dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 3 i i d I 0 št. 3/XXII! marec 1983 Poslovanje v letu 1982 1. Proizvodnja Leto 1982 bo za proizvodnjo DEKORATIVNE gotovo zabeleženo kot eno najtežjih, če ne celo najtežje leto. Po mnogih letih se sooča z močnim padcem proizvodnje in ugotavlja, da je nivo proizvodnje zdrknil na raven leta 1977. Dosežen obseg proizvodnje je komaj 85-odstoten na s temeljnim planom predviden obseg in približno toliko — 86 odst. — na količinski obseg v letu 1981. Najboljši, če lahko uporabimo ta izraz, je bil rezultat v proizvodnji ploskih tkanin, pa še ta ni dosegel letne planske oz. proizvodnje predhodnega leta. Slabši je rezultat v proizvodnji pliš tkanin, kjer beležimo 10 odst. nižjo proizvodnjo po letnem planu in kar 18 odst. nižjo napram letu 1981. Največji padec pa je v vrsti proizvodov zankaste in pliš pletenine. Manjša proizvodnja je v celoti posledica pomanjkanja vseh vrst osnovnih surovin — preje naravnega, kemijskega in sintetskega izvora. Še najbolj uspešno smo reševali to pomanjkanje za proizvodnjo ploskih tkanin (zato padec tudi ni tako občuten), kjer je zamenjava predpisanih surovin možna in lažje izvedljiva, kot je to pri ostalih vrstah proizvodov. Z zamenjavo predpisanih surovin smo si seveda »nakopali« nove tehnološke probleme, ki smo jih bolj ali manj uspešno sproti reševali; »nakopali« smo si tudi nezadovoljstvo kupcev, ki niso prejemali naročenih proizvodov, barv in količin. Nikakor pa nam ni uspelo na še zadovoljni ravni obdržati proizvodnjo pliš tkanin in pletenine. Pri tej proizvodnji improvizacija v smislu zamenjave surovin skoraj da ne pride v poštev. Pliš tkanina ali pletenina zahteva tehnično primerno, kvalitetno in konstantno surovino. Obseg proizvodnje in doseženi rezultati TOZD Surova in Gotova tkanina so identični. Omeniti je še podatek o doseganju mesečnih operativnih planov, ki so bili realneje zastavljeni in zato ugodnejši odstotki. Fizična produktivnost, izražena v t. m. oz. m2 na zaposlenega je rahlo ugodnejša od prej obravnavanih podatkov, vendar še močno pod možnostmi. Neenakomerna založenost tkalskih in pletilskih kapacitet je povzročala nesorazmerno zaposlenost neposrednih proizvajalcev, kar pa je vsekakor vplivalo negativno na kvantiteto in kvalitativno raven njihovega dela. Da ne omenimo še slabše kakovosti večine osnovnih surovin, ki je prav tako zniževala produktivnost na proizvodnih fazah, s tem pa tudi na zaposlenega. Podatki obenem kažejo, da smo imeli največ zastojev zaradi nezadostne količine surovin v pliš pletilnici, sledi klasična pliš tkalnica in nato Gun-ne tkalnica; v ploski tkalnici je ta podatek še kar ugoden, vendar tudi za 4 odst. nižji od istega v letu 1981. Skupno smo v tkalnicah in pletilnicah zabeležili 125.200 zastojnih ur zaradi pomanjkanja surovin. Ker v povprečju obratujejo ti obrati v 2,5 izmenah je redno v povprečju stalo 25 strojev od 132 instaliranih — tj. 20 odst., kar se ujema z nižjim obsegom proizvodnje. Osnovnim proizvodnim obratom tlaknici in pletilnici sledijo ostali — razumljivo tudi z manjšo proizvodnjo. Tako je količina predelanih surovin v pripravljalnici nižja za 9 odst. napram 1. 1981, prav toliko manj preje je bilo pobarvane. Popravljalnica, ki popravlja predvsem ploske tkanine, je obratovala dokaj normalno, enako konfekcija. Tkanin smo pobarvali prav tako za 9 odst. manj. Izreden padec proizvodnje pa je v apreturi, kjer smo obdelali 22 odst. manj tkanin. To je posledica nizke proizvodnje pliš tkanin in pletenine, ki se naknadno obdelujeta, medtem ko se ploske tkanine v manjši meri. V letu 1982 smo, kot vsako leto, dokaj uspešno pripravili kolekcijo tkanin za leto 1983. Zaradi težav z nabavo preje za nove pliš proizvode je kolekcija v pliš tehniki, lahko rečemo, nekoliko skromnejša; izredno bogata pa je v tehniki ploskih tkanin, kjer nam še vedno uspeva dosegati evropski nivo tovrstnih proizvodov. Kolekcija je pripravljena v cilju zoženja proizvodov ter znižanja teže m2 tkanine. Proizvodnja 1982 se kaže na povprečno manjšo težo, vendar bi bil ta podatek pravilnejši, če ne bi proizvedli toliko »izven kvalitet«, ki pa so v večini bogatejši po teži. Med redkimi pozitivnimi rezultati je tudi količinsko zmanjšanje odpadkov. Ker pa je vrednost surovine za 1 kg večja kar za 51,3 odst. je vrednost odpadne preje kljub zmanjšanju izredno visoka. Pomembno pa je omeniti, da smo v letu 1982 začeli lastne odpadke tudi vračati nazaj v predelavo. Od 105 ton smo vrnili v predelavo 25 ton ter s pridom uporabili namesto pomanjkanja stanične preje v ploski tkalnici. Visok porast vrednosti surovin pa ni v sorazmerju s porastom cene izdelanega m2 tkanine, saj je bila ta v letu 1982 komaj za 19,1 odst. višja kot v letu 1981. Delovni normativi so v letu 1982 skoraj ostali na nivoju leta 1981. V TOZD surova tkanina so jih v povprečju presegli za 18,9 odst., v TOZD gotova tkanina pa za 20,5 odst. — tu povečuje odstotek ročno delo v popravljalnici in konfekciji. Slaba oskrbljenost s surovinami, nekonstantno obratovanje strojev in slaba kvaliteta surovin, vsekakor ne morejo biti pogoj za boljše, kvečjemu slabše doseganje normativov. Na žalost pa je tako stanje onemogočalo tudi večjo aktivnost normirsko-analitske službe na področju normiranja, smotrne organizacije dela in priprave optimalnih delovnih pogojev. 2. Kadrovanje V letu 1982 je bilo v delovni organizaciji povprečno zaposlenih 1309 delavcev, kar je za 45 delavcev oz. 3,4 odst. manj kot v letu 1981. Plan zaposlovanja je bil dosežen 96,6 odst. (Nadaljevanje na 2. strani) leto 1977 1978 1979 1980 1981 1982 v 000 m2 proiz. tkanin 8.248 8.872 9.953 9.500 9.668 8.412 (Nadaljevanje s 1. strani) V letu 1982 smo zaposlili nove delavce le na delih, kjer je bilo to nujno potrebno, delavce, ki so se vrnili z odsluženja vojaškega roka, delavko po vrnitvi s poklicne rehabilitacije in pa štipendiste delovne organizacije, ki so v letu 1982 končali šolanje. plačilo deviznega kredita katerega smo najeli v letu 1978 za nakup novih Gtinne statev. Ker je torej devizni priliv od našega lastnega izvoza premajhen, smo se morali povezati z našimi kupci, da so nam ti odstopali del deviz s katerimi smo mi pokrivali ‘svoje dobavitelje. Od naših kupcev smo uspeli pridobiti 75 milj. deviznih di- tekstilne industrije Slovenije, lahko ocenimo, da je rezultat delovne organizacije primeren, da je dohodek in čisti dohodek realiziran v taki višini, da omogoča poravnavo vseh obveznosti, izplačilo primernih osebnih dohodkov in da je tudi dosežena akumulacija v obliki ostanka čistega dohodka in obračunane amortizacije še vedno na Pregled zaposlenih delavcev v letu 1982 TOZD Plan 1982 1 Povpr. štev. zaposlenih Stanje zaposl. 31.12. 3:2 5:1 5:3 198-1 2 1982 3 198,1 4 1982 5 3:4 Surova tkanina 576 588 557 577 538 96,7 94,7 93,4 96,3 Gotova tkanina 323 317 304 313 293 94,1 95,8 90,7 96,3 Energetika 47 44 44 44 44 93,6 100 93,6 100 Predilnica 239 234 235 237 231 98,3 100,4 96,6 98,2 DSSS 169 171 169 169 169 100 98,8 100 100 DO — Ljubljana 1115 1120 1074 1103 1044 96,3 95,8 93,6 97,2 DO 1354 1354 1309 1340 1275 96,6 96,6 94,2 97,4 3. Finančni rezultat poslovanja Podatki o izvršeni proizvodnji, ki kažejo v primerjavi na leto 1981 15 odst. izpad, v vsakem primeru seveda pomenijo, da je tudi finančni rezultat slabši od planiranega in manjši od pričakovanega. V letu 1982 so se pred delovno organizacijo postavljali nekateri nerešljivi problemi, ki pa imajo vsi skupen vzrok, to je premalo deviznih sredstev s katerimi bi pokrili vse svoje potrebe po nabavi surovin, barvil, pomožnih tekstilnih sredstev in rezervnih delov, katere moramo uvažati z zahodnega tržišča. Naša delovna organizacija je sicer v letu 1982 izvozila za 124 mili j. deviznih dinarjev blaga, kar je v primerjavi na leto 1981 20 milj. več ali 18 % več. Vendar pa predstavlja ta izvoz od naše skupne vrednosti prodanih tkanin le nekaj več kot 7 odst., kar pa je daleč premalo, da bi pokrili vse potrebe. Vedeti namreč moramo, da je bilo leto 1982 do sedaj na področju deviznega režima daleč najtežje saj se je preko celega leta devizni režim večkrat menjal in zmanjševal odstotek od ustvarjenih deviz, ki so ostale delovni organizaciji za njene potrebe. V začetku leta smo od ustvarjenih deviznih prilivov lahko porabili 65 odst., v aprilu 1982 se je ta odstotek znižal na 58 odst., po sprejetju tako zvanega »mini deviznega zakona« v mesecu juliju pa smo lahko koristili le še 24 odst. deviznega priliva, kar je seveda mnogo premalo, posebno če upoštevamo še, da smo morali poleg vseh drugih deviznih potreb, vrniti tudi 2 mili j. DM kot anuiteto za po- narjev, kar je relativno veliko, če primerjamo na vrednost, ki smo jo na ta način zbrali v letu 1981 v višini 29 mili j. To je tudi veliko, če primerjamo na razpoložljiv znesek deviznih dinarjev od lastnega deviznega priliva. Celoten devizni priliv v letu 1982 je znašal 114 mili j. deviznih dinarjev, od tega pa smo za skupne družbene potrebe odvedli 75 mili j., tako da je za potrebe naše delovne organizacije ostalo le 39 mili j. deviznih dinarjev. Če gledamo to razmerje, potem je vsota pridobljenih deviznih sredstev od naših kupcev velika. Seveda pa je proces združevanja deviz po zmanjšanju razpolagalne pravice na 24 odst. radikalno padel, ker delovnim organizacijam ta majhen odstotek enostavno ni omogočal nadaljnjega dogovarjanja in deviznega sodelovanja v reprodukcijski verigi. Delovna organizacija je tako razpolagala s 110 mili j. deviznih dinarjev, k temu pa moramo prišteti še* 38 milj. deviznih dinarjev katere smo odkupili v banki za poplačilo devizne anuitete. Za redno oskrbo z repro-materialom pa bi skupaj potrebovali 250 mili j. deviznih dinarjev. V taki situaciji je seveda bilo nemogoče zagotoviti toliko surovin kolikor smo jih potrebovali in gledano s stališča, da nam je za oskrbo primanjkovalo polovico deviznih sredstev, lahko ocenimo, da je 15-odstotni zastoj v proizvodnji relativno majhen. Kljub vsem težavam in problemom pa so vendarle vse temeljne organizacije in delovna skupnost uspešno poslovale v letu 1982 in če ocenjujemo finančni rezultat z vidika povprečno doseženega rezultata primerni višini, čeprav seveda manjša od realizirane v letu 1981. Delovna organizacija je v letu 1982 dosegla vrednostno realizacijo od prodaje izdelkov in storitev v višini 1.525 mili j. din, kar je 3,8 odst. več kot v preteklem letu ter dosegla celotnega prihodka v vrednosti 7.036 mili j., kar predstavlja 9 odst. več kot v letu 1981,. Poslovni stroški so v primerjavi na prejšnje leto narasli za 10,5 odst., amortizacija pa, zaradi z zakonom povečanih odpisnih stopenj, kar za 65,5 odst. Ker so stroški in amortizacija porasli več od celotnega prihodka, smo dosegli dohodek le za 2,7 odst. višji kot v preteklem letu, in sicer v višini 712 mili j. din. Iz doseženega dohodka smo plačali vse dajatve za splošno in skupno porabo ter dajatve po zakonu in pogodbah in tako dosegli čisti dohodek v višini 523 mili j. din, kar pa je le še za 0,2 odst. več kot v preteklem letu. Za izplačilo osebnih dohodkov v letu 1982 smo porabili 278 mili j. din in to predstavlja 12,9 % več kot v preteklem letu. V letu 1982 je bila rast sredstev za izplačilo osebnih dohodkov omejena z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka v letu 1982. Na osnovi tega dogovora bi smeli, upoštevajoč rast dohodka, doseženega deleža izvoza v celotnem prihodku in na osnovi rasti izvoza, povečati sredstva za osebne dohodke za 18 odstotokov. Vendar glede na dosežene rezultate in upoštevaje velike zastoje v proizvodnji nismo smeli, če smo hoteli zagotoviti določena sredstva tudi za akumulacijo, sredstev za osebne dohodke povečati bolj kot smo jih. Če pogledamo povprečni osebni dohodek na delavca, potem ugotovimo, da je ta znašal na ravni delovne organizacije 14.572 din in predstavlja na doseženega v letu 1981 v višini 12.004 din 21,4 odst. povešanje. Torej absolutna vrednost povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega je višja za 21,4 odst. pri preseženih sredstvih za izplačilo osebnih dohodkov v masi 12,9 odst. Ta razlika rasti v korist povprečnemu osebnemu dohodku gre na račun zmanjšanja števila delavcev, ki je v povprečju v letu 1982 zmanjšana za 43 delavcev ali za 3,4 odst. Na ravni delovne organizacije iz čistega dohodka formiramo še rezervi sklad v višini 16,300.000 din, za stanovanjsko porabo namenjeno 35,500.000 din, kar predstavlja ca. 25 odst. več kot smo porabili v letu 1981 v ta namen ter za potrebe druge skupne porabe, kot je regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade in drugo še ca. 10 mili j. din. Tako nam ostanek čistega dohodka predstavlja še 173 milij. din kot sredstva, ki jih vnašamo v poslovni sklad delovne organizacije in ta sredstva v primerjavi na leto 1981 predstavljajo 15 odst. znižanje. Iz sredstev ostanka čistega dohodka pa smo obvezni po zakonih in družbenih dogovorih kot posojilo za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in AP prispevati 36 milij. din, za delo samoupravnih interesnih skupnosti posebnega družbenega pomena in za izgradnjo cest pa še 39 milij. din. Na osnovi samoupravnih sporazumov o združevanju z našimi poslovnimi partnerji za njihov razvoj, ki bo omogočal tudi nam boljšo oskrbo s surovinami pa še 21 milij. din. Tako ostane na razpolago v naši delovni organizaciji za povečanje obratnih sredstev ter za realizacijo naših investicijskih načrtov in modernizacijo 77 milj. din, kar je manj od polovice vsega ostanka čistega dohodka. Če kompleksno ocenimo, lahko ugotovimo, da smo kljub velikim zastojem v proizvodnji dosegli soliden finančni rezultat poslovanja, čeprav lahko ocenimo, da bi pri polni proizvodnji dosegli za približno 10 milijard več dohodka, katerega bi lahko uporabljali del za osebne dohodke in drugi del kot akumulacijo s katero bi bilo mogoče realizirati naše investicije in modernizacijo, kot je to predvideno v srednjeročnem planu razvoja naše delovne organizacije. Tudi vse temeljne organizacije so v preteklem letu dose- gle primerne poslovne rezultate, ki pa so seveda prav tako manjši, kolikor je pomanjkanje surovin vplivalo na zastoje v posamezni temeljni organizaciji. V temeljni organizaciji Predilnica Laško so bile kapacitete predilnice zasedene dokaj normalno, zato so tudi dosežene rasti dohodka in drugih elementov poslovanja bistveno višji od povprečja delovne organizacije. V posameznih elementih delitve celotnega prihodka so bili po temeljnih organizacijah v letu 1982 in v primerjavi na prejšnje leto ter na plan za leto 1982 dosežene naslednje vrednosti in stopnje ra- V preteklem letu so bili nekateri specifični stroški omejeni z družbenim dogovorom, ki ni dovoljeval prekomerne rasti stroškov za poplačilo dnevnic, potnih stroškov, za stroške reprezentance, reklame in še posebej plačil po pogodbah o delu in za avtorske honorarje. Na tem področju je naša delovna organizacija v celoti spoštovala družbeni dogovor, ki dovoljuje rast teh izdatkov le do višine rasti celotnega prihodka. Rast celotnega prihodka smo dosegli s stopnjo 9 odst. Posamezni izdatki za te namene pa so bili izplačani: dnevnice v višini 771.000 din, kar je 0,7 odst. 1,346.000, kar je 3 odst. manj in stroški reklame v višini 995.000 din kar je 30 odst. manj kot v preteklem letu. Stroški reprezentance pa so znašali 514.000 dinarjev, kar je sicer 5,2 odst. več kot v preteklem letu, toda rast je bistveno manjša od rasti celotnega prihodka. Izplačila po pogodbah o delu in avtorski honorarji pa so v letu 1982 dosegla višino 77.500 din, kar predstavlja le 61 odst. od izplačil v letu 1981. Iz teh podatkov je razvidno, da smo skupen izdated za gornje namene in ki je s posebnim družbenim dogovorom omejen, celo zmanjšani v primerjavi na pre- na potrebe in na naraščanje stroškov v letošnjem letu nikakor ne bo mogoče. Na področju investicijske izgradnje smo v letu 1982 le delno izpolnili naše plane pa čeprav so bili tudi ti v odnosu na srednjeročni plan delovne organizacije reducirani. V TOZD Surova tkanina smo načrtovali investicij za 88 milij. din, realizirali pa 73 milj. din, torej 15 milij. din prenašamo kot neporabljena namenska sredstva v leto 1983. Od skupno porabljenih sredstev je temeljna organizacija uporabljala za odplačila posojil 30 milij. sti: TOZD Surova tkanina manj, potni stroški v višini din teklo leto, kar pa seveda glede din, združevala s poslovnimi partnerji v obliki posojila 23 milij. din (Tekstina, Ajdovščina 10 milij., Pazinka, Pazin 7 milij. din, Viskoza Ložnica 6 milij. din) in le manjši del je bil porabljen za konkretno investi- plan 82 v 000 din real. 81 real. 82 indeks na plan indeks na 81 celotni prihodek 1,570.000 1,292.800 1,393.412 89 108 cijo v temeljni organizaciji. Dokupljeno je bilo: 2 sukalna dohodek 298.000 380.233 375.405 126 99 stroja, 6 žakard strojev, sušilni iz dohodka: — za skupno porabo 32.000 27.376 30.732 96 112 stroj in druga manjša oprema. — za zakonske in pog. obvez. 28.000 24.883 26.328 94 106 V TOZD Gotova tkanina pa je bilo namenjeno investicijam — za DSSS 34.000 30.477 35.334 104 116 skupaj 34 milij. din in ostalo čisti dohodek 204.000 297.495 283.011 139 95 neporabljenih 13 milij. din. Naj- osebni dohodki 120.000 108.309 119.473 99 110 več je bilo porabljenih sred- za stanovanja 10.500 22.749 28.508 271 125 štev za dokončanje nove trgo- za drugo skupno porabo 15.000 10.000 1.900 13 19 vine, za montiranje toplotnega akumulatorja na Famatexu, za rezervni sklad 7.500 9.506 9.385 125 99 previjalni stroj in za drugo poslovni sklad 51.000 146.931 123.745 243 84 manjšo opremo. TOZD Gotova tkanina celotni prihodek 281.000 264.698 261.183 93 99 dohodek 165.000 170.216 165.822 101 97 iz dohodka: — za skupno porabo 15.000 13.065 14.114 94 108 — za zakonske in pog. obvez. 10.000 9.502 7.652 77 81 — za DSSS 34.000 30.477 35.334 104 116 čisti dohodek 106.000 117.172 108.721 103 93 osebni dohodki 59.000 53.915 57.853 98 107 za stanovanja 5.100 8.445 9.095 178 107 za drugo skupno porabo 10.000 4.850 500 5 10 rezervni sklad 4.200 4.255 4.146 99 97 poslovni sklad 27.700 45.706 37.128 134 81 TOZD Energetika in vzdrževanje celotni prihodek 64.197 52.501 64.517 101 123 dohodek 25.336 21.359 26.707 105 125 iz dohodka: — za skupno porabo 3.200 2.243 2.522 89 112 — za zakonske in pog. obvez. 1.800 1.272 1.056 59 83 — za DSSS 2.486 3.208 2.580 104 80 čisti dohodek 17.850 14.637 20.548 115 140 osebni dohodki 12.000 10.958 12.531 104 114 za stanovanja 1.050 1.190 1.903 181 160 za drugo skupno porabo 950 500 179 19 36 rezervni sklad 600 534 668 111 125 poslovni sklad 3.250 1.455 5.268 162 362 Sredstva za investicije ostajajo neporabljena zato, ker v sedanji devizni situaciji ni mogoče uvažati opreme, vemo pa, da tekstilnih strojev v glavnem ni mogoče nabavljati na domačem trgu. Zaskrbljeni smo, posebno še, ker se tudi v prihodnje na tem področju ne kaže možnost uvoza in tako že lahko predvidevamo, da naš srednjeročni program modernizacije naših delovnih naprav ne bo realiziran. V tej situaciji je celo ogroženo normalno investicijsko vzdrževanje, saj po sedanjih deviznih predpisih temeljna organizacija lahko uvozi le do vrednosti 1 milij. rezervnih delov za vzdrževanje. Ugotovili smo, da v sedanjih pogojih gospodarjenja ni mogoče normalno in uspešno poslovati brez deviznih sredstev s katerimi bi realizirali potreben uvoz in pokrili uvoženo substanco surovin, ki jih predelujejo naši dobavitelji. Na osnovi te ugotovitve sledi zaključek, da naša delovna organizacija potrebuje bistveno več deviznih sredstev, te pa si lahko pridobi le s povečanim direktnim izvozom tkanin, s povečanim indirektnim izvozom preko tovarn pohištva, ki izvažajo (Nadaljevanje tabel na 4. strani) (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) TOZD Predilnica Laško plan 82 v 000 din real. 81 real. 82 indeks na plan indeks na 81 celotni prihodek 223.780 184.061 233.974 104 127 dohodek 83.136 71.314 85.448 103 120 iz dohodka: — za skupno porabo 12.095 9.795 11.905 98 121 — za zakonske in pog. obvez. 6.741 6.920 7.301 108 105 — am. na pred. stop. 5.500 4.975 5.500 100 110 — za DSSS 800 — 962 120 — čisti dohodek 58.000 49.625 59.780 103 120 osebni dohodki 41.640 35.224 44.184 106 125 za stanovanja 2.547 1.172 2.755 108 235 za drugo skupno porabo 2.200 3.300 3.500 159 106 rezervni sklad 2.078 1.783 2.136 103 120 poslovni sklad 9.535 8.146 7.205 76 88 Delovna skupnost skupnih služb celotni prihodek 71.510 73.898 82.874 116 112 dohodek 54.900 49.969 58.654 107 117 iz dohodka: — za skupno porabo 6.200 5.660 6.164 99 109 — za zakonske in pog. obvez. 1.300 1.155 1.441 111 125 čisti dohodek 47.400 43.154 51.049 108 118 osebni dohodki 41.800 38.119 44.203 106 116 za stanovanja 3.100 2.757 3.193 103 116 za drugo skupno porabo 2.500 2.277 3.653 146 160 oblazinjeno pohištvo, ter z intenzivnejšim povezovanjem in združevanjem deviz z našimi kupci. Zavedati se moramo, da so možnosti združevanja s kupci omejene iz razlogov, ker del naše proizvodnje direktno prodajamo v prodajno mrežo, ki zalaga domači trg in drugič, da je malo proizvajalcev pohištva s svojimi proizvodi prodrlo na zahodna tržišča in da si morajo zato devize zagotoviti z izvozom drugih proizvodov. Možnosti združevanja deviz z našimi kupci pa zmanjšuje tudi velika obveznost delovnih organa j sigurne j ši in najučinkovitejši ukrep, da sami bistveno povečamo direkten izvoz naših tkanin na konvertibilno področje, kar ostaja naša ključna in glavna naloga v letu 1983 in kar mora postati pravilo in temelj poslovne orientacije naše delovne organizacije v prihodnjem obdobju. Franc Kragelj Prodaja naših izdelkov na domačem in tujem trgu Minila sta že dva meseca v letu 1983, v katerega smo stopili s še bolj težkimi občutki kot v preteklo, kako bomo poslovali. Vendar iz minulih dveh mesecev že lahko naredimo okvirno analizo našega poslovanja na področju plasmana naših izdelkov. Na domačem trgu je bilo v januarju kot v februarju še vedno nerealno veliko povpraševanje po naših izdelkih. Ta trend povpraševanja lahko pričakujemo do konca I. polletja. Naši kupci — predvsem tovarne oblazinjenega pohištva — so trenutno še angažirani z izpolnjevanjem naročil iz preteklih obdobij tako v izvozu (predvsem SZ) kot tudi doma. Zaradi vse težjih kreditnih pogojev pri prodaji pohištva morajo vezati lastna obratna sred- stva, zato se po vrsti druga za drugo srečujejo z vse večjimi finančnimi težavami. Trenutna situacija v prodaji pohištva, ki je pomemben indikator za prodajo naših izdelkov, kaže na upadanje zaključevanja novih naročil. Drugi pomembnejši odjemalec jugoslovanskega pohištva so kupci iz SZ, saj kupijo dobršen del jugoslovanske proizvodnje pohištva. Iz znanih podatkov pa je razvidno, da bomo v letošnjem letu izvozili v SZ občutno manj pohištva kot v prejšnjih letih. Vse to kaže na kopičenje zalog pohištva v II. polletju, s tem pa tudi na zmanjšano povpraševanje po naših izdelkih. Tudi pri plasmanu naših artiklov na konvertibilno področje smo v letošnjem letu zako- račili precej optimistično, saj nam letna naročila in predvidevanja to tudi opravičujejo. Prejeli smo povečana naročila od švedskih, avstralskih in angleških kupcev. V primeru izpolnjevanja naših izvoznih obveznosti imamo realne možnosti v letošnjem letu izvoziti preko 1 mio t. m. tkanin na konvertibilni trg. Mitja Kus if Zahvala Ob smrti moje drage mame se vsem sodelavcem in sodelavkam najlepše zahvaljujem za izrečeno sožalje in sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Roža Čarman Nova sukalna stroja Volkman Pri iskanju surovin je bilo mnogokrat čutiti težavo zaradi dobave dvojne preje. Velikokrat je bilo namreč lažje kupiti enojno kot pa dvojno prejo. Pogosto potuje enojna preja iz predilnice v drugo, ki ima večje zmogljivosti sukalnega postrojenja. Tudi novejše in modernejše tkalnice se pogosto poslužujejo sukanja v domači — lastni režiji. Seveda je zato potrebno veliko prostora in ogromno finančnih sredstev za dvojilne in sukalne stroje. Vidik boljše kakovosti domačega sukanja kot tudi pomen večje prilagodljivosti k trenutnim potrebam proizvodnje sta narekovala nabavo sukalnih strojev. Z ozirom na ugodno finančno in kreditno ponudbo je DS TOZD Surova tkanina v sredini lanskega leta sprejel sklep o nabavi dveh čeških sukalnih strojev — VOLKMAN. To so češki stroji, ki so izdelani po nemški licenci. Namenjeni so za gladko sukanje od najnižje Nm 10/1 in Nm 100/1. Značilnost sukanja je v tem, da sta konusna navitka postavljena eden nad drugim in da ni potrebno predhodno dvojenje kot je to običaj pri starejših sistemih sukanja. Predvidena količina posukane preje bo pri normalnem obratovanju Nm 40/2 ca. 10 ton mesečno. Naša stroja imata skupno 216 sukalnih vreten, po tovarniških normativih je predvideno, da jih »poslužuje« ena delavka. Veliki skladi polnih zabojev, ki so bili razmeščeni kar na treh mestih, so v nekaj dneh izginili. Stroje smo postavili na prostor vzdolž obstoječih sukalnih strojev v pripravljalnici. Montaža je bila nekoliko v zastoju zaradi čakanja monterjev iz Češke. Pri montaži so poleg dveh čeških monterjev pomagali tudi naši tehnologi in mojstri. Pri razporeditvi strojev smo stremeli za tem, da jih postavimo na najbolj racionalno mesto, da ne bi okrnili ostalega prostora, ki je nujno potreben za manipulacijo raznovrstnega materia- la za gladko ali efektno sukanje. Sama montaža je potekala po predvidenem planu. S prijaznima češkima monterjema smo se sporazumeli z nemščino in tudi slovensko z naše strani ali češko s strani monterjev. To je bilo mogoče, saj imata oba jezika mnogo podobnosti, le naglasi se razlikujejo. Sedaj stroja stojita in sta pokrita s polivinilom. »Kaj se dogaja?« se verjetno sprašuje- jo mimoidoči. Stroja pravzaprav nista čisto dokončno zmontirana, ker je pri pošiljki manjkal en zaboj drobnih strojnih delov, brez katerih pa stroja ne moreta obratovati. Po zagotovilih uvoznika bomo manjkajoče dele prejeli v roku treh tednov. Monterja, ki sta medtem odpotovala tudi na montažo v Maribor in naprej v Titovo Užice, se bosta vrnila, ko bodo pripravljeni manjkajoči stroj- Disciplina v letu 1982 Kmalu bo za nami že prvo trimesečje letošnjega leta, vendar je prav, da nekaj povemo tudi o disciplini v lanskem letu. V letu 1982 je naša delovna organizacija poslovala v izredno težkih razmerah. Imeli smo' težave pri oskrbi s surovinami in repromateriali in s tem tudi težave pri organizaciji proizvodnje. Kljub temu nekateri delavci niso bili disciplinirani in niso opravljali svojega dela vestno in dosledno in so s tem povzročali še dodatne težave pri organizaciji dela. Čeprav smo pričakovali, da bo v tem letu manj kršitev delovnih obveznosti, lahko ugotovimo, da se disciplina ni izboljšala, temveč še poslabšala, če upoštevamo, da se je število zaposlenih zmanjšalo. V letu 1981 so bili zaposleni 1103 delavci in je bilo 49 kršiteljev, v letu 1982 pa 1044 delavcev in je bilo 48 kršitev. Prikaz kršitve delovne discipline po tozdih pa je naslednji: TOZD Surova tkanina 12 TOZD Gotova tkanina 33 TOZD Energetika in vzdrževanje 1 Delovna skupnost skupnih služb 2 Če pogledamo za kakšne kršitve gre, lahko rečemo, da je bilo največ neopravičenih izostankov, nekaj takih kršiteljev, ki malomarno ravnajo z delovnimi sredstvi in tistih, ki so netovariški do svojih sodelavcev. Najbolj zaskrbljujoče pa je to, da so v zadnjem času pogoste protipravne prilastitve. Z ozirom na težo kršitev delovnih obveznosti so bili delavcem izrečeni naslednji disciplinski ukrepi: — 3 prenehanje delovnega razmerja; — 7 prenehanje delovnega razmerja, ki se pogojno odloži za dobo 1 leta; — 9 prenehanje delovnega razmerja, ki se pogojno odloži za dobo 6 mesecev; — 20 javnih opominov; — 6 opominov; — 3 delavci pa so bili oproščeni. Iz tega lahko ugotovimo, da disciplina v lanskem letu ni bila najboljša, kar je razvidno iz števila kršitev, verjetno pa bi bila ta številka še večja, če bi bila res vsaka kršitev delovne discipline obravnavana pred disciplinsko komisijo. Tudi letos je pred nami leto, v katerem bo naša delovna organizacija imela težave z oskrbo s surovinami in repromateriali ter s tem težave pri organizaciji proizvodnje. Zato si vsi želimo, da bi bilo v tem V letu 1983 bo odšlo iz temeljne organizacije v pokoj 14 delavcev. Slovo od sodelavcev, s katerimi smo skupaj delali dolga leta, je vedno težko, vendar prisrčno. V razgovorih z delavci se navadno spomnimo tako lepih kakor tudi izredno težkih časov, ki smo jih preživeli skupaj. Vprašamo jih, kaj bodo delali sedaj, ko bodo doma, ali se bodo navadili in ali jim je težko, ko nas zapuščajo. Odgovori na ta vprašanja so različni, v glavnem pa vsi povedo, da bodo imeli doma dovolj dela, da se bodo spočili, da pa ji je za sodelavci žal. Pogovor pa potem nanese na višino pokojnine. Ta del po- letu čim manj kršitev. Zavedati se moramo, da s tem, ko kršimo delovno disciplino, škodujemo celotnemu kolektivu in s tem povzročamo še dodatne težave pri poteku delovnega procesa. Milka Klobučar govora je vedno bolj žalosten. Pokojnine, ki so jim odmerjene so minimalne oz. najnižje ter se gibljejo od 6.200 do 7.300 dinarjev. Razlog za tako nizke pokojnine je predvsem nizek osebni dohodek v preteklosti oz. v zadnjih desetih letih. Obdobje od leta 1978 naprej nikakor ne pride v poštev za odmero, ker so bili osebni dohodki pred tem letom znatno nižji. Prvi upokojenci v letošnjem letu so že odšli. Letos smo jim prvič podarili ob odhodu naše proizvode in daril so bili izredno veseli. Božo Šola Novice iz TOZD Predilnica Laško Zapuščajo nas dolgoletni sodelavci Delo v zvezi komunistov V zadnjem obdobju je zaradi težke gospodarske situacije in konkretnih nalog povečana tudi aktivnost komunistov v naši delovni organizaciji. Naloge izhajajo iz resolucij obeh kongresov v lanskem letu in konkretnih problemov, ki nastajajo v našem okolju. V zadnjem obdobju smo komunisti vodih razpravo o aktualnih vprašanjih in nalogah pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenosti in organiziranosti ZK. Ugotovili smo, da so bile osnovne organizacije premalo aktivne pri sprejemanju novih članov, spremljanju in spodbujanju dela delegacij in samoupravnih organov in pri ocenjevanju dela komunistov. Razpravljali smo tudi o vlogi člana ZK, akcijskem povezovanju, metodah dela ZK, idejnopolitičnem usposabljanju, informiranju in kadrovski krepitvi Zveze komunistov. V vseh teh razpravah so komunisti sprejeli sklepe, ki jih obvezujejo, da takoj pristopijo k njihovi realizaciji. V mesecu februarju smo v okviru delovne skupine občin- skega komiteja ZK razpravljali o gradivu za 6. sejo ZKS. Poudarjeno je bilo, da mora Zveza komunistov uresničevati svojo vlogo v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja tudi s tem, da se kot sestavni del organiziranih subjektivnih socialističnih sil uveljavlja kot notranja gibalna sila samoupravljanja in delegatskega sistema. Na tak način sprejema ZK neposredno odgovornost za sprejete odločitve v delegatskih skupščinah, prek katerih delovni ljudje in občani odločajo o skupnih interesih in usmerjajo družbeni razvoj. Osnovne organizacije so veliko pozornosti namenile tudi razpravi o zaključnem računu in s tem v zvezi o problematiki nabave surovin, kar je trenutno naš največji problem. Vse te razprave so dale osnovnim organizacijam konkretne naloge. To pa obvezuje komuniste k še večji aktivnosti na vseh področjih delovanja Zveze komunistov. Marko Bricelj Poročilo o delu OO ZSMS Dekorativna v letu 1982 Če se ozremo nazaj v leto 1982 in v delo osnovne organizacije ZSMS Dekorativna v tem letu, lahko ugotovimo, da smo v glavnem uresničili naloge, ki smo si jih zastavili v programu. Pri uresničevanju nalog smo morali reševati številne probleme in težave. S tem smo si nabirali dragocene izkušnje, kar naj nam bo dobra šola za naprej. Tudi lansko leto smo letno konferenco izpeljali šele v začetku marca, predvsem zaradi nezainteresiranosti mladih in slabe informiranosti. Vključevanje mladih v osnovne organizacije je potekalo dobro. Vsakega mladinca, ki je prišel v delovno organizacijo, smo seznanili in vključili v delovanje mladinske organizacije, vendar jih nismo uspeli dovolj pritegniti k stalnemu sodelovanju. Evidentiranje in izbira kandidatov za mladinske delovne akcije je potekalo v mesecu marcu in je bilo uspešno opravljeno. Prijavilo se je pet mladincev, od katerih smo izbrali dva mladinca, ki sta se udeležila delovne akcije »Goričko« in »Partizanski put«. V aprilu smo organizirali svojo pohodno enoto, ki se je udeležila Pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Povezali smo se z mladimi iz IMP, Litostroja in vojašnice Bo-isa Kidriča. Skupaj z njimi smo organizirali športno tekmovanje v malem nogometu, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Vse to je potekalo v vojašnici Boris Kidrič. Rezultati tega športnega srečanja so bili objavljeni na proslavi ob »Dnevu mladosti1«, ki smo ga pripravili 22. maja v naši delovni organizaciji. Na tej proslavi smo obenem razdelili priznanja in di-diplome najboljšim športnikom tekmovanja. Udeležili srno se tudi proslave ob Dnevu mladosti v Beogradu in hkrati obiskali Dedinje in muzej 25. maj. V juniju smo organizirali izlet v Liitijo1, kjer smo preživeli z mladimi iz tamkajšnje predilnice prijeten dan. Pomerili smo se v športnih veščinah, prav tabo smo to' srečanje izkoristili za pogovor o delu in težavah, ki tarejo nas mlade in, si izmenjali nekaj nasvetov. Dogovorili smo se, da se čez leto dni spet dobimo, takrat pri nas v Dekorativni. Organizirali smo tudi delovni sestanek, na katerega smo povabili bivšega generalnega direktorja tov. Nebca, ki nam je kratko orisal našo sedanjo zaostreno gospodarsko situacijo v celotni družbi in tudi razmere in pogoje, v katerih deluje Dekorativna, Pri tem je zlasti poudaril naša prizadevanja in organizacijske ukrepe za boljšo produktivnost dela, za boljšo dobavo reprpma.terialov in za nadaljevanje naših naporov pri izvažanju na konvertibilno tržišče. Med drugi! lahko rečemo tudi, da je bilo preteklo leto — kongresno leto. zveze socialistične mladine. Vso pozornost pri svojem delovanju smo posvetili uresničevanju smernic ZSMS za 11. kongres. Ta je potekal oktobra v Novem mestu. O predkongresni aktivnosti in kasneje tudi o samem kongresu je bilo veliko napisanega v dnevnem časopisju, glavne smernice in zaključke pa smo objavili tudi v našem mesečnem glasilu. V decembru smo skupaj s sindikatom pripravili prireditev dedka Mraza. Leto pa smo zaključili z novoletno, zabavo v Domu Svobode v Šentvidu, kamor so bili povabljeni tudi mladi iz Iskre Pržan ih iz Krke Ljubljana. Zabava je potekala v prijetnem vzdušju in tako si lepšega zaključka le,ta ne bi mogli želeti. Iz povedanega je dovolj jasno razvidno, da je bila naša osnovna organizacija ZSMS v letu 1982 aktivna in da smo aktivno sodelovali pri obravnavanju nekaterih vsebinskih vprašanj. Prav na tem področju menimo, da je treba še veliko storiti. Pri tem se še zlasti zavedamo misli tov. Kardelja, da se revolucionarna organizacija mladine, če želi uspešno opravljati svojo vlogo, ne sme zapirati vase in v ozek krog »nekakšnih« mladinskih problemov. Prav zaradi tega, ker so družbeni problemi tudi problemi mladih in obratno ugotavljamo, da bi bilo potrebnega čimveč sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami. V osnovni organizaciji ZSMS prihajamo do ugotovitve, da imamo nekatere oblike že razvite, da pa je treba še veliko narediti. Zliaisiti. .j,e nujno, da se v družbenopolitično sodelovanje čimbolj vključuje mladinska organizacija, ker bomo le po tej pdti lahko še bolje uresničevali naše kongresne usmeritve, na ta način bomo tudi neposredno kadrovali svoje najboljše aktiviste za delo v sindikatu in v vrste zveze komunistov. Branii-mira Tušar Zahvala Ob odhodu v pokoj se toplo zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za dragocena darila, katera me bodo vedno spominjala na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Marija Pavšek Zahvala Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prekrasna praktična darila, ki mi bodo drag spomin na minula leta, ki smo jih preživeli skupaj v težkih in lepih časih Dekorativne. Obenem bi se rad zahvalil tudi za lepe poslovilne besede, za pohvale in priznanja. Ne morem pa mimo tega, da se ne bi zahvalil gasilcem za priznanje, ki sem ga dobil. Želim jim veliko uspeha v preventivi, nobenih požarov in dobrega sodelovanja znotraj in zunaj kolektiva. Celotnemu kolektivu pa želim v težki gospodarski situaciji čim več uspeha in zadovolj- Anton Krvina mesta. Ko pridejo, dobijo takoj svojo kartoteko in že so na vrsti za pregled. Ker prihajajo pacienti predvsem z manjšimi težavami, se tu zadržujejo malo časa, tako so izgube pri delu minimalne. Prednost pred njimi pa imajo nujni primeri in pacienti, ki so v bolniškem sta-ležu. Ena izmed dobrih strani ambulante je tudi v tem, da se morebitni socialni problemi, ki se pokažejo tu, v ordinaciji, lahko ob pomoči kadrovske službe rešijo takoj. Kakšnih »stalnih gostov« nimamo, izjeme so posamezniki s kroničnimi obolenji ali živčnimi motnjami. Upam, da bo delo tudi vnaprej teklo po normalnih tirih in da bi pri tem imeli čim manj težav.« To je tudi naša želja in s to mislijo sem se dr. Koblezno-vi zahvalila za prijeten pomenek. Medtem pa je njeno delo teklo naprej, saj sta jo v čakalnici že čakali dve novi pacientki. Janja Hofer Od lanskega oktobra dalje nas v naši obratni ambulanti sprejema nova zdravnica dr. Nevenka Rode-Koblezen, ki je zamenjala dr. Raaojiča. Sodelavci so mi povedali, da je nova zdravnica zelo prijazna ter da se prijetno počutijo v ambulanti. Zanimalo me je, kako se ona počuti med nami in kako poteka delo v ambulanti. »Ambulanta je zelo obiskana, saj jo dnevno obišče 25 do 30 pacientov, se pravi skoraj 10 na uro. Seveda so to pacein-ti, ki jih tarejo manjše težave, za težja obolenja se ljudje navadno obrnejo na splošnega zdravnika. Delo iz tega vzroka ni monotono in je precej pestrejše kot v splošni ordinaciji. Delo v ambulanti poteka po ustaljenem redu. Kljub temu, da jo dnevno obišče veliko pa- cientov, ni nobene zmede. Ko obratuje ambulanta v dopoldanskem času, se pacienti naročajo v kadrovski evidenci in jih potem medicinska sestra v ambulanti kliče z delovnega Obratna ambulanta v naši delovni organizaciji Izobraževanje organizatorjev kulturnega življenja v OZD V sindikatih so se obvezali, da bodo na vseh ravneh organiziranosti omogočili, da bodo delavci skupaj z umetniškimi ustvarjalci postali prevladujoča sila v oblikovanju kulturne podobe naše družbe. To skušajo uresničiti z izobraževanjem organizatorjev kulturnega življenja v OZD. S takim načinom izobraževanja sta pričela Občinski svet ZSS L j ubij ana-Šiška in Delavska univerza Boris Kidrič že v letu 1981 in bosta nadaljevala v letu 1983. Osnovni cilj izobraževanja je, da bi udeležencem koristilo pri iskanju idej, načina dela, oblikovanja vsebin in približa-vanja le-teh najširšemu krogu delavcev. Nadaljevalni seminar se je pričel 18. 1. 1983. Ker v naši DO nimamo strokovnega delavca na področju kulture, je bil vsebinski program za nas — neprofesionalce, zelo zanimiv. Razgovor je potekal o ugotavljanju kulturnih potreb in želja v OZD in o oblikovanju programov, kako organizirati in aktivirati kulturno življenje v OZD. Naša DO šteje med večje kolektive in je potreba in že- lja po kulturnih dejavnostih toliko večja. Da bi kulturna dejavnost bolj zaživela v naši organizaciji, bi bilo potrebno organizirati večje povezovanje, sodelovanje med mladino, sindikatom in organizatorji kulture. Tudi v našem kolektivu je še mnogo neodkritih talentov, ki bi morda radi delali in sodelovali na tem področju. Pojem kulture je širok in ne zajema samo obiska gledališča in prirejanje proslav, ki pa seveda kot kulturni dogodek morajo imeti svoje sporočilo. To je področje, ki se mu ne moremo in ne smemo izogniti in naj spodbudi v človeku doživetje in tega namen. Kulturo pa bi ljudje morali doživeti v širšem smislu, v vsakdanjosti med seboj na različne načine, v okolju, v katerem živijo in delajo. V sodelovanju, skupnem delu, bi se ljudje med seboj bolj spoznavali in bi se prebudilo večje zanimanje za to zvrst dejavnosti. Da bi delo pri organiziranosti in aktivnosti kulturnega življenja lažje potekalo, so na Kidrič in Občinski svet Zveze voljo priročniki, ki nam jih sindikatov Ljubljana-Šiška. nudi Delavska univerza Boris Bernarda Vidrih Zahvale Ob smrti svojega očeta se sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje ter sindikalni organizaciji za prejeti denar namesto venca. Nežka Štangelj Ob izgubi mame se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so jo spremili na zadnji poti in mi izrekli sožalje, osnovni organizaciji sindikata pa za darovani venec. Albert Šoba Ob izgubi svojega očeta se zahvaljujem svojim sodelavcem za izrečeno sožalje, kakor tudi osnovni organizaciji sindikata za podarjeni denar namesto venca. Rezka Novak Ob nenadi smrti in boleči izgubi očeta moje hčerke se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za denar namesto venca. Štefka Strok Upokojila se je Marija Vek Priprave na 6. sejo CK ZKS »Doma sem iz Slovenj Gradca. Ko so starši odšli v Avstrijo, sem odšla na Bled in od tam v Ljubljano, kjer sem se 20. 11. 1956 zaposlila v Dekorativni. Delala sem v pripravi, in sicer sem previjala štrene s kolutov na cevke. Delovni pogoji so bili slabi, s starimi stroji je težko delati. Stanovanja nisem imela, stanovala sem pri neki družini in pazila na njihove otroke. V ta namen sem 6 let delala samo popoldne in ponoči. Takrat smo morali delati vse, tudi tisto, kar sploh ni tvoje delo. Malicale smo ob strojih, kar smo prinesle s seboj, to je bilo največkrat jabolko in kruh. Prej je bil 48-urni delovni teden, lahko pa je prišla vmes tudi kakšna delovna nedelja, pa smo šli vseeno delat. Bilo je veliko del in se je vsak bal za službo. Če si kaj preveč rekel, si se že bal, da boš naslednji dan dobil knjižico.« Takole mi je pripovedovala tov. Vekova o svojih prvih letih v naši delovni organizaciji. Takrat nikomur ni bilo ravno z rožicami postlano, pa vendar vsi zatrjujejo, kako so se lepo razumeli med seboj. »Veliko smo si pomagali med seboj, med nami je bilo veliko veselih trenutkov in radi smo prihajali na delo. Danes se mladi nekako bolj držijo zase. Všeč mi je pa to, da so bolj energični, kot smo bili mi. Če bodo pri svojem delu pridni, vestni in natančni, bodo gotovo želi tudi večje uspehe, kar jim iz srca želim.« Ker so bili v prvih letih delovni pogoji težki, se je to poznalo na zdravju mnogih de- lavcev, tako so bili mnogi invalidsko upokojeni ali pa so bili premeščeni v oddelke z lažjim delom. »Po štirinajstih letih dela sem bila premeščena v oddelek konfekcije, kjer sem delala do danes. V Dekorativni sem se dobro počutila, sicer bi menjala službo, vendar je bolje delati z znanimi sodelavci in opravljati delo, ki ga poznaš. Veliko veselih trenutkov smo preživeli ob stroju, radi smo se ,pohecali’, tako nam je čas hitreje minil pa tudi delo samo je postalo bolj zanimivo. Najbolj mi je bilo težko, ker hči ni odraščala pri meni. Delala sem v dveh izmenah, stanovanja nisem imela, pa tudi varstva za otroka nisem mogla dobiti. Ob petkih sem delala tudi po 16 ur, da sem bila v soboto prosta in da sem lahko odšla na Kozjansko, kjer je odraščala hči. Vendar otrok mora živeti s starši, sicer izgubi stik z njimi. Danes ima mati-samo-hranilka več ugodnosti, ki pa jih nekateri (žal) izkoriščajo.« »Čemu pa boste sedaj, v upokojitvi, posvetili svoj prosti čas? Vam ne bo nemara dolgčas?« »Na dolgčas tudi pomisliti ne bom mogla. Hodila bom na izlete, največ pa me bo zaposlovala vnučka. Delavcem v naši delovni organizaciji želim vnaprej dosti materiala in s tem dela ter da bi uspešno in kvalitetno delali. Želim, da bodo tudi disciplina in odnosi med delavci kar najboljši.« Tov. Vek tudi mi želimo čimveč svetlih in veselih trenutkov, predvsem pa zdravja in zadovoljstva v naslednjih letih. Janja Hofer Zahvala Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Zahvaljujem se tov. Pirk-maierjevi, tov. Jermanu in tov. Kočevarju za prisrčne poslovilne besede. Obenem želim vsem, da bi še vnaprej uspešno delali in imeli obilo osebne sreče. Marija Vek Javna razprava v dokumentu idejne in akcijske usposobljenosti Zveze komunistov je bila organizirana tudi v naši osnovni organizaciji. Razprava iz dokumenta je bila preneše-na na razmere v osnovni organizaciji Zveze komunistov TOZD; komunisti smo ocenjevali svoje lastno delo in organiziranost. Razprava je bila kritična, ker smo ugotavljali niz pomanjkljivosti, med prvimi premajhno idejno, posebej še akcijsko enotnost, ki hromi delo osnovne organizacije Zveze komunistov, katere vpliva je premalo čutiti, vsaj organiziranega. Komunisti se sicer vključujejo v različne samoupravne in druge organe, vendar v njih izražajo svoja stališča in mnenja, ki so navadno ozko usmerjena in izražajo lastni ali skupinski interes. Akcijska usposobljenost je še vedno premajhna. Neustrezno vsebinsko delo osnovne or- Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD SUROVA TKANINA Kljajič Lucija — tkalnica TOZD PREDILNICA LAŠKO Gračner Vojko — predil. 2 Vidic Dragica — predil. 2 DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD SUROVA TKANINA Macura Peter — šivalnica TOZD PREDILNICA LAŠKO Pavšek Marija — starostna upokojitev ROJSTVA Gerečnik Zdenko — sin Otrin Danica — sin Čalakovič Zaptija — hči ganizacije Zveze komunistov ne zagotavlja idejne in akcijske enotnosti članov Zveze komunistov pri njihovem delu, zato niso redki primeri, da člani Zveze komunistov pri delovanju izven osnovne organizacije neutemeljeno kritizirajo delo drugih članov Zveze komunistov pa tudi delo Zveze komunistov kot celote ter s tem škodujejo ugledu in delu Zveze komunistov. Komunisti v osnovni organizaciji ugotavljajo premajhno povezanost osnovne organizacije z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Ugotavljajo tudi premajhno povezanost z občinskim vodstvom. Vendar je bilo iz razprave razvidno, da v celoti ne upoštevajo ali razumejo vloge kolektivnega organa ZK in podobno. To se izraža v hotenju, da bi imeli stike le s funkcionarji teh kolektivnih organov. Božo Šola DELOVNI JUBILEJI 35 let: Mohar Fani Gunzek Vida 30 let: Kranjc Fani Prudič Majda Kovač Frančiška 25 let: Kužner Štefka Rajh Štefka 20 let: Brodnik Ana Štojs Milka Trebušak Janez Naglič Alojzija 10 let: Babnik Anica Slana Sonja Ošep Dragica Miketek Martina Maj kič Dragoslava Novak Leopold Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.