Štev. 47. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 17. novembra 1921. Leto LXI. Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjenfštvo LJubljana. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K. za naročnike v inozemstvu 140*— K letno. Posamezna številk» po K 2"—. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če te tiika enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 , 50 ,. za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačat) po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine 5p SO K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvn naročnine posebe plačevati. 7se spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati ■amo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša r Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo Vse pošiljatve je pošiljati Irnnko Naročnino, reklairacije, t. j. vse administrativo« stvari, je pošiljati samo na naslov: Up ravni št v o Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I PoStni čekovni nrad št. 11.197. Reklama lije bo proste poštnine. L drž. skupščina Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Delo in smotri Glavnega Odbora UJU. Poročilo za čas od kongresa, dne 18. VIII. 1920 v Beogradu — do I. drž. skupščine, dne 8. in 9. XI. v Zagrebu. Zagreb, & novembra 1921. Glavni odbor U.ll! je podal skupščini tiskano poročilo o svojem delova-iiju. predlogih, smotrih in programu iz katerega posnemamo sledeče:* Prvo delo odbora po kongresu. Odmah po svršetku I. Kongresa sa-stao se je ceo Glavni Odbor da posvrša-va predhodne poslove i učini sve ono što pravila nalažu. Tome sastanku prisustvo-vali su članovi iz sviju pokrajina naše države, kojom je prilikom utvrdjena pot-puna saglasnost u pitanjima budučeg rada UJU. Na tom sastanku izabrato je časništvo, odredjen delokrug rada pred-sedništva. urednika listova i drugih. 1 čim je svršeno sa prethodnim poslovilna Izvršni Odbor je živo nastoja-vao da dodje u što tešnji dodir sa svima učiteljima i učiteljskim organizacijama, da ih podstakne na što intenzivniji rad na obnavljanju zborova i družinskog rada. Radi toga Izvršni Odbor je slao ras-pise, obaveštenja i potrebna upustva za organizaciju po novim pravilima. Člani Glavnega Odbora UJU. Predsednik: Mih. Jovič: Sekretar: Vlad. K. Petrovič; Podpredsednici: J. Vavra, Milan V. Popovič; Članovi: Mih M. Stanojevič, Steva U. Djordjevič. Mi-lutin Stankovič, Anta Mladenovič. Luka Jelene, Dim. J. Sokolovič, Iva Radova-novič, Marko Šimič, Josip Skavič, Joco Oreščanin. A. Tunkl. A. Gnus, M. llič, St. Blažekovič, Mičo Vukčevič, Drag. Siro-tanovič. Nedeljko Lazarevič, Miloš Milo-ševič. Savka Radičevičeva, Živojin O. Krstič. Mih. A. Stevanovič, Milan Smi-ljanič, Spasoje H. Popovič, Marko Simo-novič. Savo Semiz, Mija Mandič, Jov. P. Jovanovič. — Urednik »Narodne Pro-svete: Milutin Stankovič i urednik »Učitelja«: Mih. M. Stanojevič. Organiziranje na temelju okrajnih učit. društev. Izvršm Odbor je još prvih dana svo-Mt rada izradio tip pravila okružnih (koprskih. >rczkih) društava učiteljskih i •sta razaslao svima članovima Glavnog odbora iz unutrašnjosti da ih prouče i "bjave drugovima. Naši drugovi iz unutrašnjosti potpuno su shvatili želje Glavnog Odbora i ^•■nah je otpočela organizacija po našim ,,!ruvilima. Mj ovom prilikom možemo sa 'adovoljstvom konstatovati da su naši ^»govi i ovom prilikom pokazali jednu v'soku stalešku svest, koja je Glavnom l}Qboru davala snage da istraje u radu Za školu, udruženje, učitelje i svakog '"viu, UUl UivVllJVi MVUVIJV i ^ ' ^iedinca koji zaštite treba. Obrazovanih okružnih i 17 kotarskih učiteljskih 1r"štva kazuju nam rečito o uspehu naše "^anizacije. U Slovenačkoj ima 33 orga-"^ovana zbora. . * Poročilo prinašamo v originalu, v l^ohrvatskem jeziku, ker je lahko um-»v° in menimo, da s tem tudi ustrežemo e Ponovno izraženi želji iz vrst učitelj-,Va- - Uredništvo. Ustanovitev poverjeništev UJU. Zasnovana povereništva za Slove-načku u Ljubljani, Srbiju u Beogradu, Dalmaciju u Splitu, Bosnu i Hercegovinu u Sarajevu i Hrvatsku u Zagrebu kazuju nam da glavno stablo — naša centrala ! u Beogradu — ima svoje jake grane u našim pokrajinama, odakle se sve dalje i dalje pronosi ideja koju tako volimo i koioj svi tako predano služimo. Sprememba v predsedstvu. U novembru predsednik Udruženja Č M. Todorovič dao je ostavku. Do sa-¿iva punog 61. Odbora, dužnost je vršio p. predsednik. Na sednici 61. Odbora izabrat je za predsednika Mihajlo Jovič. Dopolnilo pravil. No za soda je Glavni Odbor spremio neke male izmene pravila, upravo tuma-čenje nekih članova i uproščavanje glo-mazne administracije okružnih zborova stvarajuči manje centrale — sreske — kotorske zborove, koji se lakše skupljaju i lakše manipulišu sa svojom centralom u Beogradu. Glavni Odbor imače čast nodneti ovoj učiteljskoj skupštini te izmene na rešenje i odobrenje. Delo pokrajinskih skupščin UJU. Skupštini Hrvatskog učiteljstva ko.ia je obdržana u Zagrebu dne 14. i 15. jula ove godine. Članovi Glavnog Odbora U. J. U. imali su prilike da vide tada i da se uvere 0 zdravoj svesti hrvatskog učiteljstva, o nijhovim željama za dobro škole i uči-telistva i našeg zajedničkog udruženja. Jedna ogromna večina hrvatskog učiteljstva kazala je na toj skupštini gromko, otvoreno i glasno da smo jedno, da moramo biti i ostati jedro, jer to nam govore i razum i osečaji. No Glavni Odbor mora, da se ne bi ogrešio o istinu. istači da su i ona brača hrvatski učitelji, koji su bili protiv stupanja u sastav U. J. U., da su i oni za jedinstvo s izvesnim modifikacijama koje bi regulisavale odnose na imovinu pojedinih pokrajinskih društava. Olavni se Odbor nada da če i ta brača naša najzad uvideti, da je spas škole i učitelja samo u zajedničkom i složnom radu, pa če ubrzati rešenje o prilazu U. J. U. Mi se nadamo da če se sitne nesuglasice, potencirane prošlošču 1 neobaveštenošču, brzo ¡zgladiti i da če naše zajedničko udruženje biti u istini I udruženje svega jugoslovenskog učitelj-i st/a. Skupština učitelja u Slovenačkoj. Prva državna skupština Povereništva za Slovenačku održana je 3. i 4. septembra u Rogaškoj Slatini. Na skupštini je bilo oko 800 učasni-ka Kao i sve učiteljske skupštine u Slo-j venačkoj, tako je i ova i po lepom odzivu i po radu svom bila najlepši izraz I svesti i truda naših drugova u Slovenač-1 koj. Učiteljstvo Slovenačke i ranije se ! isticalo svojim radom na podizanju svoga ! naroda, a danas u siobodnoj Otadžbini ! i eno je uzelo jedan dobar deo rada na do-zidjivanju velike zgrade naroduog kul-turno-prosvetnog jedjnstva. Referati, koji su na toj skupštini čitani, kazuju nam očito, kako naši drugovi tačno i precizno uočafavaju sve nedostatke današnjeg si- i sttma u nar školama, te traže puta i načina da na svojim skupštinama prodisku-tuju ta pitanja i nadju bolje metode rada i predlože modernije principe u korist škole i učiteljstva. Naši drugovi, koji vode poslove povereništva i ovom su prilikom pokazali, koliko im na srcu leži učiteljstvo i naše zajedničko U. J. U. Ne možemo a da ovom prilikom ne navedemo reči koje je, nama svima, omiljeni Gangl izgovorio pred skupštinom. Ismedj I ostaloga on je rekao: »Svak ko sebe smatra za državnoga učitelja mora raditi | na tome, da očuva naše jedinstvo i neraz-| druženu državu Srba, Hrvata i Slovena-ca. Ko je drugoga mišljenja, taj sam sebe isključuje iz državnoga učiteljstva. U tom smislu delujmo svi kao revolucionari ju-goslovenske misli, kojoj neka se prokrči put čak do naše brače koja još trpe i stradaju pod tudjinskim jarmom. Svi koji govore da Slovenci treba da žive odvo-jeno za sebe, Hrvati za sebe, Srbi za sebe, ubijaju naše jedinstvo i našu buduč-nest. Zato svi moramo biti protiv separatista. Mi moramo raditi ne samo za Jugoslaviju, več i za opšte Slovensko je- j dir.stvo. Mi moramo raditi za budučnost, vejičinu i moč našega Jugoslovenstva i veiike opšte slovenske zajednice.« U pogledu unutrašnje školske uprave slovensko učiteljstvo izražava se za princip, najšire demokracije i slobode razviča, i to sve pod jednim krovom, jtdnim domom, u harmoniji i slozi s bra-! com i preko Kupe i Save i preko Drine. Slovenačko učiteljstvo izražava se za centralizaciju školsku i zbog jedinstva zemlje idržave, i želi da se to jedinstvo ojača i da učitelj bude jedan cenjeni faktor u takvoj državi. Deviza: »Sve za narodno i državno jedinstvo! Zato odba-cujemo svaku školsku autonomiju kao proizvod nezdravih prilika i demagoškog i separatizma.« Slovenačko učiteljstvo je shvatilo svoju dužnost i izvršilo organizaciju tako da danas ima tamo 3.1 učiteljska društva sa 2470 članova. Skupština Povereništva za Bosnu i Hercegovinu. Iz izveštaja i prepiske koju je glavni odbor imao u ovoj godini sa povereni-štvom za Bosnu i Hercegovinu vidi se da je povereništvo to shvatilo svo posao pravilno i radiio predano. Glavni se Od-! bor nada da če u idučoj godini to povereništvo učiniti za našu stvar mnogo više. Jer su glavne teškoče oko organizacije u glavnome savladane. To Povereništvo imalo je 6 okružnih društava i to: I Sarajevo, Travnik, Tuzla, Banja Luka, ' Pihač i Mostar. Ovih 6 okružnih društa-i va imalo je 45 sekcija sa 924 člana. Skupština je održana u Sarajevu 26. jula 1921. g. Ona je s vršila svoj posao, izabrala upravu o čemu je i Glavni Odbor isvešten. Skupština povereništva za Srbiju. Održana je u Beogradu 7., 8. i 9. oktobra o. g. U programu rada ove skupštine bilo je raspravljanje o projektu zakona o osnovnim školama i predlog za iznenu pravila U. J. U. Obe stvari pro-budile su interes učiteljstva i u debati je učestvovao veliki broj učitelja. Skupština Srbijanskih učitelja odobrila je rad svoga Povereništva i donela rezolucije kojima učiteljstvo izjavljuje, da se pot-pino slaže s projektom zakona o osn. Školama koji je izradila komisija učitelja. Učiteljstvo se nada da če taj projekat, kao izraz želja i zahteva učiteljskih iz-ik tih na tolikim učiteljskim skupštinama, biti primljen i da če na taj način u našoj nrosveti zavladati doba napretka i stva-1 arija. Tako isto i povodom raspravljanja 0 nromeni pravila skupština je donela rezoluciju kojom je izrazila želju da pravih budu ¡zmenjena, te da bi bili što bliži iedni drugima i da bi se započeto delo što bolje i pravilniie izvodilo. Skupština je bila vrlo dobro pose-čena: bilo je preko 1000 učesnika. /veze UJU s čehoslovaškim nčitelj-stvom. Glavni odbor nije ispuštao iz vida ni to, da stvori što tešnju vezu s bratskim češkim učiteljima. Još dok su se ena našem I. Kongresu bavili kao izaslanici brača Česi gg Adolf Obst, Matija Hajni 1 Bohuslav Kadner predstavnici našeg udruženja konferisali su s njima o načinu i metodi rada da bi naše i njihovo učiteljstvo došlo u tešnju vezu. Posle potpuno utvrdjenog sporazuma Glavni Odbor je vodio računa, kao što su i iz Praga vodili, da te veze ne popuste, več ostanu srdačne, trajne i korisne zai oba-dve strane. Glavni Odbor je s radošču pnstupio članstvu sveslovenske učiteljske kancelarije, čija je centrala u Pragu. Te veze vremenom če doneti koristi našoj školi i učiteljstvu jer če nastupiti raz-mena pedagoških časopisa, razmena knjiga o organizaciji, mešanje učitelja s jedne i druge strane. stvaranje sveslo-venskog učiteljsko pedagoškog almanaha, priredjivanje izložbi učila i dr. nastavkih srestava. Koliko je to sve korisno za školu i učitelje držimo da ne treba ni govoriti. Delo UJU za modern šolski zakon. Potpuno poimajuči zadatak svoj. smatrajuči da je Glav. Odbor U. J. U. najpozvaniji da se stara o učiteljstvu, školi i njenom napretku, držeči se obe-čanja g. ministra prosvete datog na I. našem kongresu da se ništa neče raditi za školu i učitelje — bez učitelja, Glavni Odbor je smatrao za dužnost da živo po-radi na izradi jednog zakonskog projekta za osnovnu nastavu, upravo za uni- ficiranje nastave u celoj zemlji, a i radi ispravljanja pogrešaka koje su se u pro-Šlosti činile prema školi i učitelju. Sa-dašnji zakon o osnovnim školama ma koliko da je zadovoljavao potrebe škole i učitelja, mora biti zamenjen jedniin novim, savremenijim i duhu vremena od-govarajučim zakonom. Specijalno' u na-šoi zemlji, gde se napredak škole mora sastarati, jer če nam ona osigurati lepše da.ie i bolju budučuost, moralo se misliti, dakle, na jedan moderan zakon o osnovnim školama. Dosledan svojim obečanjima g. ministar prosvete uputio je Glav. Odboru jedan akt kojim traži načelno mišlienje Udruženja o pojedinim odeljci-m;i za zakon školski, koji on misli što pre izneti pred skupštinu. Izvršni Odbor piimajuči vaj akt smatrao je za dužnost, n;junajuči tu stvar i kao vrlo važnu i kao vrlo hitnu, da o tome obavesti i š ri Olav. Odbor. Radi toga i radi svršavanja tekačih poslova sazvata je 24. aprila o. g. seJnica punog Olav. Odbora. Ona je odmah uzela u pretres akt g. min. prosvete i počela diskutovati o pojedinim udeljci-ma, da bi doneli i rešili glavne principe za izradu novog projekta zakona o osnov, školama. Odmah se uvidelo da je posao vrlo opsežan, da treba za njegovo svršavanje dosta vremena i materijalnih zrtava, te je Glav. Odbor rešio da umoli g. ministra prosvete da to poveri jednoj učiteljskoj komisiji koja če posao svršiti. G. ministar prosvete je s poznatom gotovemu primio predlog Glav. Odbora i predložene kandidate, koji su odmah pozvati, otpočeli i za 10 dana završili rad. Na kakve se teškoče nailazilo u lom ra-du nije potrebno ovde isticati: glavno jc to da su u projekat unete sve one stvari o kojima je učiteljstvo naše dalo izraza na tolikim skupštinama svojim. Možda u lom izradjenom zakonskom projektu ima i stvari koje se moraju izmeniti, a naravno to če i biti, jer če taj zakonski projekat pretrpeti neke izmene dok kroz ra;.ne odbore prodje, ali se jedno mora priznati d2.000 din. a od Učiteljskih Društava: pomoči, pokloni i priloži 15.193.90 din. Celokupnog prihoda imali smo 396.181.55 dinara. U izdacima bili smo štedljivi u koliko se to moglo činiti i gledali smo da ne prekoračimo budžet. Nu pošto je har-tija i štampa za listove poskupljala, to smo na tome učinili znatne veče izdatke, a naročito na »Naj- Prosvetu«, pošto tu imamo i znatne veresije, te je izdatak veči od prihoda. Odužen je dug Učit. Udruženju od 15.000 din. a 30.000 ostalo je kao pomoč Ud. J. Uč. po rešenju Likvidacione Učit. Skupštine (Srbijanske). Celokupni izdatak bio je 335.296.17 dinara. Saldo gotovine 23. oktobra 1921. g. bilo je 60.895 3S dinara sa čime možemo i iti zadovoljni. Stanje blagajne UJU. Stanje blagajne U. J. U. od 1. Vili. 1920 do 23. X. 1921. g. sledeče je: Primanja: Od pretplate na Nar. Prosvetu .... Od pretplate na Učitelja Od članskih uloga . . Na ime pomoči od države . .... Na ime poklona od raznih lica..... Na ime pomoči od Učil Društava .... Na ime priloga . . Na ime dobrotvornili uloga...... Na ime priloga za spomenik pok. Davorina Trtenjaka . . . Na ime pomoči od Srbi-janskih učit. društava .... 184.644.50 din. 68.594.80 « 29.983.90 «';"- 52.000,— » : 2.450.— » 12.243.90 » 500. - » 440,- > 325,- 45.000,- - Svega: 396.181.55 din. izdavanja: Na Narodnu Prosvetu (uredjivanje, honora-ri, hartija. štampa) Na Učitelj ..... Na kancelarijske stroš-kove . .... Pošti i telegrafu . . . Na ogrev i osvetlehje . Na nepred v idjend izdatke Na oduženje Srb Učit. Udruženju ... 15.000. Na ime troškova Glav, Odboru u Beogradu i Zagrebu .... Na ime takse za telefon Na ime plate blagajniku Na ime plate sekretaru Na ime plate poslužitelju 216.054.77 din. 67.629.30 » 1.235.30 > 322.50 » 2.547.30 » 4.207.20 >» 14.666.60 250.— 4.800.— 3.600.-2.783.20 Svega: Kada se od prihoda: 335.286.17 din. 396.181.55 d. Oduzme rashod it iznosu od 335.186.38 d. Ostaje čistoga prihoda 60.895.38 d. Bilanca UJU od 1. 8. 1020 do 23. 10. 1921. P i i h o d: Pretplate na »Narodnu K'Cno naMttiie i ivuu >. , ličnosti nrotiv ovoe ili ono" nostuu- zakona o narod. SKoiatna imao je sednicu i kod ministra unutrašnj h dela da preko ne ncnosti, protiv ovog ut onok posiup , B . ■ 0dhnr 7a \7r.A(\n 7i,knna --t . " ' nr„ iknlp ka, ali u načelu moramo biti zadovoljni u Deo^ra?1u-la 1 uanor za izraau zakona svojih organa narede a se sto pre škole i ^ smQ ug da u ^ fimk_ j o gradj. školama takodje je imao sasta- u red dovedu. Pored pomoči koje su mnoge škole dobtjale iz ministarstva prosvete u novcu, iz direkcije plena u materijalu, one su dobijale potporu sviju državnih organa. No največa hvala pripada i našim drugovima koji su svoju dužnost visoko shvatili. te je u zemlji, gde je rat besnio tako opustošujuči, za kratko vreme učinjeno da se mnoge škole oprave, podignu, dovedu u red i stvori mogučnost za dobar i plodan rad. Delo UJU za pravice učiteljstva. Držeči se pravila da samo materijal-no obezliedjen učitelj, učitelj neuznemi-ravan u svom radu. učitelj koji ima sve uslove za povoljan rad može školi i društvu korisno poslužiti Glavni Odbor je naročito gledao da uloži svoje moči tamo: 1. gde učitelj nepravedno strada, pa da ga odbrani, 2. gde se učitelju zakida od stečenih prava, ili mu se ne priznaje ono što imaju ljudi istih kvalifikacija: 3 gde se učitelju oduzimaju politička prava onda, kad ih u ovoj zemlji može imati svako, pa i onaj koji stoji daleko ¡za učitelja. , , Cim je Glavni Odbor ina od koga uspeli da u tom odeljenju cionišu naši drugovi. koji poznaju školu, njen život, njene potrebe i njene radeni-ke. U koliko toga ne bi bilo kod njih mi bi ¡spravljali, upučivali i regulisavali stvari. Glavno je da tu nema hotimičnih pogrešaka. Ako bi se to odeljenje od najvišeg mesta poverilo učiteljima mi verujemo da bi rad u njemu zadovoljio školu i učitelje. Glavni če Odbor i dalje nastojavati da se naši zahtevi i u tom IKgledu koliko je moguče ispune. nak u Beogradu. I na ove sednice i odbore učinjen je znatni izdatak. Financijelno stanje UJU v prošlem letu. Užem Glavnom Odboru stavljeno je u 'iiižnost da produži izdavanje »N. Prosvete« i »Učitelja« pošto su ta dva lista primljena za glasila U. 1. U.. kao i da čini nužne izdatke za potrebe Udruženja. Pošto Glavni Odbor nije itnao sredstava za izdržavanje listova i dr. izdataka to je morao da se postara da tiadje novaca sc odužio svojoj savesti i datom povere-nju. Naravna stvar da je rnogao biti neko j i nezadovoljan. ali u masi onih koji mole j j i traže može se deseti i po koji, koji nije : dovoljno procenio svoja prava 1 svoje zahteve. Takvih je malo. Za kulturni dom UJU v Beogradu. Misleči da U. J. U. treba u Beogradu u centrali našoj da ima jednu zgradu, koia bi reprezentovala naš stalež, koji od' uvek pokazuje živu energiju u stale-škoj borbi, koja bi bila mesto za vse ustanove prosvetno - kulturne koje bi udruženje imalo da zasnuje, koja bi bila dom svakog druga koji dodje u Beograd, gde bi bile redakcije naših listova i naših zbora ili pojedinca dobio dostavu ma o ; izuanja i kancelarije i naše uprave. — kakNoj .epravdi koja se učiteljima čini 1 Glavni Odbor je govorio o pod.zanju odmah je deleSrao po jednog svog čla- I jednog doma. Glavni Odbor je preduzeo Radeči tako Glavni Odbor misli da j za izdržavanje. Gl. Odbor obratio se Upravi Učiteljskog Udruženja (Srbijan-skog) i potražio pozajmicu, Gl. Odbor Učit. Udruženja bio je predusretljiv i dao nam je pozajmicu 45 000 dinara. Docnije su počeli da stižu prihodi Udruženju. te smo imali potrebnih sredstava za izdržavanje Udruženja. Odmah je Odbor sastavio proračun godišnjeg prihoda i rashoda — budžet — i po tome se upravljalo u toku godine. Izdat je raspis povereništvima. kao : okružnim i sreskim (kotarskim) Učiteljskim Društvima da se zauzmu za prikup-ljanje i slan je pretplate na »N. Prosvetu« i »Učitelja« da se upisuju učitelji u članstvo i polažu članske uloge iz kojih po na Prosvetu« .... Pretplate na »Učitelj Članarine...... Pomoč od države . . . Pomoč od Učiteljskog Udruženja .... Pomoč od Učiteljskog Društva..... j Poklon od Učiteljskog Društva..... i Priloga od Učiteljskog Društva..... ! i >obrotvorskog uloga Priloga za spomenik poč. Dav. Trstenjaka . . Svega Kad se od prihoda oduzme rashod u . . Ostaje gotovine — Saldo Rashod: Za »Nar. Prosvetu« 184.644.85 din. 68.594.80 » 29.983,- w 52.000.— I 4^.000.— • 12.243.90 2.450.— » 500,— ' 440.— » 325._ » 396.181 55 » 335.286.17 " 60.895.38 s 216.054.77 din Za »Učitelj«..... 67.629.30 » Kancelar. troškovi . . Pošta, telegraf i telefon Ourev i osvetlenje . . Održavanje veze sa slovens. učiteljima . . Nepredvidjeni troškovi . Troškovi Gl. Odbora u Beogradu i Zagrebu Oduženje Učiteljskom (srbijans.) Udruženju Plata blagajniku lovica da se šalje Glavnom Odboru. Od- i Plata sekretaru ziv je bio dosta dobar i od članarine Je j Plata poslužitelju dobijeno 29.983 din. Svega 1.235.30 572.50 2.547.30 2.190.— 4.207.20 14.666.60 15.000.— 4.800.— 3.600.-2.783.20 335.286,17 t i Hudžet UJU za dobo od 1. 8. 1921. do 1. 8. 1922. prihod: Pretplata na »Narodnu Prosvetu« .... 192.000. - din. pretplata na »Učitelj« . 75.000— » Članarina............30.000.— » pobrotvorski ulozi . . . 500— » priloži, pomoč, pri pomoč, poklon . . . 10.000.— » pomoč od Države . . . 25.000.— » Za spomenik poč Dav. Trstenjaka .... 500.— » SVega 333.000.— » Saldo gotovine od 30. jnla 1921. g. . . . 56.904.87 » Svega 389.904.87 » Ras h od: z < N*r Pros. z t Učtelj Hartija...... 57.200 22.520 Štampa..... 75.920 30.300 Saradnja .... 10.400 6.000 Taksa pošti za eks- pediciju . . . 11.024 1.000 prenos ..... 1.560 200 Lepilo ..... 200 100 Kanap...... 525 100 Priznanice . . . 500 300 Klišeta ..... 200 200 poveživanje ukoriče- nje ..... 200 300 Stampanje adresa . 4.000 2.000 Plata uredniku . . 7.200 3.000 Plata korektoru . 7.200 —.— Plata administratoru . 4.800 — .— Plata ekspeditoru 10.000 2.000 Neoredvidjeni troš- kovi .... 500 300 Skupaj za liste . . 191.429 68.320 Kancelar troškovi . .... 1.200 Ogrev i osvetljenje.....3.000 Pošta, telegraf i telefon . . 700 Održavanje veze s učitelj. . . 10.000 Nepredvidjehi troškovi .... 8.000 Skupština U. J. U. u 1921. g. . 12.000 Plata blagajniku......7.000 Plata sekretaru.....4.80) Plata poslužitelju......7.200 54.100 k a s h o d: Za »Nar. Prosvetu« . . . 191.129.— Za »Učitelj«...... 68.320.— Dr. izdaci....... 54.100,— 313.849.— Viša k......... 76.055.87 389.904.87 Iz Jugoslavije. — Pazite konzuli TTdruženja v Beogradu! Te dni se vrše razprave o ureditvi in korekturi naredb o dravinjskih dokladah državnemu uradništvu. Med tc ni naredbami sta tudi oni dve točki, ki sta vzbudili v vrstah učiteljstva in uči-teiiic mnogo vznemirjanja in protestov. S temi točkami se je bavila tudi I. državna skupščina UJU v Zagrebu. To je točka 23. naredbe z dne 11. junija 1921, št. 129 »Služb. Nov.", ki določa, Ja se morajo po šestih mesecih bolezni ukiniti diž. uradniku vse draginjske doklade in ona točka, ki določa, da z drž. uradnikom poročene učiteljice prejemajo samo polovico draginjske doklade. Prva državna skupščina UJU je sklenila, naj vodstvo organizacije In s tem tudi naši referenti v ministrstvu prosvete delujejo r.o to, da se ti dve točki v naredbah uki-heti. Sedai, ob reviziji teh naredb in ureditvi v enoten zakon: je prišel čas za to. Pozor torej, da ne zaido zlo zopet v novo naredbo in da ne bodo zopetni poznejši protesti učiteljstva — prepozni! — Izenačenje uradniških draginjskih doklad. Listi poročajo: Finančni odsek zakonodajnega odbora jc imel dne 9. t. m. Popoldne sejo V razpravi je bilo vprašanje izenačenja uradniških draginjskih doklad oziroma izenačenje dotičnih uredb. Doslej so za draginjske doklade Javnih nameščencev in vpokojencev obstojale sledeče uredbe: 1. Dr. št. 130.000 z dne 7. oktobra 1920. 2. Dr. št. 60.001 Od 20. maja 1921 in 3. Dr. št. 80.000 od 11. kmija 1921. Ze pred enim mesecem je zakonodajni odbor sklenil revidirati te Uredbe in jih združiti v eno samo za vso državo enotno uredbo. V državnem računovodstvu je bil na to izdelan načrt za £notno uredbo. Narodni poslanec prof. ^eisner je pregledal ta načrt in dognal, je novi načrt samo spretna kumula-Starih uredb v stilistično novo ured-da pa materijelno v nobenem oziru "P izboljšuje draginjskih doklad drŽav-nameščencem. Poslanec Reisner je to bistveno napako opozoril referenta bančnega odseka Gjonoviča, ki je takoj Osvojil stališče prof. Reisnerja za popol-izenačenje draginjskih doklad. Na seji '"¡ančnega odseka je referent poslanec 'lohoVič poročal o elaboratu finančnega m,nistrstva s katerim se dosedanje uredbe z nekaterimi modifikacijami spreminjajo v skupno uredbo o draginjskih uukladah. la uredba pa se še vedno razlikuje med draginjskuni dokladaini za Srbijo in Črno goro in draginjskimi uo-kladarni za nove pokrajine. Referent Gjo-novič se je načeloma izjavil proti temu sistemu. Odsek je po daljši debati sprejel predloge poslanca dr. Žerjava. Na pred-iog dr. Žerjava se načrt finančnega ministrstva vrača odseku 4 članov, ki ima nalogo načrt predelati po sledečih načelih: 1. Izenačenje draginjskih doklad vsem onim prečanskim skupinam urad-ništva kateremu še niso bile izenačene, in sicer sodnikom, državni policiji, posti itd. ?.-Državno ozemlje se razdeli na pet draginjskih razredov. Po teh razredih naj se določi višina draginjskih doklad in dodatek za družino. 3. Po istih načelih se ima izvesti izenačenje plač in draginjskih doklad za -vpokojence. — Na seji 10. t. m. je razpravljal finančni odbor o nakupovalnih zadrugah. — Tovariši iz Srbije v Ljubljani. Po skupščini v Zagrebu je prišlo več srb-SKih tovarišic in tovarišev v Ljubljano, kjer so si poleg drugega ogledali tudi naše gospodarske zavode in naprave in našo organizacijo. Med drugimi sta se posebno interesirala za naše naprave tovariša Milosavljevica iz Skoplja. — Učiteljske tiskarne v Jugoslaviji. Poleg Učiteljske tiskarne v Ljubljani ou-stoja »Tiskarna učiteljskega delniškega društva Natoševič v Novem Sadu in sedaj se snuje Učiteljska tiskarna v Skoplju. — Učiteljske knjigarne in trgovine v Jugoslaviji. Poleg Učiteljske knjigarne In trgovine šolskih potrebščin obstoja Knji-žarnica Učiteljskog deon. društva Natoševič v Novem Sadu. Kakor smo pa in-fotmirani, delujejo učiteljska društva na to, da se osnujejo Učit. knjigarne in trgovine tudi še v večih večjih centrih in delujejo tudi na to, da se osnujejo filijale v manjših kraidi. — Poziv našim pedagoškim pisateljem. Z ozirom na dogovor, da bo »Učitelj«, pedagoško - znanstveno glasilo UJU prinašal odslej tudi članke v slovenskem jeziku, pozivamo naše pedagoške pisatelje, da se oglašajo odslej tudi v »Učitelju«. Ako hočemo priti do duhovne edinstvenosti in do enotne jugoslovenske kulture, tedaj se moramo tudi duševno medsebojno spoznati in si moramo ustvarjati skupne smotre. To je pa mogoče le, če si svoje nazore izmenjujemo v skupnem kulturnem glasilu, ki ga predstavlja danes za vsa tri plemena jugoslovenskega naroda na pedagoško - znanstvenem polju »Učitelj«. Neoporečno je, da moramo čimprej na kulturnem polju pričeti hoditi skupna pota. če hočemo postaviti državi močen temelj jugoslovenske kulture, ki je za njen obstanek enako važen, kakor je važno vprašanje politične konsolidacije in dobre gospodarske podlage. In pedagoško polje le eno prvih oddelkov splošne kulture, ki bo ustvarilo enotno edinstveno iugoslovensko kulturo. Rokopis? je pošiljati direktno na naslov urednika ^Učitelja« tov. Mih. M. Stanojeviča, referenta v ministrstvu prosvete v Beogradu. Ministrstvo prosvete, Kralja Milana 'ilica št. SO. — Prošnja. Z letom 1922. prevzame novi blagajnik tovariš Bog. Fegic glavno blagajno. Rad bi mu izročil čisje račune, trosim vljudno vse tiste blagajnike(čar-!ce) okr. učit. društev, ki do danes Se niso vposlali obračuna za tekoče leto, da store to prav gotovo do 1. decembra, ker bo gotovo treba še kakih pojasnil. Neko društvo šteje precej članov, ki še n so poravnali svojih obveznosti ne za 1. 1920. in ne 1921. Vsem tem se ustavijo stanovski listi s prihodnjo številko. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnega prerekanja. Prihodnji mesec se razpošljejo izkazi za 1. 1922. Vsaki pošiljatvi bodo priložene po 3 poštno-branjlnlčne položnice. Blagajniki, zahtevajte jih od društvenih predsednikov — Primskovo p. Kranj. — Fr. Luznar. — Poziv, posebno za učitelje(ice) iz Frimorja! Skoro sleherna vas v Julijski Benečiji ima svoje društvo, ki mu je naloga zbirati v svojem okrilju mlado in staro, nuditi mu razvedrila in izobrazbe ter množiti mu duševne in telesne moči. Imamo bralna, pevska in telovadna društva, dramatične krožke itd. Nove razmere so obudile skoraj vsa naša društva k novemu življenju in uspešnemu delovanju. To delovanje bi bilo še uspešnejše, akc bi bila med posameznimi društvi vez, ki bi jih tesneje družila, neki kažipot, ki bi jim kazal skupni cilj. neki svetovalec, ki bi jim kazal pot za dosego I skupnega cilja: narodovo izobrazbo, nje-I govega duševnega in telesnega razvoja. Da se ustvari taka medsebojna ve_z. je ' sklenila »Goriška Slovenska omladlua« izdajati mesečnik »Prosveta«. Ze naslov sam nam pove, s čim se bo pečal ta mesečnik. Predvsem ima biti glasilo vseh prosvetnih, društev. »Prosveta« bo prinašala članke o naših kulturnih delavcih, 0 sistematičnem delovanju v društvih, o kulturnih, telovadnih, športnih in drugih prireditvah pri nas in drugod. Nadalje bo priuašala vesti o kulturnem gibaniu pri nas in tri drugih narodih. Kajti treba je, da po svojih prireditvah ocenimo svoje delo in da po tujih merimo svoje moči. List bo obsegal društveni, gledališki, telovadni ii: športni vestnik, poročila o raznih prireditvah, njihova naznanila in ocent, nasvete društvom in druge organizator! Čne vesti. Objavljal bo tudi kritike novih knjig. Kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, bo postregel list pevskim društvom z izdajo novih skladb v posebni prilogi. Po možnosti bo prinašal list ilustracije. Tak list je nujno potreben, ako hočemo, da doseže naše društveno delovanje višjo stopnjo S takim listom, ki naj bi dajal društvenemu delovanju pravo smer. preprečimo, da ne zaidejo društva na kriva pota pri duševni in telesni vzgoji naroda. List se bo tiskal na 24 straneh četverke. Cena se bo določila tako. da jo bodo zmogli tudi najširši sloji. 1 ist bo pričel izhajati v kratkem. Kedaj izide prva številka, objavimo v časopisih: danes pa vabimo na sodelovanje in naročbo. — »Goriška slovenska omladi-na«. Tiskovni odsek. Gorica, Corso vardi 37. — 'I ovariše in tovarišice, ki delujejo na narodno-prosvetnem polju, pozivamo na sodelovanje pri gori omenjenem listu. Prve rokopise je doposlati do L decembra na uredništvo našega lista, ki jih odda potem na pristojno mesto. — V delu je spas! Mariborska »Straža« je zadnji čas začela na ogabno podel način blatiti napredne učitelje. V številki z dne 24. oktobra je odprla kloako svojega sovraštva na nadučitelja Cvetka v Vučji vasi, očitajoča nui stvari, ki so na-ivno-zlobne izmišljotine oziroma potvore resnice. Poznamo tovariša Cvetka izza dobe njegovega šolanja in učiteljevanja, in sicer po njegovem šolskem, kakor tudi izvenšolskem narodno - prosvetnem in gospodarskem delovanju in verno, da ga s tega stališča ni potrebno zagovarjati. Naše separatistične klerikalce najbolj peče to, da tovariš Cvetko v zadnjem času prireja predavanja o potovanju po Srbiji, o kateri priložnosti naglasa potrebo narodnega in državnega edinstva ter eminentne zasluge pravoslavnih svečenikov za nacijonahio-državno vzgojo srbskega naroda. — V rjaslednji številki pa je /Straža« ogrizla istotako ogabno tovariša Horvatiča, nadučitelja na Cvetni, dolžeča ga »divje sokolske narave« ter dejanj, ki jih sigurno ni zagrešil. Temu tovarišu pa že vihti fulminantno bič nad glavo, ker mu grozi z osveto, brž ko ¿aveje pri vladi drug veter. Uredništvo »Straže« pripominja, da je poskrbelo na primernem mestu za vpis Horvatičevega imena in da bo dobil H. svoječasno »zasiti/eno nagrado«. Skoraj nas obhaja misel. da hočejo naši nepoboljšljivi klerikalci, ki žive najbrž še vedno v avstrijsko - habsburški mentaliteti, obnoviti 1 ampetovo-Susteršičevo dobo perseku-cij in »numeriranja naših kosti« ... Prepričani smo, da jim ti »človečanski« upi splavajo po Savi v Črno morje. Odvisno pa je v veliki meri od intenzivnega dela učiteljstva izven šole na naroduo-gospo-darskem, prosvetnem in političnem polju: da naše ljudstvo čim prej in bolje obračuni s temi vladohlepnimi in osveto-željnimi elementi; zato vsi na krov! Mlačnežev in omahljivcev ne sme biti v naših vrstah! Razširjajte zlasti naše časopise' Vodite neizprosen boj zoper največje zlo v naši državi: zlobo in neumnost! Delujte na to, da se naš narod osvobodi tudi v duševnem oziru! Tedaj se nepoštene želje naših neprijateljev po vrnitvi Lampetovih in Šusteršičevih časov ne bodo nikdar več uresničile. Fdino s takim smotrenim delom gradimo trden temelj srečne bodočnosti naše jugoslovanske države in — lastnega stanu. V delu je spas! — Odbor za molbe in žalbe zakonodajne skupščine je imel sejo, na kateri je sklenil, da postanejo vsi dosedaj začasni učitelji definitivni in se jim za definitiv-no službovar-je štejejo vsa leta od njih polnoletnosti (t. j. od 21. leta). — Kaj se je hotelo s tem doseči, ne vemo in se nam zde časopisne vesti nejasne in nerazumljive. Da bi se definitivnost kar ge-neralizirala, bi bilo malo čudno; pri plači je pa ipak določen rok definitivno-sti, ki se šteje od prvega nameščenja — torej ne pride v poštev. Edin vzrok bi bila morda premeščenja, ki pa tudi ne bi opravičevala določitev definitivnosti na 21. leto, ker bo to sigurno prineslo zmedo v vprašanje štetja let. — Šolska mladina v Ljubljani je ofc-hajaja obletnico rapallske pogOdbe. »Ju-gesiov. Matica« je priredila mladini brezplačno predavanje z 90 skiopcičnimi slikami. Na predavanju v »Unionu-- so bile srednje in ljudske šole. Obakrat je bilo nabito polno v dvorani. Mladina je z velikim zanimanjem gledala slike od Triglava po soški dolini mimo S. Gregorčičevega groba v Gorico, od tam v Trst, v Istro in v Reko — odtod pa po morju na otoke. Obakrat je mladini pojasnjeval pomen krajev in slik dr. Ivan Lah. Menimo, da je na ta način naša mladina najprimerneje proslavila obletnico rapallske pogodbe — Želeti bi bilo, da »Jugoslovanska Matica« priredi taka predavanja za našo mladino in širše občinstvo tudi po Sloveniji v drugih krajih, kjer je dana možnost. — Izpraševalna komisija za ljudsko i in meščanske šole v Ljubljani. V svrho izpopolnitve izpraševalne komisije za ljudske in za meščanske šole v Ljubljani so še imenovani za člane te komisije: Rudolf Arnšek, telovadni učitelj; Emil Adamič, glasbeni učitelj in Ludovik Vaz-zaz, glavni učitelj na državnem ženskem učiteljišču. — Strogo kontrolo glede dopustov učiteljstva v Sloveniji je odredila za bodoče pokrajinska uprava, oddelek z.i prosveto in vero. Uradni zdravpiki bodo morali odslej pri preiskavah obolelih učnih oseb postopat z vso strogostjo: — Mestna ljudska šola na Barju — razširjena. Višji šolski svet je dovolil s j tekočim šolskim letom 1921.22. razšir-! jenje dosedanje štirirazredne mestne i osnovne šole na Barju, v petrazrednico. — Nujna prošnja! Prosim vse tovariše in tovarišice, ki znajo za kake tam-buiaške inštrumente (tudi posamezne), da so na prodaj, naj mi to javijo. Mogoče počivajo tudi kje kake note in čakajo mišjih zob. Dajte, pošljite jih nam. — To-variški prosim za čimprejšnje obvestilo. -- Božo R a č i č , Adlešiči. Bela Krajina. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl nad uči tel j v pok. Anton Kazafura. Naj v miru počiva! — Poročil se je 13. t. m. Stanko Vre-rec. nadučitelj v Suhorti pri Metliki z go-spico Danico Goleš. hčerko grško-katol. župnika iz Drag pri Suhoru. Mlademu paru obilo sreče! — Na dan proslave spomina kralja Petra I., Osvoboditelja, je mladina osnovna in meščanske šole v Žalcu nabrala v prid Jugoslovenski Matici vsoto 851 K. Vestnik meščanskih šol, —c. Prosimo pojasnila. Dejstvo je. da imamo za vso Slovenijo samo eno višjo šolsko oblast, ki živi in vlada že vse od pričetka naše države. To je bilo prepotrebno, torej dobro in prav. Logično misleč človek bi bil sedaj prepričan, da bo ta moderna in jugoslovanska oblast vladala po enem in istem načinu v Ljub-, j ljani, Ribnici. Mariboru, Lendavi, v Za-tneškem, Halozah in sploh po vseh drugih velemestih, ki imajo šole. Temu pa ni tako! Ko so po dolgem cincanju ustanovili ii. pr. šolske svete v Mariboru, Ptuju in Celju, so jih postavili na popolnoma drugo podlago kot na bivšem Kranjskem. V teh svetih imajo tudi učitelji zastopnika, namestnika pa ne; menda zato, ker učitelj po najnovejših naziranjih sploh nima pravice biti bolan. Zato tudi ni možno, da bi prišel meščanski učitelj vsaj kot namestnik v to korporacijo in zastopal svoje šolstvo. Zato tudi ne more imeti meščanski učitelj zastopnika v novoustanovljenem disciplinarnem svetu. Izročen je na milost in nemilost svojim tovarišem z ljudske šole. Iu Prekmurje, to ubogo od majke zapuščeno dete! Dobilo je — zopet po dolgem kolebanju — svoj šolski odbor, torej tvor popolnoma novega tipa, tvor brez pravic in brez pomena, ki edino iahko ovadi lenega učitelja ali onega, ki pričenja vložili zapisnik 15. septembra mesto 1. januarja. Pa koliko je še razlik v postopanju tu in tam. In sedaj pojasnilo' Ali ne sede možje iz učiteljske organizacije v višjem šolskem svetu. Ali ne morejo zastaviti ob pravem času svojih sil v to, da bi se šolska vprašanja obravnavala enotno vsaj v naši mali Sloveniji. ki bi bila lahko v tem pogledu uzor-no urejena, še predno dobimo toli zaže-ljen šolski zakon? Ta bo vendar končno ubil avstrijske paragrafe, če se ne motim. Prepričan sem, da bi Beograd popolnoma odobraval enotno ureditev šolstva v Sloveniji še pred novim šolskim zakonom. Prepričan sem pa tudi, da bi se to dalo izvesti, ko bi ne bilo okostenelih bi-rokratarjev in ko bi se učiteljski zastopniki v naši najvišji korporaciji krepko | zavzeli za končno iikvidacijo stokrat i prokletih avstrijskih paragrafov in njiji piedstavitelja polsvetnika Petra Končnl-I ka! Obrtno nadaljevalno šolstvo. —o Vprašanje obrtno - nadaljevalnih šol v občinskem svetu v Ljubljani je za- dobilo sledeč potek: Poročevalec poroča o dopisu mestnega magistrata glede prispevka za obrtno-nadaljevalne šole ter predlaga v imenu odseka, da naj se najprej skliče anketa prizadetih faktorjev, ki naj prispevajo za vzdržavanje obrtnih šol. Predlogu se nrotivita Ambrožič (NSS) in Franchetti '(JDS), ki poudarja izredno važnost obrtno - nadaljevalnih šol, a od ankete se ne nadeja posebnega uspeha. Občina mora dobiti sredstva, da omogoči pouk na obrtnih šojah, dokler se ne doseže njihovo podržavljenje. Predlaga, da naj se začne s poukom takoj in brezpogojno 1. decembra, brez ozira na anketo, ki se naj tudi skice. Temu predlogu se pridružita za JDS svetnika Jelačin mi Turnšek. Za anketo in odložitev otvoritve obrtnih nadaljevalnih šol se zavzemata Ogrni (SLS) in referent Kocmur (soc ) Pri glasovanju Je bil sprejet predlog obč. svet. Frančhet-tija, da se začne pouk na obrtno-nadalje-valnih šolah že L decembra, a župan naj skliče med tem časom anketo. —o Šolski referat o obrtno-nadalje-va?nih šolah v Ljubljani je prevzel nad-svetnik g. Evgen Lah. Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. t d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6. — Veliki ilustrovaui narodni koledar za leto 1922. Izdala tiskarna učiteljskega delniškega društva vNatoševič« v Novem Sadu. Koledar ima lepo vnanjo opreme in prinaša sledečo vsebino in mno-gobrojne ilustracije: Naslovi ministrstev i. dr. važnih zastopov v Beogradu naslovi konzulatov; zanimive podatke o naši državi; podroben koledar in zelo zanimiva pojasnila jugoslovanskega izvora; zgodovinske znamenitosti in letnice v tabeli, ki so potrebne vsakomur, ki hoče proučiti zgodovinski razvoj nase države. Nato so razvrščeni spisi: Kralj Aleksander — s sliko kralja in princa Pavla; t Nj. Vel. kralj Peter I. — s sliko; Veliki kralj — s sliko kneza Kara-džordže in kneza Aleksandra ter knegi-nje Zorke; Na Loaru — s sliko kneza Petra na bojnem polju v Franciji in Petra Mrkonjiča; Prva noč na dvoru — s sliko »Svečan prihod Nj. Vel. kralja Petra v Beograd« in polaganju prisege beograjske garnizije novemu kralju; Dušanova krona in kralj Peter — s sliko članov vlade, ki prisostvujejo prisegi čast-ništva; velika slika kronanja kralja Petra I. v Beogradu 1. 1903.: Govor kralja Petra vojakom v strelskih jarkili — s sliko —; slika pohoda kralja Pefa čez AlDanijo; Noč v Albaniji — slika kralja Petra skozi Albanijo: slika kralja Petra na mrtvaškem odru: S pogreba Nj. Vel. kralja Petra —, s slikami: komandant pogreba vojvoda Stepa Stepanovič, kraljeva garda in krona pri pogrebu, duhovščina raznih ver pri pogrebu, ustašl iz leta 1875.. Sokoli pri pogrebu; pesem »Stari kralj«; proklarnacija »Mojemu dragemu narodu«; Država — slike Beograda, Kotora, Dubrovnika; slika princ Georga; Ustava — slika stare skupščine v Beogradu; slika iz Macedonije in jugoslovanskih monitorjev v pristanišču; Bodočnost in dolžnost naše omladine — slika iz Banata in Kosova, Novega Sada, Onridskega jezera in luke Baroš. Pogled v bodočnost — slike: Vršačka šola, zračna pošta v Jugoslaviji, Reka. Politični dogodki 1. 1921. — slike Pašiča, Svetozarja Pribičeviča, Mišiča, Vasica. Slike cerkve na Kosovem polju, srbske cerkve v Trstu. Znamenite iznajdbe z mnogobrojnimi slikami itd. itd. Ob koncu je pridejan cenik knjig in spisov, ki jih ;:?'a v zalogi učiteljska delniška knjigarna »Natoševič« v Novem Sadu. Na zahtevo pošilja tudi obširnejši cenik knjig, ki se ga naroča pod naslovom: »Knji-zarnica Učiteljskog deon. društva »Natoševič« u Novem Sadu, kjer se naroča tudi Narodni koledar. »Zvonček« štev. 8., 9. in 10. ima sledečo vsebino: Anica: Kralju Petru I. Osvoboditelju. Pesem. Kralj Peter Osvoboditelj. Življenjepis z dvema podobama. Kralj Aleksander. Podoba. Ivo Trošt: Kraljevič Marko in razbojnik Musa. Narodna pesem. Jesenice-Fužine. Podoba. Tone Gaspari: Od poldne do ene. Povest. Mirosiav Kunčič. Zvezdica za zvezdico. Pesen. Vesela družba. Podoba. Jernej Pcpott ik: Žabe. Povest. Nande Vigele: Dete čeblja. Povest. Leon Poljak: Večerna. Pesem. Modest: Junaška. Pesem, 'vanka Kalinova: Kresna noč. Pesem. EvvaLi — Humek. Pripovedka o dvo-no7.cn s tremi podobami. Ivan Matičič: ")b Soči. Poučni spis s podobo. Janko lešnik: Za domovino! Gledališki piizor. Ivanka Kalinova. Naše morje. Poučni spis. Ivan Albreht: Palček. Pesem. Z velikim zvenom. Podoba. Fran Erjavec: Srbske narodne pripovedke, t Marje-a Sršenova. Moč pesmi. Pesem. Ivo Trošt: Pciedeij kos kruha. Povest. Simon Palček: Verižica ob deviškem vratu. Pesem. Pcuk ii zabava. Kotiček gospoda Dorepoljskega. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. + Člane okrajnih učiteljskih društev opozarjamo, da se leto nagiba h koncu. Kdor ima še kaj članarine poravnati. naj to kmalu stori, da bodo računi čisti ob koncu leta! Drustveue vesti -t- Vabilo na zborovanje učit. društva za okraj Kozje, ki se vrši v četrtek dne 24. novembra v Kozjem. Začetek ob 10. uri. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Event. dopisi. 1 Poročilo delegatov v pokr. skupščini 4. Poročilo delegatov o I. drž. skupščini. 5. Sklepanje o prispevkih za rezervni sklad. 6. »Ščitimo naš ugled!« (Por. Volav-šek.) J. Samostojni predlogi. Radi obeda se je priglasiti tov. Iva-nušu. Obilne udeležbe pričakuje odbor. + Ljubljansko učiteljsko društvo Je priredilo dne 26. okt. in 4. nov. t. 1. predavanje tov. Črnagoja o vtisih potovanja po Srbiji. Predavanje je vzbudilo občo pozornost in zanimanje. Dasiravno je bilo zborovanje dobro obiskano, je bilo vendar opaziti, da se mlajši del učitelj-st.va še vedno odteguje dolžnosti, katero mu nalaga članstvo. Se vedno jih je nekaj ki mislijo, da so spolnili stanovsko dolžnost, ako so člani UJU. Šolska soba bi morala biti nabito polna, pri tako aktualnem predavanju, kot je bilo naslovno. Ravnatelj Črnagoj nam je v pestrih barvah in živih slikah pojasnil gospodarske, kulturne in zgodovinske razmere srbskega naroda. Prepričal se je o iskrenem in patrijotičnem čustvovanju bratov Srbov nasproti ujedinjenim bratom Hrvatom in Slovencem. Vsak Srb od najvišjega do najnižjega se jasno /aveda. da so bra^e Slovenci in Hrvatje istovredni sodržavljani in da je vsled tega hegemonija enega dela naroda nad drugim izključena. V medsebojni ljubezni m spoštovanju tudi do vseh veroizpovedanj je spas našega naroda in državnega edinstva. Vsak. kdor umetno ali neprikrito seje raz por in razdor med Jugoslovane, bode imel težko opravičilo pred Bogom, narodom in državo. Predavatelj je žel za svoje predavanje obilo pohvale. Zbor je posetil tudi vseučiliščni prof. g. dr. Ilešič. Tndi mladi kader iz učiteljišča je bil Številno zastopan: tov. predavatelj jih je spodbujal, dajal inicijativo in direktive, da se tudi oni navžijejo onega duha, ki oreveva vse stare naše bojevnike. LISTNICA UREDNIŠTVA. Zaradi uvodnega poročila smo morali odložiti mnogo gradiva, za drugo številko, kar naj cenj. dopisniki — prosimo — upoštevajo. • Učitelji-vojaki: Pri nas izgube učitelji plačo, če so pozvani v kadrsko službo; ne pa. če so pozvani samo na orožno vajo. Na druge pokrajine se ne moremo sklicevati, ker je to v smislu zakona upravičeno. V tem slučaju dosežemo le to, da ukinejo še tem kolegom plačo. ¡.Razpisi služb. Št. 530. Razpis nadučiteljske službe. Vsled ni,loga višjega šolskega sveta z dne 22. cktobra 1921. št. 9446 se razpisuje na dvorazredn. osnovni šoli v Zabu-kovju službeno mesto nadučitelja v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne 15. decembra 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet sevniški Brežice, dne 11. novembra 1921. 1. Nadučiteljska služba v M e n g š u, Vodicah. V r h p o 1 j u in v C e m š e -n i k u. 2. Učiteljsko mesto za moške na šolah v Kamniku. Komendi. Mengšu in Moravčah. 3. Mesto učiteljice na šolah v V r h -polju, Š m a r t n e m in Št. G o t a r d u. Pravilno opremljene prošnje je vložiti službenim potom do L januarja 1922 pri podpisanem uradu. Prosilci, ki še niso bili dozdaj stalno nameščeni, morajo priložiti tudi uradno zdravniško izpričevalo, iz katerega bo razvidno, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Okrajni šolski svet v Kamniku, dne 7. novembra 1921. Predsednik: Loger 1. r. Alfonz Breznik M' Si učitelj Glasbene Matice LJUBLJANA, Kongresni trg M. Prvoiczredm klavirji, planini in harmoniji: FOrster, BOsendcfe--, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Violine in vse glasb or« dje v bogati izberi Strune in žice vseh vrst na dtbelo in Največja tvrdka v Jugoslaviji. Št. 893. Razpis učiteljske službe. V zmislu odloka višjega šolskega sveta z dne 19. oktobra 1921, št. 9168 razpisuje se na šestrazrednl osnovni šoli s šestim kot zaključ. razredom v Brežicah služba učitelja (za moške učne osebe) v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti do dne 30. novembra 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Brežice, dne 6. novembra 1921. Št. 131S/0. š. sv. Razpis učiteljskih služb. V zmislu odreditve višjega šolskega sveta se razpisujejo v definitivno nameščenje le-le službe: Si. 522. Razpis učiteljske službe. Na podlagi odloka višjega šolskega sveta z dne 31. oktobra 1921, št. 10.952, se razpisuje na šestrazredni osnovni šoli z 1 vzporednico v Rajhenburgu služba učitelja (za moške prosilce) v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlože po predpisani poti do dne 10. decembra 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet sevniški. Brežice, dne 9. novembra 1921. f Zenitbena ponudba! Starejša učiteljica, popolnoma osamljena, sirota, brez primernega poznanstva v samotni vaški okolici, bi se rada poročila s tovarišem ali drugim uradnikom v starosti 35 - 50 1. Tajnost v vsakem oziru zajamčena. Ponudbe pod „Skupno življenje" na upravo „Učit Tovariša". Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništv» Ljubljana. «Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Tiska Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. okt. 1.1. K 1,915.699 39 Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/0. Uradne ure: Vsak četrtek in vxHko «oboto i«f '/»5. do ' 26. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk 7,a 7 K se ne odgovarja ««»«il Vsak Jugoslovan mora biti clan „Jugoslovanske Matice!" ) Najlepša Miklavževa, božična in novoletna darila! Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, konvikta" in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino. I., II,. III., IV., V., VI. zvezek po D Andrej Rape „ , „ L, II., III., IV, V., VI. zvezek po „ Mišjakov Julče: » . , L, II., III., IV , V , VI. zvezek po „ Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in II. zvezek po . . . . Pav. Flerč; Iz mladih let. Spis za mladino, in II. zvezek po . . , „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po.....„ Marko Senjanin: Slovenski Robinzon..... ...... Fran Levstik: Zbrani spisi za mladino, broš. D 11 50, eleg vez. . „ Otroški oder. Ststavila Marica Gregnričeva (Stepnnčičeva). Igrice za ml> dino otročkih vrtcev in osnovnih Sol brošura Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...............1250 V prid Učiteljskemu konviktu: 0 Žirovnik Narodne pesmi. I., II. in III. stopnja, cena......D l'25 Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino ...» 125 Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. Nadalje: 0 broš. D 6 50 vez. . I. Rab. Tagore: Povestice. broš. D 2'50, vez. Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi ..... Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica .... „ Bob za mladi zob (pesmice) Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) . . Mark Twain: Mali klatež....... Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........... Ewald Botka: Dvonožec........broš. D 12'50 vez. . Fran Levstik: Martin Krpan......... ..... Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)........... Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom)....... Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brošura .... France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu broš. D 3'— vez. . Moj zverinjak.................... Čika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice......vez Zmaj: Malaj in Malon pesmice....... „ Waschtetova Pravljice............... Milč nski: Pravljice................. Trnjulčica, pravljica s slikami.............. Snegulčica „ „ . ............. Rdeča kapica , . „ ............„ Pepelka „ . „ ............„ Moji ljubčki, živalske slike.............. Mladi slikar, knjižica za slikanje........... Slike iz pravljic „ „ „ ............ D 3-ñO 7-50 375 3-50 •75 8--5- 14— 5-— 10— 10 — 275 4 — 5— 4— 3-50 10— 12 — 9— 9— 9 — 9 — 8— 6-6— Razen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 125, 1-50, 2-10, 2-25, 6 25, 7.50.