Poštnina plačana v gotovini. Štev. 8. V Ljubljani, dne 20 marca 1927. IX. leto. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne št. f50 Oin. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40’— Polletna naročnina . . . . „ 201— Četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. -■■■ Oglasi po ceniku. - Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov '•r vrača, ako se • e priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le pod-isane m zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja sc ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/]. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467. Odtrgovanje draginjskih doklad je protiustavno. Zagrebški «Hrvat» piše: Cl. 136. ustava glasi: «Do novog zakona o činovnicima, pred-vidjenog u čil. 106. ustava važe sadašnji zakoni o dužnostima i pravima činovnika. Novi zakon ima sadržavati prelazna naredjenja u cilju revizije i rasporeda upravnog činovništ-va i biti donijet najdalje u roku od 2 godine »d stupanja na snagu ovog ustava, do kada će se izvršiti i revizija činovništva». Dakle ovaj član ustava posve jasno od-[edjuje rok, do kada se ima izvršiti revizija činovništva. Taj rok je 2 godine od stupanja Ustava na snagu, a kako je ustav stupio na snagu 28. lipnja 1921., to je rok za reviziju (t. zv. redukcijo) vejć davno prošao, naime 28. lipnja 1923. Vlada je produžila nestalnost činovnika, jer želi da i dalje provodi reviziju (redukciju), pa tako dolazi u sukob sa samim ustavom, jer se ne može revizija činovništva i dalje provoditi, kad je već ustavni rok za reviziju činovništva davno (28. lipnja ^923.) niinuo. Dakle bez revizije ustava nema [ ne može biti nikakve više revizije činovni-štva. .Upozorujemo na to gg. pošlanike, da Pozovu vladu na poštivanje ustava, a činov-P'ke, da znadu zaštititi svoja prava. Druga je povreda ustava i zakona počinjena uredbom ministarskog savjeta od 23. srpnja 1926. o sniženju činovničkih dodataka. Naime, svi dodaci činovnika uneseni su u budget rashoda za 1926.—1927. godinu i time su postali zakon, koji se ne može ministarskom uredbom mijenjati. Evo što kaže finan-cijski zakon za 1926.—1927. godinu u prvoj rečenici 2. člana: «Budget! rashoda pod A. i prihoda pod sastavni su dio ovoga I zakona», Pn dalje u prvoj rečenici 3. člana: «Partije i pozicije budgeta za 1926.—27. Sodinu, kako ili je izglasala i riješila Narod-Hu skupština, zakon su i ne smiju se protiv-P° odredbama ustava (čl. 113.), zakona o državnom računovodstvu i ovoga zakona Prekoračiti, niti njihovi krediti upotrebljavati 11a što đrugv. do na ono, čemu su namijenje-d* u partijama i pozicijama državnog budgeta». v. Prema tomu je jasno, da su svi dodaci Dnovnika postali zakon i da se ne mogu mi-cujati uredbom ministarskog savjeta, jer pr-ve tri rečenice člana 94. ustava kažu: «Upravna vlast može izdavati uredbe ()trebne za primjenu zakona. , Upravna vlast može uredbama sa zakon-- om snagom, uredjivati odnose samo na snovu zakonskog ovlaštenja. Uredbe -ne ' uiiju iprotivurječiti ustavu ni izakonu radi či-c Primjene su izdane«. Dakle nema nikakove sumnje, da se vla-a sn'ženjem činovničkih dodataka naredbe- nim putem ogriješila o član 94. ustava, jer je uredbu od 23. srpnja o. g. izdala bez zakonskog ovlaštenja i jer ta uredba protuslovi financijskom zakonu za 1926. 27. godinu. Ali još i više, vlada se ogriješila i o čl. 116. ustava, jer poslednja alineja toga člana glasi: «Nikakva pomoć stalna ni privremena, nikakav poklon ni nagrada, ne mogu se dati iz državne blagajne, "ako .nisu osnovani na zakonu«. Dakle je očito, da je vlada prvu pomoć poplavljenima mogla dati samo iz di-spozijonih fondova i od svoje (ministarske) plajće, a dotle je trebalo hitno sazvati panla-menat, da on odredi daljnje kredite za poplavljene. Ovo vrijedi tim više, jer poslednja alineja čl. 113. ustava glasi: «Ušteta jedne budgetske partije, ili bu-dgetske godine, ne može se utrošiti na podmirenje potreba druge partije ili godine bez odrtbrenja Narodne skupštine». Kad bi — prema tomu — recimo neki činovnici biti umrli koncem srpnja o. g. (kolike li sreće Iza vladu!), ne bi smjela vlada uštednju, koja bi time nastala 1. kolovoza, potrošiti na druge potrebe (dakle niti na poplavljene) bez hitnog odobrenja Narodne skupštine. Iz sejnih zapiskov ,,Zveze“. H. odborova seja Zveze, ki se je vršila dne 5. marca 1927. Načelnik g. Paternoster poroča o skupščini Saveza javnih namještenika i umirovljenika za tir vatsku i Slavoniju, ki se je vršila 6. februarja 1927 v Zagrebu. Na to skupščino sta bila na povabilo tega Saveza: in v smislu odborove seje naše Zveze z dne 1. februarja delegirana on in tajnik Bekš. Iz vtisov, ki sta jih obadva dobila na predkomfe-renci s predsednikom dr. Benkovičem in tajnikom Nelerovičem dne 5. februarja in na skupščini sami dno fi. februarja 1927, lahko brez prejudica za nadaljnji potek pogajanj med zagrebškim Savezom in Glavnim Savezom lahko sklepata, da je zagrebški Savez, ki šteje 5800 članov, reprezentant organiziranega državnega nameščenstva Hrvatske in Slavonije. To pred vsem tudi radi tega, ker broji Udruga javnih činovnika Hrvatske i Slavonije ie nekaj okoli 600 članov, iz med katerih ravno tako niso vsi državni nameščenci. Na skupščini sami se je od obeli delegatov priporočala za obo strani sprejemljiva platforma, na kateri bi mogel bili zagrebški Savez sprejet v Glavni Savez. Gosp. načelnik navaja v kratkem ves historijat o pogajanjih med zagrebškim Savezom in Glavnini Savezom, ki so se vršila od leta 1924 dalje. Prečita apel naše Zveze, ki ga je na podlagi v Zagrebu dobljenih vtisov priobčila v VNašem Glasu« z dne 10. februarja 1927 pod štev. 21 /27 ler prosi naknadnega odobrenja odbora. Ker je zagrebški Savez poslal naši Zvezi vse podatke, ki se tičejo nastalega spora med njim in Glavnim Savezom, predlaga, da bi se to gradivo izročilo odseku za pravno varstvo, ki naj stvar prouči in na prihodnji odborovi seji stavi konkretne predloge. O tej točki se razvname živahna debata, v katero posegajo gg. Drol, Kpik, prof. Raič, Paternoster. Pire in Bekš. Prof. g. Raič zavzame v daljšem izvajanju stališče proti funkcijonarjem Glavnega Saveza. Že več let opaža, da se skupščine Glavnega Saveza vrše brez podrobnega predhodnjega dela in da imajo samo svojo zunanjo formalno pomembnost. Zato je mišljenja, da se moramo za prihodnjo glavno skupščino posebno mi Slovenci čim temeljiteje pripraviti. Odbor nato soglasno sklene, da se odstopijo vsi spisi, ki se tičejo vprašanja zagrebškega Saveza in Glavnega Saveza, odseku za pravno varstvo, ki naj gradivo prouči, zavzame konkretno stališče ter poroča na prihodnji odborovi seji. G. načelnik poroča, da je član našega odbora g. okrajni glavar Stanko Mašič poklican v minislr-stvo, vsled česar naj bi se na njegovo mesto ko-«pliral drug odbornik. G. Pirc je mnenja, naj g. Mašič ostane še dalje odbornik, treba pa ga je kot takega prezentirati Glavnemu Savezu, ki naj postane v njegovi upravi naš zaupnik. Med tem došli g. Mašič izjavi, naj se glede rešitve tega vprašanja počaka, dokler se on sam iz Beograda ne oglasi in dokler sam ne prouči razmere v Glavnem Savezu. Glede kooptiranja drugega odbornika v Zvezo pa bo zavzela svoje stališče tudi njegova strokovna organizacija. Po tej izjavi g. Mašiča ostane vprašanje njegovega namestnika v odboru Zveze za enkrat in suspenso. G. načelnik poroča nadalje, da je veliki župan ljubljanske oblasti sporazumno s svojim tovarišem za mariborsko oblast nova pravila naše Zveze z rešen jem od 26 februarja t. 1. U broj 20801 odobril, kar vzamejo gg. odborniki na znanje. Prejšnja Osrednja Zveza je na seji dne 18. decembra 1926 sklenila, naj Glavni Savez sezove najkasneje do 31. marca 1927 v vseh večjih mestih naše države manifestačne shode, ki bi zahtevali podaljšanje stanovanjskega zakona. V tem smislu se je Zveza obrnila ponovno na Glavni Savez, ki Pa ji je odgovoril, da bi manifestačni shodi’ ne imeli nobene efektivne vrednosti ter bi bili samo udarec v vodo. Najprvo je treba posvečati vse silo reorganizaciji državnega nameščenstva, šele potem bomo mogli nastopati tako, kakor bodo zahtevale časovne prilike. Glavni Savez bo v ugodnem mo mentu interveniral glede stanovanjskega vprašanja pri ministru socijalne politike sam. Po daljši debati se sklep seje z dne 18. decembra 1926 revidira v sledečem -smislu: Prihodnja seja oziroma konferenca v Beogradu naj se s stanovanjskim vprašanjem izrecno bavi. Glavni Savez je treba glede njegovega postopanja v tem vprašanju kontrolirati ter mu pismeno sporočiti, da so se intervencije s strani Udruženja hišnih posestnikov pri raznih ministrstvih že vršile in so baje našle ugoden odziv. »Državni upokojenec« je občni zbor Osrednje Zveze z dne 2. jan. 1927 v svoji številki z dne 25. januarja 1927 nestvarno ocenil, vsled česar je poslala Zveza uredništvu imenovanega lista primeren dopis, ki se prečita in odobri. Prepis tega dopisa je bil sočasno poslan tudi Društvu državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru, Društvu upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani na znanje ter uredništvu »Našega Glasa v objavo K dopisu da potrebna pojasnila tudi g. Svetek. Načelnik g. Paternoster javi, da je k Zvezi pristopilo s 1 marcem t. 1. Društvo kaz-nilniškega in jetnišničnega nadzorovalnega osobja za* Slovenijo, kar vzame odbor z odobravanjem na znanje. Poročilo tajnikovo. Tajnik pred vsem z zadovoljstvom ugotavlja, da Glavni Savez na vse dopise naše Zveze promptno odgovarja, kar je šteti v zaslugo tajniku Glavnega Saveza dr. Djordjevičn. Nato poroča o tekočih stvareh, iz Zveze je izstu pilo s 1. januarjem 1927 Udruženje činovnika fin. kontrole, sekcija Ljubljana, ki je štelo 25 članov. Istotako je izstopilo iz Zveze s 1. februarjem t 1. Društvo železniških uradnikov s fakultetsko izobrazbo — kakor navaja v svojem dopisu vsled preobremenitve društvene blagajne — z 20 člani. Zveza je v kontaktu z Društvom državnih po licijskih nameščencev za Slovenijo, ki je z dopisom od 29. decembra 1920 obljubiloi pristop k Zvezi, ako to odobri njegov občni zbor, ki se je vršil januarja 1927. Zveza se je 21. februarja na imenovano društvo ponovno obrnila s prošnjo za decidirano izjavo. Istotako smo v zvezi s Savezom finančne kon. trole, sekcijo v Ljubljani, katere občni zbor bo o eventu einem pristopu k Zvezi odločal meseca maju. Na iniciativo Društva javnih nameščencev in upokojencev v Konjicah, naj Zveza svojim članom izposluje pri trgovcih, zdravnikih in kopališčih itd. primeren popust, smo se obrnili 10. februarja na vse Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Sloveniji s prošnjo za izjavo. Ta okrožnica je vsebovala pred višem tendenco, da bi se brez predhodnih izjav teh zadrug eventualno ne križali njihovi interesi, ako bi Zveza pod vzela zahtevano akcijo na lastno roko. Doživeli pa smo neljub incident, ki ga je povzročila Nabavi jalna zadruga državnih uslužbencev v Novem mestu. Iz njenega odgovora bi se dalo sklepati, da naša Zveza rovari proti Nabavljalnmi zadrugam in išče kot nekakšna zaupnica trgovskega sveta pot, po kateri bi želela v korist trgovcem upropastiti Nabavljalne zadruge. To insinuacijo smo seveda odločno zavrnili, na kar smo prejeli od Nabavljalne zadruge v Novem mestu več ali manj oprostilno izjavo. 17. februarja 1927 je Zveza razposlala vsem krajevnim organizacijam državnih nameščencev in upokojencev v Sloveniji nov osnutek enotnih pravil, ki je v popolnem skladu s pravili naše Zveze. Prijazen odziv na vabilo za vstop v Zvezo smo prejeli 18. februarja t. 1. tudi od Udruženja gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana. Ker Glavni Savez dosedaj kompetentnim mestom ni predložil v smislu sklepa glavne skupščine z dne i in 5. decembra 1926 v Zagrebu- nikakšne resolucije, smo se 21. februarja obrnili nanj s prošnjo, da nam pojasni, kaj je od 5. decembra 1926 dalje po zahtevah skupščine že vse ukrenil. 24. februarja 1927 smo dobili odgovor, v katerem nas Glavni Savez opozarja na resolucijo, objavljeno v »Činovničkem Glasniku« z dne 1. marca 1927. Ker ta resolucija ne obsega naše zahteve za izplačilo razlik od L oktobra 1923 do 30. aprila 1924, smo Glavni Savez v svojem dopisu z dne 28. iebrnarja 1927 na ta nedostatek opozorili. Na željo Udruženja jugoslovcnskega učiteljstva v Beogradu, poverjeništvo Ljubljana z dne 21. januarja t. 1. glede sodelovanja delegata UJU Vlada K. Petroviča smo Glavni Savez opozorili z dopisom z dne 22. januarja 1927 ter temu Udruženju «•Izročili pozneje tudi stališče Glavnega Saveza s prepisom dotičnega akta. S Črno goro odnosno Južno Srbijo žal naša Zveza ni mogla vzpostaviti zaželjenega kontakta, kaii' dokazuje, da pokrajinski zvezi za ta teritorij še ne obstojita. Na našo prošnjo naim je Glavni Savez sicer sporočil dvoje privatnih naslovov, ki pa na naš zadnji dopis istotako nista reagirala. Radi subskripcije «odstotnega obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske za zgradbo stanovanjskih hiš je Zveza .|>o sklepu 2. odborove seje raz|M>slala vsem pri njej včlanjenimi strokovnim organizacijam primerno okrožnico, ki jo je objavil 28. februarja 1927 tudi »Naš Glas«. 16. februarja t. 1. je Zveza zaprosila potom Glavnega Saveza Generalno direkcijo poreza za oprostitev plaćanja taks po tar. post. 1 za njene vloge. Glavni Savez je v svojem delokrogu vse podvzel, da bo naša prošnja čim prej ugodno rešena. Društvo Jugoslovenskih uslužbencev in upokojencev v Mariboru nas je 28. februarja t. I. opozorilo, da se vrši 27. februarja t. 1. občni zbor organizacije državnih služiteljev v Ljubljani, katerega naj bi se po svojih delegatih v interesu stvari udeležila tudi naša Zveza. Ker na ta občni zbor nismo bili oficijelno vabljeni in nam je po drugi strani op »zoritev iz Maribora prepozno došla, se tega obč- nega zbora nismo mogli udeležiti. Tajnikovo poročilo se vzame odobruje na znanje. Blagajnik g. Rus poda tajniško poročilo, ki kaže zadovoljivo sliko. Soglasno «e sklene, da se vrši častni večer na čast bivšemu predsedniku (). Z. in častnemu odborniku sedanje Zveze g. Maksu Lillegu v soboto dne 2. aprila 1927 v gostilni pri Ignaciju Bankotu na Martinovi vesli. Ves aranžma prevzameta gg. Pirc in Rus, ki bosta oskrbela tudi redakcijo primernega tiskanega vabila. Tajniku Bekšu se naroči, da o današnjem sklepu takoj oficijelno obvesti g. Lillega. Načelnik g. Paternoster prečita zapisnik tiskovnega odseka, z dmv 12. februarja 1927, ki ga vzame odbor |K> izčrpni razpravi (dr. Stegenšek, Drol, Ma-šič, Petrovčič in Paternoster s sledičem sklepom na znanje: Uredništvo Našega. Glasa se poveri za poslovno leto 1927 dosedanjemu uredniku g. Antonu Adamiču. Na namigavanje neke skupine nižjih državnih nameščencev, ki odklanjajo baje vstop v Zvezo i/. razloga, ker bi morali plačevati dolg za »Naš Glas . Zveza ne more reagirati, ker ne more ugotoviti niti dotične skupine, niti imena osebe, ki se |>oslii-žuje te neresnične vesti v propagandno svrho. Na predlog g. dr. Stegenška se sklene, naj pre vzame Zveza propagando za razširjenje „Našega Glasa« ter opozori s posebno okrožnico vse pri njej včlanjene organizacije na neobhodno potrebo, da se naš tisk čim bolj razširi. G. blagajnik Rus opozori odbor na veliko nevoljo pri uradništvu 1. kategorije, ki vsled obetajoče se novelizaeije zakona o državnih činovnikih in s tem združena poslabšanja prejemkov te kategorije grozi z izstopom, ako bi Zveza na to namero Glavni Savez takoj ne opozorila. ti. načelnik Paternoster opozori g. Rusa, da Zvezi o kakem prikrajšanju službenih prejemkov I. kategorije oficijelno ni ničesar znanega. Kolikor se je moglo dognati, se bodo z novim zakonom poboljšali tudi prejemki uradnikov II. in III. kategorije, pri čemer pa uradništvo I. kategorije ne bo utrpelo nikakšne škode. Dr. Stegenšek želi, naj bi Zveza intervenirala pri Glavnem Savezu s prošnjo, da se izposluje oprostitev plaćanja takse po tarifni postavki L ko lektivno za vse pri Glavnem Savezu potom naše Zveze včlanjene strokovne organizacije. Tajniku se naroči, da napravi za Glavni Savez primemo vlogo. Odbornik-virilist g. Ivan Dimnik priporoča, naj bi se Zveza zavzela pri ljubljanski in mariborski sekciji društva meščansko-šolskih učiteljev za vstop v Zvezo. Tajniku se naroči, da dopis takoj odpošlje. ti. Zupanec opozori na nezadostnost sedanjih službenih prejemkov državnih nameščencev z zahtevo, naj Zveza posreduje, da Glavni Savez podvzame potrebno akcijo v tem praven. Odbornik g. Čampa opozarja, da je glede onih oblastnih organizacij oziroma centralnih organiza-cji, ki so same včlanjene že potoni svojih central v Beogradu pri Glavnem Savezu, nastala zmeda. Osobito podpredsednik Glavnega Saveza Tomo Jovanovič brani svoje stališče na osnovi 61. 4. in 28. novega Statuta Glavnega Saveza ter je mnenja, da takšnim sekcijam, oblastnim odborom, poverjeništvom itd. ni treba biti včlanjenim v dotičnih pokrajinskih zvezah. Prosi, da Zveza to vprašanje pri Glavnem Savezu razčisti in dobi od nje čim prej avtoritativno mnenje. Tajnik Bekš qpozarja, da mnogo strokovnih organizacij še ni odgovorilo na okrožnico Zveze z dne 10. januarja t. 1. 2/27, ki se tiče statističnih podat kov za Glavni Savez ter prosi, da se zamudne organizacije tej okrožnici v najkrajšem času odzovejo. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi g. načelnik Paternoster sejo ob 22. uri. Lečenje v državnih bolnicah. (Novo poslabšanje iza državne nameščence!) Ministrstvo za narodno zdravje je sporočilo z razpisom na br. 2270 z dne 14. fefibr. letos vsem bolnicam naslednje direktive, ki jih objavljamo dobesedno: »'Na osnovu 1 i 3 odredbe o ustrojstvu min narodnog zdravlja, či. 112 zak. o činovn., čl. 59. zak. o drž. rač. a u vezi postojećih re-šenja o lečenju drž. činovnika u drž. bolnicama, koje primaju pomoč od države, odlučujem i objašnjavam, da se drž. činovnici i službenici, u bolnicima, koje imaju Više opskrbnih razreda, mogu lečiti po zakonu o drž. trošku samo u najnižem razredu. Činovnici glavnih grupa mogu se lečiti i u 1. i II. opskrbnom razredu, u koliko pri pojedinim bolnicama postoje ti razredi, ali su u tom slučaju dužni da plačajo sami bolničkim upravama za troškove lečenja u II. raz. redu dodatak od 25 Din a u I. razredu dodatak od 50 Din.« Ta odločitev velja -od 1. februarja 1927 dalje za vse ibo'lmce, ki jih vzdržuje država in tudi za vse one 'bolnice, ki se vzdržujejo iz lastnih dohodkov in od subvencij države. Neverjetno je, da zamorejo in tudi smejo izpreminjati posamezni resortmi ministri kar z razpisi in z odloki določila službene pragmatike, ki je zakon. Dojmi se nam, da se osobito glede uradništva ne spoštuje v naši državi noben zakon. Nikjer ne določa uradniški zakon, najlnanj pa še v členu 112, da morajo drž. nameščenci plačevati kakšno odškodnino ali dodatek za lečenje v bolnicah, ker smo mnenja, da tvori brezplačna oskrba tudi stroške za lečenje. Prvotno in po hudih bojih je doseglo uradništvo, da so ga razdelili po kategorijah in po položajih, ki so: imele pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnicah. Potem je ministrstvo kar na lepem in preko zakona odredilo, da spadamo vsi v 111. razred, lahko se pa zdravimo v II. razredu proti odškodnini 10 Din. In isedaj so podražili še to boniteto. Naša »Zveza« je 9. marca naprosila 01. Savez intervencije v tej zadevi in zahtevala, da se pridobljene pravice spoštujejo in da sc objavljeno rešenje ministrstva za narodno zdravje takoj poniči. Mi zahtevamo ponovno popolnoma brezplačno oskrbo in tudi zdravljenje v bolnicah. Uradniški kreditni zakon. Prejeli smo in objavljamo: V št. 3. »N. 01.« z dne 31. jan. 1927 so v nadpisu »Uradniški kreditni zakon« ob koncu naštete tudi 'Sprejete resolucije, od katerih pa je 4. povsem nejasno stilizirana. Ker ne sme trpeti 'zmisel stvari, ki je tolike nujnosti in važnosti, naj se tekst te resolucije popravi tako, kakor je bila v resnici zamišljena. Glasi naj se: 4. Da takoj predloži: a) min. svetu spomenico, da finančno ministrstvo »Savezu na-bavljačkih zadruga v Beogradu« izplača pridržane 10 odstotne oziroma en odstotne odtegljaje po čl. 70 znane uredbe o nabavljalnih zadrugah; h) prošnjo istemu »Savezu«, da otvori od te glavnice »Hranilnemu in posojilnemu kon-sorciju javnih - nameščencev in upokojencev v Ljubljani« začasni kredit do zneska 1 mi* lijon Din, oziroma naloži pri njem večji znesek kot vlogo. Ivan Rostan. Občni zbor Društva državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo. (iKomec). Zbor delegatov je bil sklican samo enkrat ib so se na njem konstituirali razni odseki, ki Pa razven časnikarskega in redakcijskega odseka prav nobeden ini deloval. Tako sc je tekom poslovnega leta pokazalo, da sc mora za Osrednjo zvezo, kot močno organizacijo, napraviti p°v Statut. 'Predvsem je bilo pa potreba, da napravi nov Statut Glavni Savez. Predsednik Osrednje Zveze Lillcg, ki je bil član odbora Glavnega Saveza je na seji, ki se je vršila meseca oktobra v Beogradu 'zahteval, da se napravi Statut Glavnega Saveza na ta način, da smejo biti člani Glavnega Saveza edinole Pokrajinske zveze m nihče drug'- Glavni Saveiz je na to Izdelal Statute, ter i'1' doposial Osrednji zvezi v pregled in redakcijo-Pri redakciji seim delal med drugimi tudi jaz. Skupščina Glavnega Saveza je, ki se je vr' šila, kakor že omenjeno’ dne 4. in 5. decembru 19Bb, sprejela Statut iza Glavni Savez po katerem ne sme biti izven Osrednje zveze, to je poki a jiuske zveze, nihče posamezni član Glavnega Saveza. V tem Statutu je (bila sprejeta tudi klavzula, da morajo vse pokrajinske zveze napraviti- nov in enotni Statut. Nato je Osrednja Zveza izdelala nov Statut, ki ga je sprejela na svojem občnem zboru dne 2. januarja ,1927. Ta Statut, ki je prikrojen tako, da imajo lahko vse "organizacije v ujem svoje zastopnike in sicer najmočnejše organizacije pošljejo v ipokrajinsko zvezo, to je sedaj »Zveza državnih nameščencev za Slovenijo« svoje člane v odbor, ki- šteje 20- odbornikov, 5 namestnikov in 3 preglednike. Manjše organizacije Da pošljejo svoje delegate v takozvani širši sosvet. V sedanjem odboru simo dobili eno mesto odbornika imi eno -mesto namestnika. Odbornik in obenem blagajnik Zveze je srezki tajnik -Ignacij Rus, namestnik 'Davorin -Mikek, adjunkt -pri delegaciji min. fin. Tako je upati, da sc bo Osrednja zveza ali prav »Zveza -državnih nameščencev« ponovno okrepila in vršila nalogo, ki si- jo je zamislila. Glasom tajniškega poročila je prejelo -društvo 'V prošle m -letu 20 dopisov, odposlalo pa 63 do-pi-sov in 5 spomenic na 63 različnih mest. Tudi je odposlalo društvo eno deputacijo. -Pristopilo jc 12 članov, izstopila sta 2, tako, da šteje sedaj društvo 226 članov. Od teh je 1-56 Tednih, 14 ‘podpornih, 4 ustanovni in 54 članov pogrebnega s^lad. Odbor je i-mel 15 rednih in izrednih sej. Sledi -podrobno tajniško -poročilo, katero se soglasno "odobri. Člani dolgujejo na zaostankih za 1923 Din 446, za leto 1-924 Din 1340, .za -leto 1925 'Din 27-70 in za leto 1926 Din 4.300. -Skupaj Din 8866. 13 članov ni (plačalo članarine že od leta 1922 .dalje, kar znaša Din 3.130.11]. -Na pogrebni članarini dolguje 39 članov skupno -Din 2.0-77.50, na podpornim 9 članov skupno Din 240. Skupno i4.000.50. K blagajniškemu poročilu se je oglasil k besedi tovariš Plut, ki je -mnenja, da mora društveni odbor nekaj ukreniti glede onih članov, ki so že delj časa dolžni članarino. Predlaga, da naj -prihodnji društveni odbor izvoli odsek, katerega naloga naj bi bila konstatirati kdo ni plačal od leta 1923 do 1926. Vse je pozvati, da v kratkem času svoj dolg napram društvu poravnajo, sicer sc jih ona iz seznama. Tovariš Logar je mnenja, da bi se društvena članarina že pri prejemu prinadležnosti odtegovala. Gregorič ugovarja in pravi, da so ravno tisti, ki izplačujejo naše prinadležnosti, desinteresiran-i. Mnenja je, da naj se skliče izredni občni zbor, na katerega naj se povabijo člani iz dežele, kateri-rn ’se vse to razloži. Prcd-sed-nik Rus pojasni, da so bili na današnji občni zbor povabljeni tudi pover-ioniki iz raznih krajev, ki pa niso prišli. Obsoja Da pred vsem ravno ljubljanske člane, kateri ne samo ne pridejo k širšim odborovi-m sejam ampak ostanejo še na dan občnega zbora doma ab odidejo kam drugam. Preglednik računov Kratoch-wH- poroča, da je s tov. Blančem pregledal blagajniško poslovanje m da sta našla knjige in račune v najlepšem re- zato predlaga, da se da blagajniku atosoluto-r'i- kar je bilo soglasno sprejeto. V o 1 i tv e: Po kratkem odmoru je bil izvolie ■ za predsednika društva, dosedanji predsednik Igm-a-cil Rus, srezki tajnik pri «rezkem poglavarju V Ljubljani. Gstali odbor je bil izvoljen z v skl ikoni in se je r‘a St-Ni dne 20. jan. 1297. konstituiral sledeče: Podpredsednik: Davorin Mikek; taj-a' k Rudolf -Mislej: namestnik: 131 anč Franc; ° 1 a g a i n- i k: -Kratochwill -Kamilo; namestnik : Vedam Josip; gospodar: Ignacij Zima; delegat pri J'- Z-: Beguš Joško; namestnik: Ignacij Zima. Gd.bo miki: Gregorič Franc, Del Cott Anton, durca Anton, Flegar Ivan. -Namestniki Slana ' .1"anu' Puš Gustav, -Kuhar Jakob, Za-lesjak Hen-Gk- Pregledni k a r a č n n o v: Zima Ignac, 1 otclšck Ivan. Namestnik: Rakušček Franc, Upokojenec. Lep uspeh organizacije. Kakor doznavamo, je -bil memorandum, ki gu javljamo, izročen že lansko leto merodajnim či-* Njem v Beogradu. Ker ni bilo do svečana 1927 ... n'koder nobenega odziva, je poslal^ naša Zveza svečana 1922 ta memorandum Gl. Savezu v Beograd ter ga prosila, naj poizve, kje je obtičal prvotni memorandum,; hkrati ga je prosila, naj izroči ponovno ta memorandum ter zahteva od ministrstva, da se vpoštevajo želje zapostavljenih provizijonistov. Glavni Savez se je prošnji Zveze takoj odzval in odgovoril, da mu ni od prvotne vloge ničesar znanega; pač pa je izročil spomenico s potrebnim komentarjem upravi drž. monopolov preko udruženja monopolskih uslužbencev in parlamentarnim klubom. Ta spomenica ima naslednjo vsebino: Radnici (-e) fabrike đuvana u bivšoj Austriji imali su naročito provizijski statut iz god. 1910. Na osnovi tog statuta primali su, kad su stupili u penziju prema godinama službe od 5—40 furinti mesečne penzije (povizije). Van Austrije slične institucije u zemljama, koje su se posle rata prisa-jedinile Srbiji, nisu postojale. Prema današnjem stanju valute valorizirana -provizija iznosila bi danas 120—900 Din mesečno. Pošto pak ta valorizacija nije bila učinjena, iznosi provizija mesečno 2.50—20 Din. Kad je izašla uredba o dodacima na skupoću od 29. oktobra 1920 Dr. br. 130.000 nastalo je naročito obzirom na nisku proviziju pitanje, da li imaju pomenuti provizijonisti pravo na dodatak na skupoću. Na osnovu rešen ja ministarskog saveta od 4. junija 1926 Dr. br. 79.800, smatrala je delegacija ministarstva finansija u Ljubljani za pravilno, da prime« i uredbu Dr. br. 130.000 i na pro vizij on iste fabrike duvana. To stanovište pomenute del. min. finansija u sasvim je bilo opravdano, naročito, još zbog toga, jer se je provizija za vreme Austrije, pa i poste uve-k isplaćivala iz državnog « budžeta. Zbog toga počeli su provizijonisti dobivati pored provizije od Din 2.50—20 mesečno još dodatak na skupoću i to kao drž. služitelji najnižjog reda, dakle Din 187.50 mesečno te za svakog porodičnog člana još po Din 3 dnevno. Iz navedenog se vidi, da celokupna beriva pro-vizijonista su iznosila najviše do Din 200 mesečno. I kod toga ostalo je još danas, i ako je jasno, da provizijonisti sa tim iznosom ne mogu da žive, nego moraju gladovati te živeti u najvećem siromaštvu, a oni koji zbog bolesti Hi starosti ne mogu više da rade — od gladu umivaju. Osim toga učinjena im je time i nepravda, pošto su u svoje vreme za tu proviziju radili, pa i uplaćivali od svoje zarade u provizijski fond. Delegacija min. financ u Ljubljani nije kod kašnijih povišenja dodataka za skupoću smatrala, da srne povisiti dodatak i ovim provizijonistima. Pošto ih naredba Dr. br. 107.201/24 od 8. novembra 1924 ne pominja, nije se ni ta uredba primenila na njih. Provizijonisti počeli su voditi očajnu borbu za povišenje njihovih dodataka na skupoću, naročito u tom pravcu, da se prime»i naredba Dr. br 107.201 i na njih. Ali ta borba nije imala nikakvog uspeha — i -pored svih predstavama, od kojih se napomene ovdje samo poslednja od 18. decembra 1925 god. na generalnu direkciju drž. računovodstva i predstavke same delegacije min. finansija u Ljubljani. Sve predstavke i molbe ostale su nerešene. Sada su provizijonisti doznali, da se je izradio u min. finansija (gen. dir. drž. računovodstva) u sporazumu sa upravom monopola pravilnik, sa kojim se namerava rešiti pitanje provizije za celokupno penzijom sumo radništvo fabrika duvana u celoj državi. Ta pravilnik biće iznesen za neki dan pred. g. ministra finansija a i pred ministarski savet. Ta načrt pravilnika predviduje, da dobiju provizijonisti proviziju od 200—250 Din mesečno. Za pokrajine, u kojima do sada penzijonisam radnici (-ce) fabrike duvana uopšte nisu imali prava na proviziju, znači tajj pravilnik barem nešto, i ako je za pravo čudnovato, da se očekuje od nekog, da može živeti sa Din 200 —250 mesečno, i čovek, koji je imao do 40 godina rada u fabrikama duvana. Provizijonisti (provizijonistinje) pak iz Slovenije, koji su do sada primali na osnovi gore pome-nutih rešen ja dodatak na skupoću* ne dobiju sa pravilnikom ništa^ ]K>što je u nacrtu pravilnika predvidjeno, da se svi dodaci na skupoću ukidaju. Iz razloga, što imaju provizijonisti iz Slovenije naročiti položaj i sasvim druga već na osnovi Statuta iz god. 1910 stečena prava na proviziju, koja bi valorizirana morala iznositi do Din '900 mesečno, samo je pravedno, da se kod donošenja pomenutog pravilnika za njih unesu naročite iznimne odredbe, kojima- bi im bila osigurana višja provizija, ako se već svima provizionistima u državi ne dade višja provizija. Moguće bi bilo najumestnije, da se te provizioniste subsumira pod odredbu na skupoću Dr. br. 107.201 te im priznaje doplatak kao drž. služiteljima. Treba napomenuti još i ovo, da su tu u pitanju samo oni provizionisti iz Slovenije, koji su došli do provizije na osnovu austr. provizijekog šia-tula iz god. 1910, kojih broj je vrlo malen te se zbog smrtnih slučajeva dnevno manjša. Finansijsko opterećenje budgetai iz tog naslova izneslo bi u slučaju, da se tim provizionistima da isti doplatak kao: drž. služiteljima, jedva nekoliko sto hiljada. Pravednost pak i socijalno osećenje iziskuje, da se njihovim željama izadje u susret. Ljubljana u oktobru 1926 god. Posledice te intervencije so se pokazale takoj. ?,e početkom tega meseca smo brali v novinah, da so nekateri slovenski poslanci zahtevali amandman k finančnemu zakonu, naj se regulirajo pokojnine monopolskih upokojencev. Naša Zveza se je takoj obrnila na sekretarijat Gl. Saveza v Beogradu, naj poizve, koliko je na vsej stvari resničnega. To se je zgodilo 8. marca letos. In že 10. marca, torej po dveh dneh, je prispela- k Zvezi brzojavka, sicer kratica, toda tem važnejša: Istina! Amandman sprejet v ministrskem svetu. Poziv kolegom iz sodne pisarniške uprave. Osrednja Zveza javnih nameščencev v Ljubljani je meseca januarja 1926 potom »Našega glasne pozvala vse državne uslužbence, ki se ob priliki prevedbe po uradniškem zakonu niso pritožili na Državni svet zaradi nevštetjn kadrskega roka, naj vložijo prošnjo na pristojna ministrstva. Prošnje so se vložile že februarja- 1926, toda glej, do danes, po preteku celega leta še niso prizadeti dobili nikake rešitve. Znano je, da se je v nekaterih resortih (pošta, financa Ud.) poedince-m v justičnem resortu in onim, kateri -so stopili tekom leta v pokoj, na podlagi gori navedenih prošenj vštel kadrski rok in so bili že tudi pomaknjeni v višje plačilne stopnje. V resortu justičn-ega ministrstva se pa zadeva kar ne gane z mrtve točke; večina čaka še vedno na rešitve. Prizadeti uslužbenci so s takim {»stopanjem gmotno in moralno oškodovani. Merodajni činitelji, ali morete zgovarjati to brezbrižnost do podrejenih? Tem potom kličemo- na od [»moč! Prizadeti uslužbenci pa se pozivajo, da urgira jo službenim potom rešitev pred letom predloženih prošenj za vštetje kadrskega roka. — Eden za vse. Da se ne pozabi. Člen 249. zakona o državnih uradnikih itd., ki je bil razglašen 1. septembra 192č., se glasi: 'Prejemki -po tem zakonu se urede z državnim proračunom, -pravica do njih pa teče državnim nameščencem, ki se prevedejo, od dne 1. oktobra 1923.« Razlika med prejemki po starem in novem zakonu nam za čas od 1. oktobra 1923 pa do 1. maja 1924 še do danes ni izplačana! Uredba^zakon o nabavljalnih zadrugah in o Savezu z dne 5. decembra 1920 odrejuje v čl. 79 kakor sledi: »Za prevoz blaga in 'drugih predmetov, ki jih pošiljajo ali -prejemajo po državnih železnicah in ladjah, plačujejo zadruge in Savez -po minimalnih postavkah.« Železniško •ministrstvo -še do danes ni naklonilo nabavlijalnim zadrugam in Savezu prav nobene ugodnosti ali olajšave za prevoz blaga. Državni svet še do danes ni rešil tozadevne pritožbe, ki jo je Savez vložil že iprdd 3 leti! Staroupokojenci imajo še vedno kronske penzije! Vlada, kje si! Vestnik. Opozarjamo, da ima Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani svoj letošnji redni občni zbor v četrtek,, dne 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji pri »Mraku« na Rimski cesti. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. Udruženje javnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu sklicuje ponovni občni zbor, ki se bo vršil 2. aprila 1927. Dnevni red: Ali likvidacija tega društva ali reorganizacija v smislu pravil o okrožnih akupinaih ZDN, kakor je bilo že objavljeno v okrožnici, ki je razglašena v št. 3 Našega glasa . Tem potoni apeliramo na solidarnost drž. nameščencev v Novem mestu in jih pozivamo, 3a se strnejo v skupno fronto, da bo hrbtenica Zveze jaeja. »Zveza« bo poslala po možnosti na ta občni zbor svojega delegata. Društvo davčnih izvrševalcev je imelo dne (i. marca t. I. svoj letni občni zhor in so bili v novi odbor izvoljeni naslednji tovariši: Ivan Ilovar iz Ljubljane kot predsednik; Anton Šega iz Maribora kot podpredsednik; Ignacij Fink iz Ljubljane kot tajnik; Franc Klančičar iz Ljubljane kot blagajnik; Tomo Križanič iz Maribora, Franc Jaklič iz Celja, Ciril Vrančič iz Ljubljane in Ivan Testen iz Radovljice kot odborniki; Stanko Košir z Vrhnike in Jakob Ferčnik iz Laškega kot namestnika ter Fr. Miklavčič iz Velikih Lašč in Franc Suša iz Škofje Loke kot pregledovalca računov. Prejšnji predsednik Rojec je od 1. marca t. 1. upokojen in zato ni mogel več prevzeti predsedniškega mesta. Kot ustanovitelj in zaslužni 20-letni predsednik društva je bil izvoljen za častnega člana in je obljubil, da bo še tudi za naprej delal za društvo. Članarina ostane stara in sicer po 3 Din na mesec in 1 Din za vpisnino za nove člane. Plačevati se mora vnaprej četrt- ali polletno. Blagajnik bo poslal vsem članom poštne položnice, ki naj se jih člani posluži j o za redno plačevanje. Glede vstopa v Zvezo drž. nameščencev se je naročilo novemu odboru, da se v tej zadevi posvetuje z drugimi organizacijami nižjih drž. uslužbencev in vzajemno z njimi vred prijavi svoj vstop, a ko Zveza sprejme njih pogoje. Sklenilo se je, da društvo z vsemi člani pristopi k pogrebnemu skladu »Dobrota«, ki ga oskrbuje in vodi organizacija nižjih poštnih uslužbencev, toda glede sprejema in pogojev se danes še ne more poročati, ker se potrebni dogovori v tej zadevi radi odsotnosti dotičnega referenta še niso mogli izvršili. Prihodnji občni zbor našega društva bo v Celju. Letošnjega občnega zbora se je udeležilo 38 članov, ki so se dali, razen nekaterih prej odišlih, pri fotografu Rovšku v spomin društvene 20- letnice skupno slikati. — Društveno vodstvo. Plesni večer društva računskih in blagajniških uradnikov v Ljubljani dne 12 marca je uspel v vsakem oziru. Veliko in malo dvorano Narodhega doma je napolnilo uradništvo vseh strok, častništvo in mnogobrojni prijatelji uradništva. Prireditelji so lahko ponosni na ta večer, ki naj bi postal vsakoletna in redna meščanska prireditev. Cvetlice in bogat srečolov sta postavila trden temeljni kamen za projektirano knjižnico. Hektograpični aparati, zvitki, masa, hekto- grafični trakovi vedno in najceneje v zalogi Pri 4 LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Telefon 980. TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahko damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše lorme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mlhaj-lova ulica 4. I. Hamann Ljubljana Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, 9 novorojenčkov, perja In modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih del. Modna in športna trgovina za dame in gospode P. Magdič LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Telefon Int. *38. Anton Škof priporoča toaletne predmete kakor: milo, zobne ki tačice, razne glavnike, škarje, žepne nože itd. vse v veliki zbiri in po nizki ceni. Ljubljana Pred škofijo 16. Krojafnica «Vzajemna pomoč' v Ljubljani, Šentp. vojašnica priporoče slav. občinstvu svojo novootvi rjeno krojaško deavnico za izdelavo oblek po na novejši modi In zel > nizk h cenah — Prevzema tudi natočila za uniforme, damske plašče in vsa druga kroiaška dela Cenejše kot pri razprodaiah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri I.TRPIN, Maribor Glavni trg štev. 17. Priporoča se za nakup vseh mod ib potrebšč n za dame in gospode n odna trgovina T. EGER Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Dnevno prispevaji- i o vosi'! Kuoujte domače izdelke*. Peclvni prašek in vanllni sladkor znamk • „ADRIA“ Modna trgovina Peter Šterk Ljubljana, Stari trg it. 18. se priporoča. Najnižje solidne cene. Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“. Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil Fran BgliC LJUBLJANU1 Kolodvorska ul.28 Izdeluje se za dame in gospode po namovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust - ali na obroke. JOSIP PETELINC, Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago. Na veliko 1 Telefon 913 Na malo! Ivan Jelačin, Ijijm Uvoz kolonijalne in špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888. v-; Solidna in točna postrežba. TBSi N Manufakturna trgovina K M FABIANI & JURJOVEC N Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. m hč Priporočata raznovrstno potni