Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chicago 111., 2821 S. Crawford Ave., kamor je pošiljati ▼se rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.


A, ï 1 v
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju fe moč!
LETO-YEAR VI.
Chicago, 111., 14. novembra (November) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 46.
Slovenski delavci pozor!
Proč od države Colorado in Michigan! V Coloradu štrajkajo premogarji, v Michiganu pa rudarji v bakrenih rudnikih. Noben pošten slovenski delavec ne sprejme dela kot stavkokaz!
Šlrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Položaj v stavkovnem okraju je nespremenjen. To se pravi, da so štrajkujoči rudarji trdni v svojem prepričanju, in da se ne vrnejo na delo, dokler kralji bakra ne priznajo njih zahtev. V vrstah štrajkujočih rudarjev je isti duh, kot je bil prve dni, ko so odložili svoje orodje. V polnem obsegu so spoznali svojo moč — moč stavke. “Vsa kolesa stoje, ako hoče to tvoja, krepka roka’’, se u-resničuje tudi v tej stavki.
Družbe so dale trgovcem s človeškimi dušami v velikih mestih nalog, da naj nanovačijo skebov, kolikor le morejo. Trgovci s človeškimi dušami so z veseljem sprejeli to nalogo in poslali so svoje agente v beznice, v katerih so zbirajo človeške podrtine, žrtve kapitalistične človeške družbe, t ramp j e iz človeških nižin . . . e-naki trampom med višjimi štiri sto. Ta nesrečna bitja, produkt kapitalizma, vlačijo sedaj v zgornji Michigan. Večji del moči so jim izsesali kapitalisti, dokler s še delali, ostalo moč je pa uničilo žganje, ko so se pogreznili v živ-1 jenske nižine. Te vrste material prihaja v stavkovni kraj. Vedno nove črede priganjajo trgovci s človeškimi dušami, vsaki teden so na potu. Zakaj? Te človeške podrtine se kmalu prepričajo, da naporno delo v rudnikih ni zanje. A-ko bi bila to stavka avtomobilskih šoferjev, no, sedelo bi sc še na avtomobilu. Ali vihteti ves dan težki kramp, pripogibati se z lopato in težko rudo nakladati v vozičke, je pa zanje preveč dela. In kakor prihajajo cele črede skebov, ravnotako beže v trumah na vse kraje. To je vzrok, da število skebov od zunaj ne narašča, temveč se krči.
Kapitalisti so pred štrajkom slovesno zagotovljali, ako pride do štrajka, da bo štrajk končal s porazom delavcev v par dneh. Mi-noli so tedni, minoli so meseci in štrajkujoči rudarji'so vztrajni v stavki, kakor so bili prve dni, ko so odložili orodje. Tistih par domačih garjevih ovc. ki so si prostovoljno utisnile pečat Judeža na čelo, ne šteje. Tudi med njimi so večinoma taki, ki so v mirnem času delali pri vseh rudnikih in so jim dali povsod brco, ker niso bili za nobeno delo-
Položaj v stavkovnem okraju je nespremenjen. Pridni in pošteni delavci, ki so zastavkali, stavkajo še danes. Izdajice so postali le tisti, katerim delo smrdi, ko pridni in pošteni delavci delajo. To občutijo tudi kralji bakra in zato bodo zapeli kmalu drugo pesem in minila jih bo tista ošabnost, ki so jo kazali prve tedne po izbruhu stavke.
Anica Klemenčeva spoznana krivim.
“ITrvatska Sloboda” je dobila telefonično poročilo iz Houghtona da je porota spoznala krivim Anico Klemenčevo, ker je napadla. skeba Wilfreda Kasiniemija. List dostavlja, da še ni dobil potrdila, ako je vest resnična. Ako je bila res spoznana krivini, še ni gotovo, da bo obsojena, ker bodo unijski odvetniki uložili priziv na višjo instanco.
Za javnost je vsekakor zanimivo, kakšne mevže so skebi. Ako je Anica Klemenčeva res premlatila skeba, kar mu ni prav nič škodi-
lo, je to žalostno dejstvo za pokveke, ki skebarijo. Od .žen se dajo pretepati, potem se pa zatečejo k sodišču, kakor majhni paglav-čki k svoji materi, ako so se zlasali na ulici. Baroni bakra bi napravili najboljše, ako bi skebom oblekli brzostrelne hlačiee.
Kompanija hoče plačati državi za miličarje — razbijače štrajka.
Iz Lansinga poročajo, da se med kompanijaini vrši dogovor, da bi pokrili troške za milico, ki je bila poslana v stavkovni okraj, da s silo razbije štrajk.
Kralji bakra so spoznali, da so štrajkujoči rudarji složni in odločni možje, da nočejo pod nobenim pogojem v staro sužnost. Boje se, da bi ostali brez milice, ker so se davkoplačevalci naveličali plačevati iz svojih žepov za kapitalistične interese.
Do sedaj so davkoplačevalci plačali $340,000 za milico in ako rudarji vztrajajo še v prihodnje v stavki, bo ta vsota kmalu narasla na $1,000,060.
Štrajkujoči rudarji so složni in vztrajali bodo v štrajku, dokler m,' bodo kapitalisti na kolenih. Splošno gre danes po Ameriki glas, da take solidarnosti še ni bilo med štrajkujočimi delavci v Amer iki, kakor je v gornjem Michiganu.
Vest iz Lansiirga ima namen potolažiti le davkoplačevalce, da hi odločno ne zahtevali, da naj «e odpokliče milico. Ko bo štrajk končan, .bodo t roške plačali le dav koplaeevalci. Kapitalisti so še vedno bili tako uljudni, da so drugim prepustili plačati zanje svoje račune.
Podpora štrajkujočim rudarjem,
Izkaz gotovine dne 31. ok- .
tobra 1913 ...........$366.79
Društvo “V boj za\svobodo” št. 119 SNPJ...............	2.67
Društvo “Slovenski Sinovi” št. 112 SNPJ...............	5.60
Društvo “Zveza Detroitskih Slov.” št. 121 S. N.
P. J................... 10.00
Društvo “Bratje vsi za e- «
nega” št. 96 SNPJ............	4.00
Društvo “Sloga” štev. 14
SNPJ.................... 2.30
Društvo ‘Hibbing’ št. 125
SNPJ........,......... 10.00
Društvo “Francisco Fer-
rer” št. 131 SNPJ............	1.75
Anton J. Terbovce ........ 2.00
Društva: “Lilija” štev. 95 SNPJ., “Vrtnica” štev.
155 SNPJ., “Mladi Slovenec” štev. 42 S. D. P.
Z., Sv. “Roka” štev. 245
N.II.Z. dobiček veselice. 102.60 Društvo ‘ Svobodomisleci ’
štev. 87 SNPJ.......... 33.25
Društvo “Zavedni Sosedje” štev. 158 SNPJ ..	3.00
Društvo “Bratje, v slogi je moč”, št. 210 SNPJ. .	5.00
Skupaj................$548.96
John Verderbar.
Inozemstvo.
— Avstrija. Parlament je izročil preiskavo o izselniškem škandalu posebnemu odseku, ki je sedaj na delu in odkriva to gnojno jamo, ki smrdi do neba, kakor nekoč francozki panamski škandal.
Trgovski minister Weiskirch-ner je izseljevanje monopoliziral v rokah Austro Američane in ji je proti volji parlamenta na podlagi razvpitega paragrafa 14 dal 2 mi-ljona K letne subvencije. Ali družba ni bila zadovoljna s to subvencijo in zahtevala je še 2 miljona K. Poizvedbe so dognale, da se ni le Canadian Pacific družba posluževala nečednih sredstev za izseljevanje, marveč da je prizadeta tudi Austro Američana, kateri je pomagal s pomočjo ministra Weiskirchnerja krščanski socailec in višji ministrski uradnik Weichs-Glon, ki je postal gla-
vni agent roparskega atlantiške-ga parobrodnega trusta. Izvabljal je gališke kmete v Brazilijo, kjer so vbogi in zapeljani ljudje vsled strašnega podnebja umirali pri gradnji železnice kar trumoma. Krščanskemu baronu Weichs-Glo-nu ni seveda vest delala nobenih očitkov, da je pošiljal vboge in nevedne kmete iz Galicije v brazi-lijanske pragozde, kjer so v najkrajši dobi podlegli mrzlici. Pobožni baron je le štel provizijo. Toliko kmetov v Brazilijo, znese toliko in toliko kron provizije. Baron Weichs-Glon je še mlad zapustil državno službo kot dvorni svetnik. Seveda je dobil tudi mastno penzijo, ki pa ni mogla na-sieiti krščanske duše, ki je koprnela po bogatstvu, kakor žejni človek po požirku hladne vode. S tem, da je postal glavni agent, je pomnožil svoje dohodke, za desetkrat toliko, kakor je dobival plačo kot dvorni svetnik.
Parlementarni odsek za preiskavo je povabil vojnega ministra, da bi pomagal pri odkritju škandala.
Še nikdar se ni pregovor, da riba smrdi pri glavi, tako doslovno uresničil, kakor je to dokazal iz-selniški škandal v Avstriji. Od ministra nizdol — korupcija!
— Portugalsko. Ko je portugalsko ljudstvo napravilo konec z monarhijo in proglasilo republiko, so na Portugalskem konfisci-rali tudi premoženje revnih redovnikov, ki je bilo vredno več mi-ljonov dolarjev. Tekom časa so se pa verske kongregacije spomnile, da so imele med svojimi člani ino-zemce in da del premoženja tvorijo inozemske ustanove in zaprosile, so pri prizadetih državah za “varstvo”, katerega so tudi dobile. Iz Haaga poročajo, da se sestavi razsodišče, obstoječe iz Francije, Španije in Anglije in seveda Portugalske, ki bo sodilo o konfisciranem cerkvenem premoženju prizadetih kongregacij svoje dežele, ki ga je zaplenila portugalska republika.
Najklavrnejšo ulogo pri tej a-feri igra seveda Francija, Na Francoskem so s pomočjo kongre-gacijskega zakona zaplenili cerkveno premoženje kakor na Portugalskem, ki je romalo v žepe prebrisanih advokatov in kapitalističnih politikarjev raznih vrst. Zdaj pa zahteva ista Francija, naj se francoskim menihom vrne zaplenjeno “premoženje ’ ’.
Nemčija. Pred sodišče je bil poklican Karel Lichknecht, socialistični državnozborski poslanec, da priča proti Maksu Brandtu in Otonu Eccinsu, ki sta v interesu tvrdke Krupp podkupovala nemške častnike. Liebknecht je napravil sodišču ponudbo, da lahko razkrije, kako je tvrdka Krupp dobila pogodbe za dobavo orožja v inozemstvu, kako je podkupi vala ljudi itd. Sodišče je seveda zavrnilo ponudbo, ker misli, da bo ta na ta način spravilo škandal s sveta.
Državni pravdnik je stavil predlog, da se naj prejšnih in sedanjih ravnateljev tvrdke Krupp, ki bodo zaslišani kot priče, ne za-priseže, ker bodo kasnejše najbrž obtoženi. Kruppova afera v Nemčiji je ravnotaka gnojna jama kakor izselniški škandal.v Avstriji. Delavstvo vsega sveta, zdaj lahko spozna, da so najvišji stebri kapitalistične države skoz in skoz gnili, da sc pogrezajo v močvirju korupcije.
Otto Eccins in Maks Brandt sta dobila prav majhne kazni. Prvi je bil obsojen na 1200 M. globe, drugi pa na 4 mesece zapora, katerih pa ne bo presedel, ker mu je za kazen vštet preiskovalni zapor. Ako bi bil stal pred sodiščem delavec, ki je po strani pogledal žandarja, bi bil dobil najmanj e-no leto. S hudodelci v fraku in s cilindrom na glavi se pa seveda postopa drugače.
— Anglija. Na Angleškem je umrl znameniti učenjak Alfred Russell 'Wallace, ki še je rodil 8. januarja 1822. Leta 1848—1852 je v Braziliji preiskal ozemlje rek Amazon in Rio Negro. 1854—1862 je bival na Malajskem otočju in napravil znamenita znanstvena odkritja, ki so vzbodbudila Dar-wiua. da se je pričel resno baviti z naravoslovnimi študijami in je napis ’ kasneje' svojo znamenito teorijo, ki se v naravonfilozofskih idejah čestokrat loči od idej Wal-laca.
Socialisti so pričeli na Angleškem posnemati taktiko sufražetk na shodih. Na shodih, na katerih govore kolovodje liberalne stranke, motijo govornike, da ne morejo govoriti. Zadnjo nedeljo so naznanili v Londonu, da ne prenehajo s to taktiko, dokler ne izpuste iz ječe po nedolžnem obsojenega James -Larkina, voditelja irskih štrajkujočih delavcev v Dublinu.
Charlesu Fredericku Master-manu, liberalnemu poslancu, so zadnjo nedeljo žvižgali, ko je hotel govoriti v cerkvi.
— Italija. V zbornici bo sedaj 53 socialistov in 25 reformatorič-nib socialistov. Skupaj 78. Pridobili so 36 mandatov. Liberalcev je izvoljenih 258, radikalcev 70, demokratov 48, klerikalcev 33, republikancev 17. Zgubili so liberalci 70 mandatov, republikanci 3, radikalci so pridobili 19, klerikalci pa 10 .mandatov. Druga najmočnejša frakcija v zbornici bo socialistična.
Iz 'Rima poročajo, da je papež ponudil svojo pomoč vladi kot rešitelj države. Res, čudo! V očeh vsakega pravega klerikalca je do sedaj veljal italijanski kralj za cerkvenega roparja, člani vlade pa za njegove pomočnike. Ali se tudi v Rimu zdaj izpolnuje: Tempom mutantur, ed nos mutamur cum illis!
— Francija. Francoska zbornica je sprejela proračun za leto 1914, ki vsebuje posojilo $260,-000,000., s katerim se hoče pokriti deficit v novem in prejšnih proračunih. Iz proračuna je raz-videti, da staneta red in mir v Maroku malenkost $40,000,000. Triletno vojaško službovanje zahteva $34,000,000 za vojnega mo. loba.
Kabinet namerava uvesti davek na dedščino, da bo pokril deficit.
— Rusija. Sodišče je spoznalo4 Žida Mendel Beilisa nekrivim ritualnega umora. Mendel Beilis je bil obtožen, da je umoril kletnega krščanskega dečka v ritualne namene v marcu 1911.
Ko je Beilis slišal oprostilni pravorek porotnikov, je svojo zahvalo izrekel v enem samem kriku, potem je pa pričel plakati. O-boroženi vojaki so ga spremili domov k ženi in otrokom. Ulice stražijo vojaki z nasajenimi bajoneti in kozaki na konjih, da preprečijo protisemitske izgrede.
Ves svet je protestiral proti komediji pred sodiščem v Kijevu. Protesta so se udeležili tudi duhovni raznih krščanskih voroiz-povedanj. Danes ni pametnega človeka na svetu, ki bi verjel v bajko v ritualnem umoru. Take posamezne nespainetneže se dobi le še med ruskimi fanatičnimi pravoslavnimi duhovni.
Ameriške vesti.
— Zadnje volitve so Tammani-storn v New Torku prinesle hud poraz. Drugod po deželi so zmagali večinoma demokratje. Proti socialistom so v vseh večjih občinah združile vse kapitalistične stranke. V Shenectadyju, N. Y. je socialistični županski kandidat vzlic združenju kapitalističnih strank v eno celoto, zaostal za ma-
lo glasov. To je slabo znamenje za ondotne voditelje kapitalistič. politike. Najbolj pa vznemirja kapitalistične politikarje pomnožitev socialističnih glasov. Kapitalistično časopisje je kaj nerado zabeležilo to naraščanje socialističnih glasov, ker je očitno znamenje, da delavstvo v Združenih državah vstaja proti moderni kapitalistični sužnosti.
— Po Chicagi in okolici se klatijo agentje, ki prodajajo stav-bišča (lote) za New Duluth in zlorabljajo ime br. Martina Potokarja, gl. blagajnika SNPJ. v reklamne svrhe. Rojakom pripovedujejo, da je Martin Potokar kupil stavbišča v New Duluthu. To je navadna laž. Br. Martin Potokar ni med ljudmi, ki kuipujejo mačka v Žaklju. Ako bi še kdo ponujal rojakom stavbišča na prodaj in se v reklamne svrhe skliceval na br. Martina Potokarja ali katerega druzega gl. odbornika SNPJ., nai se mu pokažejo vrata.
—	V katoliški cerkvi sv. Alfonza 'v Chicagi, Southport ave. in Wellington St., so našli tri tedne staro dete ženskega, spola.
—	Žrtev metaphizike. — Norman E. Iljarden v New Yorku, ki je študiral metaphiziko, je na pravil samomor, da se prepriča iko je duša fievmrjoča. To je napisal na listu, ¡ki ga je zapustil mijcem. — Good by!
—- Bitjeljubna družba v Den-verjn, Colo., je izdala ukaz, da naj se po zimi obleče konjem Čevlje iz gumija in se jih pokrije z odejami. Boljše bi bilo. da bi se družba brigala za otroke siromakov, katerim ne zraste po zimi dolga in gosta dlaka, da jih varuje mraza, kakor da se briga za stvari, ki jih uravna narava sama brez bitjeljubnih prismojencev.
—Oče bo pomagal.—John Wesley Snyder, jr., 19 let star, sin predsednika bogate stavbinske korporacije, se bo moral zagovarjati na sodišču, ker je zapustil ženo.
Ko se je fant oženil, je rekel nevesti: “Le bodi brez skrbi. Oče bo nama pomagal.”—Oče je res pomagal. Dal ga je učiti zidarskega rokodelstva in plačal mu 12 dolarjev na teden. Najbrž ta vsota ni zadostovala za razvajenega sinčka in zapustil je ženo.
— Gov. Felker je podpisal u-kaz,da se Thawa. izroči njujorškim oblastim, ki so gai obtožile zarote. S tem ni rečeno, da bodo Thawa odvedli zopet v norišnico, ampak ima priliko, da boj za svobodo lahko raztegne na mnogo let. Thaw je miljonar, zato uganjajo take komedije z njim.
— S. R. Sidders, farmar, je na
dražbi v Hastingsu, Neb., kupil osem mul in enega konja, katerih ni potreboval. 'Sidders je na dražbi gonil ceno kviško, nakrat so pa njegovi konkulrentje utihnili iri Siddersu je ostalo osem mul in konj. Ko se je Sidders zavedel, kaj je napravil s svojo brezmiselno dražitvijo, je ustrelil mule in konja, sam se je pa obesil.
— Anica Corley o va, stara 23 let, je v Denveru, Colo., pretepla tri moške, ki so jo insultirali na uliei.
— Okrajni sodnik Gleeton v
Portlandu, Ore., je razsodil, da je zakon, ki določa minimalno plačo, ustaven. Izkoriščevalci so poraženi.
— Iz Jeffeson Cityja, Mo., poročajo, da je Ch. Hayes, strojevodja na Misouri Pacific železnici, zrušil precejšni del tovornega vlaka, ker je na tiru spal neki
tramp. Strojevodja je zapazil na tiru spečega človeka in je vpora-bil zavore v sili. Vlak se je vstavil, vozovi so se gromadili drug vrh druzega, in rešil je trampu življen.e — Akeijonarji bi gotovo tajše videli, da bi povozil “trampa”, kakor da je zdrobil nekaj tovornih voz.
— Iz Tacome, Wash,, poročajo,
da je raztrelba plinov vbila- štiri rudarje v premogovniku pri Di-vidu.
— Jetničar Hoyle državne ječe v San Quentinu, Cah, je odredil, da se opusti marogasta obleka za kaznence. Črne pike na čepicah in rokavih bodo tvorile znamenja za različne razrede kaz-neneev.
— V Kaliforniji je pričelo gibanje, da se zakonitim potom prepove javno pretepanje s pestmi. Cas je že, da izgine ta barbarska navada, ki le podobna bojem rimljanskih gladiatorjev v amfiteatrih, iz javnega življenja.
— V Bicknellu, Ind., so socialisti izvolili župana, blagajnika, mestnega pisarja in tri mestne svetovalce od štirih.
— V južnom delu Kalifornije so
odkrili zalogo boraksa, ki je mnogo večja kakor sedanja v Dead Valleyju. Vrednost zaloge cenijo od $5,000.000 do $10,000.000. V Wilmington, Del., se je takoj u-stanovila delniška družba — “A-meriean Trona Corportaion” — z obratnim kapitalom $1,000.000, ki bo izkoristila to bogato zalogo.
— Iz Omahi, Neb., je došla vest, da je en sam tolovaj oropal vlak Chicago-Denver na progi Burlington. Bil je brez krinke in oborožen od nog do glave. Potnike v spalnem vozu je olajšal za $300 in pet dragocenih ur. Po izvršenem ropu je izginil.
Policija sodi, da je tolovaj Harry Latrose, ki, je oropal vlak O-maha-Kansas in katerega oblasti zasledujejo s tinalnico.
—	V Kansas Cityju, Mo., sta se
dva advokata stepla na sodišču kakor dva profesijpnalnai pretepača. Niajprvo sta drug druzega nahrulila z lažnjivcem, potem sta pa skupaj skočila' kakor dva petelina. Ko ju je Hotel ločiti sodni pisar, se je sodnik Harris Robinson nasmehnil in rekel; da naj sc pretepata, dokler jima ne bo pošla sapa. Posledica boja so bile modre oči in razbite ustnice.
—	Pri železniški nezgodi, ki se
je dogodila na Great Northern železnici pri Waukeeku, Wash.,sta smrtno ponesrečila strojevodja in kurjač osobnega vlaka štev. 1. Sredi lesenega mosta je osobni vlak zadel na tovorni vlak in lokomotiva je padla 50 čevljev globoko.
— Iz Dawsona, N. M., poročajo, da je strašno razstrelbo v rudniku, pri kateri je izgubilo 263 pre-mogarjev svoje življenje, povzroči! premogov prah. Iz lega sledi, da vso krivdo zadene le družbo. Ako bi bil premogovnik ‘opremljen z dobro ventilacijo in bi močili premogov prali, bi bilo 263 žrtev še danes živih.
— V Vanlueju, O., so priredile žene banket lovcem na podgane, Nevami glodavci so se pomnožili tako izdatno, da so povzročili o-gromno škodo. Kakih sedem sto moških je napovedalo podganom križarsko vojno s strupom, puškami in pastmi. V nekaj tednih so jih usmrtili nad deset tisoč. Tsled veselja nad vspešnim lovom, so žene priredile lovcem banket, na katerem se je jedlo, pilo in seveda tudi plesalo.
DOPISI.
H
Ray, Arizona.
V	slovenskem časopisju se prav malo čita o Arizoni. To me je napotilo, da sem se odločil malo opisati tukajšne razmere.
Slovencev je v primeri s številnimi podjetij topilnic in rudnikov prav malo. Seveda je vzrokov več: huda, dolgotrajna vročina in pomanjkanje slovenskih hiš, v katerih bi dobili Slovenci hrano in-stanovanje. Je pa precejšne število bratov Hrvatov skoraj v vseh kampah, ki imajo mnogo različnih društev, kakor Slovenci v obljudenih slovenskih naselbinah- Hrvatom je Arizona tako priljubljen« kakor Slovencem Colorado.
V	Arizoni se nahaja mnogo bo-
gatili rudnikov. Kar se tiče bakra zavzema oziroma na produkcijo eno prvih mest med državami v Uniji.	\
Po večletnem delu v bakrenih rudnikih še nisem nikoli videl proste bakrene kovine (nugget . copper) kot tukaj. Dobijo se od ene četrtinke palca pa do dveh čevljev debele plošče čistega ba kra, ki segajo do sto čevljev širine.
Videl sem rudarja, ki ni mogel napraviti dovelj prostora za lesene podpore s krampom. Napravil je z vsakim mahlejem le luknjo v bakreno ploščo. A pomagal si je drugače; vzel je sekiro in sekal baker kakor drva. Kakor je vsem znano, je baker zelo mehka kovina.
Dela se s polno paro dnevno. V posameznih rudnikih je vposlje-nih do tisoč mož, v mnogih krajih pa še več.
Delavci so skoraj vsehnarodov. Amerikanci, Angleži, Finci, Šve di, Slovani, Italijani, Francozi, Španci, tupatam se dobi Grka in še celo zamorca se vidi med množico. To je edini slučaj, da dela črnee pod zemljo na zapadu. Večino pa tvorijo brezdvomno Mehikanci. Precejšne število dela tudi Apačov (Apache Indian) na površju. To se vidi, kako kapitalisti ljubijo mešanico narodov: bolj ko so narodi zmešani, toliko bolje zanje, ker je težko organizirati'rudarje v eno celoto.
Splošne plače so od $3.75 do $4.25 .To je treba razumeti, tako kot je v resnici: eniaike plače so samo za belokožce (white men). Španske — mehikanske delavce plačajo le po $2.25, ki opravljajo ist odelo kot mi drugi. Menda so samo dve zloglasni naselbini: Ray in Morenci.
To je pega za Arizono, ki jo bo treba kmalu izbrisati, ker je žalitev za vse zavedne delavce.
Naj navedem od kod izvira to ločenje delavcev v dve vrsti. Tu-kajšna dobro organizirana kapitalistična družba ima najete posebne pandurje, kakih 42 po številu. Vsi delajo z nami vred v rudniku za isto plačo, poleg pa dobijo posebej še $50 dolarjev me sečno za izdajalstvo. Ti izvirki človeške družbe vedno preže, da upamejo poštenega delavca. Naj-prvo blatijo kompanijo; govore o krivicah, ki se nam gode; kako skebsko je vse; potem se pobahajo. da so zvesti člani unije. Neizkušenega delavca takoj vjamejo. Pošten delavec pove, da je član organizacije in drugi dan je ob delo, ne da bi vedel zakaj.
Pandure vedno menjajo s pro štora na prostor, da delavec ne sumi s kom ima opraviti. Novo došleee takoj obvestimo o položaju, kakor so nas seznanili z razmerami drugi.
Špance dobivajo direktno iz Španije, ker imajo tam svoje a-gente. Mehikanci so večinoma beguni, ki so si oteli le golo življenje iz nesrečne republike. Unije ne poznajo in nevešči so angleščine. Zadovoljni so, da delajo.
Zelo sem se čudil prvi dan, ko sem pričel delati. Ko smo pričeli radi vročine slačiti zgornje srajce, sem opazil, da imajo vsi ška-pulirje okoli vratu, na katerih vise različne svetinje. Tupatam sem opazil, da se je kateri prekrižal, predno je pričel delati. Živijo zelo borno, pa saj si boljšega življenja ne morejo privoščiti, ker zaslužijo komaj toliko, da živijo.
To je tista, človekoljubna kapitalistična družba, ki lastuje dobro znani rudnik “Utah copper” v Bingham Canyonu, Utah, kjer traja štrajk že nad letom dni. Družba ima tudi v južnoameriški
republiki Chile svoje rudnike, kjer prav dobro izžema delavce.
Prišel bo čas, ko bodo tudi tukaj nastali nemiri, kakor hitro revno versko ljudstvo spozna, da jih kapitalisti ločijo le radi tega pri plači, ker so' se rodili španske — mehikanske krvi.
Kapitalistom se niti ne sanja o . bodoči revoluciji tega naroaa. Ako se mu razgreje kri, drži v eni roki križ in v drugi pa meč. Ali zmaga ali opustoši, kar se dviga na zemlji.
Značilno je tudi, ako človek o-pazuje to sliko tudi s splošnega stališča. Kje so tu* delavci stari nad 40 letom? V kampah se jih išče zaman. Dobijo se od 20 do 4'0 let, največ jih je pa od 25. do 35. leta. Za stare ljudi ni prostora tukaj. Goije človeku, ki se je postaral in si ni prihranil toliko, da bi se umaknil bosom s pozorišča. Slišal sem, ko je bos rekel staremu človeku besede, ki niso za jav nost, samo radi tega ker ni zmogel toliko dela, kakor ga je izvršil, ko je bil še mlad. Tudi to se mora odpraviti v bodočnosti.
Ali to bo uredila le socialistična stranka, ki se bori za srečo vseh ljudi na svetu.
V	splošnem je Arizona zelo napredna država. To nam je dobro •znano. Mnogo se je pisalo o nji v slovenskem časopisju, posebno takrat, ko so jo spreminjali iz teritorija v državo. Z Arizono so si dolgo časa belili glave v Wa-shingtonu D. C., med katerimi je bil tudi “God knows” — Taft, radi številnih delavskih predlogov in postav. Nikakor niso bili na jasnem, ali bi jo spremenili v državo ali ne. Naposled so se le vdali, ker so delavci staji trdno rama ob rami za svojimi zahtevami.
V	naselbinah je opaziti zelo živahno agitacijo za socializem. A gitatorji so večinoma sami mladi ljudje v najboljših letih in polnokrvni Amerikanci. Splošno se pričakuje najboljši izid pri prihodnjih volitvah.
Govorniki so nas redno obiska-vali zadnjo zimo in spomlad. Tudi nekaj žensk je prišlo predavat o socializmu. Urejeno je bilo tako, da je prišel vsaki teden drug govornik. Najeli so gledališča v to svrho. Upamo, d:a> se predavanja zopet obnove, ko poneha vro čina.
Stara generacija izumira, nova pa prihaja s podvojeno močjo. Ni več daleč čas, ko bo vsak zaslepljenec spoznal svoj tužni položaj in se pridružil zavedni delavski armadi —- socialistični stranki.
Frank Eltz.
Društvo “Jutranja Zora”, štev 54, je vsled požara močno prizadeto. Večina članov je bila zaposlena pri omenjenem rudniku, in neve se še danes, kedaj postavijo nov obrat za ventilacijo.
Premogarska lokalna organizacija je sklenila, dia- mora plačati vsak član na mesec 50 c za štraj-kujoče rudarje.
Kedar bo zopet kaj novega, se seveda oglasim.
Ignjatz Žlemberger.
Glencoe, Ohio.
Pred letom dni je bila končana stavka v tukajšnem premogoko-pu, ki je trajala nad dve leti. Družba je dala po končani stavki boljšega superintendenta, da še ni bilo tako slabo z zaslužkom. Na redni seji lokalne organizacije omenjenega premogokopa je bil sprejet predlog, da rudniški bos ne sme sprejeti nobenega delavca na novo v delo. Večino imajo Grki in Črnogorci. Ljudje iz stare domovine trkajo na njih žepe, ker jim je vojna vse vzela. Zato so nevoščljivi drugim, da bi kaj zaslužili, in bi najrajše sami vse pobasali v svoje žepe. Dne 24. oktobra smo morali vsled tega sklepa zastavkati, ker je prišlo delat šest noyih delavcev, ki so imeli unijski listek. Zavedni pre-mogarji so uvideli, da je ta stavka brez pomena, in sklicali so iz-vanredno sejo, na kateri se je glasovalo, da se omenjenim šestim rudarjem dovoli delati in da je stavka končana, ki je trajala le dva dni.
Nasproti so glasovali vsi stari dobri kristjani — Grki in Črnogorci —, iker menda čitajo v svetem pismu, ako imaš dve suknji, podari eno svojemu bližnjemu, ki nima nobene.
Dne prvega novembra nam je pa naravni dogodek prekrižal račun : pogorelo je poslopje za ventilacijo (fan). Sreča je bila, da omenjenega dne nismo delali, ker drugače bi bil požar mogoče zahteval* žrtve.
Zdaj smo vsi brez dela. Radoveden sem, kakšne obraze bi delali tisti nevoščljivci in hinavci, ki so glasovali, da se ne sme sprejeti novih delavcev, ako bi slučajno sedai vprašali za delo v drugem rudniku, pa bi se jim reklo, da je lokalna organizacija sklenila, da se ne sme nobenega novega delavca. sprejeti v delo.
Bingham, Canyon, Utah.
Ceejeno uredništvo ! —^ Ker že dolgo ni bilo glasu iz naše naselbine, hočem na kratko opisati tu-tukajšne razmere.
Miiogim čitateljem je gotovo znano, da. smo imeli lani tukaj velik štrajk. Dne 18. spptembra 1. 1. so naši možje odložili krampe in lopate. Polni upanja in nade so zaštrajkali, da. si tako izboljšajo svoj položaj. Mesec dni je iz-gledalo, da mora biti zmaga na njih strani. Kompanijski baroni so res šli od hiše do hiše in nagovarjali štrajkarje, da naj gredo delat. Obljubili so jim boljšo mezdo in druge olajšave. Preslepili so le tri .hrvatske propalice — tri Brankoviče, ki bi bili prodali svoj narod Kluen Hedervahyju, Čuvaju ali kateremu drugemu vladnemu samosilniku onkraj Oceana za dobro plačilo, kakor so tukaj izdali delavce svoje in drugih narodnosti. Cenjeni čita-telji lahko si sami predočite, kako lepo so jih pozdravljale žene štrajkarjev, ko so šle izdajice prvič na delo. Beriči so šli pred in za njimi. Najete in oborožene barabe so stražile noč in dan njih stanovanja. Kljub temu pa jštraj-karji niso izgubili upanja. Tri poturice ne morejo napraviti mno go škode. Ali kmalu so pripeljali tovorni voz profesionalnih skebov pod varstvom dobro oborožene eskorte. Pripeljali so jih kot največje razbojnike. No, pa saj kar se tiče teh ljudi z moralnega ozira, niso boljši kot tolovaji. Vse je bilo radovedno, kakšni so ljudje, ki le takrat delajo, kadar pošteni delavci zaštrajkajo. Nuidl nam se je lep prizor. Bile so same pokveke, krevljaste in šepave, z bakrenimi nosovi, zabuhlimi lici. Bil je pravi izmeček človeštva, ki ima svoje zatočišče v velikomestnih beznicah, ki so na slabem glasu. Kompanijska gospoda ni dala. prav nič za to, kakšne vrste človeški izvršek so najeli njih agentje po velikih mestih. Šepav ali kruljav, da je bilo le število.
Večina štrajkarjev je bila sve-sta, da te velikomestne barabe ne morejo mnogo škoditi njih stvari. Ali med štrajkarji so bili tudi malodušni ljudje, ki so mislili, ako sedaj ne primemo za delo, potem ga ne bomo dobili in postali so delavski Judeži. Kompanijski baroni so jih nagradili za to izdajstvo z dobro plačo. Ali za ko liko časa? Dokler je kompanija rabila skebe, potem jim je pa dala. zasluženo brco.
Mnogo se čita o štrajku v Mi chiganu in o grdem ravnanju s štrajkarji in njih ženami. Pred enim letom sem sama občutila to gorje, ki danes tlači zavedne žene štrajkarjev v Michiganu. Občutila sem surovost najetih njujor-ških barab. Ali danes sem ponosna, ker sem se ob strani mož borila za pravično stvar.
Čast zavednim ženam v Calu-metu. Mich. in sramota skebov-skim ženam, ki vodijo svoje mo-žičke na delo, kakor navadni človek vodi kužka na vrvici. Ali je od vas zbežala res vsa sramota k psom? Vsa javnost vas pozna, vse čita o vas. Ne poznam nobene osebno, vedno pa čitam, da je ga. Kocjanova voditeljica, skebov. Za tako ženo ne more zavedna delavska žena imeti druzega nego Krepak “fej te bodi!” Bridko se boš še kesala radi tega greha, ki si ga storila štrajkujočim rudarjem. Skebske žene, ako ne verjamete, da je to resnica, kar pridite sem v Bingham in prepričale se bodete, kako se godi skebovskim ženam. Nekatere so odpotovale v staro domovino, ker so se jih ljudje ogibali kakor črne kuge. Ali tudi tam so izvedeli, kakšne vrste svetnice so bile v Ameriki in vse jih prezira. Ravnotako se godi skebom, ki mislijo, da bodo z izdajalskim delom zaslužili za vse svoje žive dni. Za dokaz naj vam služi en sam resničen dogodek. Mjo mož se je sešel z nekim stav-kokazem in vprašal ga je, ako
ga ni sram opravljati tako delo. Stavkokaz mu je odgovoril, da ga superintendent sam uči za motor-nika in ko bo znal, misli iti k cestni železnici kot motomik, da mu ne bo treba garati v jami. StavKo-kaz se je res kmalu naučil za motornika. Ko je superintendent dobil izučenega motornika, je pa spodil stavkokaza in sedaj je najbrž za motornika pri tovornih vo-zeh, kadar “trampa” iz kraja v ¡kraj s culico pod pazduho in išče dela. Profesionalni skebi beračijo sedaj za delo od rova do rova. Od tukaj se ne upajo odpotovati, ker vedo, kaj čaka skebe drugje. Mnogo je takih, ki so rekli, da ne morejo živeti s $6 na teden, katere so tekom štrajka dobivali od unije kot podporo. Zdaj pa že cele mesece hodijo od rova do rova in beračijo za delo. Nihče ne reče, da ne more živeti, ker ga je srepi povedati, da ni nič pri-skebaril. Mnogo sem jih slišala, ki so rekli, da se kesajo, ker so skebali. Rekli so, da bi le drugi ne 'vedeli, da sem tukaj v Bing-hamu. Po smrti kesati se je prepozno.
Michiganskim štrajkarjem pa kličem: Držite se trdno! Ne poslušajte zapeljivcev, ki bi vas radi opeharili za sadove dolgotrajnega boja. Zmaga mora biti vaša!
Jennie Samec, članica S. N. P. J.
Dawis, W. Va.
Brat urednik: —
Mislim, da je moj dopis prvi v “Glasilu” iz tukajšne naselbine. Zato hočem prav na kratko opisati tukajšne razmere. Glede dela se ne bom hvalil, ker ni hvalevredno. Povsod vlada kapital, pa naj bo v mestu ali vasi. Kadar napoči plačilni dan, se povsod računi; Toliko dni po toliko dolarjev. Pa je narobe! Zakaj, ker zna družba drugače računiti kakor njeni delavci.
Ne bom se spuščal v podrob-nješo delitev mezde, ker je ta delitev pametnim delavcem prav dobro znana in je povsod enaka.
Slovenski delavci so tukaj vsi zaposleni pri “Babcock Lumber & Boom” družbi. Ta družba ima tukaj precej veliko gozda in lesna skladišča (Lumber Yards!, lz-vzemši nekaj družin, stanujejo večinoma vsi slovenski delavci v komipanijskih kampah. Zato pa kompianija dela z njimi, kakor se ji ljubi. Mislim pa, da se bo v West Virginiji v kratkem obrnilo na boljše. Nekaj se že sedaj sliši, da bo družba nekaj plačala delavcem v slučaju nezgode. Do sedaj ni družba niti hotela pokopati delavca, ako je smrtno ponesrečil. Da se je to doseglo, je najbrž posegla državna vlada vmes.
Na društvenem polju gre tukaj bolj počasi. Do sedaj smo ime li le eno podporno društvo J. S.
K.	J. Pred par tedni so pa tukaj-šni napredni mladeniči ustanovili društvo napredne misli in ga pridružili k naši dični “Slovenski narodni podporni jednoti”. Društvu so dali ime v smislu poklica
—	“Slovenski Gozdar.” Upati je, da bo društvo lepo napredovalo, ker ima dober začasen odbor in vrlo članstvo.
Slovenci na Dawisu in okolici, ki še niste člani S. N. P. J., imate sedaj lepo priliko, da se pridružite novemu društvu. Naše geslo je: V združenju je moč!
— Naprej, do zaželjenega cilja!
—	Bratski pozdrav vsem članom naše jednote, posebno pa bratom društva “Sava”, štev. 173.
Ivan Križmanič ,član štev. 173.
Manderfield, Mich.
Brat urednik! — Priobči v prihodnji izdaji naslednji dopis.
Društvo “Michigan’, štev. 136, se zahvali vsem društvom in po-edinim članom, ki so pripomogli za zadnji asesment s poslano vsoto, da lahko še ostanemo aktivni člani naše napredne jednote. Apeliramo še v prihodnje nai vsa vaša^ človekoljubna srca, da nam še nadalje stojite na strani, dokler bijemo trd boj z našimi krvosesi. Ako nas bodete podpirali še v prihodnje, nas tudi kruta zima v Michiganu ne bo prisilila, da bi se podali, kakor upajo kapitalisti. Danes, ko to pišem, je pri nas pravo božično vreme. Mi bodemo kljub temu vztrajali v boju, ako je treba skozi celo zimo ali pa še leto dni.. Bojevali se bomo, dokler ne zmagamo. Res nas zapirajo, da bi mas ostra-šili. Odkar je štrajk so me že dvakrat zaprli: prvič dva
dni, dragic pa 20 dni. Ali s takimi sredstvi nas ne bodo ustrahovali, temveč bodo nas še tembolj utrdili v našem prepričanju, da smo na pravem potu. Vsaki dan nas več maršira in to naše sovražnike boli. Skebov ne morejo trobiti, ker jih njim več uide, kakor jih ¡agentje nalove. Isle Royal ima štiri rudnike, ali dela se samo v enem pomalo. Pa še to delo ni vredno počenega groša, ker skebje nočejo delati.
Bratom in setram naše jednote priporočam, da naj povedo vsem delavcem, s katerimi pridejo v dotiko, naj ne hodijo iskat dela v Michigan. Tukaj se borimo za boljšo bodočnost vseh delavcev in dokler boj ni končan, naj se vsakdo ogiblje Michigana.
V. K., tajnik.
Clinton, Ind.
Žensko društvo “Studenčekpod Skalo”, štev. 213, je priredilo svojo prvo veselico dne 25. oktobra, ki je kljub slabim delavskim razmeram dobro vspela. Veselice se je udeležilo mnogo članov bratskega društva, “Skala” in tudi druzih sosednih društev. Vsem udeležencem izrekamo toplo zahvalo. Pokazli so svojo bratsko složnost že na prvi veselici. Ob priliki njim bomo tudi me vrnile poset po zmožnosti. Hvalevredno je bilo tudi krasno darilo naše sestre tajnice, ki je opomoglo naši prazni društveni blagajni. Zahvaljujemo se tudi našim bratom, ki so pomagali iztočiti precejšno mero ječmenovca. Kadar bodo potrebovali pomoči z naše strani, njim bomo drage volje pomagale.
Le tako naprej! Delajmo složno za napredek naše procvitajoče jednote.
Katarimai Prašniker.
Chicago, 111.
V imenu društva “Slovenski Dom”, štev. 86, izrekam srčno zahvalo cenjenemu občinstvu in članstvu bratskih društev S. N. P. J., ki je posetilo našo vinsko tfgatev. Posebna zahvala gre br. Martinu Potokarju, ki je pripeljal z oddaljenega zapada sine in hčere S. N. P. J. v neznani, mrzli severni Lake in Despladnes tečaj — na našo veselico dne 25. oktobra t. 1. Upam, da je bil vsakdo zadovoljen s postrežbo, jedjo in pijačo, kakor tudi z veselo zabavo. Ako je bil kdo užaljen z ene ali druge strani, ga prosim v imenu našega društva, da oprosti. Saj kjer je mnogo ljudi, eden ali drugi nevedoma dostikrat backa' ustreli. Tem potom se najto-plejše zahvalim br. Jakobu Anžič-ku, ki nam je velikodušno privoščil “žlahtno” vinsko kapljico iz svoje kleti. Živel zavedni rojak!
Bratom in sestram društva “Slovenski Dom” naznanjam, da se naj vse društvene dopise naslovi na 604 Curtis St.
Josef Goričan, tajnik.
Chisholm, Minn.
Kot večletni član podporne organizacije, kateri sem se preje pridružil kakor politični, sem o-pazil, diai nekateri mrze politiko — pa politično organizacijo. Premišljeval sem, zakaj se protivijo politični organizaciji, zakaj jim je beseda politikai talko zoprna. Pozneje sem spoznal, da večina tistih, ki so bili strastni nasprotniki politike, sploh niso vedeli, kaj je politika. Mnogo je seveda tudi takih, ki nočejo nič slišati o politiki, za kar imajo posebne razloge.
Mnogokrat se čita in sliši proč s politiko, proč z vero, politične in verske stvari naj se razmotri-vajo tam, kamor spadajo. Vsi ti “nasprotniki” politike še niso nikdar zapisali in povedali, zakaj bi se v podpornih organizacijah ne pečali tudi s politiko, čas je že, da bi eden teh nasprotnikov politike povedal v “Glasilu” ali katerem drugem listu, zakaj naj se v podpornih organizacijah ogibajo politike.
Nepotrebno je razkladati, zakaj naj se verska uprašanja izločijo iz podpornih organizacij. Samo-posebi je umevno, da vsakdo veruje, kar hoče. Nihče ne more pogledati v srce svojega, bližnjika, da se bi prepričal, kakšna je njegova vera.
Kar se pa politike tiče, pa priporočam po svojem prevdarku, dia. se naj podporne organizacije pečajo z njo. Od naše politike (ljudske politike) je odvisno ¡kak šni bodo zakoni, ki imajo koristiti ljudstvu. Ker se ljudstvo ni za-
nimalo za politiko v tisti meri, kakor zahtevajo njega koristi, vlada manjšina nad večino. Na podporne organizacije pride največji del bremena pri nezgodah in v bolezni, ker se ljudstvo ni pobrigalo potom politike, da bi nosili ta bremena tisti sloji v, drža-vi, za katqye ljudstvo dela in trpi.
Bolniške zavarovalnice, oskrbo starčkov in brezposelnih, zavarovanje proti nezgodam se da doseči le s pomočjo politike. Že te socialne preosnove so tako važne za vse ljudstvo, da bi se že radi njih morala vsaka, podporna organizacija pečati s politiko in voditi tako politiko, ki koristi ljudstvu.
Vsak razredno zavedni slovenski delavec, ki se bori z umskim ali ročnim delom za svoj košček kruha, bi moral delati na to, da se s politiko pečajo podporne organizacije, da slovenski delavci spoznajo čimpreje, kaj je pravzaprav politika in kaj,je treba izvršiti s pomočjo politike za dobro proletariata.
Zakaj neki bi se človek ustrašil svoje lastne sence ?
Anton Mahne.
Canton, 111.
Cenjeni urednik “Glasila!” — Upam, da priobčite sledeče vrstice v prihodnji izdaji našega Glasila.
Za sedanji čas, gre še precej1 dobro z delom. Primanjkuje nam le železniških voz. Seveda je to prazen izgovor, ker imajo železnice vedno dosti voz v rezervi.
Veselico, ki smo jo priredili dne 8. oktobra, se je prav dobro obnesla. Hvala za to gre društvenemu odbora, posameznim bratom, posebno pa bratom Hrvatom. Mnogo je pripomogel do vspeha br. Andrej Franceskovič kot zvest in vnet član društva “Svoboda”, štev. 80. Neumorno dela za društvo in jednoto. Vedno je med prvimi, ki imajo pred lagati nove člane. Gotovo se bo-društvo spominjlalo njegovega dela ob novem letu.
Bliža se zadnji mesec tega let*, in to nas bodri, da moramo v prihodnjem letu še z večjo vnemo na agitacijo. V kratkem je naše društvo pridobilo 15 do 18 elanov. To nas spodbuja k nadaljnemu delu za društvo in jednoto.
Dne sedmega decembra bo na-še društvo obdržavalo sejo v “Brereton Hall” ob pol devetih dopoldne. Te seje se mora udeležiti vsakdo od Sandivita do Farmingtona. ker se lahko vsakdo pripelje na sejo z železnico. Na tej seji b<5 treba voliti nov odbor. Apeliram na brate našega društva, dia' pri predlaganju za odborniška mesta, vsakdo sprejme kandidaturo. Vsakdo, kdor je, zmožen prčvzeti odborniško mesto, ga veže dolžnost, da sprejme kandidaturo. Po mojem mnenju naj društvo povrne vozne troške tistim odbornikom, ki niso preveč oddaljeni od društvenega sedeža. Pokliče naj.se jih k seji le takrat, kedar imajo poročati o zelo važnih zadevah. Tajniku naj bi se malo povišala plača, ker je preobložen z delom. Društvo napreduje, ako ima dobre člane in odbor.
Ker imamo precejšno število članic, naj bi se eno članico izvolilo v bolniški odbor. To maj se zgodi, ker člani delajo po dnevu, ženske pa opravljajo svoje hišno delo. Zato bi bilo dobro, da bi bolniška obiskovalka obiskovala članice. Dovoli naj se ji, da poroča. seji pismeno, v kakšnem stanju je našla bolnico. Tajnik bi list prečital na seji in društvo bi potem lahko sklepalo o bolniški podpori.
F. Franko, predsednik.
McKees Rocks, Pa*
Društvo “Bratstvo, v slogi je moč! ’ ’, štev. 210, izreka, vsem slovenskim in hrvatskim društvom, ki so posetila veselico, katero je društvo priredilo, da del vsote gre štrajkarjem v Michiganu, drugi del pa ostane za ojačanje blagajne, najtoplejšo zahvalo. Veselico je posetil tudi br. Jakob Miklaučič, gl. predsednik naše jdenote. Govoril je o napredku naše organizacije in žel pohvalo s strani občinstva. Pevski zbor “Proletarec” je zapel nekaj kresnih pesmi in je vzbudil s svojim preciznim izvajanjem pevskih točk, splošno zanimanje pri občinstvu. Veselica se je končalo v splošno zadovoljstvo. Povsod so
bili sami zadovoljni obrazi in vladal je mir, kar daje tukajšnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu lepo spričevalo. Izostali so bratje iz Pittsburgha in Moon Runa, daisiravno sta najbližnji naselbini in smo jih povabili pismeno. Veselica vsled tega. ni bila taks- dobro obiskana, kakor se je pričakovalo in samoposebi se razume, da tudi cisti prebitek ni bil velik, ket* je bilo tudi iz kosmatih dohodkov pokriti velike troske. Polovico prebitka — $5 smo poslali v pomoč štrajkarjem v Michiganu
V prihodnje se vrše seje našega društva vsako četrto nedeljo, točno ob dveh popoldne, v “Sociali, stični dvorani” na Shingiss ulici.
Bratje naprej---------naprej dru
štvo “Bratstvo, v slogi je moč!”
M.	Polovic, tajnik.
Razprava o jednoti.
Columbus, Ohio.
V	44, štev. “Glasila” sem ome-
nil nekaj podatkov k združitvi je dnot in zvez. Omenil sem, da naj se napravi pet razredov. To pomeni le za jednote in zveze, ki so večinoma ustanovljene na enaki podlagi:	bodi si glede bolniške
podpore ali posmrtnine. Ako bi se združila “Penzijska družba”, potem bi bilo treba še penzijski razred. Posmrtnina naj bi bila za vsaki razred kolikor mogoče nizka. Člani bi radi prejemali visoko posmrtnino in visoko bolniško podporo, plačevali pa nizke mesečne prispevke. Visoke posmrtnine ubi jaj.0 društva v sedanjih razmerah. Društva izplačajo mnogo denarja za bolniške podpore, kar je gotovo bolj važno kakor visoka posmrtnina, ki se izplača, ko je človek že mrtev. Dokler je človek živ, bolan in za delo nezmožen, potrebuje živeža, plačevati mora stanovanje, zdravnika in druge potrebščine.
V	44. štev. sem omenil, ako pride do združenja jednot in zvez, da naj se člani drugih jednot prepišejo k krajevnim društvom S.
N.	P. J. in izroče svoje premoženje društvom, h katerim bi pristopili ; jednote in zveze naj bi svoje premoženje — gl. blagajne izročile S. N. P. J. Ker bi vsi gl. uradi prenehali s svojim delom, imeli bi le en* glavni urad, ena pravila in eno konvencijo. Sedaj . obdržuje vsaka jednota zase konvencijo, kar stane mnogo denarja. Novo pristopli člani bi se po prestani zdravniški preiskavi zavarovali v tistem razredu, ki si ga žele. Kdor bi hotel kasnejše prestopiti v višji razred, bi moral zopet k zdravniku.
V	44. štev. sem izrekel, da naj bi se vsak razred stopnjeval za $250. To točko je seveda težko rešiti, ker so stari člani pri jedno-tah. Ako bi vsi člani na novo pristopili, bi bilo lahko rešiti tudi to vprašanje. Nekateri člani plačujejo v dva,' tri in še več društev. Taki člani bi lahko obdržali več razredov, ne da bi jim bilo treba iti še enkrat k zdravniku. Zopet drugi člani so le pri enem društvu, poleg pa morebiti bolehni ali pa pohabljeni na drug način, da niso zmožni prestopiti v višji razred. Večina teh članov, ki sedaj plačuje v eno ali več društev, je sedaj zavarovana za $500 in $600. Zatorej bi bilo najboljše, da bi se razredi napravili za dvojno različno plačevanje: za $250 in $500. Tako ne bi bil nihče oškodovan.
Ni več daleč čaš skupnega sestanka odbornikov raznih jednot in zvez, na katerem se bodo posve tovali o združenju jednot in zvez. Zato je dobro, da bi se rojaki večkrat oglasili v listih in podali kak šne nasvete za združitev jednot in zvez. Taki nasveti bi koristili odbornikom ali delegatom, ki se bodo sešli k posvetovanju v začetku prihodnjega leta.
J. Zakrajšek,
Naznanila in vabila.
Aurofa, Minn.
članom društ. “Aurora”, štev. 43. se naznanja, da sc bode vršila. Tedna in glavna seja dne sedmega decembra točno ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Na seji se bode volil novi odbor za prihodnje leto (1914). Vsaki član, kateri se te seje ne udeleži, plača eden dolar kazni v društveno blagajno.
Jos. Kozina, tajnik.
Eveleth, Minn.
Poživljam vse člane društva “Napredek”, štev. 69, da se zagotovo udeleže prihodnje glavne društvene seje, ki se vrši sedmega decembra t. 1. v navadnih prostorih. Začetek seje je točno ob eni popoldan.
Na dnevnem redu imamo volitev novega odbora za leto 1914 in še več druzih važnih točk, ki se morajo rešiti na tej seji. Kdor se te seje ne udeleži, bode za en mesec suspendiran od bolniške podpore. Izvzeti so samo bolniki in tisti, ki so oddaljeni.
Thom. Prelovšek, tajnik.
Thomas, W. Va.
Na redni mesečni seji dne 2. novembra je društvo “Domovina”, štev. 29. sklenilo, da se člani omenjenega društva prihodnje seje polnoštevilno udeleže, ki bo dne ssdmega decembra.
Član, ki se ne udeleži prihodnje seje in se ne opraviči z gotovim vzrokom, bo za en mesec suspendiran, ali bo pa prispeval 50 c r društveno blagajno.
člani, udeležite se polnoštevilno prihodnje seje, kakor je vsakemu znano, da bo volitev novega odbora. Zraven pa tudi priporočam, da naj vsaki član toliko skrbi, da priDelje s seboj enega novega člana.
Jos. Zabukovec, tajnik B. 433.
Brezzy Hill, Kans.
Vsem bratom in. sestram društva “Prvi Maj”, štev. 65, naznanjam, da je seja dne 2. novembra zaključila pobirati od vseh članov in članic meseca decembra iz vanredni prispevek 25 c v korist društveni blagajni. Člani, ki stanujete izven društvenega kroga, blagovolite poslati omenjeni prispevek z rednim asesmentom na spodaj označeni naslov'.
Apelira se na vse članstvo zgoraj imenovanega društva, da se decemberske seje v polnem številu udeleži, da bomo vsaj enkrat v letu vsi skupaj na seji. Vsakemu je pa tudi znano, da se bo volil novi društveni odbor.
Torej pridite vsi, da bo tem lažje dobiti dobre in zmožne u-radnike.
Rochus Godina, tajnik Breezy Hill Sta. Box 13
Mulberry, Ivans.
Gross, Kans.
Na mesečni seji dne 2. novembra se je sklenilo, da se prihodnje mesečne seje dne sedmega decembra udeleže vsi člani in članice. Voliti imamo nove uradnike za loto 1914 in druge važne zadeve so nia> dnevnem redu. Kdor se ne udeleži te seje, plača 50 c v društveno blagajno; izvzeti so tisti, ki imajo tehtne vzroke.
Pozor torej, da ne bo kakega kikanja!
Ant. Homec, tajnik.
Neffs, Ohio.
Društvo “Bratstvo”, štev. 4. S. N. P. J. v Neff, O. je sklenilo, na redni seji dne 2. novembra, da priredi plesno veselico na 26. novembra zvečer v korist društveni blagajni.
Opominjam društvemike, da se naj zabave vsi udeleže. Kdor ne pride, plača 50 c v društveno blagajno izvzeti so le tisti, ki so bolni ali nad tri milje oddaljeni od društvenega sedeža.
R. J. Gradišnik, tajnik.
Darragh, Pa.
Društvo “Edinost”, štev. 23. bo priredilo dne petnajstega septembra veselico, na katero uljud no vabi vsa sosedna društva, čisti prebitek je namenjen štrajknjo-čim rudarjem v Michiganu.
Brate in sestre našega društva opozarjam na društveni sklep, ki se glasi, da plačo- vsakdo en dolar če tudi se veselice ne udeleži. Vstopnina je en dolar za moške. Ženske ne plačajo vstopnine; izvzete so le članice.
Ludvig Prašnikar, tajnik.
Cie Elum, Wash.
Društvo “Dobro došli”, štev. 79, je sklenilo na zadnji seji, da se ima vsak brat udeležiti prihodnje seje. ki se bo vršila prvo na-deljo v mesecu decembru ob pol desetih dopoldne. Na tej seji se bo volil novi odbor za leto 1914. Kdor se ne bo udeležil seje, plača 50 e v društveno blagajno; izvzeti so le bolniki in elani, ki delajo.
Toliko na znanje bratom našega društva.
John Butorac, tajnik.
Beadling, Pa.
V smislu zaključka našega društva “Dobri Prijatelji”, štev. 172, z dne 2. novčmbra, vabim člane našega društva, da se v polnem številu udeleže društvene seje dne sedmega decembra točno ob dveh pppoldne. Na dnevnem redu so važne točke in najvažnejša med njimi je volitev odbora za leto
1914.	Kdor izostane od seje brez važnega vzroka plača en dolar v društveno blagajno.
Društvena veselica- se bo vršila dne 31. decembra na Silvestrov večer. Na veselico se vabi naju-ljudnejše vse člane in članice, kakor tudi vsa sosedna društva. Začetek točno ob šestih zvečer. Igra la bode slovenska godba. Vstopnina en dolar za moške, dame so vstopnine proste. Za sveže pivo in okusen prigrizek bo skrbel tozadevni odbor.
Joseph Goršič, tajnik.
So. Lorain, Ohio.
Članom društva “Bled”, štev. 17, priporočam, da naj se udeleže seje, ki se bo vršila zadnjo nedeljo v novembru. V zadnjem “Glasilu” je bila pomota, ker se je napovedala seja za- 16. nov. Na dnevnem redu imamo mnogo točk v prid članom. Vršile se bodo tudi volitve društvenega odbora za leto 1914. S člani, ki šene udeleže glav. sej, se bo postopalo po pravilih. Člani naj s sabo zopet pi-ipeljejo nove člane, kakor če to vrši že dva — tri mesece. Društvo dobro napreduje.
John Prudich, predsednik.
McKinly, Minn.
Društvo “McKinley”, št. 175, bo imelo svoje redno mesečno sejo za november tretjo nedeljo ob dveh popoldne. Člani imajo plačati izvanredni asesment, naklado za mesec oktober in november 50c. in redni asesment $1.40. Skupaj $1.90. Prosim, da se vsi člani bolj redno udeležujejo mesečnih sej, da bode društovo imelo boljši vspeh v delovanju.
Johan Cvar, tajnik.
Popravek. V Glasilu z dne 31. oktobra se je vrinila neljuba pomota. Vsoto za štrajikarje je nabralo društvo “Živila- Ilirija”, štev. 114 v Roundup, Mont. in. ne društvo “Ilirija”, štev. 37 v Ke-noshi, Wis. To velja za obvestilo, v katerem so imena darovalcev navedena posamično.
Mesto društvo ‘V slogi je moč’, štev. 127, naj se glasi “Bratstvo, v slogi je moč”, štev. 210.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Poboj. V Beli Peči je popivalo več domačih fantov. 331etni znani alkoholik A. Egger se ga je tako nasrkal, da sta ga morala dva tovariša peljati domu. Tu sta ga zaprla v sobo. V svoji pijanosti je na začel v sobi razgrajati tako silovito, da je njegov spremljevalec, k vojakom potrjeni Pr. Müller iz Nesseltata odprl sobna vrata, hoteč ga pomiriti. V tem trenotku ga je razgrajal ec usekal s sekiro ravno pod srce. Rana je nevarna.
—	50 ovac je poginilo od gladu. Čez 'polet je zažejo R-atečani svoje ovce v Mangartsko skupino. Jeseni jih zopet poiščejo in spravijo v dolino. Pred kakimi petimi tedni so pogrešali nad 50 ovac. Mislili so že, da so ukradene in odgnane čez mejo. Ves trud iskanja je bil zaman. Predpretekli teden pa je nekdo opazil, da krokarji krožijo visoko v Mangartu. Visoko v bakozvanih Žagaeah v plazu, kjer je večen sneg so našli 50 ovac — mrtvih. Poginile so vsled lakote, ker se niso mogle rešiti iz globoke kotline. Le dve so našli še malo živi. Ovčjih odpadkov je bilo skoro en voz. .Samo en gospodar jo ob 29 ovac.
—	Požar. V četrtek ob pol 10. dopoldne je izbruhnil ogenj v Stolm pri Domžalah pri posestniku Lovšetu. Pogorela so vsa gospodarska poslopja . Škoda je velika. Zavarovan je bil pri “Slaviji” za 4400 K. Na pomoč sta prihiteli gasilni društvi iz Stoba iu Domžal in le tema se je zahvaliti,-da se ni požar razširil.
— Smrtna nezgoda vsled neprevidnosti. V Orehku v po-
stojnskem , okraju je snažil posestnikov sin Glažar zvečer pištolo. Sedel je v kuhinji piri mizi, njegova sestra Antonija pa je pripravljala krmo za živino. Med snaženjem je Glažar, ki ni vedel, da je pištola nabita, sprožil petelina in krogla je zadela sestro v glavo. Dekle je bilo takoj mrtvo.
—	Z Jesenic. Lipar Franc je pri odhodu iz domovine daroval K 13.24 jugosl. soc. dem. stranki.
—	Iz Tržiča, Štrajk v tovarni Kozina & Co. je končan z zmago šteparic. Dobile so to, kar se jim je odtrgalo. Zadovoljne pa še niso povsem!
— Otroci so zažgali. Nekemu posestniku je Dogorelo v Spodnjih Dupljah gospodarsko poslopje, hiša in dva hleva. Prišle so takoj tri požarne hrambe; ker pa je bil močan veter, niso mogle Dogasiti ognja. Zažgali so otroci. Isti dan je pogorela hiša nekemu kajžarju v Dolski vasi pri Begnjah. Tudi tukaj so zažgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
— Utonila je v Cerkljah pri Kranju triletna hčerka hišnega posestnika in trgovca Jakoba Kristana. Dekle se je igralo ob vaškem potoku in padlo v vodo. Kljub takojšnji pomolči ni bilo mogoče rešiti otroka.
—	V spomin bitke pri Lipskem
je bil tudi v Ljubljani mirozov, pri katerem je postalo po zaslugi nekaterih izzivačev na drug način živahno, nego so si mislili prireditelji. V mestu je bilo slišati, da napravita milrozov obe vojaški godbi, belgijska in domobranska. Veliko ljudi je čakalo na drugo, ki pa ni prišla, baje ker ni dobila novih inštrumentov. Po ulicah so se vsled tega zbrale razne skupine, ki jih je neodločnost, ’kaj da bi počeli, vodila semintja. Belgijska godba je med tem igrala pred palačo deželne vlade, pred stanovanjem divizionarja Rusmaneka, oa pred deželnim dvorcem. Do tedaj je bilo vse razmeroma mirno. V Stritarjevi ulici so se pa oglasili provokaterji. Pred godbo je korakala skupina nemških študentkov, katere sta vodila neki Kadiunigg in mladi Mahr, pa sta izdala parolo, da naj se pred mestnim magistratom kriči “Hoch” in “Heil”. Seveda je bila to nameravana nemško nacionalna demonstracija proti Slovencem, ki bi bila sama po sebi le neumna, če ne bi bil očiten namen, da izzove odpor pri Slovencih, ki naj ki dali zopet povod šmokovskemu pisarjenju o Unkultur in chauvinistische Gehässigkeit der Slovenem. To st je ponavljalo tudi pred škofijo in pozneje ‘v Zvezdi. Kar bi bili vročekrvni izzivači radi dosegli, se ni izvršilo; zgodilo se sploh ni nič druzega, kakor da je nekolika mlajših ljudi reagiralo z živio-klici. Kljub temu je bilo nekaj oseb aretiranih. Očividci zatrjujejo, da niso storili nič druzega, kakor da so klicali “Živio”. Človeku bi se zdelo to neverjetno, če ne bi paralelno s tem zanesljivi socialisti poročali, da je policijski lajtnat Turner, ki je sam ukazal nekoliko aretacij, kričal “Krainer Hunde”. To je od policista v vsakdanjem življenju nekoliko preveč v službi jo pa to tak nezaslišano. Taki ljudje delajo “red in mir” po Ljubljani.
—	S ceste. V Ljubljani je povozil izvošček z dvoupreženim vozom na Marijinem trgu lllet-nega učenca Franca Rusa iz Loškega potoka. Deček se ni mogel pravočasno izogniti izvošče-kn, ki ie vozil precej hitro. Konji in voz so šli čezenj in dobil je mnogo poškodb. — Illetnega licenca Alojza Falotova je poslala mati po kruh . Sel je po Dunajski cestj. Za njim je piritekel njegov triletni bratec prav v trenotku. ko je peljal po Dunajski cesti avtomobil v smeri proti Ježici. Avtomobil je zgrabil dečka in ga vrgel. K sreči ni deček težko poškodovan. — V Vrliovče-vi ulici je aretiral stražnik 16-letno deklo Ano Šemrovovo iz Logatca, ki je svoji delodajalki takoj drugi dan službe izmaknila 20 K.
— Smrtna nezgoda. Posestnik Josip Prosen iz Čerčičev pri Kranju je vozil iz gozda steljo. Po nesreči je padel z naloženega voza in je uri padcu dobil tako težke ooškodbe, da je dan kasneje umrl. Prosen je bil star nad 50 let, oženjen in brez otrok.
—	Pocestni tat. Pred kratkim je šla neka učiteljeva soproga o-kolo 6. zvečer po Komenskijevi u-lici. Nasproti jej je prišel približno 141eten fant in jej iztrgal iz rok ročno, kvačkano torbico, v kateri je imela poleg drugega tudi denarnico s 6 kronami. Fant je nato zbežal.
—	Živa je zgorela petletna Frančiška Novak, posestnikoHft hči v Podlipi, župnija Raka. Bila je na njivi, ker je njen oče Franc Novak oral, medtem se je na neopažena odstranila in hitela k ognju, kier je bil zakuril nek nostir. Komaj je bila deklica pri ognju, pa se ji je vžgala obleka. Nesrečni oče je hitel na pomoč in je skušal z prolimi rokami pogasiti ogenj njene goreče obleke, a bilo je brez uspeha njegovo prizadevanje. Vsa obleka na njej je zgorela in nekoliko ur pozneje je dekletce za opeklinami umrlo .Tudi oče se je med gašenjem hudo opekel na obeh rokah, za-kar se zdaj zdravi v kandijski bolnišnici.
—	Roparski morilec prijet.
V	Zagorju so prijeli orožniki roparskega morilca Janeza Pivka, ko se ie pripeljal z vlakom iz Ljubljane. 12. m. m. je umoril in oropal v Zmincu pri Škofji Loki gostilničarko Marijo Krajnik. O umoru smo poročali v “Glasilu”. Ropar je 20 let star, v Novo Osilnico pri Kranju pristojen. Premoženja je mel pri sebi K 14.97, dve žepni uri in e-lektrično svetilko. Da je te stvari naropal, je priznal. Ropar je bil že štirikrat kaznovan radi raznih tavin in ropov. Orožniki so ga odpeljali v zapore o-krajnega sodišča v Litiji.
—	Aretacija v Spodnji Šiški.
V	Spodnji Šiški so aretiral j zaradi tatvine monterja klavirjev, ki je pokradel v kavarni na Šentjakobskem trgu dve vložki za e-lektrični klavir, vredni 60 K. Vložki je prodal v neki gostilni na Poljanski cesti. Izročili so ga deželnemu sodišču.
— Kolo je ukradel neznan tat železniškemu delavcu Antonu Močniku iz Terzina. Močnik je imel kolo, ki je še dobro ohranjeno pred hišo, ko je prišel mimo hiše približno 20 let star popotnik, srednje velikosti. Močnik je zasledoval tatu do Čemuč, od tukaj dalje je pa izgubil sled.
—	Žrtve strele. Na Trii ju pri Sinju je udarila strela v' hišo posestnika Latimaca. V hiši je bilo pet oseb. Strela je ubila na mestu 181etnega fanta in mlado •gospodinjo, ki se jc šele pred dvema mesecema poročila. Ostali trije so težko poškodovani.
ŠTAJERSKO.
—	“Tolažilec” alkohol. V neki gotsilni na Kamenščaku je izpraznil žganjar Stanič namah pollitrsko steklenico žganja. Za nekaj dni je potem v hudih ho leči na h umrl.
— Ženo je umoril. V Gornjem gradu so dobili posestnico Marijo Zupanovo mrtvo v postelji. Na vratu je imela sumljive sledove, da jo je nekdo davil in ki so kazali, da žena ni umrla naravne smrti. Kot morilca so takoj sumili njenega moža. ki je živel s svojo soprogo v vednem prepiru in ki je imel tudi ljubico, kateri je obljubil zakon. Celjsko državno pravdništvo je odredilo raztelešenje trupla.
—	Strahovit požar je divjal v vasici Gaishorn pri Ljubnem na Zg. Štajerskem. Uničil je 37 posestnikom 50 objektov.
KOROŠKO.
—	Samomor. Na dvorišču neke hiše v Hoffmanovi ulici v Celovcu so našli ustreljenega 20-letnega stavbnega tehnika Karla W. Ustreljen je bil v prsi, poleg njega je ležal revolver, katerega je samomorilec šele pred nekaj dnevi kupil. Vzrok samomora še ui znan.
— Smrten padec kolesarja. Na
cesti k Sv. Hemi je padel s kolesa oskrbnik in knjigovodja Viljema Gor tona Julij Kleiss. Mož je padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in zadobil tudi več notranjih poškodb. Odnesli so ga nezavestnega s ceste domov, kjer je kmalu nato umrl, ne da hi se še kaj zavedel. Kleiss je bil 48 let in zapušča vdovo s 4 nepreskrbljenim otroci.
— Požar. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnice Terezije Rublander pri Sv. Agati 'v celovški okolici. Zgorel je hlev s skednjem in z več manjšimi prizidki .Živino so rešili. Vnemala se je tudi že hiša, katero pa so gasilci in domačini pogasili. Škodo ceniio na 7000 kron, zavarovalnina pa znaša 3400 kron. Kako je nastal ogenj, še ni znano.
TRST.
— V proslavo stoletnice Lip-ske bitke je daroval škoj Karlin mašo na velikem trgu ob na vzočnosti vojaštva in raznih dostojanstvenikov. Ljudstvo se pa za to proslavo ni zanimalo.
— Strašno burjo so imeli v Trstu. Dosegla je hitrost 90 km na uro, a v nekaterih krajih celo 120 km. Bilo je več nesreč in je enega celo ubilo. Prišla je letos nenavadno zgodaj in nepričakovano, pa je tudi močno znižala temperaturo.
GORIŠKO.
— Smrtna nezgoda v kamnolomu. Pred nekaj dnevi se je spodmaknilo 281etnemu Fr. Ravbarju iz Cola v kamnolomu v Re-pentabru in padel je s kamenjem vred 5 metrov globoko. Kamenje ga je zmečkalo tako, da je bil takoj mrtev.
Nenavaden grob.
Neka italijanska korespondenca poroča o pogrebu, ki je bil pred kratkim na Italijanskem in ki je gotovo tako izreden, da nima para na svem svetu:	truplo
so vrgli v žrelo Vezuva. Nenavadne so tudi okolščine, ki so povzročile, da je postal ognjenik zadnje počivališče človeka. Angleški lord Ballroff je izrekel v ovoji oporoki željo, da bi ga pokopali v Vezuvu. Lord Ballroff, umrl je 63 let star, je posvetil vse svoje življenje raziskavanju Vezuva in je spisal več znamenitih del o bistvu in obliki Vezuva. Letos je praznoval 401etnico, odkar se je bil posvetil temu ’ raziskavanju. Po vsakem izbruhu Vezuva je posvečal večmesečne študije izpremembi površine in žrela. Dostikrat je bil tudi v veliki ži-vljenski nevarnosti, ker je šel s predrznim pogumom na Vezuv, čeprav je bila okolo žrela še žgoča lava. Ljubezen, ki jo je gojil vse življenje do Vezuva, je izrazil tudi v svoji oporoki. Vodnikom, ki so ga bili spremljali na pohodili na Vezuv, je zapustil znatne vsote. In potem je določil, da noče biti drugje pokopan kakor ‘v Vezuvu in svojima nečakoma je zapustil ogromno premoženje le pod pogojem, da spustita njegovo truplo v Vezuvovo žrelo in da morata o tem dobiti oblastveno izpričevalo vodnikov, ki se udeleže pogreba in s tem izpričevalom se morata izkazati pri izvršitelju oporoke. Nečakal sta izpolnila stričevo željo in prepeljala njegovo truplo v na vadni 'rabvi na Vezuv, kjer sta ga pokopala. Pogreb je veljal malo premoženje, ker je bil združen z velikimi t.ožkočami.
Južna Afrika. Iz Pretorije so poroča ofieielno. da je minister za zlate rudnike W. Malan obdržaval konference z zastopnikom družb, ki lastujejo zlate rudnike, ua kateri se je dognalo, da družbe dovolijo svojim, poslovodjem pogajati se direktno z rudarsko unijo v Transvalu in reševati vse spore, ki obstoje med rudniškimi družbami in člani rudarske organizacije.
Ta dogovor ostane pravomočen, dokler legislatura ni sprejela tozadevne zakone. Minister je o tem dogovoru obvestil unijo rudarjev in prosil, da naj organizirani rudarji store vse, kar je v njih moči, da se bodo sporne točke reševale mirnim potom.
------GLASILO----------1
j Slovence Narodne j rodnorne Jednote |
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Uredništvo in upravništvo:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Velja za vse leto $1.00.
ORGAN
j	of the
ttOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE" SLOVENIC NA-TIONAL BENEFIT SOCIETY.
OFFICE:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Subscription, $1.00 per year.
31
Trgovski knez.
Spisanih je bilo že mnogo ži-votopisov o mecenih — miljonar-jih v Ameriki. Bili so slavospevi, v katerih je bilo nagromadenih več laži, kakor resnice. Kadar u-mrje kateri miljonarjev in zapusti od svojega naropanega premoženja le trohico za dobrodelne ali učne namene, takoj se najde lakajska duša, ki proti plačilu o miljonarju — meeenu napiše slavospev, v katerem se naštevajo njegove božanske lastnosti in v katerih ni besedice, kako je prišel do svojega premoženja — mi-ljonov.
Pred kratkem je umrl Benjamin Altman, trgovski knez v New Yorku. Samoposebi se razume, da so kapitalistični dnevniki prinesli skoraj po cele strani o njegovem življenju in smrti, ki niso imeli za 263 rudarjev, ki so postali žrtve katastrofe v premogovniku pri Dawsonu, N. M. niti, šestdeset vrstic prostora. V dolgem slavospevu Altmana ni dru-zih faktov za človeka, ki ne potrebuje druzih ljudi, da mislijo zanj, kakor da. je imel na Peti ave v New Yorku največjo prodajalno; da je bil 73 let star; da je poznavalec umetnin, da je la-stoval zelo dragoceno zbirko u-metnin; in da je zapustil štirideset miljonov dolarjev premoženja.
Iz tega sledi, da je bil trgovski knez Altman večji del svojega življenja delodajalec. Ako bi bil delavec, bi bilo zanj nemogoče na gromaditi 40 mljonov dolarjev premoženja. Kdor se preživlja z umskim ali ročnim delom, ne postane miljonar. 40 miljonov dolarjev nakupiči v svojih rokah le tak človek, ki izkorišča druge ljudi. Naraščanje premoženja je odvisno od tega, v koliki meri izkoriščevalec izkorišča druge ljudi, ki delajo zanj. O Altmanu bi se dal spisati resničen životopis, ako bi imeli statistični izkaz, koliko je imel uslužbencev, odkar je postal delodajalec. Koliko mezde jim je plačeval za mukotrpno delo. Koliko ur so motrali garati zanj vsaki dan. Koliko človeških življenj je bilo uničenih tekom te dobe vsled slabe mezde in dolgotrajnega delavnega časa.
Kapitalistični listi pravijo, da. je bil pošten v trgovini. Seveda! O tem ni dvoma! Plačeval je svoje dolgove in pazil na to, da je imel kredit ria banki. Verjetno je tudi, da je bil skrben družinski oče. Brezdvomno je dajal tudi prinose “človekoljubnim” družbam.
Ker je imel dragoceno zbirko umetnin v New Yorku, je mogoče plačal za eno sliko, na katerem je bil slikan pastir, ki pase ovce, ob vznožju pašnika se pa igrajo temnozeleni valovi oceana, tisočake. Tudi temu ne ugovarja nihče.
Ali vsakdo je videl lahko še druge slike, ki niso krasile sten njegove umetniške galerije. To so bile slike živih bitij. Treba je bilo le vstopiti v njegovo prodajalno in tam so bile žive slike: stotine deklet — deklet, njegovih prodajalk, ki so pričele boj za življenje s poštenimi nameni, polne upanja in nad, ki so koprnele po ljubezni in so hotele postati žene in matere.
Dan za dnem so stala dekleta za prodajalnimi mizami, v dolgih nepreglednih vrstah, da zadoste željam najbolj razvajenih odjemalcev, da delajo in delajo, da nostane trgovski knez Altman miljonar — večkratni miljonar.

In če sledimo dekletom iz prodajalne po dokončanem delu domov, vidimo pred svojimi očmi druge slike.
Izmučene od dolgotrajnega dela se vozijo v natlačenih vozovih poulične železnice. Pogostokrat prihajajo domov trudne, da se jim ne ljubi niti jesti.
Ali naj zasledujemo še naprej te slike? Vsakdo jih pozna, ki razume boj za obstanek. Stotine njih se je omožilo, postale so žene, matere. Ali dogodile so se tudi tragedije. Belo suženstvo in zločinstvo je zahtevalo svoje žrtve. Nizke mezde, slaba obleka, nezadostna hrana, podstrešne sobe, slaba hrana, prostitucija, smrt — vse to je pritiskalo nanje in težko je v takih razmerah zmagati v krutem boju za obstanek.
Lfe čuditi se je, ako je v takih razmerah večina deklet ubežala peklu — veliki trgovini na drobno in so postale žene in matere.
Altman ni nič druzega kakor človek, kakeršne producira današnja kapitalistična družba, trgovski knez, na kakeršne danes lahko naletimo v vseh velikih ameriških in evropskih mestih. Vsi trgovski knezi so navadno ljubitelji umetnin, odprto roko imajo tudi za dobrodelne zavode. Ali koliko so storili ti trgovski knezi za človeštvo? Njih dolžnost bi bila, da bi skrbeli za uslužbence, kakor oče za svojo deco, ker se imajo za vse bogastvo zahvaliti le svojim nastavljencem. Ali trgovski knezi so navadno slabi očetje, pa še slabši ljudje.
Trgovski knezi spreminjajo telo in dušo svojih uslužbencev v denar. Njih cilj je povečati prodajalno, pomnožiti svoje bogastvo. Ali taki ljudje niso bili veliki nikdar in ne bodo nikdar. Zgodovina jim bo odkazala kotiček med izkoriščevalci najkrutejše vrste.
Neumnim ljudem najbolj im-ponira vest, da je Altman zapustil 4'0 miljonov dolarjev premoženja. Well, zapustil je to premoženje, ker ga ni mogel vzeti s seboj.
Stoletje človekoljubja.
Koliko hinavščine In laži se skriva za to frazo! Kdo naj pre-šteje vse hinavce, ki se odevajo s človekoljubnim plaščem, da pridejo njih imena, in slike v dnevnike, da jih občinstvo občuduje kot človekoljube? In kako različni so ti človekoljubi. Človekoljubje, bolje rečeno bitjeljubje, dele med seboj, kakor razni rokodelci razdale med seboj rokodelstva. Imamo družbe, ki skrbe za mačke, pse, konje, kaznence, propala dekleta, obnemogle delavce, pravovarstvo preganjanih in zatiranih itd.; družbe, ki se cede človeko in bitjeljubja, seveda na jeziku, v srcu pa izgleda drugače.
Minoli teden so stale fine dame ob napajališčih za konje v Chicagi. Vsaka je jmela poleg sebe košarico rdečih, lepih, zrelih jabolk in vsakemu kljusetu, katerega je pognal voznik k napajališču, da si ugasi svojo žejo, je fina dama na, ošpičeni trski pomolila okusno jabolko pred gobec, da bi se kljuse spominjalo srečnih dni. ko je .skakalo kot žrebe na farmi in poljubno pobiralo jabolka, pod polnimi jablanami", ki so se pripogibale pod težo svojega sadu. Kako ginljivo so opisali kapitalistični šmoki posamezne prizore in jim udahnili realnost s fotografičnimi slikami. Tam, prav blizo po zamazani, zaprašeni, z raznimi odpadki prepojeni stranski ulici je drvila kopica lačnih, raztrganih otrok, z upadlimi obrazi, vdrtimi očmi, z bolestnimi potezami na obrazih, katere jim je vsakdanji glad zarisal v nedolžen obraz. Otroci so se igrali, da bi potolažili gladne želodce in oozabili. da niso zajtrkovali. Teh ni -videl kapitalistični šmok, ki je znai opisati tako fino in sočutno bitjeljubno delo finih dam, ki so z eleganco znale pomoliti kljusetu jabolka, pod gobec. Videle jih tudi niso fine dame, ki so komaj pričakovale, da zagledajo slike o svojem bitje-ljubnem delu v kapitalističnih dnevnikih. Pa če bi jih tudi videle, kaj zato! Prsti fine dame se vendar ne morejo dotakniti umazanih rok -sestradanih otrok siromakov. Mogoče se jih drže bacili in “zdravje” finih dam bi bilo v nevarnosti, ki niti toliko ne koristijo človeški družbi kakor trot
v panju. Zato tj e boljše, da kljuseta pojedo jabolka,, ki so jih darovali v bitjeljuben namen veletrgovci, ki so določili jabolkam tako visoke cene, da jih siromašni stariši ne morejo kupiti svojim otrokom. Tako jedo kljuseta, ki so se nazobala ovsa, jabolka; otroci siromakov, gladni, raztrgani in umazani, se pa igrajo v stranski ulici, kamor redkokedaj posije solnčni žarek, da pozabijo, da so še teš.
Na farmo v bližini Richmonda v državi Texas so oddali izgolj človekoljubja dvanajst zamorskin kazneneev. da, zapuste zatohle jet niške prostore in se nasrkajo svežega zraka. Zamorci so na farmi trgali bombaževino. Kaj naj p-a dandanes dela druzega zamorski kaznenec na jugu, ko je odpravljena sužnost? Kazensko delo je še vedno cenejše kakor svobodnega delavca. Po človekoljubnih nazorih paznikov sd kaznenci natrgali premalo bombaževine in zaprli so jih v luknjo, "ki je .bila deset čevljev dolga, 8 široka in 6%. visoka. V strehi je bilo 6 lukenj po en palec in pol v premeru, ki so služile za ventilacijo. V vsakem kotu je bila še ena manjša luknjica. Ko so zjutraj odprli luknjo, je v vsakem kotu ležal en zamorec, malo živ, ki se je priplazil do luknje, da je srkal vase sveži z;rak. Sredi luknje je ležalo osem zamorcev mrtvih, postali so žrtve človekoljubnosti.
Uvedla se je preiskava in izgolj človekoljubnosti so spoznali sarženta, ravnatelja na farmi, kakor tudi druge paznike nedolžnim. Pazniki so culi ječanje in obupne klice kazneneev, ki so postajali vedno slabejši, dokler niso popolnoma obmolknili. Ali kdo se bo brigal za zamorce, so mislili pazniki, ako bi bili kljuseta ali mule, bi človek še vstal z ležišča in jim vrgel nekaj jabolk.
Pred ogledalom stoji miljonar-ka in ogleduje svoj od strasti razoran obnaz, ki je debelo namazan z barvami, da so lica gladka in rdeča kakor desetletnega zdravega in krepkega dečka. V ponarejenih laseh se blišče demanti, rubini in smaragdi. Okoli vratu ima, dragoceno bisernico, ob kateri se lomijo žarki eleiktrične žar nice. Obleka ie iz najdragocenejše svile, okrašena z dragocenimi čipkami, na katere so rosile solze mladih siromašnih deklet, ki so kleklale pozno v noč, da zaslužijo kruha — kruha za mlajše gladne bratce in sestrce . . . Miljonarka zija v zrcalo, ogleduje se . . .prior avl ja se za dobrodelni ples. Popraviti je treba vsako še tako majhno stvarico. Ta le rubin, je preveč v laseh in ne bo zažarel v svoji krvavo rdeči luči. demant je preveč na strani in ne bo žarno svetlikal, kedar bo nagnila glavo koketno na desno stran in se nasmehnila novemu, mlademu ravnatelju, ki je prevzel vodstvo premogovnikov njenega soproga. —“Ah, kako dolgočasno je, koliko se moram truditi radi tega dobrotvornega plesa, ako hočem veljati za krasotico med krasoticami”, je vzdihnila miljonarka, težko, potem se pa obrnila, da je zaštutela svila in odhitela je iz sobe.
Globoko doli pod zemljo, kamor se ne prikrade noben solčni žarek, v zatohlih luknjah, v katerih se razprostirajo strupeni plini. ki otežkočujejo dihanje, se gibljejo napol nagi ljudje. Njih život! so posuti s premogovim prahom in bleste v slabi luči. Znoj jim teče curkoma raz čelo in se zliva po obrazu in životu. Temni udarci motijo tihoto, v rudniku je zrak, da, ga trajno ne prenese noben človek. Vsaki dan se ponavlja to življenje. Vsaki dan gre do pod zemljo tvegat svoje življenje za borno mezdo, da zaslužijo za svojce kruha. Da. vsaki dan . . . dokler katastrofa ne spremeni rudnika zanje v velego-milo, da zopet lahko na dobrodelnem plesu miljo-narke izkazujejo svoje dragulje in bisere za njih zapuščene sirote.
Tako se ponavlja tragedija za tragedijo v človeškem življenju: v imenu človekoljubja in ponavljala se bo, dokler se ne strmoglavi malik — kapitalizem.
— V Nashivlle, Tenn., je poulična sodrga pod vodstvom bogatih oseb vdrla v ječo in na dvorišču obesila IBletnega zamorca Johna Tnlleya. Obdolžen je bil, da je kriminalno napadel belega dekleta.
Splošna zveza delodajalcev na Angleškem.
Do sedaj so bili na Angleškem v vsaki industriji kapitalisti organizirani zase: rudniški baroni so imeli svojo organizacijo, tekstilni knezi svojo, lastniki parnikov in ladij svojo itd. Po poroči-lxi londonskega lista “Times”, so kapitalisti sedaj osnovali splošno zvezo delodajalcev z mogočnim skladom $166,000,000., s katero hočejo delavskim strokovnim društvom napovedati vojno. Organizacija kapitalistov se imenuje “United Kingdom Employers Defence Union” (Obrambna zveza delodajalcev združenega kraljestva.) Zveza se je ustanovila dne 26. maja pod predsedništvom lorda Dysarta v Londonu. Ta plemeniti lord, katerega predniki so bili mogoče nekdaj roparski vitezi, je hud sovražnik delavstva, ki bi najrajše videl, da bi delavci delali zastonj in se še 'posebej zahvalili, dai se jim dovoli delati brezplačno. Pred dobrim mesecem in pol je še pisal v listu “Daily Telegraph”, da je njegova goreča želja, da bi se uničilo socialistično gibanje, in da bi ¡rad to doživel. Verjamemo, da si plemeniti izkoriščevalec želi tiste zlate čase nazaj, v katerih SO' bili lordi, grofi in baroni absolutni gospodarji nad imetkom in življenjem poljedelca in rokodelca na Angleškem. Ali plemeniti gospod naj se sprijazni z resnico, da bo raivnotakio malo doživel uničenje socialističnega gibanja, kakor povrnitev zlatih časov za mo-drokrvne lenuhe.
Organizacija hoče nabaviti močan sklad 50 miljonov angleških funtov, da bo ložje in vspešnejše nastopila proti strokovno organiziranemu delavstvu. Gospodje so se pač uverili, da se s silo ne da nič opraviti nroti organiziranemu delavstvu, zato hočejo sedaj svojo srečo poskusiti z denarjem. Na poziv sta se takoj oglasila dva “človekoljubna” podjetnika, ki se imata za svoje bogastvo zahvaliti svojim delavcem: prvi je obljubil 50 tisoč funtov, drugi pa deset tisoč. Z denarjem iz tega fonda naj bi se podpiralo kapitaliste, pri katerih so delavci za-štrajkali. Vsak član zveze mora po možnosti garantirati gotovo vsoto. V enem letu se ne sme zahtevali več kakor 7% odstotkov od vsote. Splošno pa sodijo “delavski prijatelji”, da bo zadostovala za “varstvo” skebov in prizadetih delodajalcev mnoga nižja vsota. Voditelji zveze pravijo, da ne sovražijo delavskih unij (stara kapitalistična pesem), marveč da je treba vpričo dogodkov zadnjih let varovati interese delodajalcev napram delavskemu strokovnemu gibanju. Ako bi bili delodajalci pred desetimi letimi organizirani, ko sem jim je posrečilo razbiti štrajk strojnikov, tako trdijo voditelji splošne delodajalske zveze, tedaj bi si bili delodajalci prihranili marsikatero razočaranje. Ako bi delodajalska zveza obstala v 1. 1911 tekom železniške stavke in 1. 1912 tekom rudarskega štrajka,tedaj ji bili de lodajalci izvojevali zmago in sl osigurali večletni mir. Gospodje se seveda motijo, ker ne računijo s tem, da se čimdalje bolj krči število neumnih ljudi, dbenem pa narašča in se utrjuje delavska solidarnost.
Sklad naj služi zato, da bi varoval delodajalce pred vmešavanjem izven stoječih organizacij v boj in da se vstrahuje štrajkujo-če delavce. Kapitalisti žele, da se uvedejo pinkertonci tudi pri stavkah na Angleškem, ki bi pobijali in streljali mirne štrajkujo-če delavce. Zveza se bo bavila tudi z bojkotom in stavkovnimi stražami, katere smatrajo gospodje kapitalisti za zelo nevarno zlo. Delodajalci se bodo trudili, da se prekliče zakon, ki prizna imuniteto (nedotakljivost) blagajnam strokovnih organizacij. Delodajalska zveza se je organizirala po zakonu, ki je veljaven za strokovne organizacije, da vživa pnavice, ki so določene za te vrste organizacije.
Iz navedenega se prepričamo, da hočejo ustanovitelji te zveze, med katerimi sta bankir lord A-verburg in velesosestnik vojvoda Bedfordski, popolnoma zatreti delavsko gibanje. Ako bodo našli med velekapitalisti zadostno podporo, pa ostane odprto vprašanje. Mogoče mnogo kapitalistov
tako misli kakor ravnatelj tvrdke Hawthorn, Leslie Co., ki izdeluje stroje in parnike, in ki se je izrazil tako le:
“V splošnem ni iskati težkoč za delodajalca toliko v pomanjkanju skladai za bojevanje, temveč v mešavanju vlade in parlamenta.”
Ako se spomnimo na boje angleških rudarjev in železničarjev, je ravnatelj govoril nekaj resnice. Vmešavanje vlade in parlamenta v gospodarske boje med delavci in delodajalci, je postalo na Angleškem faktor, s katerim računijo vsi voditelji velikih strokovnih organizacij. ¡S tem je združen tudi načrt, o katerem se je že mnogo govorilo nai angleškem in na podlaig katerega 'hočejo nastopiti tri velike delavske organizacije — železničarji, rudarji in transportni delavci :— skupno za svoje glavne zahteve. Kapitalistično časopisje se ne more sprijazniti z zvezo delodajalcev, ker se boji poostrenja razrednega boja in da se delavci ne bodo dali več uspavati z hajko, da so interesi delavcev in delodajalcev enaki. Vdelavskih vrstah je nepričakovana ustanovitev delodajalske zveze učvrstila misel, dai se morajo delavci vseh strok združiti v eni strokovni organizaciji, s skupnim vodstvom, ki se deli v industrielne zveze.
Tajnik lodonskih tiskarjev Naylor se je izrazil takole: “Ti gospodje, ako .hočejo, si bodo lahko prišteli zaslugo, da se taktika generalnega štrajka zanese v praktično politiko.”
Uradnik strokovnega lista železničarjev, državni poslanec Wardle pravi: “Ako gibanje, ki se je zaznamovalo z ustanovitvijo delodajalske zveze, res namerava bojevati se proti strokovno organiziranim delavcem in izposlovati preklic zakona o obrtnih sporih, tedaj se veselim, da so nastopili javno. ’ ’
Tajnik transportnih delavcev meni: “Po mojem mnenju bo pod kapitalizmom bolje ohranjen gospodarski mir in se bo napredek delavskega razreda vršil hitreje, ako sta obe stranki dobro organizirani.”
Angleško delavstvo je pobralo brez strahu rokavico, katero so jim vrgli kapitalisti pred noge, in gleda mirno bodočnosti v obraz.
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Angleži so izgubili skoraj dva tisoč mož, dasiravno je bila njih armada štirikrat tako močna, kakor francoska. S to armado bi bili lahko osvojili Ticonderogo, ali Abercrombie je bil tako prestrašen, da ni bil sposoben za nobeno stvar. Drugi dan se je ukr-cal s svojo armado. Montcalm se je čudil, da Angleži beže. Njegovi ljudje so bili preveč trujeni in njegova armada je bila premajhna, da bi zasledoval Angleže na begu. Ko je angleška armada dospela na drugo obrežje, je prestrašeni Abercrombie poslal topove in drugi bojni materijal v Albany, s svojo armado je pa v bližini razvalin forte William Henry pričel graditi forto George. Poročilo o tem porazu je privedlo generala Amhersta do tega, da je hitel s štirimi polki in enim bataljonom poraženemu Abercrom-bieju na pomoč. V taborišče je dospel dne 5. oktobra. V novembru je prišel ukaz iz Anglije, da je Amherst poveljnik vseh angleških čet v Ameriki; obenem je bil odpoklican Abercrombie, ki je potem svojo strahopetnost zagovarjal s tem, da je vso krivdo navalil na Amerikance.
Po porazu Abercrombieja je dobil polkovnik Bradstreet na svojo prošnjo dovoljenje, da sme voditi ekspedicijo proti forti Frontenac ob jezeru Ontario, ki je tvorila važno postojanko in je bila obenem ključ zai reko St, Lorenz. Polkovnik Bradstreet je izbral dva tisoč sedem sto samih Američanov in je z njimi hitro odrinil proti forti Frontenac, da bi sovražnik ne opazil tega gibanja.
Pri Oswegu se je ukrcal v odprte čolne in odrinil preko jezera. Na kanadski strani je svoje čete eno miljo od forta izkrcal. Njegov prihod, katerega ni nihče pričakoval, je tako vplival na posadko, da se je drugi dan podala. Zmagovalci so osvojili veliko za-
logo bojnih potrebščin, iki so bile določene za forte v notranjem Kanade, in brodovje, ki je sestalo iz devet bojnih ladij, s katerimi so Francozi gospodovali na jezeru. Dve ladij so naložili s potrebščinami in jih odposlali v Oswego, druge ladje, ostale potrebščine in forto so pa razdjali. Na to se je Bradstreet ukrcal s svojimi četami in vrnil v Oswego. Za Francoze je bila izguba forte Frontenac hud udarec, ker so morali opustiti vse svoje postojanke v dolini Ohio.
Ekspedicijo proti forti Duquesne je vodil general Forbes. Združenje armade se je tako zakasnelo, da se je polkovnik Washington pridružil ekspediciji še le v septembru. Washington je opozoril general Forbesa na prednosti, ki jih ima stara pot iz Braddocka pri prodi,nanju proti dolini Ohio. 'Vzlic temu se je Forbes na nasvet zemljiščnih špekulantov odločil, da zgradi novo cesto bolj proti severu. Z ozirom na naseljevanje proti zapadu je bil ta načrt dober, ali v vojni pa ni bil vreden nič, ker je zahteval mnogo troškov, in se je do nepotrebnem tratil čas.
Mejtem ko so gradili cesto, je prodiral general Bouquet s četo, ki je tvorila predštražo proti Laurel Hillu in je ustanovil vojaško postojanko pri Loyal Hauni. Z gradnjo ceste so le počasi napredovali; prvih šest tednov so dogradili le pet in štirideset milj. Bouquet je imel s seboj le dva tisoč pet sto škotskih planincev in Virginjcev. Ogleduhi so mu sporočili, da v forti Dusquesne šteje posadka le osem sto mož, med katerimi je tri sto Indijancev. Odločil se je, da napade forto, ne da bi čakal na povelje generala Forbesa. Poslal je oddelek, obstoječ iz osemsto Škotov in stotnije Virginjcev pod poveljstvom majorja Granta, da preišče okolico krog forte. Francozi so bili dobro poučeni o gibanju majorja Granta. Zato ga niso nadlegovali, marveč so se odločili, da ga napadejo, ko bo najmanj pričakoval napada z njih strani. Grant se je obnašal, kakor vsi angleški častniki. Zidal je le na regularne čete, mejtem ko je ameriške prostovoljce smatral za ničvredne. Ko je prišel v bližino forte, je naročil majorju Lewisu, da naj z Virginjci straži prtljago, z regularnimi četami je pa prodiral proti forti, da bi, narisal utrdbe na papir. Bil je zelo dobre volje, ker ga Francozi niso niti z enim strelom nadlegovali pri ogledniškem prodiranju. Grant je šel direktno v past. Francoski poveljnik je razpostavil Indijance v goščavi in ob cesti, po kateri je prihajal Grant. Na dogovorjeno znamenje je udrla posadka iz forte in udarila na škotske planince, mejtem so pa Indijanci streljali nanje iz goščave. Vrste regularnih vojakov so bile kmalu razredčene, kajti njih častniki niso bili vajeni takega bojevanja. Streljanje je privabilo majorja Lewisa, da je z ameriškimi prostovoljci prihitel na pomoč. Mejtem ko so Virginjci posegli v boj, se je posrečilo regularnim vojakom ubežati smrtonosnim krogljam, ki so prihajale iz indijanskih pušk. Granta in Lewisa je zajel sovražnik. Škotski planinci so bežali do tabora, katerega je stražil kapitan Bullit s peščico ameriških prostovoljcev. In le tej mali hrabri četici se je zahvaliti, da niso bili. Angleži popolnoma uničeni, ki so se potem začeli umikati proti forti Loyal Hauna. General Forbes je bil toliko pošten, da je priznal, da so ameriški prostovoljci zopet rešili angleške čete pred popolnim uničenjem in imenoval je Bullita majorjem.
Na generala Forbesa je napravil ta poraz velik vtis. Sklical je vojni svet, da se posvetuje s častniki o prihodnjih operacijah. Ker je bil že november in so bili oddaljeni še petdeset milj od forte Dusquesne, so sklenili, da se do spomladi ne stori nič. V tem tre-notku so pripeljali v tabor tri jetnike, ki so izpovedali, da so Indijanci vsi utekli in da so izostale potrebščine za zimo. Prilika na zapad na forto je bila torej ugodna.
(Dalje prihodnjič).
— V Wheeling, W. Va., je zastavka lo 800 delavcev v steklarni Fastoria, ker družba ni hotela nastaviti delavca, ki je bil po krivici odpuščen.
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE -DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : :
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. C., CLEVELAND, O.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
lnkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. Tripp Av. Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, III. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Racine ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, 111. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, Ili.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože-Zavertnili, 2821 So. Crawford ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se Imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu. ‘
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
“Oprostite, milostljiva gospa, o tem niti misliti ni. Kako bi mogel jaz? dvomiti o Marku, o tistem možu, ki je poosebljena velikodušnost! Bi hoteli verjeti da, če bi ne bil jaz tak revež, kakor je vsem znano, ampak denimo» da bi bil kak imeniten gospod, kak knez, kak kralj, a zajedno njegovi najhujši sovražhik, bi se še vedno upal položiti svojo glavo v njegovo naročje, in zaspati tako mirno in varno, kakor da bi jo bil položil na dve mehki blazini! In pa, rečem vam še to» kar se vam bo morda celo nesmiselno zdelo, da jaz čutim za tega moža tako ljubezen in udanost, da, glejte, tudi če bi me hotel ubiti, bi se mi to ne dozdevalo nič grenko; ne, z veseljem bi hotel svoje življenje dati, tako rad» da bi ga jedino le za vero dal rajše.”
‘ ‘ Torej pojdeš ? ’ ’
“In še kako rad! Komaj čakam, da es podam na pot.”
“Le to mi dela skrbi”, je dejala Ermelinda”, da bi ti znali med potoma kako past nastaviti tisti, katerim je ležeče na tem, da bi preprečili to tvoje potovanje”.
“Zato pa se je treba takoj in na skrivnem napotiti, da ne bojo imeli časa pripraviti se. Sicer pa bi imeli še opraviti z menoj. Lisica, lu je že pustila rep v pasti» se tako lehko ne vlovi”.
“Na!” je dejala Ermelinda, “tu imaš pismo. Razumem tudi jaz, da čim hitreje se postopa v takih zadevah, tem bolje je”.
“Le bodite brez skrbi”, je odgovoril Ludo. “Samo še toliko, da pojem kaj na hitrem, pozdravim očeta in mater, potem se koj napotim.”
“Srečno» moj dobri Lupo, Bog naj te spremlja!” je dejala grofica, Toda čez trenotek ga je poklicala zopet nazaj, da mu je rekla še: “In ako glumec -iztakne kaj med tem, ko boš ti na poti, pošljem nemudoma sela, da te obvesti. Saj veš, Tremacoldo mi je! obečal, da bo lazil okoli, in ne neba prizadevati si, dokler jim nei pride na sled.”
“Vem» tako sva porazumljena ... Le še nekaj bi vam hotel reči, predno odidem” . . .
“O, le reci, nič se ne boj!”
“Hotel sem reči, da če bi se dogodilo ... pa ni treba, ker že tako skrbite za nje ... In pa vi ste tako darežljivi, da skazujete usmiljenje tudi tistim, katerih ne poznate-. . . Ne, ne» nič več mi ni treba govoriti”. To rekši je šel izpolnjevat svojo nalogo.
Idoč proti mestnim vratom, da bi se napotil, je srečal Lodrisia, kateri je jezdil tam mimo z dvema oprodoma. On je poznal tistega gospoda, in je vedel, da med njim in Ottorinom je bil neki stari gnjev. Ker sta si pa oba še vedno skazovala neko površno u-ljudnost, katera, kakor vsakdo ve» večkrat ostaja tudi potem, ko preneha prijateljstvo, je privzdig
nil čepico in se priklonil sorodniku svojega gospodarja ter jezdil naprej; a ni opazil, kako se je uni začudil, ko ga je zagledal. Toliko manj je mogel šele slutiti, da sta tedaj on in tisti jezni vitez mislila na jedno in tisto osebo, se ve vsak po svoje, ter sta radi iste osebe oba tudi potovala, dasi vsak v različno smer.
Mi pustimo Lupa» naj gre po svoji poti, pa hočemo slediti une-mu, kateri je dobil prejšnji dan neko pismo od Pelagrue, da bi se ž njim pomenil o skupnih zadevah.
Lodrisio, Iki se ni mogel dosti načuditi, ko je zagledal svojega ujetnika, katerega si je predstavljal pač nekje drugje a ne v Milanu in vsekakor ne kot popotnik®! — je zašepetal nekaj v uho jedne mu svojih dveh oprod, in ta je pri kimal z glavo in zaostal.
“Kateri vedež, katera čarovni-cia» ali peklenšček je pa prinesel tega na svojih rogeh semkaj?” je dejal sam seboj čmerni vitez, po-ganjaje konja po cesti, ki je vedla v Rosate. “Ali je vrag, da se mi nima kar nobena posrečiti! da mi mora iti vse narobe!, Katera nesrečna zvezda me vlada, da ima talko slab. upliv na me ?	... In
kam se je mogel pač napotiti tisti malopridnež? Nemara v svoje gore? O, da, tudi tisti lopovski gorjani imajo še neke račune, toda pride dan, da mi bojo morali vse h kratu plačati”.
Ker je oproda» ki je spremljal Lodrisia, videl svojega, gospoda jezditi naprej, zamišljenega, z za-ripljenim obrazom, se ni upal ziniti, in je šel za njim pohlevno, gledaje ga po strani, kakor gosposki pes, kateri z gobcem pri tleh in z repom» privitim tje pod trebuh, caplja za svojim gospodar jem, od katerega jih je ravnokar dobil.
Vitez je pa v jednomer poganjal konja, a njegove misli so se ustavljale pri raznih predmetih in osebah, kiatere so tedaj vznemirjale njegovo črno dušo. Delali so mu grozne skrbi: Marko, Biče in Ottorino, in belil si je glavo, kako bi popravil tn, kako obrnil tam. Tako» uglobljen v svoje načrte, je dospel v Rosate, ne da bi bil celo pot kaj spregovoril.
Tam se je spravil s Pelagruo v neko bolj osamljeno sobo, in ga je vprašal koj: “Torej se je vrnil sel iz Lucce?”
“Da, evo tu Markova pisma”, je odgovoril oskrbnik in mu pomolil neki zavitek. Lodrisio ga je odprl in se vsedel. Dolgo- časa; je potihoma čital, a uni je med tem stal ondi pred njim s čepico v ro ki.
Ko je Lo-drisio končal citati, je zmajal z glavo, in zgibaje rameni je rekel:
“T> no, po navadi! z Nemci slabo^ z Luccanci še slabeje. Prvi so kakor besni, katerih bi ne napolnil Pad o povodnji, drugi pa sti-škalci. skopiihi, ki bi ne dali beliča, če bi imeli ž l\jim odkupiti lastno kožo od Turkov ali pa od vraga. Jedni zahtevajo besneči, drugi pa odrekajo s krikom, in on je tam v sredi med njimi ter zaje-
ma sedaj sod a sedaj obroč» danes vklene kakega vojaka, a jutri obe si kakega meščana; tako omahuje sem pa tje, dokleir se kouečno vsem ne" zameri. Sam pravi, da je tako nevoljen in sit, da misli storiti, kar ni nikdo nameraval do sedaj, namreč prodati vladarstvo Florentincem ter oditi.”
“Če se to zgodi”, je dejal Pe-lagrua; “potem se pač zopet živo poprime tukajšnih zadev.”
“Gotovo» in uni povodec, s katerim sva ga hotela midva tu navezati, bo, kakor vidim, sedaj nepotreben”.
“Nepotreben?” je zopet poprijel oskrbnik, grizeč si mezincev noht, “Bog daj, da bi bil nepotre ben ! Jaz se bojim, grozno bojim, da nam še ta sladka deklinica tako zmede liste» da ne bomo imeli več srečne igre”.
“Od liod zajemaš te prazne strahove?”
“Zajemam jih od tod, da Marko, kateremu sem jo le tako od daleč omenil, da bi ga počasi pripravil. in da bi izvedel njegovo mnenje, — kaj mislite?”
“Kaj? ne mara nič več?”
‘1 Presneto! — Kaj pravite, da li mana.? — Hotel ga je snesti živega tistega mojega sera. Meni pa je pisal, da glede nje in Ottorina naj se ne ukvarjam več. Da bi ga bili .nemara opravki ozdravili od ljubezni?”
“Toliko boljše, če mu je ta neumnost prešla iz glave. Tako se tem živahnejše loti resnih in važnih zadev» ki bojo v hasek njemu in tudi nam”.
“Že razumem. Toda kaj naj jaz počnem s to klepetuljo?” “Pač to, kar sva že sklenila: pripraviti jo z lepa ali z grda, da ugodi Marku. Kaj misliš, da, ko se on vrne semkaj, in jo najde že pregovorjeno za se, ti ne bo hvaležen za to? —Gotovo bo, in bo tudi, če mu je prvotna gorečnost nekoliko upadla”.
“O» da bi res bilo tako! Toda vi ne veste, kak težaven opravek je ž njo! Pomislite že dvajset dnij je tu, in je vedno še tega mnenja, da biva v Castellettu. In se nisem upal če . . .
“O, izvrstno si napeljial! Da bi te vrag” . . .
“Kako naj bi bil pa?”
“I, no- ko si videl, da z lepa ni nič, si mogel začeti na drug način. Se vidi pač, da nisi vajen ženskam ”.
“Toda vi ne veste» da ona omedleva za vsako ničarijo”.
“Pusti se jo, naj se pači, kakor ji je ljubo, in se gre po svoji poti naravnost naprej ’ ’.
“Viarn je lahko govoriti, a da bi skušali vi imeti posla ž njo! četrti dan potem, ko je došla sem, jo je prijela taka vročica, da sem se moral že bati za njo, in Sem mislil» da vsaka ura utegne biti njena poslednja, če bi bila umrla res, pomislite, kaka zmešnjava! In kaj bi se bilo počelo potem z uno, ki je ž njo?”
“A, z deklo misliš? Ali bi bilo treba pač mnogo pomišljati! Poslalo bi se je bilo spremljat gospodinjo, da bi se ta ne bala, ko bi morala sama spati . . . Konečno, kako je zopet ulovila sapo?”
“Ulovila jo je s pomočjo nekega pisma, katero je dobila od svojega ljubljenca”.
“Od Ottorina?” je vprašal Lodrisio na pol zbegan in na pol neveren.
“Od Ottorina» da . . . toda ne jezite se, ker tisti Ottorino sem bil jaz”.
“Ti si pisal pismo?”
“Da, jaz sem gai pisal, in dobro posnemal pisavo”.
“In kaj si ji rekel?”
“Najprej ji je bilo treba razložiti, zaikj se nisem k nji vrnil, kaj ne? In jaz sem ji dal tako razumeti diai Marko me je vsprejel jako ljubeznivo, da me namerava poslati v Toskano, a da imam toliko opraviti, da nisem prost niti po dnevi in niti po noči. Da sedaj se ne upam še omenjati mu najine poroke» ker vidim, da ni še popolnoma goden za to; a da kmalu, ko mu storim neko veliko uslugo, se nadejam, da bo mogoče o tej stvari z vspehom govoriti ž njim. Skratka: brez števila takih in jednakih pravljic, in vse zabeljeno z zatrjevanji in prisegami, kakoršne so 'v n|vadi med zaljubljenci, ter oslajeno z vročimi besedami — srce moje! moja sladka ljubezen! jedina moja nada! -in z vsakoršnim sličnim javkanjem, s katerim so vajeni ti blago-dišeči gospodiči beliti srce takih
mladih ljubeznij potrebnih golobic”.
(Dalje prihodnjič.)
V vsaki bolezni.
Dobrega zdravnika je v vsaki bolezni prvi korak, da izčisti drob, ker njegova zdravila ne morejo koristiti, dokler je kaj puste tvarine v črevesab. Iz tega vziroka so se dostikrat opozarjali naši čitatelji na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero naj se uživa takoj ko se zapazi kaka neprilika. To vino vam popolnoma izčisti drob, naravnim potoni, brez bolečine ali kake druge neprijetnosti, in ne da bi telo oslabelo. Tudi vam izpodbudi pre bavila k delavnosti in tako je bitka za zdravje navadno dobljena. V resnici je to prva dobra pomoč, v skoro vsaki bolezni, in zlasti v boleznih želodca in črev. Izčistite si telo in obranite ga v čistosti, pa se izognete mnogim boleznim. V lekarnah. Jos. Triller, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. če potrebujete dobrega linimenta v svojem gospodinjstvu, vam priporočamo Trinerjev liniment. —	Advertisement.

Razrede! sluze!
Vsim, ki trpijo vsled kašlja ali hripavosti naznajamo, da
Severov Balzam za pljuča
Severa’s
Balsam lor Lungs
razredči sluze ter s tem podeli hitro olajš-bo. Je tudi najboljše zdravi lo zoper kašelj, hripavost, davico in enake neprilike dihalnih organov. Cena 25 in 50 centov.
Naprodaj je v lekarnah. Vprašajte za Severov. Ako ga nima, naročite ga od nas.
W. F. Severa Go.
CEDAR RAPIDS IOWA
y;	Bjc
1 Nerednosti prebave. |
TRINER'S " ELIXIR. "W
FITTER-WINE
ß
TAINEROVO
hqrke vino
JOSEPH TRtNER «I6-622 S.Ashland Av«’
CHICAGO, DA
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo- pustiti nobenih nerednosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamere takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge neredno-sti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pra vilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
'	Ne jemljite druzih.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scott. Poslovenil J. Z.
—	Kakor vas je volja,—je rekel Varnej in krog njegovih usten se je prikazal satanski usmev. •—. Zgodi naj se vaša volja! Veselite se svobode in študij, dokler vas ne prebodejo bodala privržencev Suselcsa. — Stari mož je pobledel in Varnej je nadaljeval: — Ali ne veste, da je Suseks razpisal nagrado na glavo zavrženega mazača in prodajalca strupov Demetrija, ki je kuharju lorda prodal dragocene dišave . . . Stari prijatelj. kaj vam je? Zakaj postajate bledi? Vidiš, je že nesreča v tvoji usodi? . . . Poslušaj! Oddali te bomo v staro hišo, ki je moja lastnina, kjer boš lahko živel v družbi bedastega sužnja, katerega lahko potom alkimije spremeniš v zlato, ker druge umetelnosti ne znaš.
—	To je napačno, lažnjivi nor-čevalec, — je vzkliknil Alsako, tresoč se vsled jeze; — znano je, da sem bližje kamnu modrijanov, kakor kateri kemičnih iznajditeljev. Samo šest kemikov je na svetu, ki so se približali velikemu “arkanumu” . . .
—	Ah, kaj naj to pomeni? — mu je segel v besedo Varnej. — Ali ne poznava drug druzega? Vem, da si popolen, seveda popo-lcn le v sleparski umetelnosti. Ko si osleparil ves svet, slepariš še sebe in si postal žrtev svojih lastnih domišlij. Ne sramuj se . . . učenjak si in tolaži se s klasiki. . . Nihče drugi bi te ne mogel varati kakor sam . . . Ali povem ti na uho: ako bi bile tvoje dišave kaj prida, potem bi imel drugo nazore o tvojem kemičnem znanju.
—	Ti si star lopov, — je odgovoril Alsako. Marsikdo, ki izvršuje take reči, bi se ne drznil govoriti o njih.
—. In marsikdo govori o njih, ki se jih ne upa izvrševati, — je rekel Varnej. — Ne jezi se! . . . Nočem se prepirati s teboj . . . Ker bi moral skozi celi mesec vživati kokošja jajca, da bi ne jedel v strahu. Povej mi rajše, kako je prišlo, da te je tvoja umetnost v tem slučaju pustila na cedilu.
—	Horoskop grofa Suseksa pripoveduje, — je pričel zvezdoslo-vec, — kadar bodo vstajajoča znamenja . . .
—	Proč s tvojemi bedastoča-mi, — mu je segel vmes Varnej; — ali meniš, da govoriš z našim gospodom?
—	Oprostite, — je rekel Alsako, — prisežem vam, da poznam le eno zdravilo, ki je lahko rešilo "Suseksa. Ker nobeno živo bitje v Angliji ne pozna tega prostitru-pa izven mene, ker je reči za zdravilo zelo težko ali sploh nemogoče dobiti, tedaj pripisujem njegovo rešitev njegovim posebno zdravim življenjskim organom, kakeršnih do sedaj še ni imel 'noben človek.
—	Govorili so o nekem mazaču, ki mu je stregel, — je pripomnil Varnej po kratkem premišljevanju. — Ali si prepričan, da na Angleškem ni človeka, kT pozna tvoje tajnosti?
1 • — Živel je človek, — je odgovoril zdravnik; — bil je pri meni v službi. Lahko je izvohal to tajnost. Mojster Varnej! Bodite u-verjeni, da nisem navajen trpeti lakih vsiljivcev v svoji obrti. Dam vam svojo besedo: nobene tajnosti ne bo več izvohal, ker je šel v nebesa na perotih ogenj bljuvajočega zmaja . . . Mir bodi z njim! . . . Ali bom lahko imel v svojem zavetišču tudi laboratorij?
—	Seveda! Neki častitiljivi opat, h kateremu so večkrat prišli v goste kralj Henrik, in njegovi dvorjani, je imel kemične aparate. Tam boš lahko delal, kujal, talil, pihal, dokler se zmaj ne spremeni v zlato gosko.
—	Mojster Varnej, pravo si zadel, — je rekel alkimist in stisnil je ustni. — Iz česar se norčuješ, postane lahko resnica, preden se zopet vidiva. Ako so modri v starem veku govorili resnico, ako so jo najboljši učenjaki prav razumeli, ako sem na vseh scojili potovanjih po Nemčiji, Italiji, na Poljskem in celo na Tartarskem veljal za moža, kateremu je narava odkrila svoje najbolj prikrite tajnosti, ako imam čudežna znamenja in gesla židovske Kabale, da bi najstarejši v sinagogi rad zame pometel stopnice
. . . ako je tako, potem je treba storiti le še majhen korak, ki je med mojim dolgim prikritim napredkom in svetlobo, ki jo nam kiaže narava, kako varuje svoje najbolj bogate proizvode v svoji zibeli ... le še en korak med odvisnostjo in vladarsko silo; en korak med revščino in takim bogastvom, kakeršnega zemlja brez one plemenite tajnosti ne more ponuditi v vseh svojih zlatih rudnikih ; ako je vse tako . . ali ni pametno, da temu cilju posvetim svoje življenje, da se povspnem s pomočjo kratkih študij nad odvisnostjo ljubljenih prilizunov in njih prilizunov, ki me sedaj tlačijo.
—	Izvrstno, dobro, vrli oče! — je rekel Varnej z običajnim satiričnim usmevem. — Bližajoče razkritje kamna modrijanov neizva-bi krone iz žepa lordu Leicestru, še manj pa iz žepa nekemu Ri-haru Varne ju . . . Mi zahtevamo vidne usluge in ne vprašamo, kdo se da voditi za nos od tvojega šarlatanstva.
—	Moj sin Varnej, •— je odgovoril alkimist, — nevera, ki te obdaja kot gost oblak dima, je skrhala tvojo pamet. Ali misliš, da umetnost nima sredstev, da bi spopolnila nepopolne poizkuse narave pri tvorenju plemenitih kovin? Kakor lahko s pomočjo umetnosti izvršimo operacije, destilacije, kristalizacije, fermentacije in druge enake procese, ko vendar napravimo življenje iz mrtvega jajca, iz smeti in odpadkov lahko dobimo živi jensko snov, ali v leni tekočini nahajajočo substanco lahko obudimo v življenje . . .
—	Eh, že vse to sem slišal, — je segel vmes Varnej, — in za vse take čenče sem gluh, odlfcar sem žrtoval dvajset zlatnikov za po-vzdigo vzvišenega ‘magistrstva’, ki so se spremenili v dim. Odkar sem se s to žrtvo odkupil, se norčujem iz kemije, astrologije in vsake tajne umetnosti, če bi bila tudi tako tajna kakor pekel . . . Nihče ne bo več olajšal moje denarne mošnje. Ali iz mane šv. Nikolaja se ne norčujem. Ko prideš v mojo hišo, bo prvo tvoje delo, da jo napraviš. Rotem pa lahko delaš zlato, kakor ti bo drago.
—	Tiste snovi ne bom več napravil, — je odgovoril alkimist resno.
Potem boš pa obešen radi tiste, ki so je že naredil, — je rekel konjar, — in velika tajnost bi bila za vedno izgubljena za človeštvo . . .Vrli oče, ne užali tako človeštva, temveč vdaj se v svojo usodo in napravi eno ali dve unči te snovi, kar bo škodilu k večjem eni ali dvema osebama. Bodi dobre volje, učena, melanholična opica! Ali nisi rekel da majhna doza' učinkuje milo in ne smrtonosno ter povzroča le glavobol, potrtost in nevoljo? To je položaj, ki je potreben za ptico v kletki, da ne ubeži ,ako bi bila vrata slučajno odprta.
:— Res je tako, — je odgovoril alkimist.
—	Pa majhna doza ni nevarna življenju? — je vprašal Varnej skrbno.
Ne, ako ni mera prevelika in če je kdo blizo, da vedno opazuje znamenja na človeku, da pomaga, ako je pomoč potrebna, — .je rekel Alsako.
—	Ti uravnaj vse, plačan boš po knežje, — je povdaril Varnej,
—-ako ne boš spravil njčnega zdravja in življenja v nevarnost... V nasprotnem slučaju boš strogo kaznovan
—	Njeno zdravje! — je pripomnil zvezdoslovce, — torej je žena, na kateri naj poizkusim svojo umetnost?
—	Tepec, ali ti nisem rekel, da je ptica, krotek čižek, ki bi potolažil sokola v naročju?... Ej, tvoje oči blišče!... Vem, da tvoja brada ni tako bela, kakor si jo pobelil... Spremenil si jo lahko v srebo. Posluša j! To ni žrtev zate. Ta vjeta ptica je nekemu draga, ki ne trpi tekmecev, posebno takih kakor si ti. Njeno zdravje se mora ohraniti. Stvar je ta le: zahtevajo jo v Kenil-vorth in ne želi se ... marveč je potrebno, da ne poleti tje. Nepotrebno je. da bi ona kaj vedela o tej potrebi in teh vzrokih, ker bi njene želje borile se proti vsem razumnim razlogom, ki govore, da ne sme zapustiti hiše.
—	To je naravno, — je rekel alkimist in krog njegovih usten je zaigral čudežen smeh.
—	Tako je ... vi razumete ženske, gotovo ste občevali z njimi... Noče se ji torej ugovarjati... pa tudi ne spolnjevati njenih želj. Vi me razumete ... majhna, bolezen, da ji vzame veselje zapustiti' hišo in da poklicani zdravniki izjavijo, da mora ostati doma. Kaj takoga se smatra za dobro uslugo in se dobro plača.
—	Od mene se ne zahteva, da bi ogrožal njeno življenje? — je vprašal Alsako.
—	Prav nasprotno in obesili te bodo, ako boš storil kaj takega,— je odgovoril Varnej.
—	In imel bom priliko, da se Skrijem in podporo pri mojih razizkavanjih. Skril se bom lahko in bežal?
—	Seveda, ti nevernik, ki ne verjameš v drugo kakor v alkimijo ... Človek, kako pa vendar sodiš o meni! — je rekel Varnej s povdarkom.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
boljšanju in se ne briga preveč za cerkvene predpise. Cerkveni predpisi veljajo le za tujce, zlasti za Nemce. Nad vse mogočni so redovi, ki imajo vsi v Rimu svoje hiše in svoje vrhovne poglavarje in ki so dobro organizirana armada, med tem ko je posvetnim duhovnikom prepovedana vsaka organizacija; posvetno duhovništvo je in ostane stan helotov (helotje so bili v špartanski državi državni sužnji, op. uredn.) in le suženjske duše ne uvidijo tega in so zadovoljne v tem stanu. ’ ’
— Parnik Bremen je dospel mi-noli teden v žalostnem stanju v New York. Boril se je štiri dni s hudim viharjem. Tri dni ni šel nobeden potnikov I. in II. razreda v jedilnico. Potniki III. razreda so bili prestrašeni in nekateri so molili, kakor da bi jim Bog mogel pomagati v strašnem viharju. Da je parnik prestal hud vihar in srečno dospel v luko, se je zahvaliti kanitanu in dobro izvežbane-mu moštvu.
— Katoliški župnik o Rimu. V
katoliški reviji “Neues Jahrhun-dert” — torej ne v socialističnem ali katerem svobodomiselnem listu — opisuje katoliški župnik svoje vtiske, ki jih je dobil v Rimu, tako-le: “Nasledniki apostolov — kardinali, škofje in prelati — se vozijo v Petrovo cerkev v razkošnih kočijah in sinovi sv. Benedikta in Frančiška Asiškega (namreč menihi, op. uredn.) pri-drdrajo v avtomobilih. Samo župniki z dežele prihajajo peš. Kardinali sploh ne smejo hoditi peš po cesti, to je zanje prepovedano. Zato tudi nabirajo katoličani tako v obilni meri Petrov vinar za vatikanskega jetnika in za njegove svetovalce in za njihove služabnike in služabnice, nečake in nečakinje.” Ko je zagledal ta župnik velikansko soho apostola Petra v cerkvi sv. Petra, je vzkliknil:	“G. Peter, kaj je postalo
iz tvoje cerkve v teh 1900 letih. Tvoja soha je res prispodoba katoliške cerkve, da je ni enake. Velika, da človeka potlači in veličastna, v notranjščini pa mrzla, prazna, ki ne razveseljuje srca.” Bivši knezoškofijski kanonik Ru-fus, ki je hotel reformirati kato-ličanstvo in ki je sedaj v italijanskem naučnem ministrstvu in ki seveda dobro pozna razmere v Vatikanu, je pravil župniku: ‘Vse se neha tukaj za moč in vpliv, predvsem seveda za denar. Dežele, knezi, umetnost, znanost, trgovina, vse naj se uklanja papežu in dvoru. Kdor prinese največjo zbirko Petrovega vinarja, ta je uajbolj dobro došel. Ko šoekardi-nalu Fischerju (Fischer je bil škof v Kelmorajnu in je pred kratkim umrl, op. uredn. ) očitali, da je slabo pasel svoje »ovčice, je to očitanje pobil s besedami: “ampak dobro strigel”, in je obenem položil obilen Petrov vinar in s tem je poravnal vse. Po denarju hlepi in želi vse v Rimu, tudi tisti, ki so “dobri katoličani in zvesti papežu.” Kar smo že brali o Rimu o tem v časopisju in svobodomiselnem časopisju, ni nikakor pretirano.
Visoka duhovščina ima vsega dovelj, vse si privošči in si napravlja življenje lehko — ob prilikah tudi celibat — nižja duhovščina j)a strada, hrepeni po iz-
—Iz Pittsburgha poročajo, da je na vsem svetu dvanajst in ena četrtinka biljonov denarja. Po poročilu kongresnika Burkeja i-majo Združene države eno tretjino od te vsote.
— Motorvodje in sprevodniki
na cestni železnici v Richmondu, Ind., so zaštrajkali. Te cestno-železniške črte tvorijo le del cest-noželezniškega omrežja Terre Haute, Indianapolis & Eastern. Družba je plačevala svojim uslužbencem od 18 do 22c na uro. — Res, čuditi se je, da so bili cestno-železniški uslužbenci v dobi ne? znosne draginje, toliko časa potrpežljivi in niso že preje zaštrajkali.
RAD BI VEDEL,
kje se nahaja Franc Verhovc, ki je visoke, šibke postave, drobnega obraza in brez brk. V Ameriki je približno eno leto, po poklicu je krojač. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, zakar mu bom hvaležen, ali pa naj se mi sam javi.
Valentin Verhovc, Brilliant, O., B. 2.
Jefferson Co.
KJE SE NAHAJA
Anton Štrukelj? Pred šestimi leti sva bivala skupaj pri »Jožef Sprei-tzu v South Lonain-u, O. Kdor cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, zakar mu bom hvaležen — ali se pa naj sam javi.
Albert Ivnik,
3118 W. 105 St,
Cleveland, Ohio.
KAČU. (Cadhoo)
Prašek, ki prisili vsakega kihati že iz daljave. Samo. en ščip praška vržete v zrak in takoj bodo morali vsi kihati; kihali bodo, pa ne bodo vedeli, odkod to prihaja. Stem napravite v družbi veliko smeha in zabave in ne da bi opazili, kdo je to napravil. Popolnoma neškodljivo. Pošiljamo mn, vse strani 3 za 25 c. ali pa, 12 zavitkov za en dolar ($1.00) Pišite ponje:
»Joe Leskovar.
040 High St.
4x	Aurora, 111.
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter, jev “PAIN-EXPELLER” kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za seboj 431etno zgodovino.
Uporablja se ga po celem sveltu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobol j, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Izdelan pri
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Bliie Island A venile vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ule-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, Via jo pri nas denar naložen varno in dobičkonosno.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
= -	(ADVOKATI----
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare B’l'd'g 139 N. Clark Street, Chicago, III.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
---- KRASNI _____
GRAMOFON
¡za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38 z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
V m IHFAii >■ AIIIIIAV H «..»■RU.	■■	mm
i
t
T
f
t
t
❖
f
t
t
V
♦>i
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMENIKI JE
Narodna Tiskarna.
1146-50 Bluo Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
:
T
T
❖
'v
A
t
T
T
♦>

Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
TeL Canal 991.	JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
Tedenske beležke.
— Parobrodni trust proti mornarjem. Parobrodni trust je zbral vse sile, da porazi La Folettovo mornarsko zakonsko predlogo, ki je v resnici dandanes najnaprednejši zakon za monarstvo širom sveta.
Mornarska zakonska predloga ne brani ie mornarjev pred brezmejnim izkoriščanjem, ampak varuje tudi življenje potnikov, da bi se ne ponovila zločinska katastrofa Titanica na katerem drugem parniku. V predlogi se zahteva, da mora vsaka ladja imeti . zadostno število rešilnih čolnov za vse potnike in da krmarijo in vesljajo v rešilnih čolnih le izvež-bani mornarji. Spomniti se je treba le na strašno nezgodo Titanica in vsak razumen človek bo za novo mornarsko zakonsko predlogo. Lastniki parnikov in ladij na Velikih jezerih pravijo, da naj bi bil zakon le veljaven za bro-darstvo po oceanu, ker na Velikih jezerih ni tiste nevarnosti, kakor na oceanu. Vsak mornar, ki je brodaril leta po oceanih in je prvič prišel na Velika jezera, bo priznal, da je na katerih mestih ^ v Velikih jezerih nevaronst mnogo večja kakor na oceanu. Lahko je prepluti ocean z majhno jadrnico in dobrim moštvom tudi po zimi. Koliko jadrnic pa pluje po Velikih jezerih po zimi, ako je plovba tako vama! Nobena!
Dne 9. septembra 1910 je šel na dno v Michiganskem jezeru parnik Pere Marqueté, štev. 18. Ž njim se je pogreznilo 27 oseb, ki so tvorile moštvo na parniku.
Preden se je završila ta tragedija, malo dni preje, je imel parnik na vsaki vožnji stotiAe potnikov na svojih krovih: mož, žen in otrok. Pomisliti je treba, da je šel parnik tako hitro na dno, da je moštvo preje utonilo, predno so dospeli parniki na lice mesta, ki so se odzvali prvemu brezžičnemu klicu za pomoč.
Dne 27. julija 1913 je parnik Iowa za potnike, ki je zadel ob parnik Sheboygan, šel na dno. Nezgoda se je pripetila nekaj sto čevljev od 'pomola. Dasiravno je bilo kroginkrog lepo število malih parnikov, ki so dali poškodovanemu parniku vsako pomoč, se je parnik pogreznil, predno je dospel do pomola. Ako bi bil parnik Iowa zunaj pristana, dogodila bi se bila najbrž tragedija kakor na Titanicu.
Leta 1907 je na parniku “City of Cleveland” za potnike nastal požar, ko je bil vsidran v Detroit-tu. Kljub temu, da je prihitela na pomoč požarna» straža, niso mogli rešiti parnika. Kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bil parnik s 1500 do 2000 potnik zunaj v odprtih vodah, pa lahko vsakdo sam ugane. Tako bi lahko nadaljevali z drugimi nezgodami na Velikih jezerih. Ali naštete naj zadostujejo.	»
Kljub tem nezgdom pa g. A. W. Goodrich, parobrodni kralj na Velikih jezerih, nasprotuje mornarski zakonski predlogi senatorja La Folleta.
Lastniki parnikov in ladij so obdržavali v Chicagi prijateljski sestanek, na» katerem je rekel Goodrich, ako postane predloga zakon, da bo ne mogoče oskrbeti parnike na Velikih jezerih z vsem potrebnim, kakor zahteva zakon. Seveda Goodrich ni povedal zakaj. Kapitalisti vedno pravijo: nemogoče je, pozabijo pa pqve-dati vzroke. Zakaj? Zato, ker je en sam vzrok. Kapitalisti ne dajo za življenje potnikov in mornarjev piškavega oreha. Njim gre le za profit. Zato so »pa vsakemu zakonu nasprotni, ki omejuje dobiček. In to pove vse!
— Reforme v jolietski jetnišni-ci.—Jetničar Allen je izdelal nov načrt za državno kaznilnico v Jo-lietu, katerega bo predložil gover-nerju Dunnu, po katerem bodo kaznenci delali na prostem. Kaz-nenci bodo razdeljeni v tri skupine. Najboli zanesljivi bodo delali na državnih cestah, druga skupina bo delala na državni farmi, tretja pa» v državnem kame-nolomu. Le zlim “grešnikom” ne bo dovoljeno delati na prostem. Kaznenci, ki grade sedaj cesto pri Dixonu, 111., bodo dobili posebna znamenja, ki jim bodo dovolila tudi več prostega dihanja med jet-nišikimi zidovi, ko se vsled zime vrnejo v kaznilnico.
—Unija cestnoželezniških vsluž-bencev v Chicagi zahteva, da naj mestni svet določi minimalno plačo za cestnoželezniške vslužbence.
V ta namen je šel W. D. Ma-! hon, predsednik unije, v družbi drugih odbornikov k županu Har-risonu in mu povedal v iiiienu unije, da naj bo 32e na uro najnižja mezda. Župan je odgovoril, da naj odbor konferira še z vsakim mestnim svetovalcem še posebej. Odgovor župana dokazuje, da se bijo bogate cestnoželezniške družbe in da se ne upa sprožiti v tej zadevi prvega strela v mestnem svetu.
—	Todd, predsednik cestnože-lezniškee družbe v Indianapolisu, se ,je izkazal kot najbolj zabiti agent kapitalističnih interesov. Todd si domišljuje, da je zelo zvita buča in da bodo njegovo posredovalno kašo cestnoželezniški vslužbenci jedli, kar z veliko žlico. Zadnji petek je Todd predložil cestnoželezniškim nastavljenemu to le godlo:
“Vsi odborniki unije, ki niso doma v Inidanapolisu, naj zapu-te takoj državo Idiana. Ako se to zvrši, potem bo družba sprejela vse uslužbence za trideset dni pod starimi pogoji v delo. Po tridese-ih dneh bo družba z vsakim posameznim uslužbencem delala pogodbo. V slučaju, da ne pride do sporazuma, se spor predloži razsodišču.”
Mož je prišel najmanj za petdeset let prepozno na» svet. Pred petdesetimi letimi bi mogoče našel delavce, ki bi sedli na tako nerodno nastavljene limanice.
—- Premogovniški baroni v Co-
loradu se nočejo pogajati z odborniki organiziranih rudarjev. Ošabni gospodje pravijo, da so raditega trmoglavi, ker so jim organizirani premogarji preprečili uvoz premoga iz drugih držav. Seveda, da» kaj takega gospode jezi, ki so mislili, ako štrajkajo naši premogarji, bomo pa premog dobili od drugod. Vprav s tem, da so »premogarji prepečili uvoz premoga iz sosednih držav, so hudo zadeli ohole premogovniške kneze. Ko bo nastalo pomanjkanje premoga v državi, bodo ošabni gospodje, kmalu zapiskali na drugo piščalko.
—	Iz Denverja, Colo., poročajo, da je governer Amons dobil pismo od premogovniških baronov »v južnem Coloradu, v ¡katerem izjavljajo, da so pripravljeni za spravo in da sprejmejo v delo vse rudarje, ki niso povzročili kakšnega “hudodelstva” pri rabukah s skebi. Seveda so v pismu odločno povedali, da ne priznajo unije pod nobenim pogojem.Vse skupaj navaden kapitalističen bluf. Kje je pa iskati hudodelce? Ali niso premogovniški baroni oborožili barabe iz nižin življenja z namenom, da postrele štrajkujoče rudarje? Ali ni bilo orožje kupljeno za denar premogovniških baronov? Ako premogovniški baroni iščejo hudodelce, kar pogledajo naj drug druzega in našli jih bodo mnogo.
—	Iz Washingtona, D. C., poročajo, da je “mati” Marv Jones, sivolasa agitatorica za boljše razmere rudniških delavcev izjavila, da bo proglašen splošen štrajk premogarjev, ako premogovniški baroni ne vstavijo ubijanja premogarjev, njih žen in otrok po najetih barabah, ki so jih nabrali v močvirju življenja. Rekla je: “Vsa država Colorado je v krempljih J. D. Rockefellerja in premogarji se morajo podvreči obravnavam Dred podganami iz kloak-»pod krinko sodnikov.”
— Governer ju M. Ralstonu se
je posrečilo začasno poravnati spor med cestnoželezniškimi uslužbenci in Indiana Tnaction&Termi-nal družbo. Družba sprejme vse uslužbence zopet v delo, izvzeti so le tisti, ki so bili ob času štraj-ka aretirani zavoljo nasilja. Le ti imajo vseeno pravico pritožiti se nai komisijo za javne potrebščine. Tekom desetih dni se mora izdelati medsebojna pogodba, v nasprotnem slučaju pa nastopi komisija za javne potrebščine kot razsodišče. Pogodba imai veljati za obe stranki za dobo treh let.
V mestu je mir in 2000 miličar-jev je pripravljenih zapustiti mesto. Državna milica je vsaki dan mestu požrla! $2000. Tako se razsipa denar davkoplačelcev za o-brambo kapitalističnih interesov.
RAČUN
med Jednoto in društvi
za mesec oktober 1913.
Številka
društva
3	.
4	.
5	.
6	.
7	.
8	. 9 .
10 . 11 . 12 .
13	.
14	. 16 . 17 .
19	.
20	. 21 . 22 .
23	.
24	. 26 .
27	.
28	.
29	.
30	.
31	.
32	.
33	.
34	.
35	.
36	.
37	.
38	.
39	.
40	.
41	.
42	.
43	.
44	.
46	.
47	.
48	.
49	.
50	.
51	.
52	.
53	.
54	.
55	.
56	.
57	.
58	.
59	.
60	. 61 . 62 .
63
64	.
65	.
66	.
67	.
68	. 69 . 72 .
74	.
75	.
76	.
77	.
78	.
79	.
80	. 81 . 82 . 83 .
85	.
86	.
87	.
88	.
89	.
90	.
91	.
92	.
93	.
94	.
95	.
96	.
97	.
98	.
99	. 100 . 101 . 102 .
103	.
104	.
105	.
106	.
107	.
108	. 109 .
Í10 . 111 . 112 .
113	.
114	.
115	.
116	.
117	.
118	.
119	.
120	. 121 . 122 .
123	.
124	.
125	.
126	.
127	.
128	.
129	.
130	.
131	.
132	.
133	.
134	.
135	.
136	.
137	,
138	.
139	.
140	.
141	.
142	.
143	.
144	.
145	.
146	.
147	.
148	.
149	.
150	.
151	.
153	.
154	,
155	,
156	,
157
158	.
159	,
160	, 161 162
163	,
164
165
166
AseBmeot
Bolniške
podpore
210.70
245.75 79.65
117.80
686.90
81.75
175.75
122.75
223.35
108.40
128.30 198.20
230.25
293.75
171.65
147.30
298.85
175.25
96.20
53.50
88.00
78.70
143.50
98.70
100.30
81.45
67.90
111.80
153.40
80.20
70.90
103.65
60.90
123.55
129.40
73.00
118.55
18.15
230.10
85.70
49.70
134.70
353.45
96.10
107.90
59.40 155.60
175.40
78.25
61.55
43.00
200.45
65.15 81.86
58.55
129.10
113.65
10.50
190.05
319.75 6.60
74.45
37.70
256.05
98.50 »52.40
117.35
97.65
36.50
38.95
90.80
101.30
163.25
88.30
103.95 188.80
170.75
196.50
62.65
190.35
219.75
78Í00
150.45
84.15
133.40
165.90
7.00
50.85
76.30
40.25
63.40
26.40
141.35
118Í85
41.25
607.05
90.90
62.65 46.20
119.85
88.35
35.05
70.85
67.35
78.15
85.00
96.00
53.05
86.10
152.05
188.95
72.65
161.10
74.40
50.65
83.45
32.95
49.90
69.15
84.65
368.50
142.90
123.05
67.40
99.35
354.50
91.40
115.65
52.80
79.45 100.80
39.60
63.90
88.45
83.05
48.90
27.85
26.00
29.70
22.60
41.45
8.25
84.15
7.00
34.15
44.90
135.06
48.45
28.00»
18.00
35.00
85.00
123.00
28.50
4¿00
130.00
47.00
49.00
28.00
120.00
80.00
136.00
76.00
76.00
63.00
202.00
29.00
48.00
112.00
39.50 12P0
11.00
42.00
72.00
32.00
33.00
36.00
8.00
38.00
55.00
7LOO
73.00
36.00
8.00
io!oo
13.00
33.00
18.00
10.00
36.00
83.00
39.00
49.00
36.00
36.00
92.00 140.00
30.00
50.00
19.00
49.00
44.00
24.00
20.00
15.00
41.00
17.00 126.00
24.00
19P0
13.00
59.00
24.00
59.00
2l!oO
194.00
76.00
42.00
116.00 63.50
8.00
7.00
14.00
10.00
27.00
30.00
10.00
58.00
16.00
73h0
10.00
40.00
27.00
19.00
53.00
48.00
60.00 68.00 16.00 37.00
80.00
13.00
io!oo
65.00
89.00
60.00 10.00 10.00 21.00 26.00
44.00
86.00
46.00
10.00
48.00
58.00
47.00
16.00
15.00
36.00
57.00
38.00
29*00
30.00
17.00
30.00
23.00
22.00
24.00
Poškodbe in odpravnine	Smrtnine	1 Skupaj ] 1
$	$ 600.00	$ 628.00 1
—.—	100.00	118.00 1
—.—	—.—	35.00 1
—.—	600.00	685.00 1
—v—		.		123.00 1
—.—		.		28.50 1
—.—		.		—1
—.—		.		46.00 1
—.—		.		130.00 1
—.—		.		47.00 1
—.—	600.00	649.00 1
—.—		.		28.00 1
—.—		.		120.00 1
—.—		.		80.00 1
—.—		.		136.00 1
—.—		.		76.00 1
—v—		.		76.00 i
—.—		.		63.00 !
—.—		v		202.00 i
—.—		.		29.00 i
—.—		.		48.00 i
—.—		.		112.00 i
—...—		.		—.— 2
* \		.		39.50 2
		—2
—.—		.		12.00 2
		—.— 9
—.—		.		11.00 o
—.—		.		42.00 2
—.—		.		72.00 9
—.—		.		32.00 o
—.— ■		.		33.00 9
—.— *		.		36.00 2
—.—		.		—.— 2
—.—		.		8.00 2
T	.			.		—.— 2
	.			.		38.00 9
	.			.		55.00 2
	.			w		—.— 2
	.			.		71.00 9
	.			.		73.00
	.			.		36.00
	.			.		8.00
	.		îoono	110.00
	.			.		13.00 I
	.			.			.	
		
	.			.		33.00 2
—•—t		...		18.00 ^
			-		*	 S
	.			.		10.00 c
	.			.		36.00 2
	.			.		83.00
	.			.		39.00
	.			.		49.00 2
		36 00
							36.00 i
	.			.		92.00
	.			.		140.00
	.		. 600.00	630.00
—			.			.	
				soloo
	.			...		19.00
	.			...		49.00
	.			.		44.00
	.			.		24.00
	.			.		20.00
' 	.			.		15.00
	.			.		41.00
	.			.		17.00
	.			.		126.00
	.			.		24.00
	.			.			-,	
	.			.		19.00
		.		13.00
	.			.		59.00
	.		—.		24.00
	.			.		, 59.00
	.			•			.	
	.			.	»'	21.00
	.		600.00	794.00
	.				.		76.00
	.			.		42.00
	.			.		116.00
. 	.			.		63.50
	.			.			,	
	500.00	508.00
			.		7.00
	.			.		14.00
			.		10.00
				.		27.00
250.00		.		280.00 *
	.			.		10.00
	.			.		58.00
			.		16.00
	.			.			.	
	.			.		73.00
	.			.		10.00
	.			.		
- 				4o!oo
	.			.		27.00
	.			.		
	.		600.00	619.00
	.			.		53.00
	.			.		48.00
	. 			.		60.00
	.			. 		68.00
	.			.		16.00
	.			.		37.00
		
200
00
A
80.00
13.00
10.00
265.00
89.00
6o!oo
10.00 10.00 21.00 26.00
44.00
86.00
46.00
10.00
48.00
58.00
47.00
16.00
15.00
36.00
57.00
38.00
29Í00
30.00
17.00
30.00
23.00
22.00
24Í00
Številka
društva
.A seraient
167
168
169
170
171
172
173
31.50 60.05.
58.45
47.60
91.85
59.40 89.55
51.25
79Í75
8SÏ95
21.45
50^20
87.25 26.75
21.45
45.70
45.05
26.40
23.50
18.85
33.80
95.20
26.20
30.20
12Í60
33.45
35.80
59.60
41.50
65.94
13.20
41.25
16.50
24.95
52.80
74.05
93.40
29.70
41.26 32.30
29.40 3(2.45 18.^5
14.00
42.00
98.50
52.50
9,119.46
Bolniške pcdpoie	Poškodbe in odpravnine	Smrt-nin«	Skupaj
10.00	—,—	—,—	10.00
7.00	—.—	—.—	7.00
60.00		,,		—,—	60.00
31.00	—.—	—v—	31.00
18.00	—.—	' —.—	18.00
59.00	—.—	• —.—	59.00
			
15Í0O		—.—	is!oo
¡29.50		,		—.—	29^50
40.00	—.—	—.—	40.00
io!oo	—		io!oo
			
10.00			io!oo
			
47.00		;				47.00
10.00		•		—.—	10.00
3o!oo			3o!oo
33ÍOO			33Í00
40n0			4o!oO
60.00				'		,		6o!oO
			31 Oí)
20.00						,		26.00
10.00	—.		—.— •	10.00
13.00		.			13.00
37.00»	—.—	=:=	37.00
			
6,184.00	$450.00	$4,300.00	$10,934.00
JOHN VERDERBAR, gL tajnik.
POZOR!
Lepa prilika
a jo po dogovoru vsaki osmih dopoldan do osmih Naslov: 458 N. Halsted icago, 111., 2. nadstropje
(Advertisement.)
Vse dopise, važna naznanila j« treba poslati uredništvu najka-snejše do torka zjutraj. List je dosegel sedaj naklado 10.000. Zato mora že v sredo v tiskarski stroj. Na dopise in naznanila, ki bodo došla kasneje, pojdejo v list še 1* drugi teden.
Vabilo na javni shod
katerega prirede vsi
Jiipslov, Socialistični Klubi v Chicagi
v nedeljo 16. nov; 1.1. dopoldan
v Narodni Dvorani, Centre Av. in 18. ul.
Shod se vrši v korist štrajkarjem v Mich. bakrenem okrožju.
Govorili bodo razni govorniki: v angleškem govorita Paul Paulson in J. M. Reily, za srbo-hrvate Ilija Šušnjar in za Slovence bo govoril Filip Godina.
ŽELI SE MNOGOBROJNEGA OBISKA!

y
T
f
y
?
y
y
y
y
?
y
f
y
f
f
f
y
y
v
y
f
y
y
y
T
f
y
T
f
T
f
y
t
f
f
y
T
❖
Prijazno naznanilo Slovencem!
Slavnemu Slov. občinstvu v Chicagi uljudno naznanjamo, da priredi
* f
t f
y y y y
v
SLOV. MLAD. SAM. PODP DRUŠTVO X
y f y y
f
y
t
“DANICA"
VELIKO JESENSKO
veselico
» nedelje, dne 16. Nnvembra 1913
V “NARODNI DVORANI”
CENTRE AVENUE IN 18. CESTA
Ustopnica 25c. Slov, ženske vstopnine proste.
ROJAKI!
Ta veselica je zadnja v tej jesenski sezoni, zato upamo, da bode udeležba povoljna. Na programu bodo vsakovrstne zabave, tako da bode vsakdo zadovoljen, za postrežbo bode skrbel
ODBOR.
y
t
f
t
f
y
f
y
t
t
y
f
f
y
y
f
f
t
t

i FRANK J. PETRU I
JAVNI NOTAR	jjjŠ
j| Posojila na zemljišča in zavarovalnica p
Lg^	w Varnostne shrambe za denar in dragulje. L£
»JR	p- Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden. S
|jj	[	1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. yj
Si %	¿1-	Zastopnik sledečih stavbin- Si
Si rskfl» in posojilnih društev. Si
15	--■'i	'	Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in ¡ii
S	„ posojilno društvo.	%
fiJ	£	* . «'«Ssw	Prvo Hrvatsko stavbinako in noaniilnn iU
j||	.. Ustanovljeno lela 1900	3
brat zlatarjev Jacoba In Johna Stonieha, se priporoča cenjenim rojakom žirom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRAN O!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in svet
,,	7 W. Madison St, Saving Bank Bldg, Boom 606, CHICAGO, tt.t.
♦
lavMaaifife
NOVA SLOVENSKA NASELBINA
v Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije.
Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodličnejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sadjere je. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko sloven skih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le na farmah, njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.).
Kar je bilo dobre farmarske zemlje, dostopne doslej Sloven eem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških agentov večinom že ivsa razprodala, tako da je sedaj, kar še ponujajo, le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti.
Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljema, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugi mi državami lahko bila. V Wis-consinu se še dobi dobra zemlja; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Čehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh, je to že samoobsebi zadosten dokaz, da zemlja tam ni slaba! —
Ta farmarska zemlja se bo po • M. decembru takoj podražila.
Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posre čilo, da je dobila edino zastop ništvo v svrlio razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence.
Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse prete ge razni slovenski špekulantni a-gentje; — kajti stojimo ma stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da- nam pišete še danes po natančen slovenski, bogato ilu strovani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem Dopisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti.
Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. ,
Slovenska Naselbinska Družba,
108 First Ave., Milwaukee, Wis.
WEBBER’S PRIVATE HOSPITAL.
V slučaju nesreče ali bolezni se priporoča slovenskemu občinstvu privatna bolnišnica. Dobra postrežba.
E. E. Webber, M. D. First National Bank Bldg. Chisholm, Minnesota.
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N.
Warman Ave., Indianapolis, Ind.
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. -er se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
(Advertisement. >
POZOR, ROJAKI!
Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po za-duhlih tovarnah in nevarnih ru-dokopih, dokler Vaše zdravje še ni popolnoma uničeno. Pridite v zdravo in prosto naravo, in kupite si 'kos dobre in rodovitne zemlje, katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in na kateri se Vaše delo stotero izplača.
Vprašanje je, kam se obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških a-gentov je veliko in vsak svoje hvali. Veliko hvale in vpitja navadno ni veliko prida, radi tega nc tratite po nepotrebnem denarja in časa po takih krajih. Pridite naravnost v zdrav in prijazen kraj WAUSAUKEE, WISCONSIN, kjer se Vam nudijo vse u-godnosti, ki jih potrebujete kot po velikih mestih. Kjer je dobra in rodovitna zemlja, zdrava in čista voda, vedno dovolj dežja in gorkote, zdrav in čist zrak, ugodno podnebje in klima, dober trg in izvrstna železniška zveza glavne proge z vsemi večjimi mesti.
Tukaj ni potreba zemlje in kraja hvaliti, ker ta se sama hvali in se lahko vsak sam na lastne oči, pri tukajšnjih farmerjih in rojakih prepriča o vsem. Cene zemlji so sedaj še nizke, kupni pogoji lahki in ugodni, vožnji stroški se po zaključku kupčije povrnejo, postrežba je solidna in poštena, o čemur se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov prepričalo, ki so tukaj svet kupili, kar Vam je lahko j^sen dokaz, dai je to resnica in da imamo tukaj to, kar iščete in potrebujete. Pridite toraj naravnost v prijazno mesto Wausaukee, Wisconsin, kjer še vedno lahko kupite kos dobre in rodovitne zemlje v središču nove in jako hitro razvijajoče se slovenske farmerske naselbine. Ko' dospete sem, pridite naravnost v moj urad, ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete biti, da bodete dobro in pošteno postreženi, ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni, kakor so vsi rojaki, ki so se do mene obrnili. Ako pa želite kaj več pojasnila!, pišite takoj na:
A. MANTEL,
L.	Box 221, Wausaukee, Wis.
Advertisement.
NA PRODAJ
hiša s petimi sobami iu kletjo, 6% akrov zemlje in hlev za živino, oddaljena samo pol milje od mesta Herminie proti Madison-u, Pa. V bližini je sedem rudokopov, v katerih se lahko vedno dobi delo. Cena za vse skupaj je $2.200. Samo $500 se plača takoj, za drugo pa rad počakam dolgo časa. Kupi se lahko tudi samo hiša in dve loti zemlje. Za natančnejše podatke se obrnite pismeno na MARGARET SHAPPEK, P. O. Box 213, So. Fork, Pa. (Cambria Co.) ali pa na JAKOBA LUCK, P. O. Box 34, Herminie, Pa. (Westmoreland Co.)
3x	(Advertisement.)
Importirane slovenske grafo->nske plošče, Columbia grafofo-e, ure, verižice in sploh vseh vrst latnino in srebrnino dobite pri as. Pišite po cenik! A. J. Terbo-ec & Co., P. O. Box 25, Denver, lolo.	(Adver.)
1913 — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar Unijski tisk. Cena samo 25c. —-Naroči se samo pri Bert. P. Lak ner, 1595 3rd. ave., New York, N. Y.	(Adv.)
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
’ma vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zju tr»j iz pristanišča.
8. 8. FRANCE 8. 8. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE
8o tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. 8. CHICAGO (novi na štiri vijake)
8. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE
MAURICB W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbora St., Chicago, HI.
Unijske smodke najfinejše ka-
i z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od strženo vsote gr« v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 Si. Glair Ave.. I). E Cleveland, 0.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St Clair Avenue.
CLEVELAND. OHIO
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med Mew Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit ljava, dobra kuhinja, vino brez plačno, kabine 3. razreda na paro brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrij ski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef L, Martha Jashington, Laura, Alič,e, Argen tina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
ROJAKI V CHICAGO
- obiščite-
Bernardovo Vinarno
POŠILJA PO POŠTI NA ZAHTEVO.
Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobro vino in žganje, na:
JOS. BERNARD,
1903 BLUE ISLAND AVENUE. (DEPT. Z.) CHICAGO, ILLINOIS.
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lavvndale Av. vogal 26th Si.
CHICAGO, ILLINOIS.
VVažno uprašanje!
n mi opravi
in najceneje {
207 Hanover St.
Kadite samo najbolje
MEBO
JI V CORK TIP
CIGARETTES
Brez ednakosti najboljši
Pozor slovenski gostilničar)!!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, elivovea, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A. HORVAT, Jollet, 111.
EMIL BACHMAN, 1719 So.
Največja slovanska tvernica sa ZA-OTAVE, R KG ALIJE, SHVAJCB, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki.
Izdelaj« zlate znake za vea slovenska, brvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in ka ter emu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in krvatski in je član 8. N. P. J., odkar se je ustanovila.
Racine Ave., Chicago, 111. ^

Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-bolj varno. -=^-
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K • $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo draite. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, ni
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jed note.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F.
Co., .2711 So. Millarnd Ave.,
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40 F* E S MI
3 mesece na poskušnjo $1.00 mesečno
Te - izvrstne mednarodno govoreče stroje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEPT G.	NEW YORK, N. Y.