina iz matične domovine pozitivno ni mogoče z gotovostjo izvedeti, ocenjuje delo beneške mladine in j kakšni so nameni lastnika. Takšno obenem obljubili, da bo OK ZSMS j stanje skrajno slabo vpliva na de-moralno in materialno prispevala k | lavski kolektiv, še zlasti na tistih temu, da se v Beneški Sloveniji še j 600 delavcev in delavk, ki so vpi-bolj pospeši boj slovenskih organi-1 sani v dopolnilno blagajno. Name-zacij in, kar je še zlasti važno, slo-: sto celotnega osebnega dohodka pre-venske mladine. i jemajo osemdesetodstotnega, toda Sodelovanje med dvema organi- j to ne more odtehtati negotovosti, zacijama je bilo tudi tema nadalj-! ki traja že toliko časa in s tem njih pogovorov. Z obeh strani je bi- j tudi bojazni, da bodo to delovno lo poudarjeno, da je treba stike mesto za vedno izgubili, posnešiti. Član mladinskega odbora! Zaradi krize v tovarni se je iz-SKGZ Peter Zuanella, ki je odgo-j redno povečalo breme, ki ga mora voren za Benečijo, je poudaril, da i nositi dopolnilna blagajna. Tekstil- je treba nadaljevati stike po tisti I ci so v prvem trimesečju letos v ljena ob tednu komunističnega tiska, ki se je začel v četrtek, zaključil pa se bo jutri zvečer. Medtem ko je Vincenzo Marini v italijanščini govoril o Srebrniču predvsem kot človeku, z vrlinami m slabostmi, je Ivan Bratina poudaril predvsem njegovo politično udejstvovanje, najprej v vrstah 'jugoslovanske socialdemokratske stranke (skupaj s Tumo), nato pa v vrstah KPI. Banfi je svoje izvajanje poživil s citati nekaterih italijanskih komunistov starejše generacije, ki so Srebrniča dobro poznali, saj so z njim preživeli dolga leta kon-finacije. Prav med konfinacijo pa se je Srebrnič lotil raziskovalnega dela in napisal kakih 1000 strani dolgo razpravo o Slovencih. Skušal je do kazati, da smo Slovenci živeli na sedanjem ozemlju že pred preseljevanjem narodov. Kakšno znanstveno vrednost ima, oziroma bi imelo to delo, je vsekakor težko in za zdaj nemogoče presoditi, kajti v javnost poti, ki si jo je beneška in tolminska mladina zadala na lanskem mladinskem seminarju v Kopru. Obenem je mladince s Tolmina povabil na razne prireditve, ki jih organizirajo slovenske kulturne organizacije, kot je na primer vsakoletno mednarodno srečanje na Kamenici. Predsednik OK ZSMS iz Tolmina Drago Podobnik se je z Zuanello strinjal in se zahvalil za povabilo. Obenem je obljubil, da bo slovenska mladina iz Tolmina tudi materialno statističnih podatkih navzoči kar z dvema milijonoma delovnih ur, kar predstavlja štiri petine delovnih ur, ki so jih «prispevali» v dopolnilno blagajno delavci vseh sektorjev. Kakor je po eni strani pravilno, da družba priskoči na pomoč tistim, ki jim grozi brezposelnost, tako je po drugi strani potrebno u-poštevati, da podaljšano «bivanje» v dopolnilni blagajni kvarno vpliva na delavca. Sili ga k temu, da se navadi na podporo in da se od- prispevala k temu, da taka Driredi-j tujuje od dela. Spravlja pa ga tudi tev, .kot je Kamenica, čimbclje \ispe. j v negotovost, ker nikoli ne ve, če Na koncu je bilo še enkrat rečeno, da je treba take konstruktivne stike posnešiti in da bi morali pri tem sodelovati tudi goriški in tržaški mladinci, (mp) SPDT priredi v nedeljo, 22. julija, avtobusni izlet v Cerkno z vzpo nom na Porezen (1622 m - točka transverzale). Izlet je primeren za vse, vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 od 11. do 12. ure. Združenje Union — Izlet, ki bi moral biti jutri, 8. julija na Krk in Baško je preložen na naslednjo nedeljo, 15. julija. Javljamo obenem, da je še nekaj prostih mest. Informacije na sedežu združenja vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do -19.3Qi; .11.-četrtkih.>cd.,17. do 19.30 im iv '.soboto >om pQ drž(jvi jn tudi v in0. zemstvu. Po petdesetletnem delovanju ločniške folklorne skupine je prišla na vrsto Santa Gorizia, v kratkem pa bodo enak jubilej praznovali tudi v Koprivnem. Očitno je, da so te skupine nastale v času, ko je «dopolavoro» ,osredotočal vso Ijndskoprosvetno dejavnost, tako • Naborni urad pri goriškem žu panstvu sporoča, da bodo od 25. do 31. avgusta zdravniški pregledi za mladeniče, ki so se rodili v drugem šestmesečju leta 1961. Obveznikom bodo poslali na dom poziv-nice. Danes ob 20.30 bo v Doberdobu, v okviru praznika komunističnega tiska KONCERT TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Pod vodstvom OSKARJA KJUDRA bo nastopil z izborom delavskih in revolucionarnih pesmi pod naslovom «Zemlja in narodi«. Sodelujejo tudi solisti in otroški glas Praznik se bo nadaljeval tudi jutri zvečer, ko bosta govorila ACE MERMOLJA in SILVINO POLETTO Danes in jutri bo za ples igral ansambel »Jucuiano« Slovensko planinsko društvo obvešča izletnike za nedeljo, 8. julija, da bo odhod avtobusa iz Gorice -Travnik ob 5. uri, iz Štandreža ob 5.05 in iz Sovodenj ob 5.10. Opozarjamo na točnost. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 15. julija, izlet na Begunjščico (2063 metrov) v Karavankah. Uro odhoda in zbirališče bomo javili v prihodnjih dneh. Izlet bo z lastnimi sredstvi Razna obvestila Sovodenjski krvodajalci pripravljajo jutri, 8. julija, na Vrhu svoj praznik, na katerem bodo sodelovali tudi godci in pevci iz po-i bratene občine Škofja Loka. Prireditev se bo začela ob 9. uri s polaganjem venca pred spomenik padljm v NOB, zaključila pa g velikim «piknikom» na Larg: Kino C uri ca CORSO 17.30-22.00 »Patrick*. Bruce Barry in Julia Blake. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «1 tre dell’o-perazione Drago*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »H re degli zingari*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Gege belia vita*. SKPD «F.B. SEDEJ« In ANSAMBEL «L. HLEDE« vabita na 9. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO ZAMEJSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE V ŠTEVERJANU DANES OB 21. URI TER JUTRI OB 17. URI, KO BO NA SPOREDU ZAKLJUČNI DEL Nastopa dvajset ansamblov iz SLOVENIJE, KOROŠKE ter FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči js v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike 26, tel. 72-341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25-76. VSAK DAN DRAŽJA POVRTNINA Zelenjava in sadje so imeli vedno posebno mesto na naših mizah. Kako naj bi bilo drugače, ko smo imeli in še imamo vrtove v Štan-di'c/", Podturnu, Pcvnv, na Ostsv-ju. še vedno imamo kmetice, ki nosijo vsak dan svežo zelenjavo in sveže sadje na goriški trg. Na pokritem trgu pa je povrtnine več kot dovolj, večji del pa ne prihaja /. naših malih vrtov, marveč iz velikih zelenjavnih plantaž, ki jih vo- dijo že na industrijski način. Cene pa so v zadnjih časih precej poskočile, tako da tu pa tam gredo kar v tisočake. Nekoč je bilo sadje jelo poceni, sedaj pa moraš odšteti za navadno jabolko nekaj sto lir. KAKO SE IZVAJA PRI NAS ZAKON 0 UMETNI PREKINITVI NOSEČNOSTI Za žensko je splav fizično in psihično nasilje. Jasno je torej, da ga ne smemo jemati kot normalno sredstvo za preprečevanje rojstev. Važno pa je, da imajo starši otroke tedaj, ko so nanje pripravljeni, ko jim lahko nudijo primerne pogoje za rast in vzgojo. Vsak otrok ima pravico, da pride na svet zaželen. Ženska, ki se odloči za splav, naredi to največkrat iz potrebe. Odločitev vsekakor ni lahka. Zaradi tega potrebuje primemo okolje, ljudi, ki bodo prisluhnili njenim problemom in ji bodo znali svetovati, ne da bi ji posredno ali celo neposredno vsiljevali svoje nazore. Sama se mora odločiti, če si otroka želi ali ne. Zakon o prekinitvi nosečnosti, ki je nastal predvsem zato, da ne bi več opravljali ilegalnih splavov, s katerimi so ženske pogosto tvegale življenje in celo zapor, bo le s težavo dosegel svoj namen. Saj vemo o velikih težavah v bolnišnicah vse Italije, kjer primanjkuje osebja posebno zato, ker del zdravnikov nasprotuje splavu. Vrste žensk, ki čakajo na splav, so dolge, tako da se marsikatera odloči, da se bo obrnila drugam. Tudi ženske, ki prihajajo v tržaško in goriško bolnišnico, se spopadajo z vrsto problemov. V Trstu opravljajo splave v treh bolnišnicah; to je v glavni bolnišnici, v Burlu in Salusu. Gabriella Candussi, zdravnica na ginekološkem oddelku glavne bolnišnice; nam je povedala, kakšno je stanje v Trstu po enem letu, odkar je v veljavi zakon o prekinitvi nosečnosti. Na začetku so morali premostiti vrsto težav. Vseeno pa so imeli dovolj osebja, da so splave lahko opravljali. Nastali so številni drugi problemi. Anestezisti niso redno prihajali na ginekološki oddelek, čeprav so na približno 15 anestezistov samo štirje oporečniki. Včasih so prihajali z velikimi zamudami, tako da so ženske čakale nanje po cele ure. Stanje se je sedaj normaliziralo, tako da prihaja dežurni anestezist vsako jutro zelo zgodaj iz svojega oddelka, ko je tam opravil delo. Omeniti moramo tudi, da so v glavni bolnišnici že kmalu dobili aparaturo za metodo Karman (metoda z aspiracijo), niso pa je mogli uporabljati, ker je manjkalo nekaj delov. Potem pa so jih nenadoma našli v nekem predalu in za njihovo uporabo ni bilo več ovir. Naj pripomnimo še, da uporabljajo metodo Karman v glavni bolnišnici, včasih v Salusu, medtem ko v Burlu le izjemno. Poleg tega so se tudi sami zdravniki morali usposobiti za njeno uporabo. Tako je asistent ginekološkega oddelka odšel na ginekološko kliniko v Ljubljano, da bi se z metodo podrobneje seznanil. V tem letu so si torej nabrali že cel kup izkušenj in so uvedli nekaj sprememb. Čisto na začetku so na primer zadržali vsako žensko v bolnišnici štiri dni, medtem ko sedaj zadržujejo le dva, če gre vse seveda brez komplikacij, ženska, ki si iz vrste družinskih ali drugih razlogov želi še prej domov, lahko odide še isti dan, vendar pa tedaj prevzema nase vso odgovornost. Kot nam je dr. Candussi še povedala, so sedaj največje težave v tem, da ima ginekolog na razpolago premalo časa, da bi se s pacientko lahko podrobneje pogovoril saj je izredno važno globlje proučiti vzroke, ki silijo žensko, da naredi tak korak. Ženske prihajajo v bolnišnico zvečer, naslednji dan pa opravijo splav in dogaja se, da ginekolog ne uspe rešiti vseh problemov, ki si jih ženska zastavlja. Saj ni treba poudarjati, da more splav zapustiti trajne posledice tako v odnosu, ki ga ima ženska do partnerja ali družine, kot tudi v nezaupanju do kontracepcijskih sredstev. V tržaški glavni bolnišnici opravijo približno po dva splava dnevno, t.j. okrog deset na teden. Prihajajo pa predvsem ženske, ki so že v letih in jim nosečnost iz zdravstvenih razlogov ni priporočljiva, ali pa dekleta med sedemnajstim in triindvajsetim letom in ki so večinoma skrajno neinformirana glede kontracepcijskih sredstev. Tako je marsikatera prepričana, da kontracepcijska tableta škoduje, drugih sredstev pa ne pozna. Ugotovili so tudi, da se število splavov v določenih mesecih poveča, v ostalih pa upada. V Gorici je stanje nekoliko drugačno. Na ginekološkem oddelku so na primer vsi zdravniki oporečniki. Iz moralnih razlogov. Med o-sebjem pa so se za splav izrekle ena bolničarka, ena anestezistka in ena babica. Tako prihaja zdravnik, ki ni iz goriške bolnišnice, da o-pravi približno enkrat tedensko posege. Kot nam je povedal pomočnik sanitarnega ravnatelja, ne prihaja v goriško bolnišnico veliko žensk, ki bi želele prekiniti nosečnost. Vemo pa, da se mnoge odločajo iz raznih razlogov za druge bolnišnice. Odhajajo na primer v Krmin. Nekatere zato ker si želijo več diskretnosti, druge, ker vedo, da bodo tam našle manj oporečnikov, ki bi do njih bili neprijazni. Ženska si v takem trenutku res najmanj želi očitajočih in obsojajočih pogledov, očitkov in hladnega ravnanja. Ženske, ki so opravile splav v Gorici, se do sedaj niso pritoževale, razen nekaj redkih pritožb,^ki. so jih zabeležili preteklo Teto. Tu- 5. 7. 1979 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 7.600 7.700 ZLATO London (unča) 287 dol. 288 SREBRO Milan (kg) 235.000 239.000 PLATINA Milan (g) 11.300 11.600 di tu uporabljajo metodo Karman in tradicionalno metodo strganja (raschiamento). V glavnem so splavljale ženske, ki že imajo o-troke. Podatki letošnjega leta kažejo, da so vse stare okrog 30 let in samo dve sta bili stari 21 oziroma 17 let. V goriški bolnišnici zadržujejo pacientke eden ali dva dni. Na oddelku pa nimajo nobenega psihologa, tako da je ženska več ali manj prepuščena sama sebi. Takšne so torej razmere pri nas. Poudariti moramo še, da je za vsako žensko posebej odvisno, kakšno srečo je imela, da je v tako kritičnem trenutku svojega življenja naletela na ljudi, ki so se zanjo zanimali, so jo z razumevanjem poslušali in ji nudili pomoč, ki jo je potrebovala. Ob tem bomo dodali, da ni nikakršen greh, da ni nikakršno zlo, da ni nikakršna sramota danes i-meti otroka tudi brez zakonskega pečata. Ženska, če si otroka želi, bi se mu ne smela odreči tudi če ni oziroma kadar ni poročena, pa čeprav v nekaterih konservativnih krogih še vedno velja mnenje, da sta boljša slaba starša kot dobra, a neporočena mati. DUNJA NANUT RIM — Danes in jutri se bo kakih 500 italijanskih odrskih in filmskih umetnikov vseh strok in vrst zbralo v dvorani Borromini na svoj prvi kongres. Tema kongresa je sindikalizacija kategorije, to se pravi, da bedo odločali o tem, ali naj se organizirajo v svoj sindikat ali ne. Zares dolgo so čakali na to. KAKŠEN BO ODMEV NA DANAŠNJO ^MANIFESTACIJO*? Ekološka akcija na Vezuvu ki je tudi drugače zanimiv Ideja o izkoriščanju geotermičnih sil ni nova, toda sedaj, v času energetske krize, postaja bolj aktualna - Kaj pa malomarnost ljudi? NEAPELJ — Danes bodo imeli na Vezuvu veliko manifestacijo, za katero so dali pobudo neapeljska občinska uprava, razne kulturne organizacije in vidni znanstveniki. Namen manifestacije je «e- kološko zdravljenje* tega slovitega vulkana, ki je postal simbol Neaplja. Poleg te manifestacije deklarativnega značaja se bo vršila tudi zelo konkretna akcija, ki pa bo vendarle le simboličnega V teh dneh, ko se po srednjih šolah maturanti znojijo ob maturitetnih izpitih, tudi na učiteljišču dijaki in dijakinje dokazujejo svoje sposobnosti, svojo zrelost. Na sliki dijakinja, ki se usposablja za otroško vrtnarico, modelira med izpitom psa, izkazuje torej sposobnost, ki jo bo nato prenašala na otroke v otroških vrtcih 1 “ r.l . - •• 1 NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Trst Celovec Ziirich Beograd 6. 7. 79 5. 7. 79 5. 7. 79 6. 7. 79 Ameriški dolar 812,- 13,25 1,67 18.58 Kanadski dolar 683,— 11.30 1,44 15,94 Nemška marka 443,— 725,50 90,10 1013,97 Holandski florint 402,— 659,50 81,90 920,06 Belgijski frank 27,- 43,00 5,38 61,95 Danska krona 154,- 251,50 31,50 352,01 Švedska krona 192,— 311,00 39,10 434,29 Norveška krona 160,— 262.00 32,90 364,22 Francoski frank 191,- ?12,90 39,— 437,38 Italijanska lira — 1.61 0,2015 2,24 Angleški funt 1820,- 29,06 3,67 40.50 Irski funt 1.690,— — — — Švicarski "rank 493,- 808,50 — 1.126,84 Avstrijski šiling 60,- — 12,29 138,08 Japonski jen 3.50 6,00 — — Avstralski dolar 865,- — 1,87 20,44 španska peseta 12.50 20.20 2,51 — Portugalski eskudo 17,- 26,00 3,60 * Jug. dinar mali 40,50 68,- 8,50 — - veliki 40,50 67,- 8,50 * Grška drahma 22,- 36,50 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 6. 7. 79 Sovjetski rubelj 185,- Poljski zlot 6,50 češka krona l 31,- Madžarski forint 25,50 Romunski 1 j 29,- Bolgarski lev 390,- Turška lira 15,— V Italiji - Codrofpo (Furlanija - Julijska krajina) od ©©feote vam uredi stanovanje za ceno ene same sobe KOMPLETNE SOBE: omara s 6 vrati in ogledalom, zakonska postelja z vdelanimi lučmi in radioaparatom, nočni omarici, oblazinjen stol cena; od 30.000.— din dal|e. DNEVNE SOBE: miza, 6 stolov, luči, radioaparat od 21.814.— din dalje SEDEŽNE GARNITURE: 5 usnjenih foteljev od 29.768,— din dal|e 5-sedežni divan iz blaga od 7.442.— din dalje OTROŠKE KOMPLETNE SOBICE: omara, postelja, nočna omarica, pisalna miza, knjižnica, stolice od 6.884.— din dalje Od 5?®[£)0fl(3 CODROIPO - UD — Italia — Tel. 91354 Pontebska državna cesta (Pontebbana), blizu Ville Manin značaja, kajti tudi dobra volja majhne skupine ljudi ne zaleže, da bi se popravilo to, kar so množice nevestnih ljudi in brezobzirni posamezniki zagrešili v dolgih letih. Skupine skavtov in drugih prostovoljcev bodo skušale odstraniti cele gore odpadkov, smeti in predvsem avtomobilskih gum, ki jih nevestni ljudje, tebi nič meni nič, odvržejo v neposredni bližini kraterja ali tudi v sam krater. Poveljstvo NATO iz Bagnolija bo dalo tem improviziranim smetarjem tudi helikopter, da bi jim bil na voljo za prevažanje oziroma prenašanje avtomobilskih gum in morebitnih drugih smeti in odpadkov. Rekli smo, da bo tudi ta akcija improviziranih smetarjev le simboličnega značaja, kajti javne oblasti, vulkanologi, speleologi, predstavniki organizacij za ekološka vprašanja se nameravajo v bodoče lotiti cele vrste pobud, da bi rešili podobo vulkana, ki je postal simbol Neaplja, objekt, ki privlači veliko turistov, hkrati pa vzbuja pozornost vrste znanstvenikov, ki se ukvarjajo ne le s površinsko geologijo, pač pa z Zemljo kot celoto. Več neapeljskih in ne le neapeljskih vidnih meščanov, ki se sicer ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi, je predložilo mestnim in deželnim oblastem, da naj bi na obronkih vulkana ustanovili nacionalni park, da bi se rešilo, kar se rešiti da, kajti demokrščanske oblasti so v zadnjih 15 letih prepustile to za Neapelj in širšo okolico zanimivo področje zasebnemu grabežu, ki se je razživel v neverjetnih gradbenih špekulacijah. Pobuda za to prihaja tudi s same neapeljske občinske uprave, ki vabi k sodelovanju ostale sosednje občine. V zadnjih 15 letih se je v 14 občinah, kolikor jih je na področju Vezuva, naselilo nad 30 odstotkov novih občanov. Zaradi tega je na pobočjih Vezuva zraslo zelo veliko novih hiš hkrati pa se je za dobrih 10 odstotkov skrčila obdelovalna površina, kajti ljudje si iščejo kruha drugod. V zadnjih letih pa so se drzni špekulanti lotili gradenj, seveda izven urbanističnih načrtov, tudi na področjih, kamor si nekoč niso upali, saj vemo, da je vulkan Vezuv sicer dokaj pohleven vulkan, vendar predstavlja strahotno potencialno moč, proti kateri je človek nemočen. Politične sile in razne organizacije, vštevši znanstvenike in predstavnike znanstvenih inštitutov, so že pred leti opozarjale na vse zlo, ki se počne na Vezuvu. Doslej so bili vsi ti pozivi brez odmeva. Celo raziskovalni inštitut, ki ima svoj sedež na višini 600 m nad morjem, in ki ga je postavil in bil njegov prvi ravnatelj sloviti seizmolog Mercalli, ni s svojimi opozorili uspel. Morda bo sedanja akcija, sedanja pobuda imela več sreče. Sedaj se v zvezi z vsem tem o-glašajo k besedi tudi drugi krogi, ki povsem upravičeno ugotavljajo, da bi mogel Vezuv služiti Neaplju in vsej okolici tudi drugače. Predlog ni nov, pač pa je sedaj posebno aktualen, seveda v zvezi z energetsko krizo. Vezuv bi namreč mogel služiti kot ogromen kotel, v katerem bi ustvarjali toploto, termično energijo, k: bi jo lahko izkoriščali v neskončnost. S primernimi napeljavami bi to termično energijo, ki bi zelo malo stala, speljali v mesto, v Neapelj oziroma po vseh domovih, po vseh delavnicah in tovarnah. Ideja sicer ni tako preprosta,-toda na Japonskem, na Islandiji, na Madžarskem in še marsikje i-majo že preizkušene obrate, ki slonijo na tako imenovani geoter-mični sili. S toploto, ki jo pridobivajo iz vročih vrelcev, ogrevajo vodo, ki jo napeljejo po domovih za njihovo ogrevanje in za drugo rabo. Za Vezuv pa je znano, da ima te toplote na pretek, saj če prodremo le nekaj metrov pod površino, naletimo na temperaturo 200 stopinj Celzija. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Puccini: Madame Butter- fly, L del. 13.30 Dnevnik 15.00 Tenis 18.15 Paul in Virgine, 2. del 18.40 Posebna oddaja iz parlamenta 19.05 Izžrebanje loterije 19.10 Razlog upov 19.20 Tarzan il magnifico, 3. del 20.00 Dnevnik 20.40 Kovček modre barve Glasbena oddaja, ki jo vodi Walter Chiari 21.50 Na lovu za nevidnim: I batteri riluttanti, TV film 22.45 Velike razstave: Metafizično slikarstvo Ob koncu Dnevnik Drugi kanal 13.00 Dnevnik — Ob 13. uri 13.15 Na klavir igra Alexander Lonquich 13.45 Dnevi Evrope Program za mladino: 18.15 S čim se igramo? Igrajmo se s cvetjem 18.35 Ruffo in ded, risanka 18.50 Izžrebanje loterije 18.55 Dnevnik 2 — Šport 19.15 Black Beautyjeve dogodivščine: Vikingova čelada, 2. del 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Rock follies Anna, Dee in Kiu se odpravljajo na pot, na svojo prvo turnejo v ansamblu Little La-dies. Prva njihova etapa je Glasgow, kjer ansambel nastopi v zelo revnem gledališču. Občinstvo oziroma njegovo obnašanje je temu primerno in je zato nastop neuspel. Toda troje deklet, ki smo jih navedli, ne popusti. Medtem so se namreč spoznale s časnikarjem Niglom, ki jim obljubi, da bo o njihovem ansamblu pisal v svoji reviji. In ansambel nadaljuje svojo pot, v tem času se porodijo nove ljubezni med tremi dekleti in novimi znanci, ljudmi. S tem pa dekleta spravijo v slabo voljo svoje tri prejšnje prija-teHe 21.35 Tišina, film Reži'a: Ingmar Bergman Igrajo: Ingrid Thulin, Gun-nel Lindblom, Edoardo Gu-tierrez... Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Lj'ubljana 15.00 Teniški finale 18.25 Poročila 18.30 Gosji pastir Matija, mladinski film Madžarski animirani film se je kar uveljavil, vendar pa ne toliko po novih likovnih rešitvah, pač pa po duhovitosti in po privlačnih zgodbah. Spominjamo se na primer serije risank z Gustavom, ki so bile bolj name-menjene odraslim kot otrokom. «Gosji pastir Matija* je bil posnet po stari bajki, saj se zgodba odvija v sedemnajstem stoletju, govori pa o siromašnem, a bistrem fantu, ki se znajde tudi v močno zapletenih razmerah 19.40 Naš kraj 19.50 Muppet show 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.00 Hišica v najem 22.00 Lepi strup, film 23.25 TV dnevnik 23.40 625 Koper 15.00 Jugoslovansko prvenstvo iz Sarajeva 20.30 Otroški kotiček: Volk in lisica ... in kokoši, lutkovni film 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV dnevnik 21.30 Pet žena za morilca, film Režija: Stelvio Massi Igrajo: Francis Matthews, Pascal Rivault, Howard Ross 23.00 27. festival filmov o gorah in raziskovanjih iz Trenta 1. Leto tirolskih kmetov 2. Poezija 23.30 Pregled sporeda za naslednji teden Zagreb 18.25 Posnetek festivala otroka v Šibeniku 19.25 TV novela 21.00 Pomladni veter 23.00 Split ’79 23.10 V soboto zvečer ŠVICA 15.00 Tenis 19.10 Le legioni di Ammak. 20.30 Scacciapensieri, risanka 21.45 Tajna potnica na Tahiti, TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.09, 15.30, 17.CO, 18.00 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Nekoč v davnih časih; 10.05 Koncert tranje prebujanje; 10.03 Duca o bandite, radijska priredba; 10.25 Glasba; 10.35 Ena, dva, tri: prosti vsi; 11.25 H giardino delle de-lizie; 12.03 Srečanja s pisatelji; 12.33 Glasba; 13.20 Rock and rock; sredi jutra; 11.00 Roman v~nada- l$-45 Brazilija: 14.03 Smo tudi mi; ljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak;. I5-55 Popevke; 16.35 Glasbene no- 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Slovenske povojne revije; 16.30 Rezervirano za . . .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Rdeči telefon; 18.45 /era in naš čas. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 19.30, 2020 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Veselo z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ... ; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.45 Z nami je...; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijeten popoldan; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 LP tedna; 15.33 Mini juke box; 15.45 Z nami je .. .; 16.00 Poje Antoine; 16.15 Ansambel Borghesi; 16.55 Pismo iz . . .; 17.44 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Pesmi; 18.32 Glasbeni weekend. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pregled zamejskega tiska; 13.03 Med rojaki v zamejstvu; 14.37 Tipke, godala, pihala; 14.37 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema: 17.35 Jugoton. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Ju- vOsti iz Amerike; 17.00 Radio 1 jazz; 17.30 Šport; 17.45 Dylan: malo več; 18.30 Govor o kinu: 20.00 Dober večer, zdravnik; 21.08 Glasbeni program. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.35 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Priorjeva dediščina; 10.12 Preizkušajo se diletanti; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gra-dimento; 13.40 Belle epoque; 15.00 Skrivnostni dnevi glasbe; 15.45 Gran varieta; 17.25 Izžrebanje loterije: 17.55 II compMce: 19.50 Di-sco Expo Novita; 21.00 Koncerti iz Rima. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Pionirski tednik; 10.C5 Z radiom na poti; 11.05 Sobotna matineja; 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Po republikah ip pokrajinah; 12.40 Domače viže; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam . . . ; 15.05 Glasbena panorama; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 «Vrtiljak»; 18.05 Kulturna panorama; 19.00 Orkestrske miniature: 19.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.30 Oddaja za naše izseljence: 0.05 Lirični utrinki; 0.10 Igramo in pojemo.:. Branko Babič LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vslaji in revoluciji 1941.1942 In tako so tudi druga mesta in kraji popolnoma spremenili svojo podobo, zlasti še, ko sem si jih ogledoval s ptičje perspektive. V spremenjeni podobi pokrajine nisem več zaznaval in spoznaval znanih in stokrat v spomin vtisnjenih krajev. Enako se je dogajalo tudi drugim Kozarča-nom, ki so ravno tako kot jaz prvič leteli nad kozarskim prostorom. Zato nam je moral komandant helikopterja, stari kozarski partizan, ki je verjetno že velikokrat tod letel, kazati kraje in točke, nad katerimi smo leteli. Kljub vznemirjenju nad tovrstnim srečanjem s Kozaro sem ostal v svojem pričakovanju nezadovoljen. Verjetno mi je pogled od zgoraj preveč odmaknil tisto Kozaro, ki je v mojem spominu in v moji zavesti ohranjena, kot sem jo videval in doživljal, ko sem se peš pehal po stezah in poteh navzdol in navzgor v senci košatih gozdov, pil bistro studenčnico ob vročih poletnih dneh, in če je bilo treba se tudi zleknil in zaspal na mehki mahovi preprogi, ki je hladila vroče telo. Idila, bi kdo dejal, četudi je neštetokrat pokalo od vsepovsod. Je že tako, da človeku ostanejo močneje zapisani v spominu prijetni trenutki, medtem ko težki in hudi dogodki, ki jih je bilo na pretek v tistih vojnih časih, gredo hitreje v pozabo. In na Kozari je kljub vsemu bilo kdaj pa kdaj, tudi prijetno. Odeta v bujno zelenje, ločena od drugega hribovja, se Kozara blago dviga iz porečja štirih rek, ki jo obkrožuje-jo. Od glavne ceste Banjaluka - Prijedor pelje skozi mestece Kozarac danes lepa asfaltirana cesta proti vrhu Ko- Kozara je dala veliko borcev. Peta kozarska brigada, ki sta jo vodila Josip Mažar - šoša in Boško šlljegovlč in ki je bila formirana v septembru 1942, je na svoji bojni poti opravila 10.000 km žare. Nekoliko vijugasta se vzpenja proti Mrakovici in v četrturni vožnji od odcepa prideš na 800 metrov nadmorske višine, odkoder se proti severovzhodu odpre pogled na Ljevče polje, žitnico Bosanske krajine, če je vreme izred-nq lepo, se obzorje razširi dalje proti slavonski ravnici in nekoliko desno v bolj gorato »Prnjavorsko pogorje«. Sredi Ljevčega polja se vije srebrni trak Vrbasa, ki se že umirjen pretaka proti svojemu izteku v Savo pri Bosanski Gradiški. Na Mrakovici ni več barak, kjer so se bili v pozni jeseni 1941 po neki ofenzivi vgnezdili in vkopali ustaši in domobranci, da bi prestrezali partizane in jih s postopnim prodiranjem v notranjost gozdnatega območja pregnali s Kozare. Niso bili tam za dolgo. Nekega decembrskega dne 1941 so jih ob zori z bliskovitim jurišem - huraaa! partizani popolnoma razbili in potolkli. Le majhni skupini se je uspelo prebiti proti Kozarcu, šele v poletju 1942, v veliki kozarski ofenzivi, jim je še enkrat uspelo vrniti se, toda tudi tokrat le za kratek čas, potem nikoli več. Danes je vrh Mrakovice raven in samo nekaj sto metrov v kvadratu širok prostor, lepo urejen in negovan. V desnem kotu stoji moderen hotel, levo, na nekoliko vzdignjenem griču, pa veličasten spomenik revoluciji. Nekoliko nižje je mladinski-tabor s potrebnimi stavbami, kjer se zbira mladina Krajine in iz drugih krajev Jugoslavije in kjer se odvijajo raznovrstna srečanja, seminarji in druge prireditve. Malo stran je ličen motel za prehodne goste. Po pobočjih je že nekaj vikend hišic, ki pa, kaže, da se bodo preveč raZrastle in tako skvarile prelepo kozarsko naravo, ki bi jo bilo treba zaščititi kot narodni park. Pod gričem, kjer stoji spomenik resoluciji, je na niz- kem podstavku dokaj široka okrogla ploščad, ki služi tudi v prireditvene namene, in na robovih katere so vpisana imena delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, ki so prispevale za zgraditev spomenika in k ureditvi okolja. Solidarnost cele Jugoslavije z junaškim ljudstvom Kozare se' tako vidno izpričuje. Od tod se proti vrhu griča vzpenja nekakšno 30 do 40 metrov široko stopnišče, ki se kakih sto metrov vije med drevesi, tako da pušča gozd nedotaknjen. Zato ob poletni vročini po prijetni senci lažje zmoreš nad 130 stopnic, kolikor jih je do vrha. Na Kozari so pred leti postavili mogočen spomenik, ki naj spominja na partizansko epopejo, ki Je zahtevala izreden krvni davek med vojsko in med civilnim prebivalstvom KOŠARKA TURNIR V FORLIJU Zmaga splitske Jugoplastike Jugoplastika — Billy 89:83 (44:41) JUGOPLASTIKA: Tudor 4, Kru-ščič 18 (4:8), Pleština, Jerkov 21 (U5), Dukič 6, Macura 15 (3:8), Ze-cevič, Dukan 15 (3:4), Bratič 10 (2:4), Bilanovič, Stegič. BILLY: F. Boselli 10, Melillo 8 (2:3), D. Boselli 15 (4:4), Pitis, Ku-27 (5:6), Gallinari 10, Innocenti, Silvester 10, Menatti 4 (2:2), Bor-lenghi. FORLI’ — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Forliju v o-kviru »Festivala Unita» je splitska Jugoplastika premagala milanski Bil-ly z 89:83 (44:41) in se je tako uvrstila v finale za prvo mesto. Spličani so proti Milančanom odlično igrali in še zlasti se je izkazi center Željko Jerkov, ki je bil odličen v obrambi, obenem pa je dosegel tudi 21 točk. V vrstah Billyja je bil daleč najboljši Američan Kupec, ki je dosegel 27 točk. V drugem srečanju tega turnirja P® je selekcija iz Gruzije odpravila Jolly iz Forlija s 102:90 (52:45). , VITERBO - Od 10. do 15. julija bo v Viterbu državni finalni del košarkarskega prvenstva propagande. V ta del tekmovanj se je uvrstila tudi tržaška ekipa Don Bo-*ca. Ne smemo pozabiti, da je prav ta ekipa v dodatni tekmi za določitev pokrajinskega prvaka premagala peterko Bora A. Wimbledonska finalista BJORN BORG se je rodil 6. junja 1956 v So-dertlageju (Švedska). Osvojil je vse najpomembnejše svetovne turnirje, razen mednarodnega prvenstva ZDA in Avstralije. Trikratni zaporedni zmagovalec Wimbledona ima danes priložnost, da vpiše svoje ime v zgodovino tenisa s četrto zmago v tem prestižnem svetovnem turnirju, kar ni doslej uspelo še nobenemu. Borg je prav gotovo popoln igralec. Njegova i-gra sloni predvsem na moči u-darcev, tako backhanda kot for-handa, ki ju izvaja z obema rokama. Značilni so njegovi top-spin udarci. ROSCOE TANNER se je rodil 15. oktobra 1951 v Chattanoogu (ZDA). Uvrščajo ga med boljše svetovne igralce, čeprav ni nikoli dosegel pomembnejših uspehov na turnirjih velikega «slama» (ZDA, Avstralija, VB, Francija). Na wimbledonskem turnirju je bil doslej dvakrat polfinalist. Njegov najboljši udarec je servis, za katerega menijo, da je najmočnejši na svetu. Prav ta značilnost mu je omogočila, da se je uvrstil v finale. Sicer pa je Tanner dokaj klasičen igralec, ki razpolaga z raznovrstnimi u-darci. TENIS VVIMBLEDONSKI TURNIR Navratilova že drugič zapored osvojila vrimbledonski naslov V finalu je premagala Američanko Chris Evertovo z 2:0 V moških dvojicah je zmaga pripadla Flemingu -McEnroeju LONDON — Čehoslovakinja Marina Navratilova je drugič zaporedo-1118 osvojila naslov wimbledonske Prvakinje potem, ko je v finalnem srečanju gladko premagala tradicionalno nasprotnico Američanko Chris Evertovo. Tudi tokrat je 23-letna Navratilova postavila na glavo vsa Predvidevanja poznavalcev, ki so Pripisovali plavolasi Evertovi več Složnosti v tem finalnem dvoboju. Evertova pa, ki je na svetovni rang lestvici na prvem mestu, je bila Proti razigrani Martini popolnoma brez moči. S skrajno napadalno igro j/e' Čehinja strla odpor 27-letne Američanke, ni znala vsiliti nasprotnici svojo statično igro ob osnovni črti. Navratilova je v obeh setih zelo dobro servirala in zaključevala akcije z “°brimi voleji ob mreži. Evertova Proti tej igri ni našla pravega orožja- Hitrost nasprotnice ji ni dovoljena, da bi preudarno usmerjevala sy°je udarce, predvsem s predložki °b stranskima črtama ali z visokimi bdarci preko nasprotnice. Podoba obeh setov je bila praktič-enaka. Navratilova je že v dru-® igri iztrgala Evertovi servis in ški par Fleming MoEnroe premagal S FANTASTIČNIM ČASOM Britanec S. Coe svetovni rekorder v teku na 800 m V J N® mednarodnem atletskem dingu v Oslu je Britanec Se-•‘stian Coe (na telefotu ANSA j* Prihodu na cilj), sicer spe-l'?,,st na 1500 m dolgi progi, d , jšal rekord na 800 m, ki je •slej pripadal Kubancu Juan-rvni. Coe je ustavil krono-,,'T"'r pri fantastičnem času 42 .33. Bivši rekord 1’43”4 bil v lasti olimpijskega pr-Vak» *e dve leti. vodila z 3:0. Nato sta obe igralki po dvakrat osvojili svoj servis do stanja 5:2. V deveti igri je obakrat prišlo do presenečenja. Evertova je odvzela Navratilovi servis in imela priložnost stanje izenačiti na 5:5. Nepričakovano pa je Čehinja ponovno opravila odločilni «break» in zlahka zmagala. Prišla je torej do izraza predvsem boljša psihična priprava Čehinje, ki je v odločilnih posegih bila hladnokrvnejša od sicer izkušenejše nasprotnice. V finalu moških dvojic je Ameri ameidško-mehiški pačiGottfried - Ra-mirež. Včerajšnji izidi: Navratilova - Evert 6:4, 6:4 Fleming in McEnroe - Gottfried in Ramirez 6:4, 4:6, 6:2, 6:2 Danes bo padel zastor na letošnji \vimbledonski turnir z dodelitvijo zadnjega naslova prvaka v moškem singlu. Špartakiada MOSKVA — Prihodnjo nedeljo se bo v Moskvi pričela Špartakiada, na kateri bodo prvič nastopili tudi tuji športniki. Letošnja prireditev je namreč nekakšna priprava za olimpijske igre, ki bodo drugo leto. Prvi se bodo na Špartakiadi spopadli sabljači. MOSKVA — Gradnja objektov za olimpijske igre, ki bodo v Mpskvi leta 1980, se počasi zaključuje. Te dni so dokončali hotel Kosmos, ki bo namenjen predvsem obiskovalcem iz vsega sveta. V šestnajstnad-stropni stavbi bo lahko prenočilo kar 3.600 oseb. SREDOZEMSKE IGRE Odpadel turnir za košarkarice SPLIT — Do 1. avgusta bodo v Splitu vsi objekti za letošnje sredozemske igre nared. Tako je potrdil izvršni organizacijski komite po poročilih delovnih organizacij, ki grade objekte. Druga vest pa zadeva košarkarice. Turnirja v ženski košarki namreč ne bo, ker so se prijavile le reprezentance I-talije, Francije in Jugoslavije. Namesto dvanajstih nogometnih ekip pa jih bo samo devet. BOKS V MUŠJI KATEGORIJI Bctulio Gonzales ohranil naslov svetovnega prvaka UTSUNOMIYA - Venezuelski boksar Betulio Gonzales je ohranil naslov svetovnega prvaka mušje kategorije verzije WBA: v odločilnem dvoboju je premagal s tehničnim k.o. v dvanajsti rundi Japonca Sho-jia Ogumo. Gonzales je že tretjič uspešno branil naslov in se drugič spoprijel z Japoncem. Januarja se je namreč njun dvoboj končal z neodločenim izidom, ki je sprožil val polemik. 29-letni južnoameriški boksar je stisnil nasprotnika v 12. rundi k vrvem in ga z udarcem z levico dvakrat zadel v obraz. Ko si je Oguma odkril, ga je Gonzales z bliskovitim krošejem podrl na tla. Japonec je sicer še pravočasno vstal, vendar je sodnik, ko je uvidel, da Japonec ni sposoben nadaljevati borbe, dvoboj prekinil in prisodil zmago Gonzalesu. Gonzales je prvič osvojil naslov svetovnega prvaka avgusta lani z zmago nad mehiškim boksarjem Gut-tyjem Espadasom, V 68 nastopih je Gonzales 45-krat zmagal s k.o., 3-krat je bil poražen, 3 krat pa je dvoboje zaključit z neodločenim izidom. VATERPOL RIM — V 10 kolu italijanskega prvenstva A lige v vaterpolu ki so ga odigrali včeraj, so zabeležili naslednje izide. Bogliasco - Pro Recco Camogli - Gis Pescara Fiat Ricambi - R. N. Neapelj Florentia Algida - Mameli Lazio - Nervi Canottieri Neapelj - Šanson Civitavecchij 7:6 V lestvici vodi Canottieri Nanoli s 30 točkami pred Algido in Rec-com s 26. Sledijo Camogli 22, Fiat Ricambi 19, Šanson Civitavecchia 14, Nervi 13, Gis Pescara 11, Bogliasco 9, Lazio 7, Rari Nantes Napoli 3 in Mameli 2 točki. „ i KOLESARSTVO ZA 1. TROFEJO UNITA PLAVANJE Cikloamaterji Adrie v Rizziju pri Vidmu Sandro Čok jutri na dirki v Azzanu Decimu Cikloamaterji loojerskega kolesarskega kluba Adria se bodo danes popoldne ob 16. uri udeležili kolesarske dirke v kraju Rizzi pri Vidmu na 45 km dolgi progi, ki bo delno potekala po mestnih ulicah. Dirka spada v prvo izmed petih preizkušenj za dodelitev naslova zmagovalca «1. trofeje Unita», celotno serijo manifestacij pa prireja klub «Elio Mauros>. Naj zabeležimo, da nosi vsaka izmed petih preizkušenj za dodelitev končnega naslova zmagovalca naziv po padlih furlanskih partizanih. Današnja proga je precej položna in ne bi smela predstavljati prevelikih napornih točk za dirkače. «Be)o-modre» barve A-drie bodo branili, Ferluga, ki je v odlični kondiciji, Poropat in Macarol, ki iščeta osebnih zadoščenj, medtem ko ni gotovo, da bo nastopal Marušič, Li ni še popolnoma okreval’ po hudem padcu pred dvema tednoma na Proseku. Lonjerski vozač je sicer okreval, vendar pa ni v zadovoljivi formi, da bi lahko dirkal, saj je že dva tedna brez treninga. Vsekakor pa se bo kmalu začel pripravljati za kronometer v organizaciji Adrie za 3. trofejo Močilnik Lorenzi, ki bo 22. julija in kjer bo branil lanskoletno zmago. Med juniorji pa bo Sandro Čok po neuspešnem nastopu prejšnje nedelje v Ormellah nastopal jutri s startom ob 15.30 na krožni dirki v Azzanu Decimo pri Pordenonu. 120 km dolga proga je skoraj v celoti položna, vozači bodo morali prevoziti vsak krog šestnajstkrat, tako da Čok ne računa na dobro uvrstitev na njemu neprimerni dirki, kjer pridejo do izraza predvsem sprinterji. Vsekakor bo startal z optimizmom, saj se lahko med dirko pripeti marsikaj. Jutri pa bodo amaterji v deželi počivali. Izjema je dirka na kronometer na 60 km dolgi progi pri Pordenonu, kjer pa ne bodo startali člani Adrie. R. Pečar 5:12 8:6 15:3 19:5 9:9 ATENE — Madžarska reprezentanca je slavila na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Atenah. Na drugo mesto se je uvrstila 'NDR, na tretje pa ZDA. NA OBČNEM ZBORU Sinoči izvoljen odbor smučarskega kluba Devin V prisotnosti lepega števila športnikov, simpatizerjev, članov in podpornikov, je bil sinoči 5. redni občni zbor smučarskega kluba Devin. Predsedujoči je najprej dal besedo dosedanjemu predsedniku Janku Grydpu, ki je v preprostih besedah orisal bogato delovanje tega malega,* a zelo plodnega društva. Sledilo je tajniško, poročilo, ki ga je podal Franko Širca, ki je naštel bolj podrobno uspehe, ki jih je SK Devin dosegel tako na pokrajinski kot na državni ravni. Poleg tega je tudi zaželel, da bi se plodno sodelovanje, ki veže društvo s SPDT v bodoče še bolj okrepilo in obrodilo še več uspehov. Sledili so pozdravi gostov: predsednika SPDT Pina Rudeža in predstavnika naše krovne organizacije ZSŠDI Borisa Simonete. Razvila se je tudi bogata diskusija med prisotnimi, ki so ob koncu soglasno izvolili odbor, ki bo za leto dni vodil krmilo tega dinamičnega društva. Borut Petrič v odlični formi Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Beogradu je dosegel Jugoslovan Borut Petrič tri zelo dobre rezultate. Najboljšega je dosegel na progi 100 m delfin, kjer je s časom 57”99 za stotinko popravil kar 11 let stari Depolov rekord. DANES V DOLINI Nogometni derbi poročeni-neporočeni Danes ob 18. uri bo na nogometnem igrišču v Dolini že tradicionalna tekma med neporočenimi in po- j. ročenimi iz Boršta in Zabrežca. Če- ’ prav telesna kondicija mnogih igralcev ni prav ha višku, se vsi vneto pripravljajo na ta zanimiv derbi. Tehnična selektorja Pičon in Zveza sta sinoči najavila sledeči postavi: NEPOROČENI- R. Roketov, S. Grilj, E. Plentčev, D. Briden, M. Krunčev, P. Pavletičev, A. Tonetov, D. Gorupov, E. Brdaučeč, R. Perto-tov, B. Kovačev. Rezerve: F. s Hri-bence, E. šketeč, L. Brnješen. POROČENI: B. Brdaučeč, K. s Kržiščja, V. ned Ruske, Š. Šmonin, V. Velčjetov, B. a Kržiščja, K. Toninov, B. Nacetov, S. Semečičen,. S. Frčjen, B. Hrvatov. Rezerve: P. Laine, M. Ludvetov, S. Roketov. NA PROGI CAPRI - NEAPELJ Jutri maraton za SP NEAPELJ — Jutri bo na sporedu tradicionalno tekmovanje v maratonskem plavanju na progi Capri -Neapelj. Prijavilo se je 27 plavalcev iz 15 držav. To tekmovanje, ki bo že 26. po vrsti, bo veljalo tudi za svetovno prvenstvo. Start tekmovanja bo ob 8.55. ATLETIKA TURIN — Včeraj so v Turinu predstavili finale evropskega pokala v atletiki, ki bo v piemontskem mestu 4. in 5. avgusta. Finalnih bojev se bo kot vsako leto udeležilo osem najboljših evropskih moških in ženskih reprezentanc. NOGOMET NEW YORK — Po lanskem srečanju v Miinchnu, kjer je Bayern z izidom 7:1 premagal ameriški Co-smos, so se nogometaši obeh ekip spopadli še v povratnem srečanju. Nemci so slavili z 2:0 tudi v New Yorku. ATLETIKA NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU Lepi uspehi naših štafet Borovke so si priborile prvo, tekmovalci Adrie pa drugo mesto S pokrajinskim prvenstvom štafet za dečke in deklice A in B kategorije se je zaključil prvi del tekmovanja propagandnega sektorja, veljavnega za trofejo «Pomlad 79». Tudi na tem tekmovanju naši tekmovalci niso razočarali, čeprav so imeli veliko smole, predvsem v hitri štafeti. Slovenske barve sta tokrat branila Bor s tremi štafetami (4x100 m za dečke A in 3x800 m za deklice A in B) ter Adria z dvema (3x1.200 m za dečke A in B). Najboljše se je uvrstila Borova štafeta 3x800 m za mlajše deklice, ki je zmagala v času društvenega rekorda. Dobro se je odrezala tudi DEKLICE Kat. A 3x800 m: 4. BOR 8’37”8 (Nabiral, Gregori, Klemše K.). Kat. B 3x800 m: 1. BO 8'55”7 (Štrain, Klemše M., Pieri). R. F. Petrova zelo hitra v teku na 800 m PARIZ — V atletiki je v tem ča- ^ __________________ su na sporedu vrsta zelo kakovo- ekipa dečkov B lonjerske Adrie, ki | stn*b tekmovanj, na katerih dose-je na progi 3x1.200 m zasedla dru-1 " ' “ “ " go mesto. Ostale tri štafete so vse zasedle četrto mesto, velja pa o-meniti nesrečno tretjo podajo Borove hitre štafete, ki je stala gotovo eno ali tudi dve poziciji ter za cele štiri minute izboljšan društveni rekord dečkov Adrie A na 3x1.200 m. REZULTATI DEČKI Kat. A 4x100 m: 4. BOR 54”0 (škerlavaj, Meden, Brecelli, Gašperlin). 3x1.200 m: 4. ADRIA 12’53”9 (Gregori, Kakorič, Bonanno). Kat. B 3x1.200 m: 2. ADRIA 14’04”8 (Saksida, Zudek, Brigadini). KOLESARSTVO 9. ETAPA «TOURA» Hinault izgubil rumeno majico potem ko je dvakrat preluknjal Prevzel jo je Zoefemelk - Etapo je osvojil Delcroix - Baronchelli odstopil Hinault je včeraj prvič prepustil rumeno majico svojemu tekmecu ■iiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiniiiiniiHMiiuiiiiiii VELIKA PRIDOBITEV ZA ŽPORT V ZGORNJI TRŽAŠKI OKOLICI Kontovelci si gradijo novo dvorano Služila bo predvsem minikošarki, odbojki in rekreaciji, uporabna pa bo tudi za domače prosvetne prireditve Kontovel je majhna vas, ki stoji na majhnem griču, nedaleč od Trsta. Njeni prebivalci so od nekdaj zelo skromni, a obenem tudi zelo samostojni in ponosni. Nikoli se niso naslanjali na pomoč drugih in če so se česa lotili, so zaupali predvsem lastnim močem. Tako so leta 1905 zgradili zraven Društvene gostilne dvorano, v kateri so dolga leta imeli najrazličnejše prireditve in proslave. Tudi Slovensko gledališče iz Trsta je bilo po drugi svetovni vojni reden gost tega kon-tovelskega kulturnega doma. Ustanovitelj in glavni pobudnik, da se je sploh ta pomemben kulturni objekt zgradil, je bil neumorni kon-tovelski prosvetni delavec Jaka Štoka. Na žalost pa je pomenilo leto 1967 zaključek te dolge prosvetne dejavnosti na tem koncu slovenske zemlje. Razlogov zato je bilo veliko, kot nam je povedal današnji predsednik gospodarskega društva Ado Ban. V največji meri pa je k temu pripomoglo razpadanje dvorane, poleg tega pa tudi dokajšnje u-padanje zanimanja za take vaške prireditve. Po dvanajstih letih propadanja pa izgleda, da bo kontovelska dvorana zopet zaživela. To pa predvsem po zaslugi novega društvenega odbora, ki je pravilno razumel in odobril željo kontovelskega športnega društva Kontovel, da se dvorana preuredi. Z zavzetostjo vseh vaščanov in obenem s pomočjo mladinskega krožka Prosek - Kontovel, so se lani novembra začela dela za obnovitev tega objekta. Po 8 mesecih udarniškega dela, ki je bilo vsako nedeljo in ob vsakem prazniku, je že precej napravljenega. Marjan Pertot, predsednik ŠD Kontovel, je povedal, da so zidarska dela že končali. Treba je še narediti strop, pod in električno napeljavo. Material je v glavnem že nakupljen, treba ga je le še vgraditi. Kontovelci torej računajo, da bi morali že letos dvorano odpreti in jo izročiti v uporabo vsej vaški skupnosti. V prvi vrsti pa bo dvorana prišla v poštev za ŠD Kontovel za treninge minibasketa in odbojke, saj sta bili prav ti panogi v zimskem času zanemarjeni, kajti na odprtem igrišču se ne da trenirati, v šolski telovadnici pa ni bilo nikoli mesta za ti disciplini. S prenovljeno dvorano pa bodo prišli na svoj račun tudi starejši, saj bo objekt služil tudi za rekreacijo. Druga velika želja vaščanov pa je tudi, da bi se na vasi obnovila prosvetno-kulturna dejavnost, s katero se je še do nedavnega lahko ta vas ponašala. Dvorana je namreč s svojimi 200 kvadratnimi metri površine in 4 metre ši- rokim odrom povsem primerna za vsako kulturno prireditev. Ne glede na to, da bo dvorana služila tako za športne, kot tudi za kulturne prireditve, pomeni njena obnovitev nedvomno veliko pridobitev za vso vaško skupnost, kot tudi za ves slovenski živelj v zamejstvu. DOMAČI ŠPORT ATLETIKA Danes ob 17.30 bo na občinskem stadionu Grezar deželno prvenstvo za posameznike in posameznice. Nastopa tudi Bor. Jutri ob 9. uri nadaljevanje prvenstva. ROUBAIX - Belgijec Ludo Del croix je osvojil deveto etapo «Tou~ ra», Nizozemec Zoetemelk pa je Francozu Hinaultu prevzel rumeno majico. Dirka se je začela povsem običajno in nič ni kazalo na to, da bo na njej prišlo do velikih sprememb. Tekmovalce je pot vodila v glavnem po progi klasičnega tekmovanja od Pariza do Roubaixa, ki je znano predvsem po kockastem cestišču. Kmalu po začetku sta ušla Van Impe in Patritti, vendar njun pobeg ni povzročil posebne reakcije. Kmalu potem,« ko so> tekmovalci zavozili na kocke, pa je Hinault preluknjal zračnico. ,To je v trenutku izkoristil ZoetemeHc. Tri je skupaj s Thurauom, Delcroixom, Pollentierom ir. Dierickxom šinil iz glavnine. Peterica je sporazumno ugotovila, da se ji nudi ugoden trenutek in je družno večala svoj naskok. Medtem se je okrog Hinaulta stvar zapletala in kolo so mu po pravili s precejšnjo zamudo, kar ,ie tudi omogočilo ubežnikom, da so še povečali svojo prednost. Ta je pri 135. km znašala že 2’35”. Tudi Hinaultovo zasedanje ni o-brodilo posebnih sadov in očitno je bilo, da je »kot tudi ostali člani njegove ekipe) še precej utrujen od etape na kronometer. Medtem sta padla Jan Raas in Giambatti sta Baronchel!'. Oba so morali prepeljati v bolnišnico. Hinault je 'e s težavo lovil peterico pred seboj, toda deset km pred ciljem je tudi ta poskus, da bi nevtraliziral prednost ubežnikov, propadel: znova je namreč preluknjal zračnico »n moral se je vdati. Nekaj km pred ciljno črto je iz ubežniške skupine ušel Delcroix, ki je tako sam privozil na cilj. Baronchelli je padel že pri stotem km, potem ko je trčil v neki avto. Kljub padcu pa je nadaljeval z vožnjo, vendar je po štiridesetih km zaostal že za deset minut, pred očmi se mu je začelo megliti in sedel ,ie v travo ob rob ceste, kjer ga je našla lmbulanca. ččHačelo etaoi hrd Tudi za skoraj vse ostale Italijane se je zaključila ta etapa porazno, saj so prihajali na cilj z izredno visokimi zaostanki. Izjema je bil le Battaglin. Lestvica včerajšnje etape: 1. Delcroix (Bel.), ki je prevozil 203 km dolgo progo v 4.49’03'' s poprečno hitrostjo 41,764 km/h 2. Dietrich Thurau (ZRN) 4.49’22” 3. Michel Pollentier (Bel.) 4. Andre Dierickx (Bel.) 5. Jocp Zoetemelk (Niz.) 6. Poirier (Fr.) 7. Terilinck (Bel.) 8. Meslet (Fr.) 9. Vallet (Fr.) 10. Martinez (Fr.) 11. Seznec (Fr.) 12. Pevenage (Bel.) 13. Vanoverschelde (Fr.) 14. Battaglin (It.) 15. Mathis (Fr.) 16. Kuiper (Niz.) 17. Bazzo (Fr.) 1£. Sutter (ŠvL), Ij). Wellens (Bel.) De Saever (Bel.) Hinault (Fr.) 4.52’43” 4.52’48” 4.5248” gajo tudi rezultate svetovne vrednosti. V polfinalu tekmovanja za evropski pokal, po mednarodnem mitingu v Milanu in v Oslu (kjer je Sebastian Coe postavil nov svetovni rekord v teku na 800 m) je sinoči vrsta odličnih tekmovalcev in tekmovalk nastopila na mednarodnem mitingu v Parizu. Med najboljšimi rezultati na tej prireditvi moramo omeniti letošnji sezonski svetovni rekord v ženskem teku na 800 m Bolgarke Petrove, ki je progo pretekla v 1’56”2, medtem ko je absolutni svetovni rekord Sovjetinje Kazankine 1’54”94. KOŠARKA Spumpani so se izkazali Ekipa Spumpanih je osvojila sinoči Borov rekreacijski košarkarski turnir. V zadnji tekmi je premagala Barkovlje - Rojan s 83:42 (40:29). 3. mesto je osvojila peterka Under 80, ki je premagala Trebče z 79:57 (35:31). Športni praznik pri Domju Ker je prejšnji teden zaradi slabega vremena odpadel športni praznik, je odbor športnega krožka Dom-jo sklenil prirediti praznik danes in jutri. Danes ob 14. uri bodo odprli kioske, ob 15. uri se bo začelo tekmovanje v briškoli, zvečer od 21. ure pa do 1. ure po polnoči bo p.es z ansamblom Pomlad, ki bo igral za ples tudi ju*ri od 20. do 24. ure. Jutri bodo prav tako ob 14. uri odprli kioske, ob 18. uri pa bo na športnem igrišču pri Domju koncert godbe na pihala Breg. Skupna lestvica 1. Zoetemelk (Niz.) 2. Hinault (Fr.) 3. Nilsson (Šve.) 4. Sutter (Švi.) 5. Dierickx (Bel.) 6. Kuiper (Niz.) 7. Bornaudeau (Fr.) 8. Verlinden (Bel.) 9. Seznec (Fr.) 10. Villemiane (Fr.) 11. Wellens (Bel.) 12. Pollentier (Bel.) 13. Martinez (Fr.) 14. Agostinho (Port.) 15. Battaglin (It.) 16. Maas (Niz.) 17. Criquielion (Bel.) 18. Pevenage (Bel.) 19. Thurau (ZRN' 20. Van der Velde (Niz.) Dvoraua na Konto volu, ko so jo začeli pre urejevati 35.33'34” po 2’08” 4'48” 4’49” , 5’23” 6’39” 9’21” 9’22” 13’41” 14’33” 14'53” 15’53” 1712” 17’34” ir*4i” 17'52” 18'30” 19’10” 19 42” 24'58” ZORICH — Švicarski kolesar Robert Dill je s časom 4’43"89 izboljšal svetovni rekord amaterjev na progi štirih kilometrov v zaprtem velodromu. Tečaj za sodnike pri tržaškem AC1 S privoljenjem CSAI bo Tržaški avtomobilski klub organiziral v dneh 16., 17., 18. in 19. julija na sedežu v Ul. Cumano 2 tečaj za sodnike in sicer za športne komisarje, za komisarje na progah, tehnične nadzornike in tehnične komisarje. Prijave sprejema Avtomobilski klub, ki daje tudi vse potrebne informacije, vsak dan od 8. do 12. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 1 2 1 X 1 X 2 X 1 X 2 VELIKO TEKMOVANJE LORD NARIŠI SVOJO JADRNICO Ali ti je všeč jadranje? Imaš fantazijo? Si star manj kot 21 let? Lord, znano ladjedelniško podjetje, ki izdeluje jadrnice in motorne čolne, ti nudi svojevrstno priložnost. Vzemi list iz risanke, nariši jadrnico, velikost ni važna, moraš se le držati tukaj navedene oblike, lahko se poslužiš tistih barv in grafičnih simbolov, ki so ti najbolj všeč, risbo pa dopolni z znakom «Lord», ki je naveden tu spodaj. Podpiši se na risbi in s tiskanimi črkami napiši svoje ime, priimek, naslov in datum rojstva. Če si star manj kot 18 let moraš dodati še podpis in osebne podatke svojega očeta ali njegovega zastopnika. Risbe morajo prispeti do 10. septembra 1979 na sledeči naslov: Concorso Lord «Dipingi la tua vela» 26010 - Corte de' Frati (Cremona). Risbe bo pregledala skupina izvedencev, ki bo proglasila 12 nagrajencev, katerim bodo podeljene sledeče nagrade: 1. nagrada - jadrnica Sailord 300 in 7-dnevno bivanje za dve osebi, z vključenim tečajem jadranja pri Hotelu Villag-gio Valtur v Almini (Lecce), na izbiro nagrajencu v juniju ali septembru leta 1980; 2. nagrada - jadrnica Sailord 300; od 3. do 7. nagrade - gumijasti čoln iz PVC mase dimenzij 3x1,50 m; nagrade od 8. do 12. mesta -gumijasti čoln iz PVC mase dimenzij 2,75x1,50 m. SAILORD 300 Dolžina: 3 m; širina: 1,35 m; teža (opremljena): 50 kg; površina jadra: 5 k v. m; posadka: 1-3 osebe; design: Enrico Contreas CENA PO CENIKU 480,000 lir FC + IVA 14%. V CENI JE VKLJUČENA VSA JADRNIŠKA OPREMA Jard ime tvoj‘ega čolna Lord Cantiere Nautico - 26010 Corte de’ Frati (Cremona) Tel. 0372 93173 93184 (Ministrsko dovoljenje izdano) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalla 400 Ur za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Mr beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 7. julija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I [Z" zveze časopisnih jR ITrst založnikov FIEG^ NA BLIŽNJEM SREČANJU V LOUISVILLU V KENTUCKYJU Carter se bo pogovarjal z guvernerji o problemih in težavah, ki tarejo ZDA Obrambni minister rožlja spet z orožjem - Predsednik ENEL Čorbe llini zahteva izvajanje omejenega načrta za okrepitev proizvodnje električne energije - Potrebne investicije za 95 tisoč milijard lir RIM — Uradni list (Gazzetta uf-ficiale) je objavil dekret ministrstva za industrijo, ki določa smernice za prednostno dobavljanje plinskega o-lja kmetijstvu, ribolovu in malemu pomorstvu. Dekret je začel veljati včeraj. Ta ukrep ministra Nicolazzija je že pred dnevi sprožil neštete polemike, ki se vse sučejo okoli ugotovitve, da se s takimi pobudami ne more rešiti energetska kriza. Prav tako ni rešil vprašanja povišanja cen plinskega olja ter je celo zaostril položaj. Res pa je, da vsa ta polemika niha okoli dveh skrajnosti. Na eni strani so nepoboljšljivi optimisti (mednje spada morda tudi minister Ni-colazzi), na drugi pa pesimisti. Predsednika ustanove ENI Mazzantija pa bi skoraj ne vedeli kam uvrstiti. Mazzanti je namreč izjavil v inter-juju televizijski mreži TG1, da sodeč po podatkih, s katerimi razpolaga ENI, ne bi smelo priti do težav pri oskrbi z bencinom v tekočem in v prihodnjem mesecu. Na vsak način pa je ministrstvo za industrijo zahtevalo od petrolejskih družb točnejše podatke o zmogljivostih dobav v poletnih mesecih. Kar se tiče dnevne kronike naj še omenimo, da je finančna straža prijavila sodišču v Bologni 8 lastnikov črpalk, ker so prikrivali večje količine plinskega olja (30.000 litrov). Lastniki črpalk, ki prikrivajo gorivo, so v nevarnosti, da jim oblasti odvzamejo licence. Sicer pa se polemike, pobude in študije vrstijo druge za drugo v Italiji in po vsem svetu. Še preden pa spregovorimo o tej problematiki, naj navedemo nekaj novic iz ZDA. Odločitev predsednika Carterja, da ne spregovori po televiziji Amerikan-cem glede energetske krize, je povzročila veliko prahu. Večinoma so pojasnjevali Carterjevo odločitev s hudimi razprtijami v krogih administracije. Nekateri namreč zastopajo stališče, da je treba strogo ukrepati, drugi pa, kot na primer podpredsednik Mondale, trdijo, da bi pomenila liberalizacija trgovine z gorivi in zvišanje cen pravcati politični samomor. Carterjev glasnik Jody Powell je izjavil, da predsednik proučuje vrsto vprašanj, ki zadevajo tudi energetski problem, toda gredo preko njega. Sedaj pa se je zvedelo, da je Carter sprejel v Čamp Davidu v ma-rylandskem hribovju svoje sodelavce iz vrst uprave (pa tudi izven nje, in sicer ljudi v katere ima zaupanje) ter je v teh dneh obravnaval vsa ta vprašanja. Med drugimi se je pogovarjal tudi s podpredsednikom Mondalom. Ti pogovori se bo- UliimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiinKiiiiiiiiiiiiiliuiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiililiimiiiuiiiiiiiiiiiii DIKTATOR NOČE POPUSTIT! General Somoza grozi z razpustom parlamenta Kljub vsemu se bojna sreča nagiba na stran sandini-stov ■ Pričevanje o nečloveškem življenju jetnikov do verjetno končali danes, nakar I jen energetski načrt: 1. odpraviti bo Carter odšel v Louisville (Ken- zaporo dovoljenj za gradnjo central, tucky), kjer se bo sestal z vsemi ameriškimi guvernerji. Res je, da je Carter izjavil (posredno), da bo spoštoval obveznosti sprejete v Tokiu, vendar pa je zaskrbljujoče dejstvo, da prihajajo iz odgovornih krogov grožnje, ki prav gotovo niso slučajne. Tajnik za obrambo Harold Brown je izjavil, da bi ZDA utegnile vojaško intervenirati na področju »zaliva (perzijskega) in v Indijskem oceanu*, če bi bili ameriški življenjski interesi ogroženi*. V svojem intervjuju televizijski mreži MANAGUA — Nikaraški narod plačuje s tisočimi žrtvami »noiost* generala Ana.-.fasia Somoze, ki se noče odreči oblasti. Skoraj celotno državo so že razorale bombe nacionalne garde in prebivalstvo živi sedaj v bedi, gladu in je brezpravno Neki član nikaraškega rdečega križa je včeraj izjavil, da je na glavnem štabu policije v Managui zaprtih kakih tisoč jetnikov, od katerih je ' 00 iKritičnih, njihovo jet-nišfvo pa potoka v nečloveških po- seveda oviti v veliko tajnost in ni mogoče zvedeti o čem sta predstavnik ameriške vlade in Somoza razpravljala. Po nekaterih neuradnih vesteh pa se vendarle lahko da slutiti, da bi general Somoza zapustil Nikaraguo še ta teden, čeprav je sam diktator take vesti odločno demantiral, ko je včeraj izjavil, da bi razpustil parlament, če bi ta od njega zahteva! odstop. Vendar o tem zaenkrat še ni govora, saj so člani parlamenta Somozi navidezno gojih. «Ti ljudje, je dejal član Rde- j še zelo zvesti in sam general je čega križa, živijo v neverjetnih po- j dejal, da je «močan kot bik* in se ■’ - ■ - • - J--J- bo še boril proti sanddnistom, tudi zato, ker je v Lizboni na letališču ameriško letalo ki bi moralo prepeljati v Nikaraguo novo orožje za nacionalno gardo, (mč) gojih, vsi So na pol nagi, nimajo vode, niti higienskih služnosti, stla čeni so v velikih sobah, kjer morajo spati kar na golih tleh. Sploh nimajo zdravniške oskrbe, čeprav je veliko jetnikov bolnih ali celo ranjenih. Nihče pa se ne pritožuje in jetniki nočejo niti povedati, da so podvrženi trpinčenju. Kako bi to tudi :zjavili, ko pa jih straže nadzorujejo noč in dan.* Kar zadeva položaj na fronti pa kaže, da se bojna sreča počasi sprevrača v piid sandinistom, ki so Atentat na odvetnika ki preganja nacistične zločince X . , . ,< v , PARIZ — Prejšnjo noč je v Pa- Managui. Da je tako res, dokazuje tudi dejstvo, da so si že mnogi člani Somozove vlade priskrbeli vstopni vizum v ZDA. Načrt sandimstov je jasen. Popolnoma skušajo izolirati Managuo od ostalega sveta in tako ošibiti obrambno linijo nacionalne garde ki se je prav včeraj umaknila z mesta Jinotepe po hudih bojih, ki so trajali ves dan. Krvavi spopadi so v teku tudi mestu Rivas, ki so ga sandinisti že pred dnevi delno zavzeli in pa v Granadi, ki je samo 45 km oddaljena od glavnega Veleposlanik ZDA Lawrence Pez-zulla, ki se je včeraj vmil v Wa-shington, je imel v Managui vrsto pogovorov s Somozo. Pogovori so čil avtomobil odvetnika Sergeja Klarsfelda, predsednika »Židovske zveze za prijavo sodišču nacističnih krvnikov, ki so delovali v Franciji*. Atentata si m prilastila še nobena skupina, vendar je dejanje, po mnenju samega Klarsfelda, neposredno povezavo z izjavami, ki sta jih dala on in njegova žena v zvezi z zadnjo odločitvijo nemškega bundestaga glede zastarelosti pre-gajanja nacističnih zločincev. To je tudi prvič, ko sta zakonca Klars-feld tarča atentata, pa čeprav dobivata dnevno veliko grozilnih pi- STOCKHOLM — V švedskem glavnem mestu so nedavno od tega natisnili svojevrsten učbenik, ki je namenjen učenju jezika Romov. Učbenik je pisan v novi azbuki, ki bi morala biti osnova pisanemu knjižnemu jeziku Romov po vsem svetu. ................................................................... HOTEL JE SHUJŠATI... PRESEGEL JE 6 STOTOV SEATTLE — Shujševalna kura običajno služi za hujšanje, lahko se pa tudi zgodi, da kandidat (ali kandidatinja) za trsko doseže čisto nasproten učinek. To je bil primer 37-letnega taksista iz Seattla Jona B. Min-nocha, ki se je pri 37 letih odločil, da se bo znebil odvečnih kil in zato začel lani strogo kuro za hujšanje. Rezultat: v slabih 12 mesecih se je zredil in dosegel rekordno težo 630 kilogramov. Minnochu, ki je tvegal, da ga stre lastno telo, so zdravniki krajevne bolnišnice le za las rešili življenje. Največji problem, ki so ga morali premostiti pa je bil, kako pripeljati v bolniško sobo 6 stotov težkega pacienta: z običajnimi sredstvi nikakor ni bilo mogoče in poseči so morali gasilci s premični m žerjavom. Sedaj se je taktist, ki je bil nekaj mesecev dobesedno priklenjen na posteljo, vmil v o-kvir, «.wrmglwsti* saj tehta •komaj* dva stota, v kratkem pa bo izgubil še 50 kilogramov. tNajbolj čudno pa je — je izjavil neki zdravnik — da je pacient še živ, saj je bil za dobrih 130 kilogramov težji od doslej najtežje osebe na svetu*. ki bi jih bilo mogoče zgraditi do 1. 1985 ; 2. izgradnja do 1. 1986 dveh central na premog: ena na jugu in ena v srednji Italiji; 3 izgradnja do 1. 1988 ene jedrske centrale v Padski nižini in 4. vrsta drugih u-krepov za varčevanje in izkoriščanje nadomestnih virov energije. Družba AGIP, ki pripada ustanovi ENI sodeluje v Severnem morju z družbo Philips Petroleum sporoča, da so kakih 300 km severno od Škotske odkrili nov obetaven podmorski vrelec nafte, (vk) Kirchschlager ponovno kandidira za predsednika DUNAJ — Vodstvo avstrijske socialistične stranke je odločilo, da bo ponovno kandidiralo Rudolfa Kirch-schlagerja za predsednika republike. Šestletni predsedniški mandat zapade namreč junija prihodnjega leta in je že treba skrbeti za volilno kampanjo, kajti v Avstriji izbirajo predsednika na splošnih volitvah. Kirchschlager, ki je star 64 let, je bil kandidat socialdemokratske stranke že leta 1974, ko je dobil 52 odst glasov in bil izvoljen za predsednika republike. VSE ZMOGLJIVOSTI SO V GLAVNEM ZASEDENE Turističnim delavcem se obeta dober zaslužek Cene so se poprečno zvišale za 10 do 15 odstotkov RIM -L- Poletje, topli sončni dnevi, morje hribi... vse to vabi človeka, da si po celoletnem delu privošči zaslužen počitek. «Prvi val* ljudi je že odšel na počitnice prejšnji teden, te dni, z začetkom visoke sezone, pa bo odšel drugi. Kot v prejšnjih letih so Italijani za počitnice izbrali v glavnem obmorske kraje, saj je ob 8.000 kilometrov dolgi obali približno 7.000 hotelov in gostišč vseh kategorij, ki ponujajo različne aranžmaje. V teh gostinskih objektih je zaposlenih nad 100.000 sezonskih delavcev. Goste pa čaka neprijetno presenečenje: gostinci so povprečno zvišali cene od 10 do 15 odstotkov, zaradi česar računajo, da bodo v letošnji sezoni vnovčili približno 4000 milijard lir. Po predvidevanju turističnih delavcev bo tudi letos dotok tujih turistov precejšen. Tuji gostje se najraje odločajo za letovišča v Furlaniji - Julijski krajini, Liguriji, E-miliji in Umbriji, zelo obiskana pa so tudi mesta kot Rim, Sienr. in Firenze, prave zakladnice italijanskega umetniškega premoženja. Kaže, da onesnaženje morja ni odvrnilo turista, od plaž, saj ljudje redno obiskujejo kopališča in plačujejo izredno visoke vstopnine, da se lahko kopajo v »čisti* vodi in se za nekaj ur sončijo v nemogoči gužvi. Le v Laciju se po brodolomu francoske in italijanske ladje ljudje raje odločajo za bazene kot za umazane plaže. Samo 6 odstotkov Italijanov bo prebilo svoje počitnice v tujini. Največ jih bo odrinilo proti Franciji, Jugoslaviji in Grčiji morda, ker so v teh krajih cene nekoliko nižje kot drugod v Evropi in ker je tečaj lire ugodnejši. Statistika tudi kaže, da se Italijan najraje premika z osebnim vozilom, le redkokdo izbere vlak, še manj pa je tistih, ki potujejo z letali ali ladjami. Za turistično turo ali križarjenje se je odločila le dobra desetina tistih Italijanov, ki si lahko privošči počitnice, (fp) V Kopru mladinski seminar Alpe-Jadran KOPER — Danes se je pričel mednarodni mladinski seminar Alpe -Jadran. Mladinske delegacije iz I-talije, Avstrije in Slovenije je pozdravil predsednik RK ZSMS Boris Baudek. Sledil je obisk v koprski občinski palači, kjer je predsednik občinske skupščine Koper Mario A-bram obrazložil gospodarsko in politično ureditev občine. Prof. Leo Fusili, podpredsednik Unije Italijanov za Istro in Reko in Enio Opassi, predsednik samoupravne interesne skupnosti Italijanov za Koper sta spregovorila o položaju majšine in njenih pravicah. Popoldne je Peter Vekež, član izvršnega odbora RK SZDL govoril o sistemu samoupravljanja v Jugoslaviji in o vključevanju mladih v gospodarstvo. TEHERAN — Iranski notranji minister je včeraj napovedal, da bodo 3. avgusta letos splošne volitve, na katerih bodo Iranci volili posebno skupščino 75 članov. BLIŽA SE KONEC AMERIŠKE VESOLJSKE LADJE Skylab bo verjetno strmoglavi! 11 julija «Drobci» s težo do ene tone - Štiri sporočila letalskim navigatorjem WASHINGTON — «Skylab», ameriška vesoljska ladja, ki kroži okoli Zemlje od 1. 1973, se bo raztreščila v zgornjih zračnih plasteh verjetno 11. julija, morda dan prej, ali dan pozneje. Njeni drobci bodo večinoma «zgoreli* v zraku zaradi silnega trenja (do 480 km na uro hitrosti), toda nekaj, precej velikih, pa jih bo padlo na površino našega planeta: morda 10, ki bodo veliki kot majhen avtomobil ter bodo tehtali tudi do 1 tone. Kam bodo padli ti drobci? Strokovnjaki ameriške ustanove NASA tega še ne vedo. Gotovi so le, da utegne biti prizadeti pas od 50 stopinj severne širine do prav toliko južne širine. Ta pas naj bi bil dolg 6.000 km in širok 160 km. Težave pri, ugotavljanju kraja in časa. padca so odvisne od dejstva, da znanstveniki še ne poznajo dobro zgornjih slojev zemeljskega ozračja (gostota itd.) ter ne vedo v kakšni meri zračne molekule zavirajo telesa v raznih višinah. NASA bo na vsak način objavila pred padcem štiri sporočila zračnim navigatorjem, začenši 24- ur pred domnevnim padcem. V prvem sporočilu bo čas padca določen s 6-urno aproksimacijo. Drugo sporočilo (12 ur pred padcem) bo že bolj natančno: 2 uri aproksimacije. Tretje sporočilo bo še bolj natančno: aproksimacija 20 minut in pas padca 2.000 km v dolžini in 100 km v širini. Četrto sporočilo bo objavljeno po padcu. Strokovnjaki NASA upajo, da bo* do v določeni meri utegnili nadzorovati padanje ladje. V njenih raketah je namreč še vedno kakih 6 ton plinov, s katerimi jo bodo morda lahko upravljali tako, da bo padla v kak neobljuden kraj. Za sedaj so najverjetnejša področja v Kanadi. Do svoje «smrti* bo skylab preletel še okoli 100 krogov okoli Zemlje. Dogodek pa že sedaj vznemirja veliko ljudi, čeprav obstaja le malo možnosti, da bi kak drobec padel komu na glavo. V Indiji je neki znanstvenik napovedal, da bo ladja padla v državi Madja Pra-deš (srednja Indija). V tej državi so ljudje že rezervirali vsa mesta na vlakih z 10. julijem. V Švici ne bodo sprejeli posebnih ukrepov, vendar pa je minister za pravo in policijo svetoval najbolj boječim, naj se skrijejo v kleti. Minister je še pojasnil svojim sorojakom, da bo skylab preletel Švico do svojega padca dvakrat na dan. Čez Italijo bo vesoljska ladja letela danes v jutranjih urah (okoli 9.30), toda ne bo vidna (vrnitev nad Italijo se seveda ponavlja, tako kot v Švici). Predvidevajo, da bodo v Italiji na kritični dan ustavili letalski promet za tri ure. (vk) BANGKOK — V hudi prometni ne sreči na Tajskem je včeraj umrle 75 oseb. Med umrlimi je največ srednješolskih otrok, ki so bili z avtobusom na ekskurziji. «PBS» je Brovvn dejal, da bi ZDA lahko poslale zelo hitro nekatere enote na zadevno področje. Te enote bi bile usposobljene za boj takoj po prihodu. Enote letalstva bi utegnile priti na področje v dveh ali treh dneh, vojska in mornarica pa v desetih. ZDA bodo na vsak način o-krepile svojo vojaško navzočnost na tistem področju. Iz Mehike se je zvedelo, da se je mehiška nafta podražila na 22,50 dolarja za sodček. Mehika je na vsak način zagotovila precejšnje dobave Japonski. Bencin pa se bo v bližnji prihodnosti podražil v Zahodni Nemčiji. Pred dnevi je v Moskvi zasedal SEV. Sovjetski časopisi so vse te dni trdili, da v socialističnih državah ne obstaja energetska kriza. Zato je nekoliko iznenadila vest, da je Bolgarska uvedla zelo strogo varčevanje z energijo. Uvedli bodo hude omejitve za javno razsvetljavo, lokale itd. Osebe pa, ki imajo na razpolago državni avtomobil, tega ne bodo smele uporabljati ob sobotah in nedeljah, razen v službene namene in s posebnimi dovoljenji. Bencin se bo podražil tudi v Arabskih emiratih. V Milanu je bilo srečanje na katerem so seznanili udeležence z rezultati raziskave za katero je dalo pobudo »Središče za dokumentacijo raziskav v Lombardiji*. Na srečanju so ugotovili, da bi bilo potrebno investirati v Italiji do 1990 95 tisoč milijard lir, če bi se hoteli izogniti energetski krizi. Na srečanju je govoril tudi predsednik ustanove ENEL Corbellini, ki je predložil, da bi takoj začeli izvajati v tem izrednem stanju ome- itiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiu MILIJON NARKOMANOV V RIO DE JANEIRU IO DE JANEIRO — Kozmopolit-Rio ni samo latinskoameriška stolnica razpečevanja mamil, am-tudi mesto, kjer je vsak sedmi oivalec narkoman. Iz podatkov itne policije izhaja, da je v Riu Janeiru okrog milijon uživalcev rdi, ki živijo pretežno v južnih delih mesta, kjer je naseljen niž-n srednji sloj. redišče razpečevanja je razkos-četrt Leblon, ki se nahaja med lami in zelenimi griči, to je na ročju znanih mestnih favel. Tu •ajo kupci za gram mamila od-i okrog 20.000 lir, ako visoko število narkomanov je burilo krajevne oblasti, ki pa so ločne v boju z razpečevalci. Majlepše mesto na svetu*, je polo bistven člen verige v medna-nem razpečevanju droge, iokain, LSD, opij, ki jih uvažajo iz Bolivije, Ekvadorja in Kolumbije, predelujejo v nezakonitem laboratoriju v Riu. Polovica predelane droge ostane kar v samem Riu. Zaradi nevarnosti zaplembe, se razpečevalcem pač ne splača, da bi »dragoceno blago* izvažali v Evropo ali v ZDA, saj je posel v Riu dovolj donosen. Kaže, da vnovčijo mesečno okrog 20 milijard lir. Razpečevalci so v glavnem zamaskirani v prodajalce sladoleda, žvečilnega gumija in slanih arašidov, ter posedajo pred šolskimi poslopji, kjer prežijo na nove žrtve. Mimoidočim ponujajo kokain kar brezplačno. Ko pa se mladina navadi na mamila pokažejo svoj pravi obraz razpečevalcev, ki zahtevajo težke denarje za kratkotrajno omamo. Kot poroča mestna policija je največja »tovarna* mamil v samem središču Ria, blizu železniške postaje. Kokain, ki - a dobijo iz Bolivije in Ekvadorja še v obliki tobaka, ga tu predelajo in po tajnih zvezah, ki so znane le krajevni mafiji, odpošljejo v ostale favele, od tu pa naprej v Leblonsko četrt, v Ipanemo in v Copacabano. Ob vse večjem številu narkomanov rase mladinsko prestopništvo in kriminal v mestu, ki že itak slovi kot najbolj nasilno mesto na svetu. Poleg mladih narkomanov je najboljši zaveznik razpečevalcev armada siromašne in zapuščene dece, ki za majhen denar opravlja kurirsko službo in skrbi za nemoteno razpe čevanje. Okrog dva milijona otrok je v svojevrstnem alarmnem siste mu, ki onesposablja policijo, saj se je doslej izjalovil poskus, da bi s pogostim prečesavanjem mestnih četrti strl prekupčevanje s smrtjo (kt) Ce imaš v avtu obrazec plav, sta dovolj 2 podpisa in vse je prav. Plavi obrazec vam prihrani nepotrebne prepire in zgubo cfisa, obenem pa vam bo vaša zavarovalnica izplačala dolžni znesek v roku 30 dni. Kako? 1) V primeru prometne nezgode, izpolnite plavi obrazec skupno z drugim avtomobilistom in ga podpišita oba. Na fak nian boste enostavno opisali potek dogodkov. 2) Izročite en izvod plaveaa obrazca vaši zavarovalnici in poskrbite, da bo le-ta ocenila nastalo škodo. Enostavno, kajne? Splača sevam takoj poskrbeti, da vam vaša Na pobudo 93 Zavarovalnih družb vključenih v “CID*. zavarovalnica izroči plavi obrazec, ki ga predvideva zakon za prijavo prometnih nesreč. Imejte ga vedno v vašem avtomobilu. CID-in tvo'fa zavarovalnica ti povrne škodo v 30 dneh..