3ESGLAS
Leto XLIII — št. 98 - CENA 8 di
Kranj, torek, 18. decembra 1990
Napoved visoke udeležbe
Ljubljana, 17. decembra - Predstavniki Dela - Stik, ki opravlja redne javnomnenjske ankete pred plebiscitom, so na današnji novinarski konferenci seznanili javnost z rezultati ankete, ki so jo opravili v nedeljo. Nedelja je bila deseti anketni dan. Od vprašanih jih je 94,7 odstotka odgovorilo, da se bo udeležilo glasovanja, 2,5 odstotka jih ne bo šlo glasovat, 2,8 odstotka vprašanih pa se jih
še ni odločilo. Odstotek tistih, ki bodo šli glasovat, narašča. Prvi anketni dan je bilo 81,7 odstotka, peti dan 86,3 odstotka, osmi dan je bil odstotek 94,9, deveti dan 89,9, v nedeljo pa spet 94,7. V nedeljo je 92,4 odstotka vprašanih odgovorilo, da bodo za samostojno državo Slovenijo. 0,7 odstotka jih je odgovorilo, da bodo proti, 6,9 odstotka pa se jih še ni odločilo. Tudi odstotek za je porastel. Prvi dan anketiranja ja bil 79,5 odstotka, najvišji pa je bil deveti anketni dan, ko je znašal 94,2 odstotka. • J. Košnjek
Severjeve nagrade
Škofja Loka - Pred polno dvorano Loškega odra so v nedeljo zvečer podelili letošnje Severjeve nagrade za poklicne, amaterske in študentske igralske dosežke. Prejeli so jih Violeta Tomič, Niko Goršič, Kondi Pižorn, Tone Tekavec in Valter Dragan. V dvajsetih letih, kar obstaja sklad imenovan po velikem slovenskem igralcu, je priznanje prejelo že več kot sto igralcev, od tega skoraj polovica poklicnih. Letos je žirija prejela imena osemnajstih kandidatov, izbrani pa so bili štirje. Zbrane je nagovoril član upravnega odbora Tone Kuntner, priznanja pa je nagrajencem podelil Branko Berčič, predsednik upravnega odbora sklada Staneta Severja. # L. M., Foto: Jure Cigler
Nagrade na prepihu
Z nagradami za ustvarjalnost na kulturnem področju je bil vedno kakšen križ. Mso še tako daleč polemike, ki se že kar vsako leto bijejo okoli nacionalnih Prešernovih nagrad in ker se z vso naglico bliža začetek februarja, bi bilo skorajda iluzorno pričakovati, da bo predvsem strokovna javnost tudi najvišja priznanja za leto 1991 sprejela složno in pritrjujoče mnenju žirije.
Toda, če se ozremo od priznanj nacionalnega ranga k drugim nagradam, začuda ne bi našli kakšnega posebej drugačnega stanja. Še posebej v novem, po volitvah drugačnem političnem ozračju tudi z nagradami za kulturno delo ni več tako, kot je bilo: desetletja stara Prešernova nagrada Gorenjske je že na novem politično kulturnem prepihu: gorenjski župani so jo kratkomalo odpisali, češ - saj imamo občinska priznanja za kulturno delo, ne potrebujemo še regijskega. Vendar kaže, da župani vendarle niso postavili končne pike takšnemu svojemu razmišljanju, saj o predlogu razpravljajo tudi po odborih za kulturo v vseh gorenjskih občinah. Za sedaj je jasno le, da je prihodnost Prešernovih nagrad nejasna, drži pa, da jih 8. februarja 1991 ne bo. Nekaterim razmišljanjem o tej nagradi pa bi vendarle kazalo prisluhniti: predvsem glede tega, naj bi bila bienalna, to je na dve leti. V nekaterih občinah so namreč že doslej težko našli vsako leto kandidata za takšno priznanje, res pa je, da v nekaterih občinah zlahka tudi po dva in več. Morda bo vsekakor treba prevetriti kriterije, število nagrajencev in druge posebnosti, ki jih dosedanja komisija za podeljevanje teh nagrad prav dobro pozna.
Gotovo pa bi se morali najbolj bati razmišljanj, da smo vsi enako dobri na tem in na drugem področju in zakaj bi se z nekakšnimi priznanji oddaljili od udobnega povprečja. Se posebej je to važno v kulturi, pa naj gr« za občinska priznanja ali kakšna druga. # Lea Mencinger
Občanom Kranja
V petek, 21. decembra 1990, bo naš gost na predplebiseit-ftcm zboru predsednik Slovenije Milan Kučan Javna tribuna, na kateri bo predsednik spregovoril o slovenski državnosti in samostojnosti ter odgovarjal na vaša vprašanja, bo ob 16. uri v sobi številka 15 v stavbi kranjske občinske skupščine.
Vabijo   politične stranke Kranja
Zbor
Sivih panterjev
Kranj, 18. decembra - Stranka upokojencev gorenjskega območja in Kranja, Sivi panterji, vabi na zbor za pripravo plebiscita, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 10. uri, v sejni dvorani občine v Kranju. Na zboru bo sodeloval tudi mag. Dragan Černetič. predsednik stranke, ter predstavniki ljubljanskega in gorenjskega območja.
Okrogla miza o socialnem položaju v Radovljici
Stečaji, odpusti, socialni pretresi, Elan...
Radovljica, 14. decembra - Radovljiški socialisti, ki so v odprtem pismu županu Vladimiru Cernetu dali pobudo za okroglo mizo o socialni problematiki v občini, so zdaj prišli na svoj račun. Z njimi pa tudi vsi tisti, ki jih skrbijo stečaji, izgube delovnih mest, socialni pretresi, padec družbenega standarda, brezperspektivnost mlade generacije... Na vprašanja sta za okroglo mizo odgovarjali tudi ministrici za so-cialo dr. Katja Boh in za delo Jožica Puhar.
Javna tribuna je le prvi od predlogov, ki jih radovljiški socialisti dajejo na znanje svojemu županstvu. Bojazen za prihodnji socialni položaj Radovljičanov pa so v tej nekdaj dobro situirani gorenjski občini povzročili padec Elana, grozeči stečaji tudi v drugih tamkajšnjih tovarnah, pa neobetavna prihodnost mladih, ki vse teže pridejo do prve zaposlitve in kopica drugih socialnih 'razlogov. Zato predlagajo tudi strokovno analizo možnosti zaposlovanja v občini in na Gorenjskem, ustanovitev posebnega skupščinskega delovnega telesa, ki bo skrbelo za socialne programe in nadziralo njihovo izvajanje, večjo aktivnost občinske vlade pri produktivnem zaposlovanju in osnovanje razvojnega sklada kot elementa občisnke socialne politike. Predlagali so tudi ugodnosti za zasebnike, ki na novo zaposlujejo in spoštujejo pravice delavcev. Posebne skrbi pa naj bi bili deležni mladi pri zagotavljanju prve zaposlitve in opravljanju pripravniške dobe.
Več o socialnem stanju radovljiške občine na strani 5. • D. Z. Žlebir
GLAS
31. NOVOLETNI SEJEM
t NOVOLETNA DARILA
• ŠIROKA POTROŠNJA • PREHRANA
• KMETIJSKA MEHANIZACIJA      t AVTOMOBILI
KRANJ, 14.-21.12. 1990
IZJAVA ZA JAVNOST
Politične stranke zastopane v SO Kranj, soglasno naslavljamo občanom Kranja in javnosti naslednje sporočilo:
• Osamosvojitev in neodvisnost slovenske države je bila in ostaja želja političnih strank, ki delujejo na področju občine Kranj.
% Plebiscit kot najbolj demokratična oblika izražanja ljudske
volje nam daje to možnost prvikrat v slovenski zgodovini. % To dejanje bo odločilno na poti do slovenske državnosti.
• Pozitivni izid plebiscita bo osnova za sprejem ustavnih zakonskih aktov in ukrepov, ki bodo odločilno vplivali na razmere, v katerih bomo delali in živeli v prihodnje.
• Politične stranke ugotavljamo, da plebiscit predstavlja projekt, ki presega ožje strankarske in politične okvire delovanja, zato se skupaj zavzemamo za uspeh plebiscita. Izid plebiscita bo tako rezultat vseh političnih strank, predvsem pa vseh državljanov Slovenije.
V naši republiki so se politične stranke in poslanske skupine sporazumele o skupnem nastopu na plebiscitu. Politične stranke zastopane v kranjski skupščini, vas skupaj pozivamo, da s svojo odločitvijo prispevate k osamosvojitvi in neodvisnosti Republike Slovenije.
Prosimo Vas, da se odzovete in s svojo udeležbo izpričate svoj pozitivni odnos do prizadevanj za samostojno in neodvisno republiko Slovenijo.
Plebiscit bo v nedeljo, 23. decembra 1990
Neudeležba pomeni glas proti!
Politične stranke Kranja:
• Slovenski kršćanski demokrati 9 Zeleni Slovenije
• I ibtralfld demokratična stranka
• Slovenska demokratična zveza
9 Socialdemokratska stranka Slovenije
• Socialistična stranka Slovenije
• Slovenska kmečka zveza
• liberalna stranka
• Si ranka demokratične prenove
Koroška pomaga poplavljenim v Sloveniji - Avstrija in Koroška posebej sta med prvimi organizirali zbiranje pomoči za prizadete v novembrski vodni ujmi v Sloveniji. Ena od oblik pomoči je bil tudi dobrodelni koncert v Celovcu, ki so ga organizirali časopisi Kleine Zeitung in slovenska ter nemška katoliška časnika Nedelja in Kirc-hen Zeitung. Izkupiček, 113.000 šilingov, je v petek direktor Kleine Zeitung Heinz Stritzl izročil predsedniku slovenske skupščine dr. Francetu Bučarju. Dobrodelni koncert bodo ponovili še v Ljubljani. • J. K., slika G. Šinik
Ponudba po znižanih cenah
Kranj, 17. decembra - Različna predpraznična ponudba, nekaj večje zanimanje razstavljalcev oziroma prodajalcev in znižane, vendar - za vedno bolj suhe žepe - morda še vedno ne ravno lahko dosegljive cene, je nekaj značilnosti letošnje najstarejše novoletne sejemske prireditve v Sloveniji. Prijetna posebnost na prireditvenem prostoru v Savskem logu v Kranju pa je prav gotovo po-
novljena Merkurjeva pravljična dežela v hali B. Zanimivo je tudi, da so se razstavljala, ki jih do zdaj na tej, in sicer na sejemskih prireditvah v Kranju, niso videli, tokrat, ko so se tako rekoč prvič predstavili, potrudili tudi pri izgledu svojih razstavnih prostorov. - A. Z. -Foto: J. Cigler
^o)IM1KMJ©IEJIGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 18. decembra 1990
| ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Vseslovenstvo
Od vseslovanstva do vseslovenstvo, od svetovnih slovanskih do Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) - tak bi lahko bil podnaslov tega zapisa, spodbujenega po nedavni ustanovitvi konference SSK za Slovenijo in ob obisku zunanjega ministra RS v Moskvi. Včasih se zdi, da zgodovina napreduje od velikega k malemu. Pred poldrugim stoletjem smo se Slovenci, kljubujoč velikonemški sili. s ponosom razglašali za pripadnike velike slovanske družine, prebivajoče na širni celini, ki se razteza od sredozemskih do tiho-morskih obal. Danes pa se zanašamo samo še na dva milijona glav in na štiri milijone pridnih rok in skupaj z rojaki, živečimi v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu, ustanavljamo SSK - vseslovensko občestvo in svojevrstno udejanjenje programa Zedinjene Slovenije.
Vseslovanstvo (pansiavizem) se je razmahnilo sredi prejšnjega stoletja. Zamišljeno je bilo na predpostavki, da tvorimo vsi slovanski narodi posebno celoto - v primerjavi z drugimi te vrste (Germani, Romani, Anglosasi) - znotraj katere naj bi sodelovali na kulturnem in političnem polju ter v obrambi skupnih interesov. Posebej živa je bila ta zamisel med avstroogrskimi Slovani, ki so po prvem vseslovanskem kongresu v Pragi (1848), na začetku svoje nacionalne prebuje, neomajno verovali v pomoč velikega ruskega naroda. Po kongresu v Moskvi (1867) se je panslavizma polastila caristična zunanja politika in ga začela izrabljati za uveljavljanje svojih interesov. Gibanje se je tako izrodilo, ideja pa je živela naprej.
"Velikemu ruskemu narodu smo Slovenci predvsem in pred vsemi hvalo dolžni, da smo - obvarovani narodne smrti - poklicani k novemu življenju." Tako je v svojih spominih (1928) zapisal slovenski politik Ivan Hribar in nadaljeval: "Da ni bilo "parnega valjarja", ogromne množice ruskih vojnikov, ki so se bile razlile po nemških ravninah, bila bi Francija, proti kateri bi bila Nemčija lahko vrgla vso svojo grozno vojno moč, hitro premagana... Uboga Rusija je sicer sama postala mučenica. Ker se Nemcem ni posrečilo vreči Slovanstva v odkritem boju na tla, zasnovali so peklenski načrt, da to dosežejo s pomočjo nenacionalnih ruskih revolucionarjev... " Rusko vojaško kljubovanje nemštvu je rešilo tudi nas, je menil Hribar. Podobno je po zadnji vojni razmišljal madžarski filozof Lukacs. Zapisal je, da je najslabši socializem boljši od najboljšega kapitalizma. To trditev je utemeljeval z dejstvom, da je ravno stalinizem nosil glavno breme v spoprijemu z nacizmom, nakar se je zoperstavil še poskusu svetovne prevlade "ameriškega načina življenja " kot najbolj dovršene oblike kapitalizma.
Kakorkoli že: Rusija (SZ) je bila v obeh vojnah od vseh najhuje prizadeta, sedem desetletij trajajoči boljševiški eksperiment pa jo je naposled tudi notranie /v»»--~ kumju, Kakršna je zdaj,
nam seveda ni več za zgled, zato pa še kako potrebujemo njeno priznanje naše osamosvojitve. Pojasnjevanje naših dobrih namenov je bilo tako glavni namen Ruplovega obiska v Moskvi.
Stvar je namreč taka. da so nas tisti, ki so imeli patronat nad našimi zunanjepolitičnimi interesi, kar naprej zatajevali, posebej pred Rusi. Spomnimo se samo ljubljanskega kongresa Svete ali-anse (1821), prvovrstnega političnega dogodka v oblikovanju takratne Evrope. Ob takratni priložnosti sta se po Lattermannovem drevoredu v Tivoliju sprehajala ruski car Aleksander I. in takratni avstrijski zunanji minister Metternich. Ko je car prisluhnil govorici nekaterih sprehajalcev, ki mu je zvenela nekako domače, se je minister takoj potrudil zanikati, da bi tu živel kak slovanski rod. In tako je šlo naprej vse do nedavnega zasedanja K VSE v Parizu, ko Slovencem ni bilo dano spregovoriti: prisostvovali so lahko le kot molčeči člani jugoslovanske delegacije.
Ko je bil Gorbačov pred dvema letoma na obisku v Jugoslaviji, so ga pripeljali tudi v Slovenijo, da bi mu razkazal! najzahodnejšo in najuspešnejšo socialistično deželo na svetu. Ta hoče zdaj postati čisto navadna kapitalistična država, ki pa želi v svoji osamosvojitveni renesansi ohraniti prijateljske odnose z največjo slovansko nacijo. - Kri ni voda in "slovanska duša" se ohranja tudi v širini vseslovenstva.
Miha Naglic
Okrogla miza o plebiscitu
Jesenice, 13. decembra - Socialdemokratska stranka Jesenice bo v sredo, 19. decembra, pripravila pogovor o plebiscitu. Sodeloval bo predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik, na pogovor, ki bo ob 18. uri v veliki dvorani skupščine občine Jesenice, pa socialdemokrati vabijo vse občane. • D. S.
@®IMlS?yj©ISSGLAS
Ob M Krili K k«lektiv Gorenjskega glasa prejel red »slug s srebrno zvezdo
Ustanovitelj in izdajatelj CP Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljubljana
Predsednica Sasopuncna svlm.i Kristina Kobal naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din
(iprenjSki glas urejamo m pišemo Marko Valjarec (Ji rektor), Štefan Zargi (v. d. glavnega urednika), l^opoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport, lun/cm. poslovne informacije). Danica Dolenc (/a dom m družino, zanimivosti. Trtic). Danka Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji m ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti j, Lea Mencinger (kulntr.il. Helena Jelovčan (izobraževanje, i/ šolskih klopi, kronika, Škofj.i Loka). Cveto Zaplolnik (kmetijstvo. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Stojan Saje idru/bcnc organizacije, ekologija). Jož* Kosnjek (notranja politika, i po rt). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje), IvoSekne, Nada Prevc in Mirjaaa Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave kr.inj Moše Pijadeja I, Kraii) TekoCi račun pri SDK: SI 500-603-31 *W
Telefoni: direktor in glavni urednik 2H-463. uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-°87. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi
27-960.
Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Sestali sta se vodstvi Slovenske demokratične zveze in Stranke demokratične prenove
Med strankama večje zaupanje
Stranki soglašata, da je treba novo ustavo sprejeti v polletnem obdobju po plebiscitu in v ekipe, ki se bodo po plebiscitu pogajale z novimi oblastmi v drugih jugoslovanskih republikah, vključiti kompetentne ljudi iz vseh parlamentarnih strank, razhajata pa se v roku prihodnjih volitev. SDZ je za volitve spomladi leta 1992, prenovitelji pa za jesen leta 1991, vendar je tu soglasje možno.
Ljubljana, 14. decembra - Slovenska demokratična zveza je načrtovala srečanja z vodstvi opozicijskih strank. S socialisti so se že dobili, v petek je bil sestanek z vodstvom Stranke demokratične prenove, načrtovan pa je še sestanek z Liberalnodemo-kratsko stranko. Stranka demokratične prenove pa ima dogovorjene sestanke s Slovenskimi krščanskimi demokrati in Zelenimi (eden od obeh utegne biti že pred plebiscitom), snidenje s Slovensko demokratično zvezo pa je zato samo pomembna obogatitev medstrankarskega življenja v Sloveniji. Ne gre prezreti, da je SDZ med vodilnimi v Demosu, njeni člani pa zasedajo pomembna ministrska mesta v vladi in funkcije v skupščini. Stranka demokratične prenove pa je najmočnejša opozicijska stranka in najštevilnejša frakcija v slovenskem parlamentu.
Dr. Dimitrij Rupel, predsednik Slovenske demokratične zveze, je na novinarski konferenci po zaprti seji vodstev obeh strank dejal, da sestanek ni imel epohalnih razsežnosti, bil pa je važen pogovor. Dejal je, da njegova stranka želi združiti najbolj ustvarjalne, propulzivne dele slovenskega naroda, tako imenovani srednji sloj (menedžerji. pod-
S tiskovne konference - foto: G. Šinik
jetniki, intelektualci, zdravniki, novinarji in podobno) in od tega sloja je najbolj odvisna trdnost družbe. SDZ posebej poudarja državotvornost, zato že sedaj njena močna zastopanost v vladi. V teh izhodiščih pa Slovenska demokratična zveza ni sama, ampak se sooča s Stranko demokratične prenove. Dr. Rupel je povedal, da je za njegovo stranko glasovanje tudi element demokracije, vendar mora biti v strateških zadevah uveljavljeno načelo absolutne večine. Tudi po plebiscitu bo nujno soglasje, saj smo na isti ladji in bo treba v dogovorjenem rilmu sukati vesla in krmariti.
Dr. Ciril Ribičič, predsednik Stranke demokratične prenove je
dejal, da sta se sestali sredinska in leva stranka, ki obe računala na najbolj ustvarjalni del slovenskega naroda, vendar prenovitelji zagovarjajo tudi socialno pravičnost. Dialog je bil koristen, prijateljski, odkrit. Marsikaterih problemov v preteklosti ne bi bilo, če bi do takih pogovorov prišlo že prej. Reakcije so pozitivne, predvsem pa morata Jugoslavija in svet na naš plebiscit, samostojnost in neodvisnost Slovenije resneje računati, ker je bil dosežen medstrankarski sporazum. Tudi posameznike, ki nam niso zaupa-
li, smo s svojimi dejanji prepričali, da mislimo s plebiscitom resno. Tudi dr. Rajko Pirnat je spremenil izjavo o svojem nezaupanju opoziciji glede strankarskega sporazuma. Na plebiscitu naj bo odločanje svobodno. Ob samostojnosti nas zanima tudi demokracija, je dejal dr. Ribičič.
Glede ustave obe stranki sodita, da bi jo kazalo sprejeti v polletnem roku po plebiscitu, vendar so razlike glede vsebine. SDZ sodi, naj bo v njej zapisano samo bistveno, ostalo pa naj urejajo zakoni, parlament pa naj bo enodomen. SDP pa je za ustavo z natančnejšimi določili in dvodomnim parlamentom, čeprav tudi rešitev, da bi polovico poslancev enodomnega parlamenta volili po večinskem, pol pa proporcionalnem načelu, za stranko ni nesprejemljiva. Razlike niso nepremostljive, vendar se moramo razprave lotiti resneje. Glede volitev SDZ predlaga pomlad leta 1992, za prenovitelje pa bi bile lahko malo prej, vendar bo tu mogoče najti soglasje. Pomembno je bilo ludi skupno stališče, da morajo biti pogajalske ekipe za pogovore z drugimi republikami sestavljene z ljudmi iz vseh v parlamentu zastopanih strank.
• J. Košnjek, slika G. Sinik
Nagrade najbolj zaslužnim
Na Jesenicah podelili občinska priznanja
Jaka Šmid
Jesenice, 17. decembra - V Kosovi graščini je štirim posameznikom in organizacijskemu komiteju pokala Vitranc podelil najvišja občinska priznanja 1. avgust predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Za priznanja se je v imenu nagrajencev zahvalila Vera Dulmi-nova.
Vera Dulmin je občinsko priznanje prejela za večletno aktivno delo na področju otroškega varstva in delo z mladimi v krajevni skupnosti Kranjska Gora. Vera Dulmin je poleg svojega  rednega učiteljskega dela aktivno delala v raznih organih svoje delovne organizacije in krajevne skupnosti, predvsem pa se je posvelila področju ot roji    9      škega varstva. Bila je predsednica Društva t^L^  prijateljev mladine, delala je v republiški flH flRMkj skupnosti otroškega varstva in predsednica
aansnasam mKKKKk občinske  skupščine skupnosti otroškega
Vera Dulmin varstva. Po upokojitvi seje aktivno vključi-
la v delo krajevne skupnosti, kjer je posebej delovala na kulturnem področju in pri delu z mladimi. V minulem letu se je zavzemala za gradnjo novega vrtca in njena zasluga je, da je akcija lepo uspela.
Franc Legat je dobil občinsko priznanje za uspešno delo z mladimi na področju športa in kulturnega dejavnosti v krajevni skupnosti Žirovnica. S svojo aktivnostjo je spodbudil začetke aktivnega delovanja skakalnega športa v Žirovnici in precejšen del svojega prostega časa posvetil delu z mladimi športniki. Mlade je pridobival za skakalni šport, sodeloval s trenerji in sodeloval na tekmovanjih. Več let si že prizadeva, da bi Žirovnica dobila skakalnico; pri gradnji skakalnic in igrišč v Glenci je opravil mnogo prostovoljnega dela. Že več kot 30 let je tudi član okleta DPD Svoboda Prešernov rod in kot kulturni delavec skrbi za povezovanje domovine z zamejstvom in s širšim evropskim kulturnim prostorom.
Jaka Šmid je bil nagrajen za dolgoletno delo na področju kmetijstva v jeseniški občini. Po upokojitvi se je vključil v pašno skupnost in pozneje postal njen dolgoletni predsednik. S svojo organizacijsko sposobnostjo je z ostalimi člani pašne skupnosti z večletnim trdnim delom iztrgal zaraščanju lltuščansko planino, ki je ena izmed najbolj vzdrževanih visokogorskih planin. Uredili so 70 hektarov planine in obnovili pastrisko kočo, delovne akcije pa so bile vedno dobro obiskane. Jaka Šmid se v k rajev ni skupnosti Hrušica bon za vsako ped zemlje in obdelovalne površine, vidno in zelo pomembno pa je njegovo dolgoletno delo pn kmetijski zemljiški skupnosti, dva mandata pa je bil predsednik skupščine kmetijske zemljiške skupnosti, zdaj pa član številnih komisij in odborov.
Anton Zidan je prejel občinsko priznanje za dolgoletno delo na področju društvene dejavnosti v krajevni skupnosti in v občini. Med drugimi dejavnostmi, ki jih je opravljal, naštejmo le nekatere: bil je organizator za ustanovitev Športnega društva kranjska Gora. ustanovitelj hokejskega kluba v Kranjski Gori, sodeloval je pri gradnji športnega doma. bil je predsednik odbora za urejanje Kranjske Gore in okoliških naselij in pod njegovim vodstvom so se uredile številne poti, nasadi in park pred Le-kom. Bilje podpredsednik Pokala Vitranc, v njegovem odboru pa dela že 30 let. Sedem let je bil ludi profesionalni tajnik Turističnega društva Kranjska Gora.
Anton Zidan
Organizacijski komite pokala Vitranc Kranjska Gora je dobil priznanje za 30-lelno delovanje pri razvijanju in širjenju športa in turizma ter popularizacijo Kranjske Gore in gornjesavske doline doma in v svetu. Komite ni organiziral le tekem v svetovnem pokalu, temveč tudi pomembne evropske tekme in tekmovanja v okviru Alpe Jadrana. Aktiven je bil tudi pri kandidaturah Kranjske Gore v alpskem smučanju za svetovno prvenstvo in pri pripravah za kandidaturo Kranjske gore v ovkiru treh dežel za zimske olimpijske igre. V letošnji smučarski sezoni praznuje organizacijski komite pokala Vitranc 30-letnico svojega dela. • D. Sedej, Foto: Jure Cigler
OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun
Uprava za družbene prihodke objavlja JAVNO LICITACIJO
za osebno vozilo FIAT ZASTAVA 750 KR 124-686, leto izdelave 1984, izklicna cena 15.000 din. Licitacija bo v petek, 21. 12. 1990, ob 8.30 uri na Poljanski c. 2 (dvorišče stavbe SO Škofja Loka).
Ogled licitiranega vozila bo možen eno uro pred licitacijo. Udeleženci javne licitacije morajo pred licitacijo vplačati li-citacijski komisiji kavcijo v višini 500 din. Licitirani avto je treba plačati in prevzeti v 8 dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Davčne obveznosti nosi kupec.
Nakup vozila na javni licitaciji je izveden po načelu videno -kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Franc Legat
Priporočilo
Združenje slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševiz-ma priporoča svojim članom, slovenskim in avtohtonim prebivalcem Slovenije drugih narodnosti (Madžarom, Italijanom, štajerskim in kočevskim Nemcem, Srbom, Hrvatom in Romom) medvojnim in povojnim jetnikom in preganjancem ter svojcem takrat pokončanih, živečim doma, v zamejstvu ali tujini, da se v okviru možnosti udeležijo plebiscita ter glasujejo
ZA SVOBODNO IN SAMOSTOJNO DRŽAVO SLOVENIJO
Med neusojenimi brati na jugu in poveljniki vsiljene neslovenske vojske namreč spet bije s svojim repom rdeči boljševistični zmaj.
Zato s svojim glasovanjem za Slovenijo ne dopustimo, da bi še enkrat oplazil, ranil in pokončal naše otroke in vnuke, kar se je v preteklosti zgodilo z nami in našimi svojci. Ljubljana, 12. decembra 1990
Za /druženje: Radovan Hrast Vera Trampuž Zdenko /avadlav
!in8fj© moja država
Nacionalno zavedanje ni nacionalizem
Optimizem pred nedeljskim plebiscitom, ki ne bo golo administrativno odločanje, ampak dejanje odgovornosti pred zgodovino, ki ga bo sodila. Svet pa mora ugotavljanje volje slovenskega naroda razumeti kot vstajenje slovenske nacionalne zavesti.
Celje, 15. decembra - V Celju so se v tamkajšnjem gledališču srečali trije slovenski predsedniki Kučan, dr. Bučar in Peterle s predsedniki oziroma župani slovenskih občin. To je bilo zadnje takšno srečanje pred plebiscitom in zadnje v dolgih letih bivanja Slovenije v sedanji Jugoslaviji.
Župani ali predsedniki izvršnih svetov so poročali, da potekajo priprave na plebiscit usklajeno, da stranke nastopajo enotno in da so upanja na popoln uspeh plebiscita realna. Čeprav bo po plebiscitu veliko "čejev", bo soglasje o ključnih stvareh potrebno tudi po plebiscitu, vendar ne v znaku novega enoumja, ampak naj vsaka stranka sama zase prispeva čim več idej za začetek novega življenja v državi Sloveniji.
Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je dejal, da na oblikovanje naše suverenosti in državnosti ne sme nihče vplivati, ne od zunaj, ne v Jugoslaviji. Ključnega pomena je skupna medstrankarska izjava in v tem
duhu moramo graditi naprej. Uspešna izpeljava plebiscita je skupna naloga. Po plebiscitu bomo lahko sprejeli novo ustavo kot temeljni zakon našega življenja in uredili odnose med oblastjo in državljani, izrednega pomena za slovensko državnost pa bo tudi Svetovni slovenski kongres. Želimo, da bi bil plebiscit zavestno in demokratično dejanje slovenskega naroda in izraz enotnosti narodovih političnih sil. Predsednik skupščine dr. France Bučar je briljantno razložil pomen slovenskega plebiscita in dejal, da ga je eno dobiti formalno, drugo pa dejansko. Oceno plebiscita bo dala zgodovina, povedala bo. ali smo stopili na tisti tir, ki pelje v zgodovino prihodnosti. Stara Ju-
goslavija je propadla, ker je hotela doseči nasilno enotnost. Ta pa je bila nemogoča, ker je vsak od narodov, tako Slovenci in Hrvati kot Srbi. že razvil nacionalno identiteto. Tudi nova Jugoslavija je naredila napako: skušala nas je poenotiti na osnovi enotnega delavskega razreda. Mnogi na Zahodu nasprotujejo naši nacionalni integriteti, ponovnemu vstajenju slovenske nacionalne zavesti. Pravijo nam: svet se združuje, vi greste narazen, opozarjajo, da so bili nacionalizmi vzrok svetovnih vojn. Mi odgovarjamo, je dejal dr. Bučar, da nacionalna zavest nima nič skupnega z nacionalizmom, separatizmom. Uveljaviti želimo svojo kvaliteto. Doslej je veljala kvantiteta in tu Slovenci nismo veliko pomenili. Mi se ne ograjujejmo od drugih, ampak obratno: odpiramo se tako proti Evropi kot Balkanu. Tudi Slovenci bodo še
šli po svetu, vendar to ne bo odlivanje naše krvi. ampak nov način bivanja Slovencev v svetu. Predsednik vlade Lojze Peterle je
dejal, da se je za vlado plebiscit že začel s soglasjem strank. Tega dela se bomo lotili z vesetiem.
Vendar bo treba zagotoviti minimalno delovanje federacije v prehodnem obdobju, saj Slovenija ni za nekontroliran razpad, doma se v pol leta zakonsko odklopiti od zvezne države, pri čemer bo na nekaterih področjih to odklapljanje daljše in obenem ustvariti vse za samostojno življenje. To bo zahtevno delo, saj bomo morali samo pri prometu podpisati okrog 300 sporazumov. Vlada računa na sodelovanje vseh organov in strank, samostojnemu življenju pa bo treba prilagoditi tudi sedanjo ustavo in sprejeti ustrezni ustavni zakon.
• J. Košnjek
Gorenjci polnoštevilni v Celju
Zreli smo za samostojnost
V Celju so tri gorenjske občine zastopali župani, dve pa predsednika izvršnega sveta. Objavljamo njihove predplebiscitne izjave za Gorenjski glas.
Peter Smuk, predsednik tržiške občinske skupščine: "Jaz sem zelo vesel, da je končno do tega trenutka prišlo, in prepričan sem, da ga bomo znali izkoristiti tako. da ne bodo naši zanamci podobno kritični do nas, kot smo mi do svojih predhodnikov, za katere menimo, da se jim je nekajkrat že ponudila podobna priložnost, vendar mislim, da manj realna, kot se nam sedaj nudi. Zato bi bila naša krivda do naslednje generacije še toliko večja. Zato želim vsem skupaj, da to priložnost izkoristimo. Velikokrat nas ljudje vidijo pri podobnih trenutkih kar malo preveč zaskrbljene. Res je, da je to zelo resna zadeva, da terja ogromno resnega dela, vendar moramo vedeti, da je to le vesel dogodek in zato bi posebej pozdravil nastop gospe Spomenke Hribar na eni od okroglih miz, ki je v moški družbi pokazala, da so le ženske tiste, ki nas znajo v takih trenutkih spomniti na ljudski moment, da je treba pokazati, da je to vesel dogodek. Mislim, da bomo poleg Božiča in Novega leta, ki so veseli dogodki, 23. decembra letos praznovali kot najbolj vesel dogodek."
Vladimir Mohorič, predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine: "Odnos nekega predsednika izvršnega sveta ne more biti drugačen, kot je osebni odnos slovenskega naroda, in mislim, da slehernega občana Kranja. To je pozitivni odnos. Pred nami je odločitev, ki je zgodovinska, odločitev, od katere je odvisna prihodnja usoda slovenskega naroda. Prepričan sem. če nam ta plebiscit ne uspe. da je usoda Slovencev v matičnem delu približno taka, kot je usoda Slovencev na Koroškem, kjer ne svet, ne politika, Slovencem ne priznata pravice obstoja."
Vincencij Demšar, predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine: "Pred pojavom strank plebiscita ne bi bilo mogoče speljati. Sedaj smo vsi zavzeti za stvar. Prej smo sprejemali druge kot odtujene, sedaj, mislim, da te odtujitve ni več, in sedaj kot stranke lažje pridemo do vseh ljudi, se z njimi pogovorimo in skupno bomo prevzeli tudi delo. ki nas čaka po plebiscitu. Da bomo 23. decembra zvečer veseli, se jaz že sedaj veselim, bomo pa obenem tudi že vedeli, da nas čaka težko delo, ki ga pa seveda zmoremo in v to sem prepričan. Mi samostojnost lahko sami živi-
mo. Se to bi rekel. Vse življenje so me prepričevali, da Slovenija ni sposobna samostojnega življenja. Tudi na fakulteti, ko sem študiral zgodovino. Jaz sem bil vse čas v sebi prepričan, da to ni res in se tega trenutka veselim tudi zato, da bo tisti notranji odnos, kaj je slovenski narod sposoben, tudi enkrat doživel."
Vladimir Čeme, predsednik radovljiške občinske skupščine: "Srečen sem. da sem lahko udeleženec plebiscita, ki ne bo samo plebiscit, ampak uresničitev tisočletne želje slovenskega naroda. Naši dedje so lahko o tem le sanjali, mi pa to uresničujemo. Globoko sem prepričan, da bo plebiscit uspešen, ne glede na predplebi-scitarne dvome. Vsaka družba ima dvomljivce in odločne. Prvi se ponavadi upognejo in gredo potem za večino. Po-plebiscitno obdobje bo resno in tudi zelo težko. Jaz gled-im realno na položaj, ki
nas čaka. Sem pod vtisom današnjega govora predsednika skupščine, ki je bil zame enkraten in je treba njegove besede plasirati v slovenski prostor. Filozofsko je pokazal smisel našega končnega dejanja, plebiscit. .'C od^ovo^ dvomljivcem in drugim v Evropi, ki gledajo zviška na nas in na naš plebiscit. S stališča dr. Bučarja pa se počutim popolnoma mirnega in enakovrednega velikim. Plebiscit bo omogočil uveljavitev vrednost prihodnosti, to je kvalitete. Mi smo doslej živeli v dobi kvantitete in majhen narod ne pomeni nič. Kvaliteta pa ima druga merila in tukaj imamo možnosti."
Božidar Brudar, predsednik jeseniške občinske skupščine: "Soglašam, da vprašanje, da ali ne plbeiscit. sploh ne obstaja. Prepričan sem, da bo plebiscit uspel. Se pa močno strinjam z razpravljalcem iz Domžal, ki je rekel, da je strankarska enotnost za uspeh plebiscita potrebna, da pa je gotovo potrebno za naprej, za —\ —      ""•I obdobje po plebiscitu, aktivirati vse lju-
di, ki bi po svojih najboljših močeh, s svojimi videnji, z razmišljanjem s svojo glavo prispevali k uresničevanju nalog po plebiscitu. Ne da bi bil že vnaprej omejen v neko enotnost. Potem bi res lahko prišlo do pametnih rešitev in ciljev. Na Jesenicah so socialni problemi, vendar ne samo pri ljudeh od drugod, ampak tudi pri domačinih, čeprav prvi skušajo prikazovati, da so samo oni ogroženi. Glede izida plebiscita sem pri domačinih optimist. Imeli smo sestanek s predsedniki vseh strank in vse so obljubile, da bodo skušale po svojih močeh ljudi zainteresirati, da bodo na plebiscit prišli in glasovali pozitivno. Razen Stranke za enakopravnost občanov, ki se je opredelila samo za udeležbo na plebiscitu, bodo odločitev o glasovanju prepustili vsakemu članu posebej. Po plebiscitu pa bodo nujni ukrepi, ki jih je omenil gospod Peterle. Tudi glede gospodarstva. Kjer bo vlada pomagala z denarjem, bo logično morala imeti tudi besedo pri gospodarjenju. Predvsem pa želi vlada, tako je dejal g. Peterle, podpreti tiste panoge, ki so bile prizadete zaradi Markovičevih ukrepov. Za jeseniško Železarno marsikdo reče, daje zdrava in da bi v pogojih, kakršni so drugod, lahko uspešno poslovala. Če je to res, potem ni razlogov, da vlada ne bi tega podprla."
Slovensko gospodarstvo potrebuje tuj kapital
Sovodenj, 17. decembra - Član slovenskega predsedstva Ivan Oman in predsednik zakonodajne komisije republiške skupščine Anton Tomažič sta poleg nekaterih predstavnikov škofjeloških političnih strank v soboto zvečer odgovarjala na vprašanja ljudi na predplebiscitnem zborovanju na So vod nju.
Kot je uvodoma dejal Anion Tomažič. ne gre gledati na plebiscit samo skozi številke, ampak zgodovinsko. Politični programi oziroma ideja o zedinjeni Sloveniji je nastala že leta 1848, ko se je slovenski narod prvič osvestil. Veliko se je zgodilo v letih po tem. en jarem je zamenjal drugi, Slovenija je bila predmet dogovorov, naša usoda seje določala na Dunaju, v Parizu, Jalti. Beogradu. Hrepenenje po lastni biti seje nakopičilo. Prišla je slovenska pomlad 90, zdaj prihaja 23. gruden. Smo srečna generacija, ker doživljamo, kar so si naši predniki le želeli.
V razpravi je ljudi zanimalo predvsem to. kaj bo po plebiscitu, ki bo brez dvoma utrl pot k samostojni in suvereni Sloveniji. Ivan Oman je dejal, da v Jugoslaviji slovensko gospodarstvo nezadržno polzi navzdol, tla je jugoslovanski trg že zdaj zelo negotov, da nam je Jugoslavija dolžna neto dve milijardi dolarjev. Seveda ta trg ni neza-nemarljiv. možno pa je. da bo celo bolje funkcioniral, če bomo samostojni, ker se bomo tedaj lahko pogovarjali na drugačnih osnovah.
»Nisem pesimist. Če hočemo slovensko gospodarstvo oživiti, potrebujemo tuj kapital. lega pa ne bo, dokler politične razmere pri nas ne
bodo stabilne, takšne pa bodo le, če Slovenija postane samostojna država. Jugoslavije, kakršna je, s Kosovom, Kninom, Evropa ne mara. Za nas je Evropa življenjsko pomembna, ne moremo tvegati, da nas bo čez nekaj let ogradila s carinskimi in drugimi ogradami,« je dejal Ivan Oman, ki je poleg gospodarskega vidika osamosvojitve Slovenije poudaril tudi nacionalni pomen tega dejanja. »Naši ljudje niso šli v gozdove, da bi si priborili socializem, ampak da bi pregnali tujce. Slovenci hočemo ostati tudi zdaj!«
Na vprašanje, kaj meni o slovenski vojski, je odgovoril Anion Tomažič: »Vojska, ki jo imamo oziroma kolikor je imamo, mora biti kvalitetna. Čeprav bi bilo bolje in lepše brez vojske, je za nas neobhodna. Pogoj za mednarodno priznanje države je, da ima dejansko oblast nad teritorijem, suverenost, pravni red.« Gre za vprašanje, kdo nas bo branil. Če ne lastna vojska. Tisti, ki nas bo zasedel? Ivan Oman je dejal, da bi bili najbrž prejšnji teden že "zasedeni", če ne bi imeli svoje teritorialne obrambe. Čeprav ni velika, je, in nihče noče tvegati začetka spopada. Anton Tomažič si vojsko JLA v prihodnji samostojni Sloveniji predstavlja kot lujo vojaško bazo, ki se bo nekega dne odselila. Naši fantje bodo nehali služiti v JLA. Slovenska vojska bo podrejena parlamentu. Ali je torej okupacija možna, je zanimalo Sovodenjčane? »Če ne upamo povedati, da hočemo lastno državo, potem bomo vedno sužnji nekoga. Druga izbira je: ali demokracija ali Jugoslavija,« je dejal Ivan Oman • H. Jelov čar*
Gorenjske stranke o plebiscitu: SDP Jesenice
Za Slovenijo - mojo državo
Oto Kelih, sekretar Stranke demokratične prenove Jesenice o plebiscitu:
»Plebiscit je nujen zaradi več vzrokov: zaradi razpadanja gospodarskega sistema in s tem oviranja nadaljnjega razvoja • nekontrolirano pretakanje finančnih sredstev, prezadolženost bank, vedno večje brezposelnosti, zniževanja produktivnosti, povečane obremenjenosti gospodarstva, prenašanja protiinflacijskih bremen na uspešne. Plebiscit je potreben zaradi političnih razlogov: stalnih mednacionalnih sporov, kršenja človekovih pravic, zmanjševanja avtonomnosti pokrajin. Za plebiscit se morajo Slovenci odločiti tudi zaradi nemoči zveznih organov, saj je delo zvezne skupščine blokirano z neobstojem kosovske skupščine, zaradi premoči glasovanja, nespoštovanja sprejetih zakonov, popuščanja posameznim interesom, povečanja finančnih sredstev za federacijo. Z mednarodnega vidika pa je vse bolj očitna mednarodna osamitev Jugoslavije in onemogočanje vključevanja v evropske integracijske procese.
Zato. da spremenimo ta neugodna gibanja, ki povzročalo stalno nezadovoljstvo, se je treba odločiti za samostojnost in neodvisnost. Razmere v jeseniški občini so zelo neugodne, gospodarstvo je na robu propada, vedno večja je nezaposlenost, narodnostno mešano območje, ki predstavlja možnost za večje ali manjše konflikte, socialne stiske velikega števila družin. Osebno mislim, da bodo občani premagali vsakodnevne življenjske stiske in se po lastnem in tehtnem premisleku odločili ZA Slovenijo - mojo državo. Ta država pa bo odvisna od nas, državljanov Slovenije, od tega. kako bomo spoštovali delo in drug drugega ter odgovorno izpolnjevali pravila demokracije. « % D. Sedej
Škofjeloške stranke pred plebiscitom
Zaupamo ljudem
Škofja Loka, 17. decembra - Predstavniki vseh političnih strank, ki delujejo v škofjeloški občini, so na četrtkovi tiskovni konferenci predstavili program svojih aktivnosti pred bližnjim plebiscitom.
S pripravami na to pomembno dejanje, na katerem se bomo odločali za samostojno in neodvisno Slovenijo, je zaradi skopo odmerjenega časa v Škofji Loki resda najbolj pohitela stranka demokratične prenove, vendar so se, kot je povedal Vincencij Demšar (Demos), na ponedeljkovem skupnem pogovoru vseh strank dogovorili in uskladili program aktivnosti ter si porazdelili tudi zadolžitve.
Volitve, ki bodo potekale tako kot spomladi, bodo na Škofjeloškem svečan dogodek: v krajevnih skupnostih ga bodo zaznamovali z mlaji, narodnimi nošami, zaradi njega bodo v krajevni skupnosti Poljane premaknili praznovanje krajevnega praznika na dan prej, ostarelim, bolnim, ki v nedeljo ne bodo mogli na volišča, pa bi radi glasovali za samostojno Slovenijo, pa bodo to omogočili z mobilnimi volišči.
SkofjeloEl-.e ctranUe to pripravila Irar H<Mf>t jn.nih rn?nrav o
plebiscitu v vseh večjih krajih občine. Štiri so do danes že bile (Žiri, Sovodenj, Zali Log, Selca), v Gorenji vasi bo danes, na Trati jutri (torek), v Železnikih v sredo, v Škofji Loki v četrtek (vse ob 17. uri) ter zadnja v Poljanah v petek ob 19. uri. O plebiscitu bo govora tudi na današnji seji občinske skupščine, kjer bo uvodničar dr. Ivan Kristan. Na teh razpravah bodo omogočili ljudem, da razčistijo z vprašanji, ki jih morda še zadržujejo, da bi v nedeljo ne prišli na volišča oziroma ne glasovali za samostojno in suvereno Slovenijo. Sicer pa, kot je dejal Andrej Novak (LDS), v političnih strankah popolnoma zaupajo ljudapi. Plebiscit je dejanje, podobno uvedbi večstrankarskega sistema: sama demokracija ni rešila problemov, omogoča pa njihovo lažje, hitrejše, kvalitetnejše reševanje.
Enotnost, ki jo politične stranke izpričujejo ob plebiscitu, po besedah Blaža Kujundžiča (socialistična stranka) dokazuje, da se stranke za pomembne odločitve znajo združiti. Na sodelovanje pri plebiscitu je pristala tudi stranka za enakopravnost občanov. Kot je dejal njen predstavnik, bodo tudi neslovenci, ki živijo in delajo na Škofjeloškem, glasovali za samostojno in suvereno Slovenijo, skrbi pa jih. kakšen status jih čaka po morebitni odcepitvi Slovenije. • H. Jelovčan
Gorenjski borci o Ustavi in plebiscitu
Slovenska državnost se je začela s Kočevskim zborom
Kranj, decembra - V javni razpravi o osnutku Ustave Republike Slovenije so kranjski borci poudarili zahtevo po socialni varnosti vseh občanov in potrditev NOB kot bistvenega in edinega dejavnika v boju proti fašizmu.
Zbor borcev Gorenjske je 21. decembra je zahteval, da se zaradi usodnosti odločitve na plebiscitu ljudi vnaprej seznani z vsemi možnimi posledicami, ne le v pravnem, temveč zlasti v gospodarskem, socialnem, političnem in mednarodnem oziru. Brez popolne poučenosti o vsem tem je plebiscit lahko le manipulacija politike z nacionalnimi ali celo nacionalističnimi čustvi, kar je nedopustno.
Nova Ustava namenoma negira ne le NOB kot bistveni in edini dejavnik v boju proti fašizmu, temveč tudi afirmacijo Slovenije in Jugoslavije v antifašistični koaliciji v povojni Evropi. Pozablja, da se je slovenska državnost začela s Kočevskim zborom, med bojem, in se dograjevala vsa leta po vojni. In naj ne govori o "svetosti" življenja, takšnih terminov najvišji pravni akt države ne zdrži, temveč o nedotakljivosti. Borci podpirajo tiste norme iz temeljnega teksta in alternativ, ki naj preprečijo možnost razprodaje slovenske zemlje in gospodarstva tujcem.
Ustava nikakor tudi ne sme izničiti izjemno pozitivnih izkušenj krajevne samouprave. Vse pa kaže tako. da so vse politične pravice občana se v novi Ustavi omejene le na njegovo pravico vsake štiri leta voliti poslance, njegov vpliv na tekoče družbene zadeve pa je praktično izničen.
Gorenjski borci so se v vsem strinjali z amandmaji, ki jih je sprejel Izvršni odbor Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije 30. oktobra 1990. Tako zahtevajo, da Republika zagotavlja tak sistem pokojninskega zavarovanja, da bodo upokojenci socialno varni in da bo pokojnina sorazmerna s prispevkom upokojenca v njegovi aktivni življenjski dobi. vojaški invalidi, civilni invalidi vojne, žrtve fašističnega nasilja, borci NOB, borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci pa naj uživajo posebno varstvo družbe. Oboje naj ureja zakon. Prav tako se pridružujejo predlogu, po katerem naj bi v posebnem členu ustave zagotovili pravico do socialne varnosti vsem občanom, ki niso zmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. • D. Dolenc
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
MIimrglElEGLAS 4. STRAN   . UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 18. decembra 1990
Nov most za praznik - Krajevne skupnosti mesta Škofja Loka bodo v 21. decembra še posebej slovesno proslavile letošnji skupni krajevni praznik. Drugih prireditev zaradi varčevanja letos v krajevnih skupnostih Kamnitnik, Škofja Loka - mesto, Stara Loka - Podlubnik in Trata ne bo, pač pa bodo slovesno odprli most čez Soro v Gostečah. Otvoritev mostu bo v petek ob 15.30. po otvoritvi pa bodo v gasilskem domu v Gostečah podelili priznanja. - A. Ž.
Borci o plebiscitu
Radovljica - Na zadnji seji občinskega odbora ZZB NOV Radovljica so presojali udeležbo in razprave o osnutku zakona o plebiscitu in novi slovenski ustavi. Ocenili so, da so se borci tako v krajevnih skupnostih kot na področni razpravi številno in tvorno vključili v razpravo. O plebiscitu pa so rekli, da se ga bodo množično udeležili in pri tem poudarili, da so prav udeleženci NOB prvi zakoličili smer osamosvojitve in suverenosti Slovenije. • (jr)
Koncert za uspešen konec
Bitnje - S koncertom, ki so se ga udeležili številni novi naročniki, ki so se v krajevni skupnosti Bitnje v kranjski občini odločili za telefon, so v petek zvečer zaključili to veliko skupno akcijo v Bitnjah. Telefon je v krajevni skupnosti dobilo skoraj 350 gospodinjstev in ga ima tako zdaj domala vsako gospo-
dinjstvo. Na koncertu v polni dvorani gasilskega doma v Bitnjah je nastopil ansambel Lipa, program pa je na njem povezoval kar predsednik 20-članskega gradbenega odbora za izgradnjo telefonije v krajevni skupnosti Vili Knez. Ob tej priložnosti so ob zaključku akcije podelili tudi priznanja. Dobili so jih Nada Jenko, tajnica gradbenega odbora, Merkur Kranj in sekretariat za finance občine Kranj, izvajalca Rajko Bene-dik in Marjan Meglic, nadzorni iz PTT podjetja Kranj Tomaž Pintar, Gradbeni odbor v krajevni skupnosti in predsednik gradbenega odbora Vili Knez.
Sicer pa bi za telefonsko akcijo v krajevni skupnosti Bitnje v kranjski občini lahko ugotovili, da je bila le ena tistih, številnih, s kakršnimi so krajani že doslej bogatili kraj. # A. Ž.
Priznanja za delo in sodelovanje - Na delovni in svečani seji hkrati se je v petek zvečer sestal svet krajevne skupnosti Cerklje. Srečanje, ki je bilo v Gostilni pod Krvavcem, je bilo po eni strani delovni dogovor za uresničitev nekaterih nalog ob plebiscitu, hkrati pa so se člani sveta pred koncem leta poslovili od Marjana Grčarja, komandirja Postaje milice Cerklje, ki je odšel na novo delovno dolžnost, in od dolgoletne upravnice pošte v Cerkljah, ki je v začetku novembra, ko je po dolgoletni želji po prenovljeni pošti, ki se ji je sedaj tudi uresničila v prenovljeni nekdanji Hribarjevi hiši v Cerkljah, odšla v pokoj. V imenu sveta in krajanov se je obema zahvalil za delo in sodelovanje predsednik sveta Janez Martinčič in jima izročil spominsko darilo. Na srečanju pa so podelili oziroma izročili priznanja in plakete krajanom, ki se pred tem niso udeležili podelitev na prireditvah. Tako so izročili priznanje Stanislavu Gradišku - župniku v Cerkljah in Alojzu Gašpircu - bivšemu predsedniku organizacijskega odbora cerkljanskih tekov. Plaketo pa je Janez Martinčič izročil Alojzu Semuliču - gospodarju gasilskega doma. - A. Ž.
Gorenjski glas in Gorenjska banka Kranj v KS Žirovnica
Med najbolje urejenimi krajevnimi skupnostmi
Na Novinarskem večeru, ki se bo začel v petek, 22. decembra, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna na Breznici, bomo podelili priznanje Gorenjskega glasa za delo, uspehe in uresničevanje skupnih ciljev v krajevni skupnosti Žirovnica.
Kranj, 17. decembra - Z Novinarskimi večeri in podeljevanjem priznanj krajevnim skupnostim, ki so si prizadevale, da bi s širšo pomočjo, predvsem pa z lastnim delom in prispevki uresničile največkrat precej smelo zastavljene in zahtevne programe, torej nadaljujemo. V petek zvečer bomo v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna na Breznici v krajevni skupnosti Žirovnica že devetič podelili takšno priznanje. In zakaj Žirovnici? Za to krajevno skupnost smo ocenili, da je danes med najbolje urejenimi krajevnimi skupnostmi. Seveda s tem ne trdimo, da tovrstnih prizadevanj in akcij ni bilo tudi drugod. Sicer pa tudi tokratni Novinarski večer ne bo zadnji in bomo naša priznanja še podeljevali.
Mešani pevski zbor DPD Svoboda France Prešeren pa že zdaj vabi na praznično novoletni koncert, ki bo naslednji dan (po Novinarskem večeru) v nedeljo, 23. decembra, ob 19. uri v dvorani na Breznici. V drugem delu koncerta bo v programu nastopil Plesni orkester pod vodstvom Franceta Koširja. Po koncertu bo v dvorani zabavni ve-
Krajevna skupnost Žirovnica v jeseniški občini, kjer je v desetih naseljih blizu 1200 gospodinjstev, ima danes že blizu štiri tisoč krajanov. Lani so obnovili kanalizacijski zbiralnik pod TVD Partizanom za meteorne vode na Bregu. Asfaltirali so makadamske ceste po naseljih Moste, Za-breznica in postavili varovalne ograje ob cesti Rodine - Hraše. Dogradili so tudi dve mrliški vežici na Breznici. krajevna skupnost pa je sodelovala tudi pri obnovi dvorane DPD Svoboda na Breznici. Med nalogami, ki so si
jih zastavili v programu, pa zasledimo tudi ureditev kanalizacije na Honovi njivi in za meteorne vode v Zabreznici, kolektorja v Žirovnici, ureditev divjega odlagališča v Piškovcih, razširitev pokopališča na Breznici in ureditev parkirišč, pa urejanje makadamskih cest, javno razsvetljavo, pokrita avtobusna postajališča.
Sicer pa je Žirovnica med tistimi redkimi krajevnimi skupnostmi na Gorenjskem, kjer so vse ceste asfaltirane. Izjema je le Vrba, kjer so dela zastala zaradi ce-
Nagrade za obiskovalce sobotne prireditve so prispevali Gorenjska banka Kranj, Gorenjski glas. Zavarovalnica Triglav. Elek-tro Žirovnica, Savske elektrarne Moste, Planika-obrat Zabrez-nica. Hotel Toplice Bled, Murka Lesce, Delikatesa Jesenice, Zarja Jesenice. Merkur Kovinar Lesce, Žito Lesce, Domača Lekarna Matija Pušnik, Adrovič Nina in Vejso. Pizzeria Dušan Zima, Gostilni Knafel in pri Flisu, Kozmetični salon Andreje Ma-tučec. Ženski frizer Blaženka Derlink, Frizerski salon in UFO masaža Klara Prešeren, Cvetličarna Zvonček, Vrtnarija in cvetličarna Breda in Alfonz Kattsmk, šiviljstva Pavla 2alokar, kđo nika Bohinc in Majda Božič. Mesarija Mali Anton. Čistilnica "Cvetka", Satroni Ludvik Avguštin, Mizarstvi Franci Mohorč in Pavel Bešter, Usnjena galanterija Mojca Graj, Studio Medium Rolanda in Miran Dolar, Polaganje in čiščenje talnih oblog Stanko Justin, Izdelovanje galanterije Helena Justin, Grajični oblikovalec Dore Peljhan, Mistik Majda Ipavec, Vulkanizerstvo Jani Žemlja, Predelava poliestrea, kov. galanterija Stane Res-nik, Izdelovanje kovinskih predmetov Lea Križaj, Izdelki iz plastike Darko Komac, Kovinoplastika Jožica Noč, Kovinska galanterija Branko Trojar, Rudi Dolžan z Brega in Sitotisk Andrej Košir iz Bitenj pri Kranju.
Čestitka za 90 let
Visoko - Lep običaj ali pa sosedska povezanost, bi lahko rekli, so v nedeljo obudili na Visokem v kranjski občini, ko so sosedje obiskali Ivano Studen - po domače Urbančkovo Johano ob njenem 90. rojstnem dnevu. Najstarejši krajanki v krajevni skupnosti Visoko so najprej zapeli in ji čestitali najmlajši, jo obdarili, potem pa so skupaj s slavljenko sedli k mizi sosedje. Dobrote so prinesli kar s seboj.
Presenečena in vesela hkrati je Ivana povedala, da je 90 let hitro minilo, da pa je bilo tudi veliko lepih in manj lepih doživetij. Nekajkrat je potem tudi pritrdila Olgi Kepic, ki jo je v nagovoru spomnila nekaterih njenih življenjskih trenutkov in del. Ivana je vedno skrbela za Urbančkov dom, za starše, brate in sestro. Ker je bila šivilja, je veliko hodila tudi v "štero" in bila po več dni zdaj v eni, zdaj v drugi hiši, da je pošila, kar se je raztrgalo.
Sosedje so ji ob čestitkah v nedeljo zaželeli dobrega zdravja še naprej. Čvrstega in dobrega počutja do naslednjega srečanja pa jim želimo tudi v uredništvu. • A. Ž.
V znamenju novega leta
Tržič - Tako kot najmlajše, letos dedek Mraz ni pozabil v Tržiču tudi odraslih. Pihalni orkester pod taktirko Vlada Škrleca je imel že v nedeljo koncert v Lomu. Ponovili ga bodo še v petek, 21. decembra, ob 18. uri v šoli v Bistrici pri Tržiču ter prihodnjo sredo, 26. decembra, ob 19. uri na Brezjah pri Tržiču. Za konec leta pa bo v soboto, 22. decembra, ob 19. uri v Jožefovi dvorani tudi koncert bratov Zupan. Predstavili se bodo s svojo novo kaseto Glejte, glejte, kaj je to. © (bk)
Franc Vičar, predsednik sveta krajevne skupnosti Žirovnica
ste oziroma obvoznice. Z dolgoletno akcijo pa so razrešili tudi potrebe in želje po telefonih, saj imajo na območju krajevne skupnosti več kot 1000 telefonskih priključkov.
Pred sobotno prireditvijo pa ne moremo tudi mimo zbiralne akcije denarja za obnovo rojstne hiše Matije Čopa. Pobudo in vseslovensko akcijo je začela šola v Žirovnici. Po drugi strani pa so na primer mladi športniki v Glencu zgradili tri plastične skakalnice in pod njimi igrišče z igrali za najmlajše. Manjše športno igrico« pa r.o zgradili  tucJi na
Rodinah, kjer imajo balinišče, prostor za košarko in otroška igrišča. In nenazadnje je tu še Ajdna, kjer so izkopavanja končana. Postala je izziv za turistične delavce oziroma krajevno skupnost. Toliko o najpomembnejših do-
Jože Resman, predsednik skupščine krajevne skupnosti Žirovnica
gajanjih, zaradi katerih bomo v soboto krajevni skupnosti podelili priznanje Gorenjskega glasa na kulturno-zabavni prireditvi. Za "prelistavanje" časopisa na Novinarskem večeru bomo poskrbeli novinarji Gorenjskega glasa, ko se bomo pogovarjali z domačini in gosti. Pa se ne bomo samo pogovarjali; tudi igrali in peli bomo. Skratka, dolgčas ne bo. čeprav si vzemite za obisk večera kar dve debeli uri časa. morda pa vas čaka tudi lepa nagrada. Vstopnine sicer ne bo. vendar bomo vstopnice vseeno žrebali. Lepe nagrade pa bomo izžrebali tudi med tiste, ki boste na večeru (ali pa do prireditve vašemu poštarju) oddali naročilnico, da se naročate na Gorenjski glas. Dobimo se torej v soboto na Novinarskem večeru Gorenjskega gla-ski i?ud pukiuvitcljstvom LB Gorenjske banke Kranj na Breznici. Če pa bi se zgodilo, da vas ne bo med nami. boste o prireditvi lahko prebrali v zadnji letošnji številki Gorenjskega glasa v petek, 28. decembra. Na svidenje v soboto, točno ob sedmih zvečer. • A. Žalar
Svečano in veselo
V Šenčurju zaključili letošnje praznovanje.
Šenčur, 14. decembra - Potem ko so se od nedelje naprej v krajevni skupnosti Šenčur vrstile ob letošnjem krajevnem prazniku različne prireditve, so v petek zvečer svečano in veselo hkrati zaključili praznovanje. V polni dvorani Kulturnega doma so na akademiji, ki sta seje udeležila tudi predsednik skupščine občine Kranj Vitomir Gros in predsednik občinskega izvršnega Vladimir Mohorič, podelili priznanja. Na koncertu, katerega pokrovitelji so bili Živila Kranj, Ljubljanska banka-Gorenjska banka Kranj in Letališče Brnik, pa so nastopili ansambel Štirje kovači s humoristom Marjanom Roblekom - Matevžem in ženo Ičo, Šenčurski pevski zbor ter plesalci. Bila je prireditev, nad katero so bili številni udeleženci navdušeni, predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Kern pa je napovedal, da ni bila zadnja.
Tako bo že drevi (danes, torek) ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Šenčurju podoben praznični koncert z naslovom Božično voščilo. Tokrat pa bo za predpraznično razpoloženje, podobno kot v soboto na Primskovem pri Kranju, kjer je prireditev organizirala krajevna organizacija RK, skrbel ansambel Ma-rela s Francem Pestotnikom - Podokničarjem, Sašom Hribarjem, Miho Dovžanom, Silvom Terškom in drugimi. Nastopil bo tudi Šenčurski cerkveni pevski zbor.
Na petkovi svečani prireditvi ob krajevnem prazniku pa so podelili tudi zlato plaketo g. dekanu v Šenčurju Antonu Slabetu, ki siji zelo prizadeval pri obnovi kulturnih spomenikov. Srebrno plaketo sta dobila Marinka Mohar in Jernej Jagodic, bronasto pa Franc Grilc, Ksenija Podržaj, Andrej Gorenc in Valentin Delavec. Pohvale pa so na prireditvi podelili Janezu Urbančku, Janezu Podlogarju, Radu Snedicu, Daretu Jurci, Jožetu Kernu, Martinu Hočevarju, Alojzu Hrovatu, Ireni Kostanjevec, Dragici Delavec in Vladimirju Sitarju. © A. Ž.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Socialno stanje v radovljiški občini
Socialni programi za protiutež neizprosnemu trgu
Včasih je bila Radovljica po standardu v gornji tretjini slovenskih občin, danes pa jo padec Elana, grozeči stečaji domala vseh tekstilnih tovarn in Verige silijo v tehtnejši razmislek o bodoči občinski socialni politiki.
Radovljica, 14. decembra - O njej je bilo na petkovi javni tribuni, ki sta jo začela predsednik radovljiške skupščine Vladimir Čeme in predsednica odbora za socialno politiko Jožica Lukan, veliko govora. Še več pa je bilo vprašanj, ki so ju navzoči naslavljali na gostji, Jožico Puhar, republiško sekretarko za delo,in dr. Katjo Boh, republiško sekretarko za zdravstveno in socialno varstvo.
vaš predčasnih upokojitev, s katerimi podjetja rešujejo del tel nološkega presežka. Pri delavcih pa je motiv za naglo upokojevanje še vedno večja Eotovost v pokojnino kot v pla-
V radovljiški občini s 34.000 prebivalci, od katerih je bilo ob tričetrtletju 12.000 zaposlenih (52 odstotkov žensk), so se dolgo ponašali s polno zaposlenostjo. Zdaj to ne drži več, saj je bilo letošnjega oktobra 771 nezaposlenih, novembra 897, zdaj pa jih je že tisoč.
Ceha, ki jo plačujemo uvajanju tržnih razmer v gospodarstvo, se odraža v bolečih socialnih razmerah. Za njihovo blaži-tev so se v radovljiški občini odločili izdelati socialni program, prva poteza je bila imenovanje tovrstnega skupščinskega odbora, sam program pa bo najbrž nastajal precej počasneje, saj so zanj potrebne različne analize. Ta čas je v občini tisoč nezaposlenih, je uvodoma povedala Jožica Lukan, najbrž pa ne bo ostalo zgolj pri tej številki. Slavko Kalan z Zavoda za zaposlovanje v Kranju je ocenil, da bi glede na gospodarsko stanje številnih radovljiških tovarn z izgubo in blokiranimi računi med nezaposlene utegnilo preiti 3819 delavcev, upoštevaje generacijo, ki prihaja iz šol in nima možnosti za zaposlitev, pa celo 4580. Da v Radovljici ta čas še lahko kljubujejo tolikšni odkriti brezposelnosti, je tudi zasluga občinske vlade, oziroma posebne pri
V radovljiški občini blizu pet tisoč ljudi prejema eno od socialno-varstvenih pomoči. Število upravičencev je v letu dni poraslo za desetino, zadnje tri mesece pa je prosilcev zanje največ. Zatorej ni čudno, če za tovrstne pomoči v občini namenijo 2,26 odstotka družbenega proizvoda občine. Pri odmeri pomoči skušajo upoštevati za prosilca najugodnejši izračun, zato poleg letnega povprečja dohodka upoštevajo tudi dohodek zadnjih treh mesecev.
njej ustanovljene agencije, in razvojnega sklada, iz katerega so pomagali »blokiranim« tovarnam, da so se obdržale. Jožica Lukan je govorila tudi o drugačnem zmanjševanju zaposlenosti, upokojevanju, ki je od lanskega leta še enkrat večje. V občini je že več kot 7000 upokojencev, kar je nevarno porušilo razmerje med njimi in aktivnimi prebivalci, ki zdaj znaša 1 proti 1,74. Tudi strokovni delavec kranjske enote SPIZ Vinko Šimnovec je govoril o teh tokovih, za katere je kriv slab gmotni položaj gospodarstva. Število zahtevkov za upokojitev je večje tudi na ro-
čo (in delovno mesto), pa tudi govorice, da bo prihodnji zakon zaostril pogoje za upokojitev. Jožica Puhar, republiška sekretarka za delo, je vnovič ovrgla trditve, da bo zakon podaljšal delovno dobo in dvignil starostno mejo za upokojitev. V zakonu o pokojninskem zavarovanju, ne bo bistvenih novosti, je dejala, za zdaj pa je šele v fazi zasnov, zato o njegovih določih v javnosti še ni bilo dosti povedanega. Zagotovila je tudi, da bo sprejet po normalnih, ne hitrih postopkih.
Sicer pa sta sekretarki povedali, katere zakone trenutno snujejo v njunih resorjih. Paket
davčnih zakonov, je dejala Jožica Puhar, bo pravičneje porazdelil davčna bremena med slovensko prebivalstvo, interventni zakon za gospodarstvo naj bi slednjemu pomagal preživeti, da bo lahko odpiral nova delovna mesta, zakon o delovnih razmerjih naj bi omogočil hitrejše prehajanje v odkrito nezaposlenost, ob tem pa pripravljajo tudi socialni program. Kontrolirajo tudi politiko osebnih dohodkov. Zakon o sindikatih bo opredelil sindikalno reprezentativnost, trudijo pa se tudi okoli zakona o delavskem soupravljanju. Dr. Katja Boh pa je povedala, da so prav ta dan končali troje zdravstvenih zakonov. Na področju socialne politike, družine in otroškega varstva pa je omenila nekatere novosti, denimo, otroški dodatek, ki naj bi ga bil v prihodnje spet deležen vsak otrok, ne več le tisti iz socialno ogroženih družin, porodniškega dopusta (in nadomestila) pa ne več le zaposlene matere, temveč tudi nezaposlene, kmetice, študentke. • D. Z. Žlebir
Kako se bo godilo upokojencem
Obetajo jim le znoj in solze
Ljubljana, 13. decembra • V srednji dvorani Cankarjevega doma je bila v četrtek dopoldne tolikšna gneča, da so morali mnogi več ur zdržati na stojiščih, čeprav so bili že poznih let in sivih glav. Razlog za njihovo potrpežljivost je bila javna tribuna slovenskih upokojencev, na katero so povabili vse pomembne vladne može (in žene) in strankarske prvake, od njih pa pričakovali odgovore na številna vprašanja in negotovost, ki ta čas muči več kot 350.000 slovenskih upokojencev.
Negotovost, strah in ugibanja, kaj bo v prihodnje z upokojenci, je bilo čutiti iz številnih razprav. Tri polne ure so osiveli govorniki in njihovi gostje razpravljali le o novosprejetem usklajevanju pokojnin s plačami, kar izhaja iz zvezne zakonodaje. Z rednega mesečnega usklajevanja namreč na predlog vlade in po sklepu slovenske skupščine prehajamo na usklajevanje dvakrat letno, vmes pa le, če se plače povečajo za več kot pet odstotkov. Upokojencem se zdi to nesprejemljivo in krivično, saj so prepričani, da jih taki ukrepi prikrajšujejo za neodtujljivo pravico, ki izhaja iz minulega dela in prispevkov, ki so jih
desetletja vestno odvajali v pokojninski sklad.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je uvodoma pozdravil upokojence in jim dejal, da bi jim prav rad obljubil 13. pokojnino, žal pa to ni mogoče, kar ni denarja. To je tudi razlog, da se pokojnine in plače ne morejo bolj izenačevati. Vlada mora v enaki meri skrbeli za vse prebivalstvo in za družbeno pravičnost, je dejal predsednik. Upokojence, ki jih skrbi, kaj bo z njihovimi prejemki, odvisnimi od federacije in tujine po plebiscitu, pa je potolažil, da se ne bo nič spremenilo.
Podpredsednik dr. Jože Men-
cinger jim je jedrnato obljubil zgolj »znoj in solze«, saj so se težki gospodarski časi očitno šele dobro zaceli. Tistim, ki vladi očitajo, da so si glede pokojnin v celoti prisvojili škarje in platno, pa je odgovoril, da to sicer drži, le da je metraža sila skromna, škarjice pa prav majhne. Upokojenskega sklada ni mogoče povečevati z višjo prispevno stopnjo, je dejal, ko je primerjal prispevno stopnjo izpred sedmih let (od bruto plače smo tedaj za pokojnine prispevali 12,6 odstotka) z današnjo (19.1). Eden od Sivih panterjev, ki je zagovarjal pravico do varne starosti, kar pozna vsaka civilizirana država, je omenil, da so v pokojninski skupnosti le za dva meseca terjali višjo prispevno stopnjo, sicer pa, da ne nameravajo živeti na račun aktivnih prebivalcev, hočejo le svoje. Tudi drugi govorniki iz vrst starejših so menili, da ne pričakujejo izboljšanja, nočejo pa tudi slabšanja svojega položaja in dra-
stičnega poseganja države v njihove pravice. Oglasil se je tudi drugi podpredsednik Matija Ma-lešič, ki med drugim dela v skupini za pripravo nove pokojninske zakonodaje. Ta je namreč drugi razlog skrbi in nezadovoljstva upokojencev, pa tudi še akti-vne generacije. Restriktivnih ukrepov glede pogojev za upokojitev se tu ni bati, je dejal, prav tako je tudi zagotovil, da bo zakon sprejet po rednih postopkih in da bodo pri njegovem sestavljanju prisluhnili različnim argumentom. Tako je bilo tudi glede usklajevanja, kjer so sprejeli kompromisno rešitev, ki je tako hudo razburila duhove.
Sicer pa sta bila predmet četrtkovega shoda upokojencev tudi siceršnji socialni položaj ostarelih in nova stanovanjska zakonodaja, kjer se mnogi bojijo, da bodo razlaščeni svojih sedanjih stanovanjskih pravic.
• D. Z. Žlebir
D3fD3fa        Jl-OcOStminikovi 1
Tudi starost je lahko lepa
Bašarjeva mama
Enajst trgovin je pred vojno imelo Slražišče: Faktor. Bašar, Pukl, Cvikl. pod Turnčkom. Čednk, stari pek, Kendk. Oman in Kovač, Gr/etič na Kalvariji pa je prodajal zelenjavo. Dvanajsti je bil Pungeršek na bližnjih L.a-borah. Stražišče je bila takrat še majhna vas. Nekaj velikih kmetij je imela, delavsko naselje na Kalvariji, pod Šmarjetno je bilo vse prazno, prazno je bilo okrog šole, njive so bile pred cerkvenim zidom in ženske iz vasi so vse prale v potoku pod mesarjem Kalanom, s Kalvarije pa pri studencu nad kranjsko Železniško postajo.
Tako je bilo Stražišče ko je Tončka Bašarjeva začela I933< kot poslovodkinja v trgovini pri Bašarju v Stražišču. Doma je bila s Koroške Bele, za trgovko pa se je izučila v Lukovici pri Domža-
lah. Težko je bilo dobiti učno mesto. Njena želja je bila postati učiteljica, a ji ni bilo dano. Manj bi se morda namučila v življenju, a tudi trgovski poklic ti pride v kri. Tako zelo, da je danes, ko je
sin Franci spet doma odprl trgovino, srečna. Vesela je lepega lokala, kjer je vse preračunano, da ima kupec dovolj prostora za gibanje, vse hitro pokvarljivo blago je v hladilnih vitrinah, vsi bede, da je vse čisto, da se police sproti polnijo, da je blago, ki ga stranka želi. zagotovo v trgovini. In prijazni so. kot je bila ona vse življenje.
Ko je ona začenjala pri Bašarju. je bilo veliko drugače. Trgovino je ogrevala še krušna peč. krožniki in uteži tehtnice so bili medeninasti, vsak teden so jih čistili s sidolom, da so se svetili kot kl|iike na gosposkih vratih, tla so bila lesena, vse večere so jih ribali. Olje so prodajali še na merice, sladkor, moka in podobno je bilo po predalih, vevniea in škrniclji so peli. Nič ni bilo tovarniško pakirano, stokilogramske vreče so jim pripeljali. Pod stopnicami so hranili petrolej za leščerbe in oglje za likalnike. To so bila težka leta pomanjkanja. Predvojna, medvojna in povojna. Natančno je vedela, v kateri družini težko
živijo in vedno je po svoje pomagala. Še danes se najde kdo. ki ji prizna, koliko jim je pomagala, da so prebrodili najtežje dni.
"Nič mi vest ne očita, da sem , komu kaj dolžna, da sem koga kot trgovka za kaj prikrajšala. Pri naši hiši je vedno vladalo poštenje, nobene želje po bogatenju ni bilo. Saj človek nič s cekarjem ne nese na drugi svet! In tako človek lahko resnično mirno spi. Želim si le, da bi Franci trgovino dobro vodil. Težki časi prihajajo, zato bo potrebno še več truda, da pridobiš in ohraniš stranko. Prepričana pa sem, da bo pri naši hiši ostala doma prijaznost, kot je bila včasih."
V dvainosemdesetem letu je danes Bašarjeva mama Tončka in pravi, da se ima lepo. Zdravje ji še kolikor toliko služi, operirana je bila na obeh kolkih in vsa srečna je. da lahko še vedno skuha za Francijevo družino. Z delom, otroki in vnuki se človek najlepše zamoli Še starost polem ni lako betežna.
• D. Dolenc
Ob slovesu starega leta v Trzicu
Tržič, 18. decembra — Dedek Mraz tudi letos tržiškim otrokom pripravlja skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Tržič pester prednovoletni program v slovo staremu letu in kot dobrodošlico novemu. Glavnina prireditev se bo v Tržiču in njegovi okolici odvijala v dneh med 19. in 25. decembrom 1990.
V sredo, 19. decembra, bo v tržiški kinodvorani za zabavo poskrbela Romana Krajnčan, ki bo predstavila skupaj s tovarno PEKO svojo novo glasbeno kaseto JUPIJE. V četrtek in petek, 20. in 21. decembra, pa bo na istem odru gostovala MOJCA POKRAJCULJA iz kranjskega Prešernovega gledališča in v režiji Lojzeta Domajnka. Dopoldanske predstave bodo namenjene tržiškim osnovnim šolam, petkova popoldanska pa za izven. Dedek Mraz bo obiskoval otroke po krajevnih skupnostih občine Tržič v ponedeljek, 24. in torek, 25. decembra. Seveda med otroke ne bo prišel praznih rok. S seboj bo vsakič pripeljal igralsko skupino, ki bo odigrala eno od pred novim letom naštudiranih predstav. To bo: ali PAJACE K IN PUNČKA v izvedbi Mladinskega gledališča Tržič in v režiji Gabrijele Bodlaj in Smiljane Knez, ali PEPELKA MALO DRUGAČE v izvedbi KUD Lom in v režiji Mire Kramarič, ali pa ZAJČKOVA HIŠICA v režiji Maje Ahačič in izvedbi otrok OŠ Podljubelj.
To pa še ni vse! Tudi na risanke, ki jih imajo otroci nedvomno najraje, dedek Mraz ni pozabil. Disnevjevi celovečerni risani film REŠITELJI si bodo otroci lahko ogledali v soboto, 29. decembra, ob 10. uri v tržiški kinodvorani. Od 17. decembra dalje pa dedek Mraz svojim spremstvom obiskoval tudi številne delovne organizacije v Tržič in za otroke zaposlenih pripravljal prijetne prednovoletne zabave.
Boris Kuburič
VESTI
Silvestrovanje za vsak žep
Kranjski sindikati so letos pripravili silvestrovanje na Gorenjskem sejmu v Kranju, ki si ga bodo lahko privoščili tudi ljudje s plitvejšimi žepi. Zabavni Silvester se bo začel ob 20. uri, trajal pa bo, kot se za najbolj noro noč v letu spodobi, do zgodnjih jutranjih ur. Obljubljajo tudi novoletno torto, nagradno žrebanje vstopnic s super dobitki, glasbo z ansamblom leta California, ugodne cene gostinske ponudbe, hrano pa lahko pripravite tudi doma in jo prinesete s seboj. Silvestrovanje stane le 120 dinarjev. Vstopnice se dobijo pri sindikalnih poverjenikih in v agencijah Alpetour in Kompas.
Veseli december
Kranj, 18. decembra - Ta teden se v Kranju začenja program božičnih prireditev. Do petka, 21. decembra, bo med 16. in 18. uro na dvorišču gradu Kieselstein božična prireditev »Postavimo smrečico« z Božičkovim obiskom. Organizator prireditve je Zveza kulturnih organizacij. V soboto, 22. decembra, pa bo božična slovesnost dopoldne, med 10. in 12. uro. Božiček bo prišel tudi v Globus, in sicer 20., 21. in 24. decembra od 18. do 19. ure, dedek Mraz pa 26., 27. in 28. decembra med 17. in 18. uro.
Prihodnji teden, ko otroci nastopijo božično-novoletne počitnice, ki trajajo tja do 3. januarja, se začne »Veseli december«. Prosti šolarji se bodo lahko vsako dopoldne oglasili v gradu Kieselstein, kjer bodo lahko risali, plesali, poslušali pravljice, v kinu bo vsak dan predstava za otroke, pričakujejo pa jih tudi na drsališču in v zimskem bazenu.
Popust pri smuki za upokojence
Društvo upokojencev iz Kranja je RTC Krvavec zaprosilo za popust pri nakupu dnevnih smučarskih kart na Krvavcu. Tam so jim prisluhnili in jim odobrili 15-odstotni popust, kar pomeni, da za njih dnevna karta stane 170 dinarjev. Smučarsko karto bodo zainteresirani dobili, če predložijo člansko izkaznico društva upokojencev ali odrezek od pokojnine in če so stari nad 60 let. Popust velja za vse dni v tednu.
Seminarji društva mejnih ved
Društvo mejnih ved, akademija za življenje z Jesenic prireja seminarje in predavanja. V torek, 18. decembra, na temo Bioenergija in barve v auri, predavata bioenergetik Ivan Janša z Bleda in Tomaž Iskra, predsednik DMVJ; in tridnevni seminar z začetkom v petek, 21. decembra, Nidra joga. Predavatelj je Tomaž Iskra. Kandidati naj se prijavijo tajnici društva Miri Novak, Bokalova 8, Jesenice (telefon 84-718).
Dedek Mraz
za otroke s cerebralno paralizo
Kranj, 17. decembra - Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo iz Kranja vabi otroke in svoje člane na prireditev dedka Mraza v četrtek, 20. decembra, ob 17. uri v Osnovno šolo Helene Puhar v Kranju. • H. J.
Dedek Mraz s sladkarijami
Kranj, 18. decembra - Društvo prijateljev mladine in krajevna skupnost Vodovodni stolp iz Kranja prirejala srečanje otrok z dedkom Mrazom, in sicer v ponedeljek, 24. decembra, ob 16.30 na ploščadi pred trgovino Lipa Jagodic v krajevni skupnosti Vodovodni stolp. Dedek Mraz ima v svojem košu za otroke pripravljene tudi vabljive sladkarije, zato ga nikar ne zamudite. • H. J.
^mii3mm®'G'LAs 6. stran
AKTUALNO
Torek, 18. decembra 1990
Pred nedeljskim glasovanjem
Smo za plebiscit, samostojnost
Kranj, 17. decembra - Ali bo 23. december prelomen za Slovence, dolga stoletja bolj ali manj podložne tem ali onim gospodarjem, bo to praznik naše težko pričakovane lastne državnosti? To bo pokazal nedeljski plebiscit. Oblastniki in politiki pravijo, da nam zaupajo. Upravičeno, kot kažejo javnom n en js k e ankete. Kaj pa o plebiscitu, o samostojni in suvereni Sloveniji menijo naši bralci, kaj pričakujejo od tega dejanja?
Franc Jereb, predsednik sveta KS Sovodenj: »Plebiscit je potreben zato, da ostalim republikam dokažemo, da ni samo naše vodstvo za samostojno Slovenijo, ampak da tako mislimo ljudje. Potreben in pomemben je tudi zaradi svetovne javnosti, ker nam bo omogočil mednarodno priznanje. Ne dvomim, da plebiscit ne bi uspel. V naši krajevni skupnosti bo to praznik.«
Tone Peternelj s Koprivnika:
»Plebiscit je gotovo edina pot, da splezamo na zeleno vejo. Čimprej bi se morali rešiti sedanje države. Skrbijo pa me veliki socialni problemi, o katerih mislim, da slovenska oblast ne razmišlja dovolj. Bojim se tudi, da se bomo potem prodali tujcem.«
Roman Velikonja iz Hobovš:
»O tem, da je plebiscit nujen in da bo dokazal, da Slovenci hočemo po svoji poti, ne dvomim. Mislim pa, da se motijo tisti, ki pričakujejo, da bo potem kar Čez noč vse drugače, bolje. Moja pamet pravi, da bo dve, tri leta, tudi če se odcepimo od Jugoslavije, se siaoo, potem pa nam bo krenilo navzgor. Plebiscit je pot, da nam bo nekoč lahko bolje.«
PREJELI SMO
Javno pismo predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije
V Delu z dne 12. decembra je časnikar Branko Soban pod naslovom »Plebiscit ni bianco menica« poročal o razpravi predsedstva slovenske borčevske organizacije o plebiscitu. Iz poročila je moč skleniti, da predsedstvo plebiscitu ni naklonjeno, ker podpisnikom strankarskega sporazuma (k temu ni pristopila Stranka za enakopravnost državljanov) postavlja kot pogoj sodelovanja... »jasen odgovor na vprašanje, kakšen je njihov odnos do NOB. kjer so se v bistvu postavljali temelji svobodne, suverene in samostojne Slovenije. Od tega odgovora bo potem v precejšnji meri odvisno, kako se bodo člani borčevske organizacije opredeljevali do plebiscita.«
Skupina nekdanjih borcev NOV, ki je v skupini kulturnih delavcev in drugih (sedaj Združeni ob Lipi sprave), je bila pobudnik narodne sprave, kije tudi posadila Lipo sprave in skupščini Republike Slovenije ob sodelovanju še drugih (Slovenska liberalna stranka, kranjski DEMOS in Združenje društev proti-komunističnih borcev) predložila predlog Deklaracije o narodni spravi, meni. da navedeno stališče predsedstva ne izraža volje in hotenja večine borcev NOV. Odnos političnih strank do NOB mora biti vodstvu organizacije že znan iz razgovorov z vodstvi strank v zadnjih mesecih. Če ne vse, pa večina od njih soglaša z ugotovitvijo, da je bil boj borcev NOV proti tujim osvajalcem veliko dejanje slovenskega naroda, a hkrati tudi nesreča, ker si je KPS podredila O F in NOB zlorabila za svojo boljševistično
oblast. V NOB ni zmagalo »narodno«, marveč »leninistično razredno«, ki mu je tudi vodstvo slovenske borčevske organizacije še pred leti dajalo prednost pred narodnim. Res je. da zadnja tri leta tudi to vodstvo poudarja narodno, toda postavljeni pogoj za sodelovanje na plebiscitu to zopet zanika. Iz tega je namreč mogoč sklep, da je borčevska organizacija ne samo nadstran-karska, kot sama poudarja, marveč tudi nadnacionalna in blizu drugim gibanjem, ki tudi plebiscit odklanjajo.
Združenje ob Lipi sprave, v katerem smo tudi nekdanji borci NOV, in ki je v določenih pogledih tudi opozicija politiki vodstva borčevske organizacije, želi svoja stališča ob spoštovanju vseh borcev za narodno svobodo obrazložiti na sestanku, ki ga naj vodstvo borčevske organizacije skliče kadarkoli. Menimo, da je stališča moč uskladiti v strpnem dialogu, ne da bi se zanj postavljal kakršenkoli pogoj.
Prepričani smo, da tudi stališče vodstva borčevske organizacije do narodne sprave ni istovetno s stališčem večine borcev NOV. Večina borcev NOV ki so šli v boj iz narodnostnih in ne samo razrednih nagibov, je za
Aleksander Trček iz Kranja:
"Mislim, da je kar prav, da gremo na plebiscit. S tem še ni nič izgubljenega. Prav je, da se ljudje odločijo. Precej redno zadnje čase spremljam dogajanja v zvezi s plebiscitom in druga tovrstna in bi zato rekel, da smo o vsem iz časopisov in televizije kar dobro seznanjeni. Zato sem tudi prepričan, da z odločanjem v nedeljo ni nič izgubljenega..."
slovensko narodno spravo, ki je v glavnem že dosežena.
Kolaboracija, o kateri se je na seji govorilo, je res nečastno dejanje, toda v »ljubljanski pokrajini« je bil to edini način, da se protikomunistična stran zavaruje pred uničenjem, s katerim ji je grozila komunistična stran. Mnogo hujša kot kolaboracioni-zem pa so tista dejanja med vojno, ki so kolaboracijo povzročila, zlasti pa ona nečloveška po'koncu vojne, o katerih pa vodstvo borčevske organizacije ni govorilo in ki zagotovo niso dejanja kotaboracionistov ali okupatorjev.
To so po našem mnenju razlogi, zaradi katerih slovenske stranke ne morejo NOB poveličevati toda, kakor bi to želelo predsedstvo borčevske organizacije in nekateri nekritični pisci zgodovine NOB.
Plebiscit je nadvse pomembna zadeva slovenskega naroda. Zato bo skupina nekdanjih borcev NOV v združenju ob Lipi sprave šla na plebiscit in rekla DA. ne glede na to, kako bo odločilo predsedstvo ZZB NOV Slovenije-
Ljubljana, Kranj, 14. decembra
Združeni ob Lipi sprave Stanislav Klep Franc Šetar Stane Vezjak Zdenko Zavadlav
Simpatizerje in mlajše člane SKD z območja občine Kranj vabita občinski odbor SKD Kranj in iniciativni odbor MKD na ustanovni občni zbor MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV, ki bo v četrtek, 20. decembra, ob 18. uri v sejni dvorani št. 9 SO Kranj. j p0$tra|^
org. tajnik
V gasilskem domu Duplje se bodo predstavili domači člani SKD, in sicer v četrtek, 20. decembra, ob 19. uri, ko bodo spregovorili o plebiscitu. Ob napovedanih gostih, predsedniku IS občine Kranj V. Mohoriču, svetovalcu za zbor krajevnih skupnosti Kranj J. Gradišarju ter nekaterih strankarskih predstavnikih, bo beseda nanesla tudi na druge žgoče probleme, tako občinske kot povsem krajevne.
J. Pošt rak
Miha Rožič iz Tržiča: "Vem, da je pred nami pomembna odločitev. Zamisel, da je samostojnost treba zagotoviti, podpiram, čeprav bo potem rezultat pokazal, kako bo. Mislim, da je povsem drugo, a zelo pomembno vprašanje v tem trenutku, kako to samostojnost potem tudi doseči. Nenazadnje ne gre samo za to, kako se bomo o tem odločili v Sloveniji, ampak tudi, kako bodo na to gledali izven Slovenije..."
Alenka Dvoršak iz Kranja:
"Zelo sem za plebiscit. Prav je, da se odločimo. Mislim tudi, da bo plebiscit uspel. O samem datumu v razpravah, ko se je odločalo o tem, nisem razmišljala, sem pa že pred tem pričakovala, ua Uo taksne odločitve slej ko prej mora priti. In prav je tako..." • - slike: J. Cigler
Razstava jaslic v leškem župnišču
Več kot dvesto let stare jaslice
Lesce, 14. decembra - V predbožičnem in božičnem času je moč marsikje občudovati jaslice. Majhne, najskromnejše, pa tudi ogromne jaslice z več deset različnimi figuricami. Nekatere so lesene, druge iz papirja, pa plastične in iz gline. Nekatere so čisto nove, druge stare več deset let. Prav gotovo pa je imel te dni eno najbogatejših zbirk jaslic župnik v Lescah. Razstavo je pripravil kar v župnišču, na njej pa si je bilo moč ogledati tudi več kot dvesto let stare jaslice.
Jaslice iz papirja, gline, voska, lesa... Vse od najpreprostejši, do umetniških in najbolj znamenitih "Velesovških jaslic", ki so jih pred več kot dvesto leti naredile dominikan-ke v Velesovem. Te dni so si jih ogledovali številni obiskovalci leškega župnišča.
"To je že moja četrta razstava, tri sem imel v Mengšu, ta pa je prva v Lescah, kjer sem župnik osem let. Blizu štirideset posnetkov iz naših prejšnjih razstav jaslic je tudi v knjigi Jaslice na Slovenskem, saj je dr. Niko Kuret te razstave vedno obiskoval. Z razstavami sem hotel dati malo spodbude jasličarjem, predvsem pa me je vodilo to, da bi znali bolj ceniti jaslice, ki jih še imajo ljudje po hišah. Kajti mnogo jaslic se je po vojni izgubilo," pravi leski župnik Štefan Babic, ki jc sicer doma iz Britofa pri
Kranju. • V. Stanovnik
UGODEN NAKUP Rl »LOKI« NAKUP
LOKA SVOJIM KUPCEM V SVOJIH PRODAJALNAH
PRI LUKEŽU-MESTNI TRG 42
ODEJE- 299,00din
ZAVESE - IZDELAVA PO NAROČILU
SPORT-MESTNI TRG 29
PUHOVKE OD 1.723,20 DO 2.819,00 SMUČARSKA OPREMA PO IZREDNO UGODNI CENI
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991 VAM ŽELI
trgovsko podjetje
LOKA
SKORJA LOKA
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Priznanja poklicnim in amaterskim igralcem ter študentom
SEVERJEVE NAGRADE 1990
Škofja Loka - Okrogle obletnice, letos se nagrade Staneta Severja za najboljše igralske dosežke na slovenskih odrih podeljujejo že dvajseto leto, so navadno še posebej slovesne. Takšna je bila tudi nedeljska prireditev, ki sta jo v dvorani Loškega odra pripravila ZKO Škofja Loka in sklad Staneta Severja. Pred polno dvorano so nato študentje ljubljanske AGRFT predstavili svoj izbrani študijski
program v režiji Matjaža Bergerja.
Nagrade sklada Staneta Severja za igralske dosežke so prejeli:
VIOLETA TOMIČ, članica Mestnega gledališča Ljubljanskega. Tomičeva je to cenjeno igralsko priznanje prejela kot ena najbolj dragocenih in obetavnih igralk mlajše generacije za svoj izjemni talent, nezadržno energijo in sposobnost odigrati najrazličnejše vloge. V minuli sezoni je igrala devetletno punčko v Jovanovičevi satiri Viktor ali dan mladosti, Nežko v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi, izkazala pa se je tudi kot zagonetna črnska plesalka Juliette v Mefi-stu Klausa Manna. Za vlogo Ester je kritika zapisala, da ji je Tomičeva "dala dvoumno, nevarno, odločno konformnost ženskice". Kot Nežka naj bi "njena dekliško ženska prostodušnost bila do kraja prepričljiva", tako da je bil ta lik "ognjemet temperamenta in razposajene razigranosti". Tudi pri tako zahtevni in nenavadno vlogi, kot je odigrati črnko, ji je uspelo ustvariti "vitalno, žensko trmoglavo Juliette".
Severjev nagrajenec je tudi NIKO GORŠIČ, član Sloven skega mladinskega gledališča v Ljubljani. Priznanje je prejel za vlogo Odiseja v predstavi Vena
Tauferja Odisej in sin. Njegova vloga Odiseja v tem zahtevnem delu, ki ga sestavljajo fragmenti evropskega duha, razodeva vse njegove glavne karakteristike - pronicljivost in igrivost. Vse dokazuje njegov virtuozni komični dar z ekspresivno pevsko in plesno kulturo kot tudi njegovo raziskovalno žilico, ki se ne zadovoljuje z enostavnimi igralskimi ponovitvami. Vloga je ustvarjena s povsem njemu lastno kombinirano igralsko tehniko, ki preskakuje iz trde realistične igre v simbolistično, pa nadrealistično in fantastično. Iz desetine igralskih fragmentov ustvarja nenavadno stilno in žanrsko napetost: ta postopek se kakor eno staptja s postmodernističnim pristopom tako pisca kot režiserja.
Severjevo nagrado za dosežke na ljubiteljskih odrih si delita Kondi Pižorn iz kranjskega Gledališča čez cesto in Tone Tekavec iz Ljudskega gledališča na Muljavi. KONDI PIŽORN je opozoril nase že pred dvanajstimi leti v predstavi Moliere za mlade mladinske skupine Prešernovega gledališča Kranj z režiserjem Domajn-kom, nato pa je bil vedno boljši v vlogah, kot so bile Namišljeni bolnik, Sen kresne noči,
Novo pri Prešernovi družbi
VRBINE NOVITETE
Štiri nove knjige iz zbirke Vrba Prešernove družbe v Ljubljani so med seboj nekako povezane - že po tem, da so avtorji teh knjig več ali manj iz iste generacije, pa tudi po temah, ki se jih lotevajo, niso kaj posebno vsaksebi.
Po obliki in kompoziciji je novi roman Branka Šomna Vzporedno nebo vsekakor nekaj novega, jre na predstavitvi knjige v društvu slovenskih pisateljev menil prof. Andrijan Lah. Vsekakor je anatomija družinske skupnosti nekdanjega novinarja in igralke razkrita na način, ki vsekakor spominja na strintbergov-ski spopad med spoloma. Bralec pa se lahko ob prebiranju te knjige sprašuje, koliko je v tem potovanju junaka od upanja, želja in ambicij do spoznanja lastne nemoči tudi delček našega lastnega potovanja.
Mate Dolenc je pisatelj, ki so mu všeč barve, vsaj v naslovih njegovih knjig je to opaziti. Njegova nova knjiga Njen modri dežni plašč je pravzaprav zaključek nekakšne trilogije pisanja o "hipijevski populaciji" iz sedemdesetih sivih in norih časov, kot je čas v romanu označil sam avtor. Pisatelj v najnovejši knjigi piše o mladih, ki vedno znova znajdejo v primežu, droge, nerazumevanja družine in ravnodušnosti okolja, skratka gre za preprosto pisan opomin brezdušnemu času.
Prvenec Marije Cigaletove ima naslov Višek in bi bil lahko tudi avtobiografija, pa vendar ni: gre za pretanjeno podobo generacije, za izkušnje, ki jih avtorica ponuja v branje z dobršno mero ironije in celo samoironije. Nič romantike, nič vznesenosti, pa prijetno branje.
Tudi Bazen Igorja Karlovška je prvenec, v katerem avtor razgrinja svet delavcev v rudarskem okolju, svet zdomstva, kakor ga občutijo delavci, ki imajo v Slovenijo roke, da delajo, svojo dušo pa doma nekje v Bosni, svet z dna družbe, v katerem se nekateri nenehno gibljejo na skrajnem robu.
Posebej je bila predstavljena še knjiga Janka Messnerja Lipa in Hrast, ki je izšla prav za pisateljev življenjski jubilej. Gre za izbor iz njegovih del, ki nikakor ne zatajuje Messnerjeve kritične, mestoma že napadalne literature, v kateri pa se brez dvoma kaže tudi lirska, celo melanholična in elegična duša pripovednika, dramatika, polemičnega esejista in pesnika. # L. M.
NOVOLETNI KONCERT
Kranj - V petek, 21. decembra, ob 19.30 bo v dvorani Prešernovega gledališča novoletni koncert Komornega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Petra Škrjanca.
Koncert, ki ga organizirata Prešernovo gledališče Kranj in Glasbena šola Kranj, bo vsekakor nekaj posebnega v tem prednovoletnem času. Vedno lepim melodijam klasičnih mojstrov Johanna S. Bacha, VVolfganga A. Mozarta, Christopha W. Glucka bodo sledili valčki in polke Johana Straussa in njegovih sodobnikov, ne bo manjkalo tudi lepih slovenskih skladb. Solista bosta Monika Skalar, violina in Božo Rogelja, oboa.
Emigranti. Vloge, ki pa jih je pozneje prepričljivo izrisal v kranjskem Gledališču čez cesto z režiserjema Alidičem in tudi Špikom, so bile dokaz velike zagnanosti, vrtanja v tančine človeškega življenja in velike mere posluha za avtorjevo sporočilo in sporočilo predstave. To so bile vloge v predstavah Karel in tanki so na meji, kot prešeren in komičen, bister in ostrojezični sanjač in pijanec v Afriki Milana Jesiha, kot nepopustljivo oblasten in krut župnik v Vedomcu Krišu Petra Božiča, kot travmatični gospod Zapa v Alidičevi Semenski gasi, kot presunljiv čudak Geder v Kostanjevi kroni Evalda Fli-sarja in kot zafrustriran in napol blazen doktor Vidali v Marsu Iztoka Alidiča. Rad nastopa tudi v gledališču poezije, sodeloval je v ugledališčeni poeziji Marka in Toneta Pavčka Pesem je srce, če ga imaš in Velikem testamentu Francoisa Villona v izvedbi radovljiškega Linhartovega odra in kranjskih Thalijinih ljubiteljev kieselste-inskih.
TONE TEKAVEC je v gleda liškem življenju KUD Josip Jurčič na Muljavi osrednja igralska osebnost, nekakšno jedro, na katerega se bi lahko naslonil vsak ustvarjalec, ki bi ho-
tel nadaljevati s tradicijo ljudskega gledališča na Muljavi. Z liki Krjavlja v Desetem bratu, vlogah v Juriju Kozjaku, v Tihotapcu je pokazal toliko smisla za oblikovanje raznolikih odrskih likov, čuta za izbiro sredstev, s katerimi predstavi svoje junake, smisla za jezik in interpretacijo besedila in obvladovanja telesa kot posebne možnosti izražanja. Z vlogo Fortunatka Tekmeca v Tihotapcu pa je prav gotovo dosegel svoj igralski vrhunec.
VALTER DRAGAN pa je
prejel Severjevo nagrado za študenta gledališke igre in sicer za vlogo Georga v Albeejevi igri Kdo se boji Virginije VVo-olf. Prav gotovo preseneča, da lahko mlad igralec s takšno suverenostjo zgradi lik ciničnega intelektualca zrelih srednjih let. Svojo vlogo je predstavil v bogati, kompleksni paleti barv, podtonov in kontrastov, v širokem razponu čutnih, intelektualnih in emotivnih stanj - od bestialne razdiralnosti in ludi-stičnih zanosov do krhke in prizadete, trpke lirike. Njegov Georg vzbuja spoštovanje in občudovanje in bo prav gotovo ostal zapisan v zgodovini uprizarjanja Albeeja na Slovenskem.
SVETOVNA UMETNOST V MODERNI GALERIJI
Ljubljana - Po razstavi Picassovih litografija ki je nekako uvedla dobro sodelovanje z nemško galerijo Thomas, bodo v četrtek, 20. decembra, ob 19. uri v Moderni galeriji odprli razstavo Svetovna umetnost osemdesetih let. Na razstavi, ki bo odprta do 20. januarja prihodnje leto, bo predstavljenih 54 slik in kipov 30 avtorjev.
Z razstave v Moderni galeriji: Francesco Clemente: Dve dobi, olje na platnu
Izbor za ljubljansko predstavitev iz obsežne zbirke galerista Raimunda Thomasa iz Mtinchna, enega od desetih najpomembnejših svetovnih galeristov, je pripravila Zdenka Badovinac. Predstavljeni bodo vsi umetniki, ki so tako ali drugače sooblikovali nove stilne opredelitve prejšnjega desetletja. Vsem pa je skupno, da so se konec sedemdesetih let uprli preveč reduktivni, analitični in racionalistični umetnosti modernizma. Uveljavili so nove vsebine, čutno ekspresijo, heterogenost izraznih sredstev ter citiranje raznih stilskih obrazcev iz preteklosti. Na platnih, ki jih je bilo zaradi njihove velikosti deloma kar težko spraviti v razstavne prostore, se predstavljajo slikarji, ki so ponovno obudili užitek slikanja, razkošje barve in poteze ter bujno domišljijo; to so slikarji, ki so se uveljavili pod oznako "novi divjaki" v Nemčiji liansavantgardisti v Italiji, ameriški "garffiti artists", ki so na svetovno likovno sceno v osemdesetih letih stopili neposredno iz ne-wyorških metrojskih postaj. - Razstavo bodo spremljala tudi predavanja, vodstva, video projekcije, okrogla miza itd. • L. M.
MOZARTOV VEČER
Bled - V soboto, 22. decembra, ob 1^.30 bo v Festivalni dvorani Mozartov večer. Na prireditvi, ki jo v okviru Kulturnega kluba Bled pripravlja Agens Žirovnica, bo nastopil Komorni orkester Slovenicum pod vodstvom Uroša Lajovica. Orkester s solistom VVolfgangom Bruennerjem, na avtentinčenm klavirju s kladivci, bo izvajal dela Rhiginija, Clementija in Mozarta. Rezervacije in vstopnice v poslovalnici Atlas Bled.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava France Prešeren - ljubezen, jezik, domovina. V galeriji Mestne hiše razstavljata akad. slikar Rok Zelenko in oblikovalka keramike Lea Berne-tič - Zelenko.
V Pionirski knjižnici bo jutri, ob 16. uri ura pravljic.
V Prešernovem gledališču Kranj bodo 31. decembra, ob 19.30 uprizorili E. Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf- za izven.
V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akademski slikar France Slana.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije Relik iz Trbovelj.
V galeriji Kosove graščine je odprta prodajna razstava unikatnih ročno tkanih izdelkov Jerneja Ručigaja.
VRBA, DOSLOVCE - Prešernova in Finžgarjeva hiša sta zaprti do 1. februarja 1991.
KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9.do 13. ure.
PREDDVOR - V hotelu Bor je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Mateja Metlikoviča.
RADOVLJICA - V četrtek, 20. decembra, ob 19. uri bo v hotelu Grajski dvor o božičnih in novoletnih šegah na Slovenskem predaval etnolog, dr. Janez Bogataj. V programu sodeluje tudi oktet bratov Zupan. Prireditev organizira SKD Radovljica.
V Šivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava likovnih del.
BLED - V petek, 21. decembra, ob 20. uri bo v festivalni dvorani koncert Slovenskega okteta.
BREZNICA - Jutri, v sredo, ob 20. uri bodo v Kulturnem domu Breznica odprli razstavo likovnih rf^/slikarjev iz KS Žirovnica. Ob otvoritvi so pripravili tudi krajši kulturni program. KROPA - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja Kropa je odprta novoletna prodajna razstava del akad. slikarja Kamila Legata.
ŠKOFJA LOKA - Danes, v torek, ob 19. uri bodo v knjižnici Ivana Tavčarja literarni večer o poeziji Kozme Ahačiča, odprli pa bodo razstavo slik Vojka Svetine.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih.
V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Domen Slana.
V stavbi Skupščine občine Škofja Loka razstavlja fotografije Janez Pipan, član FK LTH Šk. Loka.
Zbirke Loškega muzeja so z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen obisk med 9. in 13. uro, po predhodni najavi na upravo muzeja (telefon 622-262).
TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled fotografije podvodnega sveta avtorja Franca Golteza.
LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Trg herojev 1, bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo Vre skozi stoletja. Razstavo bo odprl dr. Andrej Capuder, republiški sekretar za kulturo.
LINHARTOVA PRIZNANJA
^^^^^^^
Radovljica - V okvir prireditev ob Linhartovem jubileju sodi tudi vsakoletna podelitev priznanj za delo na kulturnem področju. Letos so v radovljiški občini podelili le štiri priznanja. Na slovesnosti v Festivalni dvorani na Bledu sta predsednik odbora za kulturo radovljiške občine Jože Dežman in podpredsednica skupščine občine Radovljica Alenka Bole - Vrabec predala priznanja naslednjim: Ciril Kocjančič in Vinko Slivnik sta prejela Linhartovo priznanje za dolgoletno sodelovanje v Godbi na pihala Gorje. Polona Ropret - Soklič in Marko Soklič pa sta prizanje prejela za uspešne uprizoritve v več gledaliških predstavah v DPD Svoboda Bohinjska Bela. Slovesnost se je zaključila s predstavo Vdove v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljanskega. • L. M., Foto: Gorazd Šinik
Jesenice - V Kosovi graščini so odprli razstavo ročno tkanih izdelkov Jerneja Ručigaja z Bohinjske Bele, jeseniškega rojaka, ki se z ročnim tkanjem ukvarja že trinajst let. Na otvoritvi je postregel s kozjim sirom in doma pečenim kruhom, zato je bila tudi prijeten, dobro obiskan dogodek. Razstava bo odprta do konca leta, ročno izdelane tkanine pa lahko tudi kupite, kar je dobrodošlo v tem prednovoletnem času. Slavica Ostermanova, ki skrbi za galerijo v Kosovi graščini, jo je torej postavila v pravem trenutku, Jernej Ručigaj pa nam je povedal, da ga vabijo tudi v Škofjo Loko. Sicer pa pravi, da se je v skoraj desetletju in pol, odkar se ukvarja z ročnim tkanjem, odnos ljudi do tega spremenil, ljudje vse bolj cenijo naravno, radi prihajajo v njegovo hišo, kjer se je čas tako rekoč ustavil, kar si razlaga z nostalgijo po starih časih in predmetih, ki so jih ljudje v letih izobilja zavrgli. • M. V.
^§mikm£;:glas 8. stran
OGLASI
Torek, 18. decembra 1990
KDOR , IZBERE
i IZBIRA IZBIRO
|\/| MERCATOR - IZBIRA KRANJ
Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ
UGODNA CENA IN KREDIT NA 3 OBROKE V POSLOVALNICAH Z GRADBENIM MATERIALOM V STRAŽIŠČU IN V HRASTJU!
-s
S ©
_e= .s> <n v© a o S S .S iS
oljni gorilci Thvssen od 7.415,90 din dalje gorilci Oertlv od 7.820,40 din dalje
nizkotemperaturne peči Thvssen 14-21 KVV     22.561,50 din italijanske litoželezne peči skupaj z go-rilcem40KW 21.163,90 din
krogljični ventili 1/2 67,68 din
krogljični ventili 3/4 94,79 din
krogljični ventili 1 131,90 din
pocinkani fitingi iz uvoza: koleno 1/2 12,87 din
T kos 1/2 16,83 din
koleno 3/4 20,59 din
T kos 3/4 25,34 din
Vse cene so s prometnim davkom! V poslovalnici v Stražišču pa imamo tudi  kataloško prodajo programa KOLPA SAN IN KOLPAKER Obiščite nas v naših poslovalnicah, veseli bomo vašega obiska!
Kranj
trgovina in gostinstvo
Cenjene kupce obveščamo, da je v mesecu decembru
NAKUPOVALNI CENTER KOKRICA
odprt tudi vsako nedeljo od 8. do 12. ure
TAKO ŽELELI
Od 14. do 21. decembra v dvorani B na Gorenjskem sejmu MERKURJEVA PRAVUlCNA DEŽELA
ZA VAS SMO PRIPRAVILI:
# gledališke igrice:
14. decembra: MOJA ŽOGA IN ZLATI ZAJČEK (ob 16.30)
15. decembra: KLJUKČEV ROJSTNI DAN (ob 10. uri in 16.30)
16. decembra: ZAJČJA HIŠICA (ob 10. uri in 16.30)
17. decembra: RASTI, RASTI IN ZDRAVILA ZA ZAJČIC0 (ob 10. uri in 16.30)
18. decembra: KLJUKIC IN ROBOT (ob 10. uri in 16.30)
19. decembra: KOZLIČEK MEKETAJCEK (ob 16.30)
20. decembra: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA (ob
21. decembra: ZAJČJE ZGODBE (ob 10. uri in 16.:
# risanke it zabavne igrice
& pestro izbiro igrač in PRESENEČENJE za vse
ZA MERKURJEVO PRAVLJIČNO DEŽELO
vstopnine ni!
EUROINTER december 90
razatavno-prodajnl intarlar MODNA HIŠA PRISTAVA
BLED
Tel.: (064) 77-529, 78-561 (int.232)
fax: (064) 78-962 Delovni čas: 10" - 19h; sobota: 10" - 19"
V naši prodajalni Vam nudimo: izdelke iz medenine in drugih kvalitetnih materijalov
unikatne - ročno izdelane izdelke: primerne za darila: svečnike, vaze, vrčke, pepelnike, okrasne
lončke za rože, kanglice. zvonce.... vse vrste svetil (stenske, stropne, stoječe), mize,
stole, podstavke za TV sprejemnike, kljuke, kopalniško opremo, postelje,... izdelavo po naročilu kompletno opremljanje gostinskih lokalov, hotelov.
pisarniških prostorov, stanovanj, trgovin,... prevzem del po sistemu >>na ključ« , inženiring obnovo starih medeninastih izdelkov
KO VINARSTVO ALES KUPLJENI K
RE3TIN  Vam PredstavUa SV0J° dejavnost:
• proizvodnjo vitrage in tiffanv polnil iz antik stekel, stekel za vrata, okna, predelne stene in druge ambiente po katalogu ali po naročilu ter različne druge dekorativne izdelke
• različne vrste obdelave stekel (preoblikovanje, vtaljevanje barvnih slik in sitotiska, fazetiranje, brušenje in izrezovanje)
podieii« za izdelavo opfeme. CERKNICA c* m,
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC
Za naš pravilni odnos do lesa
BELINKA svetuje
Vprašanje
Urejam si podstrešno sobo in bi jo rad obil z lesom. Deske sem na lice že premazal z Bel-lesom. Kaj menite, je potrebno, da jih premažem tudi na zadnji strani, kajti bojim se, da bi mi od starih tramov strehe ne prišel v deske črv. Prosim tudi za nasvet, kolikokrat je dovolj premazati deske za notranjo uporabo in s čim dobim lep končni sijaj lesa, ki pa ne sme biti preveč očiten. S. Beiak, Radovljica
Odgovor
Znotraj stavbe skušam priporočati čim manjšo uporabo sredstev, ki vsebujejo biocide, še zlasti v bivalnih prostorih. Zato za podstrešna stanovanja ali tam, kjer je lesa veliko, svetujemo, da se lesene obloge nikakor ne premazujejo po licih,
t
temveč samo po hrbtnih straneh, kjer je nevarnost lesnih škodljivcev večja, kot ste tudi že sami ugotovili.
Ker ste žal les na licih že premazali z Bellesom, vam svetujemo, da to storite tudi s hrbtne strani. Lica pa, ko bodo obloge že montirane, premažite dvakrat z našo novo ekološko barvo za les VIRGO, ki bo prekrila Belles in tako zmanjšala nevarnost biocidov v bivalnem postoru. VIRGA ima prijeten svilnat lesk, ki vam bo gotovo všeč.
Dr. mag Riana Benko, dipl. ing. BELINKA, Kemična industrija Ljubljana
Pripravimo se
na najdaljšo noč v letu
Tako hitro bo tu Silvestrovo, da se še zavedeli ne bomo. Zato je prav, drage gospodinje, da začnemo kar peči in spečeno pecivo spravljati v škatle, kozarce (če je potrebno, ga tudi skrijmo), da bomo imele v prazničnih dneh manj dela in kaj postaviti na mizo. Prav je, da je novoletno pecivo tudi prijetno oblikovano, zato si omislimo modelčke v obliki zvezdice, smrekice, škorenjca, luninega krajca, ali pa testo kar ročno oblikujmo v rogljiče, preste in podobno.
Vanilijevi rogljički, prestice
Potrebujemo 10 dkg surovega masla, 28 dkg moke, 12 dkg sladkorja, 4 dkg olupljenih zmletih mandeljnov ali orehov, 1 jajce, 1 rumenjak, 2 do 3 žlice mleka, 10 dkg vanilijevega sladkorja.
Surovo maslo zdrobimo v moko, pridenemo sladkor, mandeljne ali orehe, jajce, rumenjak in mleko in vse hitro po-gnetemo v testo. Nato razreze-
Že zadnjič smo spregovorili o aktualnosti modnih dodatkov zlatih barv in o zlato svetlika-jočih se tkaninah za praznične večere. Naj dodamo še en model, ki bo zagotovo navdušil marsikatero od vas. Gre za krilo iz volnene flanele, z dvema vrstama poudarjenih šivov na prednji strani in šestimi gumbi, prav tako zelo modnim dodatkom letošnje jeseni, ter bluzo iz rumenega svilenega satina. Bluza ima široke kimono rokave, pod komolcem z manšeto tesno oprijete. Ob "V" izrezu je drobno plisirana. Nekaj zelo lepih svilenih bluz smo te dni videli v izložbah kranjske Elite in Kokre, tudi po butikih se
AA
splača pogledati in v Murkin trgovski center, kjer imajo tudi konfekcijo, ter v blejsko Modno hišo v Pristavi. Za krilo pa smo prav tako zlato rumeno flanelo iz čiste volne videli v prodajalni Sukna v Mohorjevem klancu v Kranju. Med več odtenki lahko izbirate. (Izkoristite 20-odstotni prednovoletni popust!) Če pa ste za zelene tone, jih imajo v Suknu prav tako v izobilju, naj vam povemo, da smo prelepo svilo, ki bi sodila k Suk-novim zelenim barvam, videli pri Kranjcu, na vrhu Mohorjevega klanca, kjer so bogato založeni z modnim in kvalitetnim metrskim blagom. Splača se pogledati!
mo testo na kose, velike za oreh, in jih zgnetemo v rogljič-ke ali prestice in jih spečemo na pekaču. Še tople povaljamo v vaniljevem sladkorju. Če pa hočemo prestice čokoladne, delu testa primešamo zvrhano žlico kakaa v prahu. Še posebej dobro pa slednji teknejo, če jih pomočimo v čokoladno glazuro.
Čokoladna glazura: 20 dkg jedilne čokolade, 10 dke rastlinske masti, 10 dkg olja. Čokoladi, ki mora biti popolnoma zmehčana, dodamo stopljeno maščobo in zmešamo ter uporabimo za preliv keksov, tort, rulad.
Domači piškoti za pod jelko
Učke
Potrebujemo 18 dkg moke, 15 dkg presnega masla, 7 dkg sladkorja z limonino lupino, 5 dkg drobno /rezanih mandeljnov, pol žličke limoninega soka, rumenjak, nekaj goste marelične marmelade.
Moko, mandeljne in sladkor zmešaj in sesekljaj s presnim maslom. Dodaj limonin sok in raztepen rumenjak ter urno umesi testo. Na hladnem prostoru ga razvaljaj za nožev rob debelo in izrezi z majhnim kra-povim obodcem kolesca. Polovico teh izkroži v sredini ali na treh mestih še s prav majhnim obodcem, velikim kot naprst-nik, še bolj prijetno pa bodo izgledali, če imate manjši model
smrekice, srca ali zvezdice. Tako pripravljene kekse zložimo na pločevino in bledo rumeno spečemo v precej vroči pečici. Zvotljena kolesca posuj na deski s stolčenim sladkorjem in pokrij z njimi cela kolesca; ta prej na spodnji strani namazi z marmelado.
Lešnikovi polmeseci in zvezdice
Potrebujemo 14 dkg sladkorja, 14 dkg lešnikov, 7 dkg rozin, pi-menta, cimet, 2 rumenjaka; mast in moka za pekač. Glazura: 1/4 kg sladkorja, sok od 1/2 limone, približno 1 beljak. Sladkor presejemo na desko, mu pridenemo olupljene zmlete lešnike, sesekljane rozine, malo zmlete pimente in cimeta ter rumenjaka. Vse skupaj premešamo in pregnetemo, da se lepo sprime. Nazadnje zvalja-mo to testo na pomokani deski
za nožev rob na debelo in narežemo iz njega z obodcem za rezanje krapov polmesece in z drugim modelčkom zvezdice, ki jih na pomaščenem in pomo-kanem pekaču spečemo počasi v ne prevroči pečici. Pečene in ohlajene oblijemo z beljakovo limonino glazuro.
Beljakova glazura za oblivanje peciva
Sladkor presejemo, ga denemo v lonček ter mu dodamo toliko beljaka, da dobimo gosto tekočo zmes, ki jo mešamo še dalje, da postane popolnoma gladka. S to glazuro oblijemo pripravljeno pecivo in ga, ko se nekoliko odteče, denemo v bližino štedilnika, da se osuši. To glazuro lahko pobarvamo, če ji primešamo v žlici vroče vode raztopljeno jedilno barvo. Za okus pa pridenemo navadno nekoliko limoninega in pomarančnega soka ali pa tudi vanilije.
Razstava šopkov
Kranj, decembra - Hortikulturno društvo Kranj prireja od ponedeljka, 17., do petka, 21. decembra, razstavo zimskih aranžmajev, suhih in zelenih šopkov, primernih tudi za okrasitev doma v prazničnih dneh. Morda bodo ti neizumetničeni, naravni šopki protiutež kiču, ki se prav te dni pojavlja po izložbah trgovin. Razstava bo v prostorih paviljona Hortikulturne-ga društva Kranj pri Prešernovem gaju in bo odprta vsak dan od 10. do 17. ure. Vsak dan od 11. do 13. ure bodo člani društva po predhodnem dogovoru prirejali tudi demonstracije za šole (tel. 41-021). 9 D. D.
Štiri nagrade na Gorenjsko
Iščemo dobre, prijazne učitelje
Nana Rupar
V dvajsetih letih po škofjeloških podružničnih osnovnih šolah in sedaj v Osnovni šoli Ivana Groharja je skoraj ves čas učila prvošolčke. Prav nerada je pristala na pogovor, saj tudi ona meni, da so taki izbori vedno do koga krivični, čeprav ta morda vloži v svoje delo več truda kot tisti, ki ga učenci izberejo morda zaradi lastnosti, ki so jim blizu.
» Kljub vsem tem letom rada ostajam učiteljica v prvem razredu. To delo je svojevrsten izziv, saj je učitelj za prvo-šolca prvi stik s šolo, ti otroci pa so zelo spontani in še čisto naravni v svojem obnašanju. Precejšnjo pozornost posvečam vitalni vzgoji. Otroci imajo zelo veliko potrebo po toplini in poleg domačega okolja so je lahko deležni tudi v šoli. Otroci pridejo prvič v šolo malo prestrašeni, zato jim poskušam vzbuditi zaupanje, ustvariti ugodno počutje in s tem pri njih doseči notranji mir. Nikoli ne spreminjam otroka, če on tega ne želi ali če ugotovim, da to ni mogoče. Spoštujem njegovo osebnost, v vsakomur iščem in izpostavim tisto najboljše, na čemer potem gradim tako, da mu je ta njegova lastnost v oporo. Mislim, da je bistveno otroku pomagati do samozaupanja in tiste notranje trdnosti, s katero se bo lahko v življenju spoprijel s težavami. Dobiti to notranjo moč je zanj koristneje kot trenutno uspeti z nakopičenim znanjem. Če ta mlada bitja že v prvih letih preobremenimo z zahtevo po intenzivnem pridobivanju znanja, se zelo verjetno kmalu zrušijo pod težo bremena. Zato pazim, da jih nikoli ne preobremenim. Vedno sem uporabljala tudi način dela skozi ustvarjalno igro, seveda ob delovni disciplini. Z otroki se veliko pogovarjam, ker se jih trudim čimbolje spoznati. Za to so še posebej dragoceni stiki v času zbiranja k pouku in odhajanja domov. Z njimi sem vedno uspela vzpostaviti tak odnos, da se z veseljem pozdravimo tudi čez leta, kadar se srečamo. V teh letih se ne spomnim niti enega, s katerim se ne bi ujela. Z otroki res rada delam in še vedno je sreča zame vsak dan, ko pridem v šolo. Rada bi povedala tudi to, da imam izredne sodelavke. Smo dober kolektiv, drug drugemu pomagamo in vlivamo moč.«
To je le kratek povzetek pogovora z Nano Rupar. Veliko sva govorili o človekovih kvalitetah, o izgrajeni osebnosti, o notranji lepoti, o vrednosti tovrstnih lastnosti. Zdi se, da je skrivnost njenega dela, da otrokom preprosto daje sebe, kakršna je - polna življenjskega optimizma, z močno voljo in z veseljem do vsega, česar se loti. Predanost poklicu nedvomno čutijo tudi njeni mali šolarji. • T. J., Foto: J. Cigler
V Kieselsteinu nagrajeni Pilovi časnikarji
Tudi Gorenjski glas pristavil lonček v časopisni delavnici.
Kranj, 14. decembra - Po prosiulem množičnem vsakoletnem srečanju pionirjev dopisnikov časopisov in revij za mlade iz vse Slovenije, ki ga je prirejala Zveza prijateljev mladine Slovenije, v nekoliko spremenjeni obliki zdaj nadaljuje lepo tradicijo Pil. Mladi ga gotovo dobro poznate, saj se hvali, da ga bere kar sto tisoč bralcev. No, Pil je v petek dopoldne povabil na srečanje in podelitev nagrad v Kranj člane uredništev izbranih šolskih glasil in njihove mentorje.
Pilova nagrada uredniškemu odboru šolskega glasila iz kranjske osnovne šole Bratstvo in enotnost...
Prišli so z vseh koncev naše dežele. Najprej so "zavzeli" kranjsko podružnico Sveta knjige, kjer so razstavili svoja nagrajena dela, šolske časopise, nato pa krenili v grad Kie-seistetn. Tu jih je po starih šegah pričakala in pogostila grajska gospoda, pozdravil jih je tudi sam Anton Tomaž Linhart, nakar so si v grajski dvorani ogledali še igrico. Gostitelji, delavci Zveze kulturnih organizacij kranjske občine, so se z izvirnim sporedom resnično izkazali.
Najslovesnejši del srečanja je bila gotovo podelitev nagrad enajstim uredništvom šolskih glasil in dvema posameznikoma. Izbrali so seveda v Pilu, s ponosom pa lahko zapišemo, da so kar štiri nagrade ostale na Gorenjskem. Med nagrajenci za celostno podobo glasila je glasilo Stezice iz Osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču, med tematskimi številkami so bile nagrajene Svetle misli iz Osnovne šole Bralstvo in enotnost v Kranju, posebno nagrado so si prislužili četrtošolci iz škofjeloške šole Petra Kavčiča za Malo loško medlo, medtem ko je nagrado za posameznika osvojila Mateja Purgar iz Radovljice za glasilo Boby. Ostali nagrajenci so bili iz Kopra, Maribora, Ot-lice, Tolmina, Prebolda, Lju-
Kako nastaja časopis, je Pilov-cem razložil naš oblikovalec Igor Pokora.
bljane, Vipave, Slovenske Bistrice in Celja.
Uredništvo Pila je za udeležence srečanja pripravilo tudi delavnice: radijsko, televizijsko, likovno, fotografsko, časopisno. V Gorenjskem glasu smo bili počaščeni, da je časopisno delavnico zaupalo prav nam. Mladim časnikarjem, ki bodo morda nekoč naši pravi kolegi, sva z oblikovalcem Igorjem Pokornom razložila in v živo pokazala, kolikor se je pač dalo, kako nastaja časopis Gorenjski glas. • H. Jelovčan, Foto J. Cigler
in četrtošolccm iz Škofje Loke.
Filmska nagradna uganka
Pravilni odgovor na zadnjo filmsko nagradno uganko je: VVolfgang Amadeus Mozart. Med številnimi odgovori smo izžrebali dopisnici, ki staju poslala Kristjan Brezovnik iz Kranja, Župančičeva 8, in Renata Petrinjak iz Naklega, Gorenjska c. 31. Čestitamo, vstopnici, ki ju poklanja Kino podjetje Kranj, pa pošiljamo po pošti. Naslednjo uganko bomo zastavili v naslednji rubriki.
■■^mr.GLAS 10. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Torek, 18. decembra 1990
Delno odložena podražitev
Elektriko so podražili za 15 odstotkov,
tolikšno pa odložili do aprila, da udarec ne bi bil prehud.
Vse bolj se zgledujemo in primerjamo z razvito Evropo, tudi nedavno podražitev lahko vtaknemo v ta kontekst. Po novem bodo namreč vsa plačila za elektriko vključena v ceno. odpravljeno je megleno in vse bolj neuspešno združevanje sredstev, bolje rečeno, naložbeni prispevki.
Slovenska vlada je namreč na predlog energetskega ministrstva uvedla 15-odstotni davek na prodajo, ki ga homo plačevali vsi porabniki, veljati bo začel z novim letom, ko bo elektrika za toliko dražja. Hkrati pa so energetiki predlagali še 15,3-odstotno podražitev kot nadomestilo naložbenega prispevka, ki je bil letos v povprečju 32-odstoten. Dodati velja, da ga mnoga podjetja zaradi izgub niso več plačevala in vključitev v ceno je veliko bolj zanesljiva, da ne rečemo evropska. Vendar pa je vlada skozi prste pogledala gospodinjstvom, saj je 15,3-odstotno podražitev za gospodinjstva odložila do I. aprila, ko ho začela veljati nižja, poletna tarifa in jo bomo potemtakem lažje prenesli. Nov način plačevanja naložbenega prispevka pa ho elektriko odjemalcem različno podražil, kar je prav tako naravnano na evropske razmere: za velike odjemalce bo dražja za 9.8 odstotka, za večino industrije cenejša za 14 odstotkov, za obrtnike in družbene ustanove cenejša za 16.6 odstotka, za gospodinjstva skupaj z odlogom dražja za 31.6 odstotka.
Prav je. da se zgledujemo po razviti Evropi, toda prav je tudi, da si priznamo, da za vstop vanjo še nismo pripravljeni, kar je priznala slovenska vlada, ko je vsaj delno zadržala podražitev za gospodinjstva, upajmo, da ne zgolj zaradi predplebiscitnega vzdušja. Res je. da porabimo celo več elektrike na prebivalca kot v razviti Evropi, toda res je tudi. da so naše plače bistveno manjše in se potemtakem evropski ceni elektrike lahko približamo le postopoma. Če je naš cilj. da bodo gospodinjstva plačevala po 23 do 27 pfenigov za ki-lovatno uro (zdaj 15). potem morajo biti naš cilj tudi evropske plače. • M. Volčjak
Sava začasno zaprla skladišči v Srbiji
V kranjski Savi so oktobra občutno povečali proizvodnjo, najbolj v Tovarni avtopnevmatike, tudi prodaja je bila večja, prodanih je bilo za skoraj 300 milijonov dinarjev izdelkov. Novembra je bila proizvodnja in prodaja spet manjša, razen v Tovarni avtopnevmatike. Vendar pa so se povečale neplačane terjatve kupcev, ki dolgujejo že blizu 600 milijonov dinarjev, kar predstavlja že več kot dvomesečni promet oziroma prodajo.
Zaradi srbskih "carin" na slovensko blago je tudi Sava skrčila prodajno mrežo v Srbiji, začasno so zaprli obe skladišči in eno trgovino v Beogradu, nekaj poslovnih enot pa bo delalo naprej, saj Sava želi ostati na srbskem trgu. čeprav zdaj pričakuje razpolovlje-no prodajo v tej republiki. Od skupaj 60 delavcev je bilo nekaj prerazporejenih, nekaj pa jih čaka na delo.
K zmanjševanju stroškov dolgoročno sodi tudi zmanjšanje zaposlenih, od leta 1987 do letošnjega novembra seje v Savi število zaposlenih zmanjšalo za 350, od tega polovica režijskih. Vendar pa jih je prav v režiji še vedno preveč, pred časom je posebna komisija pripravila posnetek, odtlej jih je 200 že odšlo, približno 400 pa jih je še vedno preveč. Zaradi pripomb sindikata bodo ponovno ocenili, kdo ie odveč, glavno merilo bo kakovost dela in napravili poimenski seznam. Do konca prvega trimesečja prihodnjega leta nameravajo razrešiti polovico presežnih delavcev, predvsem z upokojitvami, nato v dveh letih ostale, kar pa bo bistveno težje, saj bodo nekateri verjetno izgubili delo.
IZ LETA 1938_
"Jugočeška"; jugoslov.-češka tekstilna industrija, d.d., Kranj
"Jugočeška" je najstarejša tekstilna tovarna v Kranju, ki je kot sedež velikih in številnih tekstilnih tovarn dobil ime jugoslovanski Manchester, k čemur je vprav Jugočeška mnogo prispevala. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1922 in je v kratkem času postalo splošno znano kot največja jugoslovanska tovarna tiska-nin in umetne svile. Ima 20 milijonov din delniškega kapitala, njene investicije pa znašajo mnogo nad 90 milijonov dinarjev. Obširne tovarniške zgradbe, ki se nahajajo v Kranju na prostoru med kolodvorom in Savo zavzemajo čez 25.000 kv. metrov zazidane ploskve. Podjetje ima tkalnico, v kateri obratuje okrog 1000 tkalskih strojev. Tiskarna je največja in najmodernejša tovarna za tiskanje blaga v Jugoslaviji. Obstaja iz prave tiskarne, ki ima štiri velike tiskarniške stroje najnovejšega sistema za osembar-vni tisk, belilnice in barvarne. Obrat izpopolnjuje posebna tovarna za škrob, ki predela letno 500 do 800 vagonov krompirja. Lastna kalorična centrala ima 1200 HP. Surovine nabavlja deloma doma, deloma v inozemstvu, letno producira nad 10 milijonov metrov vsakovrstnih tiskanin. dalje flanele, barhante, žamete in umetno svilo vseh vrst po najnovejših principih. Svoje proizvode prodaja in razpošilja ne le po vsej naši državi, ampak ji je uspelo plasirati jih tudi v inozemstvu. Njeni svileni izdelki uspešno konkurirajo v inozemstvu (London. Pariz, Amsterdam, Južna Afrika, Amerika) vsem enakim svetovnim izdelkom. Tovarna je bila za svoje kvalitetne izdelke odlikovana na mnogih mednarodnih razstavah. Najbolj znani in najznačilnejši izdelki so znani pod imeni: Sava, Tibet, Vardar flanel, Dagmar svila, Emona svila itd. Podjetje zaposluje okrog 1000 delavcev in je zgradilo za svoje uslužbence velike stanovanjske hiše in druge socialne naprave.
Jugosl. tvornice gumijevih izdelkov, družba z o.z., Kranj
Podjetje je ustanovil leta 1920 Franc Sumi iz Kranja. Obratovati je pričelo leta 1921. Pozneje se je pretvorilo v družbo z omejeno zavezo, ki je danes lastnik podjetja. Razpoložljiva vodna in električna sila ter strokovno, industrijsko izbežbano delavstvo iz okolice so bili povod za namestitev tovarne v Kranju. Velika potreba njenih izdelkov v Jugoslaviji pa je pripomogla, da se je podjetje prav lepo razvijalo. Obrati so opremljeni z vsemi potrebnimi stroji najmodernejših konstrukcij za vsakovrstno predelavo gumija. Surovine dobiva večinoma direktno iz Holandske Indije in Amerike, deloma pa po posredovanju raznih drugih evropskih držav. Produkti se razpečavaio po vsej Jugoslaviji, kjer uživajo prav dober sloves zaradi kvalitetne izdelave, izredne tr-pežnosti in nizkih cen. Tovarna izdeluje vse vrste cevi, tesnilne plošče, prevleke za valje in kolesa, gumijasto usnje, podpetnike, radirke, tehnične in kirurške predmete, plašče in zračnice za dvo-kolesa, opanke in podplate, gumirano blago (tudi po naročilu) itd. Tovarna zaposluje okrog 450 delavcev, kar je lep dokaz za njen uspešen razvoj. Podjetje ima svojo podružnico v Zagrebu, Varšavska 11, in skladišče v Beogradu, Braće Jugovića 3.
m moja država
Franc Grašič, direktor Peka Tržič
V Srbiji so ovire že zdaj
Tržič, 14. decembra - Pred vrati je plebiscit, odločitev zanj so zlasti v zadnjem času spodbudili ekonomski razlogi, zato je toliko bolj zanimivo, kaj o njem pravijo gospodarstveniki. Povprašali smo Franca Grašiča, direktorja tržiškega Peka, saj tržiški čevljarji veliko izdelkov prodajo v druge republike, kjer imajo tudi svoje prodajalne.
"Kot Slovenec in kot gospodarstvenik sem z vsem srcem za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, čeprav se zavedam, da bo prehod zelo zahteven, določene obremenitve bodo nemara večje od sedanjih. Ko se odločamo za samostojnost, stvari ne smemo gledati samo na kratki rok, sicer pa, tudi na kratki rok se kaže, da moramo naposled ustaviti odlivanje ustvarjenega, tudi preko napovedane socializacije izgub v bankah. Vendar pa je treba reči, da si bomo novo, nekaj večje breme lažje naložili, lažje tudi prenesli, če za njim vidimo nekaj svetlega, če bo to dobro za naše otroke."
"Kako težko bo breme?"
"Odvisno bo od tega, kako dolgo bo prehod trajal oziroma kako hitro ga bomo lahko uresničili, ter od tega, kakšne ovire nam bodo, glede na našo odločitev, postavili v drugih republikah. Če gledam z mikro ravni, bo breme različno za posamezne gospodarske subjekte, saj bo odvisno od tega, koliko in kako so navzoči na jugoslovanskem trgu, koliko na svetovnem."
"Popolne preKtnttve sodelovanja ni moč pričakovati?"
"Ne, to ni verjetno, reakcije bodo odvisne od tega, kaj potrebujejo in kaj bodo skušali sami ščititi. Zdi se mi, da bodo za čevljarsko industrijo ovire
nadpovprečne, saj je v Jugoslaviji precej te industrije, zapira se oziroma zelo rizičen pa postaja sovjetski trg, zato bodo te zmogljivosti pritisnile na domači trg. Vendar pa je Peko priznana blagovna znamka, mislim, da bodo potrošniki še iskali naše izdelke, saj želijo, ne da bi se hvalil, tudi kakovostno blago. Naša prodaja bo torej verjetno manjša, stroški višji, naši izdelki pa bodo za kupce še vedno zanimivi, čeprav zanje nekoliko dražji. Želimo namreč ostati na jugoslovanskem trgu, saj smo bili tam že pred vojno in vsa leta po njej.__
Po drugi strani pa bo breme odvisno od tega, koliko je posamezno podjetje že navzoče in priznano v svetu, kdor je navajen prodajati tja, bo lažje prodal nekaj več kot pa tisti, ki še-
le začenja. Peko že dvajset let tekmuje na svetovnem trgu, nabrali smo si izkušnje in poslovne vizije, zato nam bo v tem pogledu lažje.
Tretja stvar, ki bo vplivala na to, kako težko bo breme, pa je dejstvo, kako je kdo navzoč ria jugoslovanskem trgu. Lažje bo vsem, ki jih vežejo le kupoprodajni odnosi, težje tistim, ki so povezani dolgoročno in imajo tam premoženje." "Koliko premoženja ima Peko v drugih republikah?"
"Na Hrvaškem imamo tovarno s 1.800 zaposlenimi, dogovarjamo se, da bi se preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo, njen lastnik pa bi bil Peko. Mislim, da tam ne bo težav, saj še vedno želijo sodelovati. Poleg tega imamo izven Slovenije 89 prodajaln, njihova knjigovodska vrednost znaša 350 milijonov dinarjev, dejansko pa je še višja. Zaloge v teh prodajalnah pa so vredne 250 do 260 milijonov dinarjev. Odkrito moram reči, da obstaja določena bojazen, kaj bo s tem premoženjem, bomo po razpo-roki ostali lastniki in upravljali s tem premoženjem, bomo lahko našli primerno pot pravne in organizacijske oblike nadaljnjega sodelovanja." "Kolikšna je prodaja v druge republike?"
"Izven Slovenije predstavlja dve tretjini domače prodaje, vsebuje pa seveda naše in izdelke, kijih kupimo od drugih. Slabi dve tretjini naše proizvodnje izvozimo, tretjino prodamo doma."
"Vsi jugoslovanski trgi niso enako tvegani?"
Seveda, kaj bistvenega se ne more dogoditi na Hrvaškem, tudi v Bosni in Hercegovini ne, na srbskem pa ovire postavljajo že danes. Srbija skupaj s Črno Goro in Makedonijo predstavlja približno tretjino domače prodaje, drugo tretjino Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, tretjo pa Slovenija."
"Kaj se zdaj dogaja s prodajo v Srbiji?"
."Moram reči, da je prodaja izredno dobra, povsod po Jugoslaviji je boljša kot v Sloveniji, kar nam daje upanje, da kupci želijo naše izdelke. Verjetno je v Sloveniji prodaja slabša zaradi slovenske naravnanosti v varčevanja, zlasti v teh razmerah, ko se odreka nakupu kakšnega para čevljev, ker pričakuje zategnjen pas.
Za 13 prodajaln v Srbiji smo že dobili odločbe o plačilu takse na firmo in na površino prodajaln. Zanje moramo plačati 5 milijonov dinarjev za eno leto, na grobo smo izračunali, da to predstavlja približno 4 odstotke vrednosti naše prodaje v Srbiji. Nekaj bomo morali napraviti s temi prodajalnami, vendar bomo počakali, da se stvari izkristalizirajo, medtem pa bomo skušali več izvoziti, pri tem pa bo seveda izredno pomembno, da bi bila slovenska država racionalnejša."
"Mislite, da bo lahko cenejša?"
"Mora biti cenejša ali pa tako draga kot je tam, kamor izvažamo. Pridružujem se mnenju predsednika slovenske zbornice gospoda Koširja, da naj bi vsaj postopoma prišli do države brez vojske. Javna poraba se mora zmanjšati, saj so obremenitve gospodarstva tolikšne, da jih ne zmore, če nam bo to uspelo, sem trdno prepričan, da bomo lahko čez določen čas uživali takšen standard kot Avstrijci, saj nismo nic manj sposobni za vse vrste del." • M. Volčjak
Anton Gros, direktor Planike Kranj
Planika bo zaprla polovico prodajaln v Srbiji
Kranj, 14. decembra - Kaj sodi o plebiscitu, smo povprašali tudi Antona Grosa, direktorja kranjske Planike, ki je krepko navzoča na jugoslovanskem trgu, tudi v Srbiji, kjer zaradi ukrepov srbske vlade namerava v kratkem zapreti 20 prodajaln.
"Plebiscit bo veliko, pozitivno dejanje, če bo omogočil, da dobimo jasno sliko, ki bo odpravila občutek, da drug drugega izkoriščamo, da drug drugemu dajemo. Dolga politična igra je pripeljala do tega, da smo v Jugoslaviji vsi skregani med sabo, samo čisti, dobri odnosi nas lahko pripeljejo tudi do boljših nacionalnih in človeških odnosov, če bo povsem jasno, koliko kdo prispeva v skupno blagajno. Če bo plebiscit prispeval k temu, se bodo začele stvari urejati in strasti umirjati in pokazalo se bo, v kakšni obliki in v kolikšni globini je potrebna odcepitev. Sedanji centralizem je vsekakor potrebno odpraviti, ne samo republika, vsaka tovarna, vsaka družina mora skrbeti zase."
"Planika je zelo navzoča na jugoslovanskem trgu. Kakšna je trenutno prodaja?"
"Ne moremo se pritoževati nad prodajo, sicer pa je Planika Jugoslavija v malem, saj smo v naše trgovine uvedli različno blago, veliko proizvajalcev iz Jugoslavije. Zato prej nismo občutili srbske blokade, zdaj pa jo, stvari bo treba gledati skozi ekonomsko računico."
"Kaj to pomeni?"
"Znani so ukrepi srbske vlade, v Srbiji imamo 40 trgovin, nameravamo jih zapreti polovico, 16 naših in štiri najete, ker
teh stroškov niso sposobne prenesti. Vzdrževati še naprej trgovine s tolikšnimi obremenitvami je nesmiselno, v njih smo naredili razprodaje, do konca meseca oziroma do srede januarja jih bomo zaprli. Kaj bo z ostalimi, še ni jasno, počakali borno na razplet, saj jih zdaj zaradi slovenskih odločitev tako ali tako ne moremo prodati."
"Kolikšne so srbske takse?"
"Nekaj čez 3 milijone mark bi morali plačati 15. decembra za leto dni, to pa je veliko, trgovine tako visokih stroškov ne prenesejo."
"Koliko prodajaln imate v drugih republikah?"
"190, od tega 40 v Srbiji. Prodaja tam ni slaba, posebej zdaj ne, ko smo na razprodajah cene znižali."
"Kakšna bi morala biti samostojna slovenska gospodarska politika?"
"Mislim, da bi morali najprej izravnati, kalkulativno gledano, nominalne stroške z Zahodom, da se bomo lahko primerjali, potem urediti monetarno politiko glede obrestnih mer, in če smo že na odprti fronti - Planika je že dolgo v Evropi, saj tja izvaža 70 odstotkov proizvodnje - je treba vse, kar se odvija izven tovarn spraviti v mednarodno konkurenco. Ce bo politika to postopoma sprejela, se bo začelo zdra-
vo krčenje industrije, ostala bo tista, ki bo ustrezala mednarodnim zahtevam, ki se bo prilagodila evropeizaciji standardov poslovanja. Tekoča politika je udarila po gospodarstvu, vse ostalo pa zanemarila in tako gospodarstvo še bolj obremenila, mislim, da tudi tako hiter skok v popolnoma drugačna razmere ni sprejemljiv, ljudje konec koncev niso domine, odnose je potrebno spremeniti v kratkem, vendar v človeško sprejemljivem razdobju. Poleg gospodarstva pa je seveda še precej drugih zadev, ki niso urejene tako kot v razvitem svetu. Ce bo slovenska gospodarska politika po plebiscitu šla v to smer, potem mislim, da ima Slovenija vse možnosti, da se i/vleče iz krize." "Koliko časa bo trajal ta prehod?"
"Ta razviti svet ta prehod ni nič nenavadnega, doživljal ga je že od leta 1969 do 1972, seveda v lažjih razmerah, saj so se ljudje lahko zaposlili v kapitalno intenzivni in tennoiosivo zahtevni industriji, ki pa je pri nas, kot vidite, v še večji krizi kot predelovalna industrija. To pomeni, da je potrebno pamet-
no prehodno razdobje, takšno, ki bo za družbo najmanj boleče.
Ta prehod bo različen po panogah, časovno ne bo za vse enak. Za našo, ki je dokaj tehnološko urejena in prilagojena v pogledu delitve in širine trga, bo lahko krajši, računam, da bo trajal tri do štiri leta, za zahtevnejše industrijske veje pa lahko deset let, pojavljale pa se bodo seveda nove." "Zaostanek čevljarske industrije je manjši, vendar je konkurenca na razvitih trgih vse več-
J>?"
"V prejšnjih časih se je ta industrija selila na daljni V/hod. kjer pa zaradi oddaljenosti ni tako ogrožala naše predelovalne industrije. Po političnih spremembah v v/hodni Rvropi pa bo prišlo do strahotne konkurence, saj je vrednost dela v teh državah od 20 do 50 odstotkov manjša. Naša prednost je V tem, da smo se na Zahodu že doka/ali, da /namo napraviti produkt /a razviti svet, iluzorno pa je seveda razmišljati, da bi dobili višje cene. Sedanje pa ne pokrivajo stroškov poslovanja z vsemi obremenitvami, ki pri tem nastanejo. Nočem reči, da v tovarnah ni moč nič napraviti, tudi znotraj je potrebno, toda racionalizacije morajo potekati vzporedno. Sicer pa imamo, vsaj kolikor imam pregleda, v primerjavi z vzhodnoevropskimi državami različno, od pet do deset let prednosti." • IVI. Volčjak
baroara
STORITI UPI SEK.VZ.tiHi
\r bo \ \m /v;
41 *W ftniimluitj i; Srniur_
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Milka Grabeč iz podjetja Agroavto
Agroavto je družinsko podjetje
Kranj, 17. decembra - Zasebne trgovine s kmetijsko mehaniza-c,Jo še kar naprej rastejo, očitno pa je, da se bodo slej ko prej morale specializirati. Prostora na trgu s kmetijsko mehanizacijo je seveda vse manj. Tokrat smo obiskali eno prvih zasebnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo kmetijskih strojev in mehanizacij. Podjetje je v začetku tega leta ustanovila družina Grabeč 12 Kranja. Posel je počasi stekel, tako da so ob koncu leta zadovoljni s poslovanjem, hkrati pa načrtujejo razširitev dejavnosti. Več o podjetju Agroavto je povedala Milka Grabeč.
Kakšni so bili začetki vašega poslovanja?
Moram povedati, da glede administrativnih zadev ob Ustanovitvi podjetja nismo imeli pretiranih težav, saj smo v petnajstih dneh pridobiti dovoljenje za dejavnost. ' udi poslovanje je steklo dokaj hitro, ker to dejavnost dobro poznamo. Nekoliko se je spletlo samo pri prostoru oziroma lokaciji, kajti naša dejavnost je zelo obsežna, vendar pa smo tudi to sedaj tešili za nekoliko daljše obdobje. Če bodo možnosti za Nadaljnji razvoj, bomo seveda dejavnost še razširili ne samo v Kranju ampak tudi drugod.
kakšna je vaša ponudba in za-*aJ ste po vašem mnenju konkurenčni?
kislim, da k naši konkurenčnosti najbolj pripomorejo n'žje cene, kot jih najdemo drugod. V podjetju smo mne-nJa. da nam ni potrebno stre-
meti k maksimiranju dohodka. Prihodnje obdobje bo za preživetje izredno težko. Trgovino smo odprli torej predvsem zato, da bi se lažje prebili skozi krizne čase, ne pa zato, da bi imeli ne vem kakšne finančne perspektive. Poleg nižjih cen, ki sem jih že omenila, mislim, da je pri tovrstnem poslovanju izredno pomembna tudi ustrežljivost. Hkrati vse pri nas kupljeno blago dostavimo na dom, pri transportu pa je potrebno paziti, da ne pride do poškodb blaga, za kar si seveda prav tako prizadevamo. Do sedaj so vse stranke zelo zadovoljne z našim poslovanjem, tako da ni bilo še nobenih pritožb in reklamacij.
Veliko poslujete s partnerji iz drugih republik. Ali naletite na kakšne težave?
Naše poslovanje v veliki večini poteka s partnerji iz drugih republik. Gre za nabavo in tudi prodajo na te trge. Vsi
Podjetje Agroavto od začetka letošnjega leta prodaja kmetijske stroje in mehanizacijo, načrtujejo pa tudi trgovino z rezervnimi deli in avtomobili.
posli potekajo korektno, vključno s plačili. Dobri poslovni odnosi bodo ostali tudi po osamosvojitvi Slovenije, tako da bodo ti trgi ostali v vsakem primeru odprti, tudi Srbijo. Pri nas zaostrenih razmer praktično ne občutimo.
Verjetno nameravate poslovanje tudi razširiti?
Najprej imamo v načrtu računalniško vodeno poslovanje, na katerega bomo prešli takoj z novim letom, ker je pač to nujna potreba. Če bo potrebno, bomo pričeli tudi s trgovino z rezervnimi deli, kar se tiče pa ostalega blaga
in bele tehnike pa za sedaj prodaje nimamo v načrtu, razen če bodo tako narekovale finančne potrebe podjetja. Nameravamo začeti tudi s prodajo novih avtomobilov. Imamo že nekaj podpisanih pogodb, z dobavitelji pa smo se dogovorili, da bo prodaja stekla, ko bodo za to potrebe oziroma možnosti. Prodaje po sistemu staro za novo tudi zaenkrat še ne bo, čeprav imamo že sedaj posredniško prodajo za rabljeno kmetijsko mehanizacijo. Za prodajo po sistemu staro za novo je treba imeti dokajšnja sredstva, ki pa jih še nimamo. • M. Gregorič
Anketa med lastniki gozdov
V gozdovih naj gospodarijo lastniki
PreJŠnji teden smo na tej strani zapisali mnenje gozdarskih stro-*0vnjakov o novi gozdarski zakonodaji, ki naj bi med drugim tudi J^edvidevala, da bodo kmetje oziroma lastniki gozdov lahko sami "oločali o poseku lesa. Po stari zakonodaji odkazilo lesa lahko °Pravi samo gozdarski strokovnjak, lastniki pa po večini menijo, da 0 delo lahko opravijo sami in to, ne da bi s pretiranim posekom Uročili škodo.
diti, da bodo nekateri na veliko sekali les in s tem povzročili škodo, nekateri pa bodo z gozdom ravnali pametno."
ko rečem, da dobro vem, kako je treba to narediti. Verjetno ne bi bilo nič slabše, kot je bilo v stari Jugoslaviji. Takrat ni bilo logarjev, pa kljub temu v gozdovih ni bila povzročena škoda. Kmetje se dobro zavedamo, da so gozdovi bogastvo."
gospodarjenju z gozdom obnašali pametno, verjetno pa ne bodo mogli kar na veliko sekati."
*nt»n Kuhar: "O novi gozdarji zakonodaji ne vem še sko-?J nič, zato mi tudi ni znano, ako ho po novem / odka/ilom esu- Po mojem mnenju bi bilo "aJbotje, če bi lastniki lahko ?**ni določali, koliko in kateri es ni posekali. Utegne se zgo-
Alojz Barle: "Prav bi bilo. če bi kmetje oziroma lastniki sami določali les /a posek Zase lah-
Pa>el Milač: "Mislim, da bi bilo veliko bolje, če bi kmetje sami določali les za posek, saj so se do sedaj dogajale različne nepravilnosti, pri katerih so bili zraven tudi logarji. Ne vem pa, ali se bodo vsi lastniki pri
11 >.-v.V
Jana Čebulj: "O gozdarski zakonodaji sicer nisem dobro seznanjena, vendar pa se mi zdi, da bi bilo bolje, če bi kmetje lahko sami gospodarili z gozdovi, saj so z logarji dostikrat problemi. Verjetno se tudi ni treba bati, da bi nekateri pretirano sekali in povzročili škodo, ker vsak sam dobro ve, koliko lahko poseka." • \1. Gregorič. Foto: Jure Cigler
^a zdravje ljudi in živali
Ovčja bruceloza (II)
Prejšnji teden smo pisali o ovčji brucelo/i, ki je bila pred krat-"ii odkrita v Sloveniji in ni nevarna drugim živalim in ljudem, z ^lednimi veterinarsko sanitarnimi pa jo je možno dokaj hitro in 'nkovito Izkoreniniti. Poleg bakterij, ki smo jih omenili že prejš-'eden, obstajajo še nekatere.
j. »rucella canis je bruceloza, raj? Ponekod v svetu močno j^S'rjena pri psih. Okužilo se tudi nekaj ljudi, vendar pa e ' nas še ni bila odkrita. Ta 0vj Je najbolj pereča Brucella vSt^ ki je razširjena skoraj po
nj m svetu, najbolj pa v vzhod-N0 :Vr°P'. Aziji, Avstraliji in hj, V| felandiji, od tam pa se je
Kot      a in Pr'*la tudi 14 nam t0 kSmo ?c omenili, se ljudje s o|eznijo ne okužijo, od ži-
valskih vrst pa napade le ovce. Živali ne poginejo, so opazne motnje pri razmnoževanju. Ovni so bolj dovzetni kot ovce, saj je pri njih opaziti vnetne procese v modih in obmodkih. Pri ovcah so vnetja manj opazna. Vnetja nastanejo na rodilih, posledica pa je abortus pri brejih živalih. Povzročitelja največkrat izločijo ovni s semenom, vnos pa je možen tudi z umetnim osemenjevanjem, če
se uporablja seme okužene živali. Za okužbo so najbolj dovzetni mladi ovni od štirih mesecev do enega leta starosti. V tem obdobju je možna osemde-setodstotna okužba, če so mladi ovni v čredi skupaj z okuženimi. Samice se navadno okužijo ob spolnem aktu z obolelimi ovni, je pa njihova okužba razmeroma redka. Znamenja bolezni se pojavijo v 6 -17 tednih po okužbi, včasih pa so bolezenske spremembe manj opazne, tako da jih lahko ugotovi le strokovnjak z natančnejšim pregledom, lahko pa so tudi tako prikrite, da jih ni mogoče odkriti. Ovni zaradi bolezni čez nekaj časa postanejo jalovi. Bolezen je mogoče zanesljivo ugotoviti le z laboratorijsko bakteriološko preiskavo semena, spolnih žlez, arbortiranega plodu, posteljice in izcedka iz
maternice, ali pa s preiskavo krvi živali na prisotnost specifičnih obrambnih snovi, ki jih včasih lahko ugotovimo že 2 - 3 tedne po infekciji.
Ker spada ovčja bruceloza med kužne boleznijo moramo obvezno zatirati, kajti zdravljenje ni uspešno. Najprej poskušamo zatreti bolezen tako, da odstranimo vse bolne živali. Preiskave je potrebno večkrat ponoviti, bolne živali pa oddamo v zakol. Bolezen lahko izkoreninimo tudi tako, da ovce nekaj let osemenjujemo umetno s semenom zdravih ovnov. Sproti je potrebno izločevati vse spolno dozorevajoče ovne.
Kadar se bruceloza zanese v čredo, lahko rejec sam omejuje bolezen predvsem tako, da loči mlade ovne starosti 4-15 mesecev, od starejših ovnov. # Prof. dr. Janez Meh le
Na Brdu prodajajo kasače
Kranj, 17. decembra - Rejni center Brdo pri Kranju prireja v petek, 21. decembra, ob 12. uri na Brdu veliko avlccijsko prodajo kasačev. Petletni Askan B, kije šampion Jugoslavije za letos in ima kilometrski čas 1.18,1, bo naprodaj po izklicni ceni 10.000 mark, štiriletni Nevo B, ki je bil drugi na jugoslovanskem kasaškem derbiju in ima rekord 1.18,9, po izklicni ceni 12 tisoč mark. Za triletnega Salka B je izklicna cena 10 tisoč mark, za Eka B, ki je prav tako star tri leta, pet tisoč mark, in za dveletno Elo B prav tako pet tisoč mark. Naprodaj bodo tudi trije enoletniki: Klas B (3.000 mark), Paton B (3.000 mark) in Nina B (2.000 mark). • C. Z.
j MEŠETAR
Mešetar si je tokrat izpisal nekaj cen v trgovini Agroizbira na Smledniški cesti 17, v Čirčah pri Kranju.
Vrsta izdelka	cena v dinarjih
Akumulatorji TOPLA- Mežica	
12V 50Ah	950,00
12V75Ah	1299,00
12V 100 Ah	1699,00
Akumulatorji VESNA- Maribor	
12V 36Ah	744,00
12V40Ah	870,00
12V 50Ah	950,00
12V55Ah	999,00
12V 63 Ah	1153,00
Gume Sava	
116 vodilni	777,00
7,50 xl6 vodilni	1046,00
6xl6TR	1119,00
7,50 x 16 TR	1467,00
7,50x18	1980,00
9,50 x24	2233,00
10x28	2299,00
11 x28	2899,00
13 x28(uvoz)	5384,00
14x28 (uvoz)	5999,00
Mešetar je obiskal tudi prodajalno Kmečki stroj	v Škofji Loki
Vrsta izdelka	Cena v dinarjih
Novi stroji	
Motorna žaga Husquarna	7.560,00
Hidravlični nakladalec OLT	26.940,00
Pnevmatska sejalnica OLT 2 PSK	16.908,00
Enobrazdni plug OLT	4.252,00
Dvobrazdni plug OLT	5.237,00
Sejalnica Gama 14	11.970.00
Rabljeni stroji	
Traktor Zetor 52 11 s kabino 200 delovnih ur	85.000,00
Traktor Deutz 80 Turbo s kabino in komp. 15 ur	150.000,00
Traktor IMT 539 s kabino 290 ur	73.300,00
Traktor TV 821, letnik 1989	47.200,00
d. o. o.
ALPENTRADE
Mlaška cesta 8 a 64000 Kranj
TELEFON, FAX: 064/27-572
Vabimo k sodelovanju obrtnike, podjetnike, trgovce, prevoznike...
- prevzemamo zastopstva in prodajo vseh izdelkov doma in v tujini,
- izvajamo uvoz/izvoz pod ugodnimi pogoji za vaše potrebe
- organiziramo prevoze doma in v tujini
- nudimo kompletno strokovno organizacijo v mednarodnem transportu zasebnim prevoznikom in zaposlujemo vozila na podlagi kooperacijskih pogodb.
NOVO # NOVO # NOVO • NOVO • NOVO
zajček.
TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tei. 35-103
Trgovina ZAJČEK sporoča, fh je poleg stare trgovine odprla NOVO
.i da sedaj lahko pri njih dobite:
- vsa oblačila za otroke
- otroško kozmetiko in celotni program CHICCO
- vse vrste vozičkov, stajic, hojce, avtosedeže, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev
-vse vrste igrač in dani - hlače tovarne TRIKON iz Kočevja vseh velikosti, za staro in I mlado po proizvodnih cenah
IZ SUPER PONUDBE:
POSEBNA PONUDBA:
- jaslice
- novoletni okraski
- avtomobilčki na daljinsko vodenje
- bogata izbira igrač
OBIŠČITE TRGOVINU ZAJČEK NA TRGU RIV0LIV KRANJU!
0^mV GLAS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 18. decembra 1990
JUGOTRAISSPOKT
Predstavništvo LJUBLJANA
PRODAJA IZDELKOV ZABAVNE ELEKTRONIKE ZNAMKE »GOLDSTAR«
TV COLOR EKRAN 36 cm, 51 cm, 55 cm. VIDEOREKORDERJI
PRENOSNI STEREO RADIOKASETOFONI z enojnim ali dvojnim kasetofonom.
OBROČNO ODPLAČEVANJE.
GARANCIJA 12 MESECEV.
PRODAJNA MESTA:
JUGOTRANSPORT Filiala Koper, Patrisa Lumumbe bb tel.: (066)33-636, 34-471 Predstavništvo Jesenice, Spodnji, Plavž 6 Tel.: (064)84-392
Predstavništvo Ljubljana, Cesta VII. | Korpusa 17 Tel.: (061)310-520, 312-458
Predstavništvo Sežana, Partizanska 109 Tel.: (067) 72-691
PieUstavnistvo Reka, Rade Končarja 7
Tel.: (051) 213-276, 213-273
»IZBRALI SMO ZA VAS«
MERKUR
KRANJ
Ko v zadnjih dneh tega leta hitite naokoli in iščete primerna darila za svoje najbližnje, se po stari dobri navadi oglasite tudi v MERKURJEVI prodajali v blagovnici GLOBUS v Kranju.
V prodajalni Vam. tako kot v vseh drugih Merkurjevih prodajalnah, darila brezplačno aranžirajo. In še na nekaj Vas želijo opozoriti: prejeli so pestro pošiljko blaga iz uvoza (med drugim tudi italijanske proizvode iz stekla in plastike) in ni izključeno, da ne boste prav pri njih dobili proizvoda, ki ga že dolgo iščete. Pa še to: iz širokega asortimenta blaga iz uvoza Vas želijo še posebej opozoriti na ugoden nakup: sušilca za perilo 287,00 din ter
likalne mize z odlagalno polico 551,00 din.
Ne odlašajte z nakupom, ker so količine omejene.
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKAR, d. LJUBLJANA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4
ZDAJ IN V PRIHODNJE VAŠA BANKA
Bančne storitve vam nudi po sodobnih načelih poslovanja.
Nadaljuje tradicijo nekdanjih zadružnih posojilnic, hranilnic in navezanost na slovensko zemljo.
▼ daje najugodnejše pogoje varčevanja
T sproti prilagaja obrestne mere ceni kapitala na trgu
▼ upokojencem nudi prejem pokojnin na hranilne knjižice
▼ zagotavlja popolno varnost naložb
T ima razširjeno poslovno mrežo po Sloveniji. Hranilno kreditne službe pri kmetijskih zadrugah so tudi njena blagajniška mesta, kjer lahko vsi varčevalci odpirajo hranilne knjižice banke ter vlagajo in dvigujejo svoje prihranke
Letne obrestne mere od 10.12.1990 dalje: DOBA VEZAVE
OBR. MERA
na vpogled nad 1 mesece nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev
nad 24 mesecev nad 36 mesecev
20% 25%
34%
35%
37% 38%
Uvedli smo dodatne stimulativne letne obrestne mere, ki so odvisne od višine vezanih dinarskih sredstev in dobe vezave.
			DOBA VEZAVE		
ZNESEK VEZAVE	lmes.	3 mes.	6 mes.	12 mes.	24 mes.     36 mes
od 50.000,00 do		2%		3%	3,5% 4%
99.999,00	1 %		2,5%		
od 100.000,00 do 249.999,00	2%	3%	3,5%	4%	4,5% 5%
nad 250.000,00	3%	4%	4,5%	5%	5,5% 6%
VSE DOBRE GOSPODARJE VABI BANKA K VPISU IN VPLAČILU DELNIC
v poslovalnici na Miklošičevi 4 v Ljubljani in na vseh sedežih HKS v Sloveniji, kjer dobite tudi vsa pojasnila.
V prodaji so redne (upraviteljske) delnice po nominalni vrednosti 20.000,00 din in prednostne delnice po nominalni vrednosti 1.000,00 din.
Nakup delnic vam omogoča upravljanje v banki, ugodnost pri najemanju kreditov in solidne dividence.
KDOR DOBRO SEJE, DOBRO ŽANJE T T T f T
ZADRUŽNA BANKA JE PRAVA KAŠČA ZA SADOVE VAŠEGA DELA IN PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE
33
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
V zadnjem času vidim po nacionalni televiziji toliko lepih televizijskih spotov o naši lepi deželi, pardon, državi, da se mi včasih kar milo stori. Kako krasna dežela, koliko krasnih lepot in prijaznih ljudi! Takole globoko v srcu se mi vzbudi dolgo tlačeni in zatolčeni narodni ponos, tako da pravzaprav ne zamudim nobene tovrstne reklame. No, saj jih je zamuditi domala nemogoče, saj se vrtijo v najbolj gledanem televizijskem terminu.
In ko človeka vse te občudujoče lepote dobesedno prikujejo pred ekran, gleda seveda tudi druga komercialna, sporočila. In ugotovi, da vse drugo postaja nekam dolgočasno, neizvirno, pusto in dolgočasno. Prazno in konvencionalno, saj ima samo in le sporočilno vrednost in nobenih aktualnih narodnobuditeljskih inspiracij.
In ko zadnjič v napetem pričakovanju moje rodne dežele in njenih lepot spet nestrpno čemim pred ekranom - spot znam od prve do zadnje besede na izust - se nenadoma prikaže neka krasna slovenska gostilna, v njej pa prijazni ku-harčki vneto mešajo solato. Ob spremljajoči podalpski melo-diki se kamera nato obrne k samim lepim in finim gospodom in gospem, ki očitno čakajo na dobro papico in pupico. Nakar se že omenjena solata z nečim polije, slovenski gostilničar pa pokončno odkoraka skozi vrata v slovensko naturo, s hribčki in dolinicami in se z vsem potrebnim narodnim ponosom ozre v dolino. Takoj me prešine: oh ja, spet moja lepa dežela! A glej ga zlomka: čisto na koncu se pravzaprav izve, za kaj je šlo: za kis s poreklom!
Ob vsem razumevanju za dober jesih s poreklom in ob vsej pravici oglaševalca, da za lasten denar naredi tako reklamno predstavitev, kot jo sam hoče, me je vendarle popadla sveta jeza! Kako se more v ta posvečeni čas štuliti neka reklama, ki mi z dobro solato v finem ambientu slovenske go-
TEMA TEDNA
KIS S
POREKLOM
stilne vzbuja čustvene asociacije na mojo državo, na koncu pa me tako rekoč zafrkne s kisom, ki ima poreklo! Saj res nimam nič proti jesihu z geografskim poreklom, čeprav je jesih nasploh v slovenski deželi odurno drag, če primerjamo njegove proizvodne stroške z, denimo, proizvodnimi stroški olja! Ampak moja domoljubna čustva so kar nekam prežalje-
NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI
V sredo, 19. decembra, bo med 16. in 19. uro na valovih Radia Žiri novembrska oddaja V ritmu valčka in polke. Potekala bo v živo, prinaša pa mozaik vižarskih novic in svežih novitet. Obisk so obljubili člani ansambla Marela. Uvrstitev petih NAJ viž: !■ Ej, ta ljubezen - Slovenski muzikantje
2- Za Krvavcem - Ansambel Jevšek
3- Raj pod Triglavom - Ansambel Lojzeta Slaka
4. Venček Šegovčevih - Štirje kovači
5. V spomin Jakobu Aljažu - Ansambel Marela Predlogi novih viž:
6. Čez Ljubelj - Ansambel bratov Avsenik
7. Martinovanje - Ansambel Slovenija
8. Ženinu in nevesti - Mariborski kvintet
9- Srečno vsem ljudem sveta - Ansambel Krt '0. Očetova navadica - Ansambel Henček
^žrebali smo Angelo Bukovec, Britof 179, Kranj, ki bo prejela glasbeno kaseto. Kupon pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri.
Kupon ........................
Priimek in ime...........
Naslov........................
Glasujem za..............
Prihodnji gost oddaje
Smeh je pol zdravja
Bosanska glava
Edvard Erzetič iz Kranj nam je poslal zgodbico, ki jo je sam doživel:
Zgodilo se je v nekem obmorskem mestecu. Na stojnicah so bile razobešene vse mogoče preproge raznih velikosti.
Ko sva se z ženo sprehodila mimo družine, ki je prodajala to robo, sva očitno izgledala kot Nemca. Mali stopi do naju in mene pocuka za rokav, rekoč: »Herr - kaufen tepihe, bilige tepihe -kaufen.« Stari pa vse to mirno opazuje. Meni je bilo vsega tega dovolj in rečem fantiču: »Pa pričaj mi na srbohrvatskom jeziku...«
Stari pa kot iz topa svojemu sinu:
»Paaa budalo jedna! Pa zaaar ne vidiš, da mu je glava - naša! Bosanska!?«
Male gorenjske vasi
Žablje
Piše: D. Dolenc
po mlakužah so se vcasih žabe valjale
Tako je vleklo tisto popoldne skozi vasi pod Storžičem, da je šlo do kosti. Medtem ko je Selo še nekako varoval gozd, je Po travnikih okrog Žabelj piha-W> z dvojno močjo. Nič čudnega, da ni bilo žive duše zunaj. Le kure so vztrajale pri iskanju ?rn po dvoriščih, da jim je perje kar napihovalo, Krhanov maček je kot žoga okrogel če-Pel na deskah, Kreguljev pa si Je že poiskal svoje toplo mesto v kuhinji pod zapečkom.
Mala vasica so Zabije, skri-'a, in če te po naključju ne za-"ese pot tu skozi, je ne odkriješ. Prvič, se mi zdi, sem šla tu mimo peš z borci Kokrškega °dreda, ko so pred leti naredili sPominski pohod po vaseh tule P°d Storžičem, kjer so se največ zadrževali. Na polju med Belo in Trstenikom leži. Makadamska, a dobro vzdrževana
pot pelje skozi vas, potok Milka se vije mimo hiš in čez travnike, nad vasjo pa se dviga Storžič s svojo skupino. Malo
višje so Povije s številnimi počitniškimi hišicami. In od kod ime Žablje, povprašam pri Kre-guljevih. Samo ime govori, da prihaja od žab, ki so verjetno tu na veliko regljale. So reglja-le, se spominja Kreguljev ata, ko je bil še otrok, zdaj pa jih ni več slišati. Veliko bajerjev je stalo tod okrog, posebej na mestih, kjer so kopali ilovico za žganje opeke, so se valjale po mlakužah, zdaj pa teh ni več in tudi zemlja je že precej izsuše-
Ganki, polni rumenega zlata
Od nekdaj so bile v Zabijah štiri kmetije: Krhan, Kregulj, Polič in Fende. Zdaj je tu že
celjsko polje v dnu Storžiča ima rodovitno, debelo plast zemlje.
pet novih hiš in spet 30 prebivalcev, točno toliko, kot leta 1869. Največ jih je bilo leta 1910, 34, potem pa je šlo strmo navzdol. Leta 1948 jih je bilo 20, od 1953 do 1966 pa je držalo število 19. Trenutno imajo spet dva dojenčka, pri Krhano-vih imajo v zibki Petra, pri Kreguljevem Andreju pa Petro. V osnovno šolo hodi pet otrok, v srednjo pa noben. Prav je, da prihajajo otroci, vsakega posebej so v vasi veseli. Kmetije brez otrok niso žive.
Nekaj skupnega imajo vasi tu okrog Trstenika: velika gospodarska poslopja: spodaj hlev in šupo z veliko okroglo odprtino, zgoraj pod za seno, čez vse poslopje pa vodi gank, poln koruznih storžev, kar daje dvoriščem poseben čar in mi-moidočemu občutek, da tu ne more biti revščina doma.
"Debela zemlja je na žabelj-skem polju," pripoveduje Kreguljev ata, Franc Rogelj, pokončen možak, ki pa gre že v osemdeseto leto, "in bolj ko je suho leto, bolje pridelamo. Lepo je zložena naša koruza in vsak se vanjo vtakne. Hleve nam je zidal Bošnkov oče s Pangrščice. Ko sam ni mogel več, je dobil zidarje z Bele, delalo pa se je vse pod njegovim vodstvom. Dober mojster je bil."
Več zaslužka bi dala tržnica
Včasih so na žabeljskem polju tudi sejali sorščico, mešano žito za kruh, ajdo, ječmen, pšenico, pa seveda peso za prašiče. Ajdo so nehali sejati zaradi divjadi, ki je vso popasla. Sr-njadi je tu največ, divji prašiči le vsake toliko pridejo skozi. V prihodnje pa bodo gotovo seja-ji več pšenice. Kdo ve, kako bo s tole osamosvojitvijo, so zaskrbljeni tudi tod ljudje. Če bodo odvisni le od kmetije, razmišlja  Kreguljev Jože, bodo
morali zgraditi večje hleve. Danes zmorejo za temi starimi zidovi največ po dvajset glav in hlevov ne morejo modernizirati. Tisti, ki so ujeli pravi čas ugodne kredite, so dobro naredili, danes pa se kmetijskim investicijam bolj slabo piše. Dokler bo pri vsaki kmetiji vsaj eden imel delo v tovarni, bo še šlo. Danes oddajajo mleko v mlekarno, vsak teden ga vozi en gospodar, tisti, ki namolze več kot 40 litrov, ga pa vozi štirinajst dni skupaj - a računica pokaže, da bi se dalo več zaslužiti, če bi mleko predelovali doma v skuto in maslo in ju prodajali na trgu, si pridobili stalne stranke. Včasih so si tako pomagali. Vse gospodinje so imele v Kranju in v njegovem delavskem okolišu družine, ki so jih oskrbovale z mlečnimi izdelki, jajčki, ajdovo, belo, koruzno moko in podobnim. Na tržnico jim niti ni bilo treba hoditi. Moški pa so v mesto vozili in prodajali drva. Tudi oni so imeli svoje stranke.
"Mrtva ilovica" za opeko
Nekako se je le prebijalo skozi življenje, vedno pa so bili tod ljudje skromni. Za vse hiše in hleve, razen novih seveda, so opeko sami naredili. Več let so jo pripravljali za eno gradnjo.
"Tu spodaj je "mrtva ilovica","pove Kreguljev ata, "ta je prava za opeko. Tako je gosta in trdna, da nobena voda ne gre skoznjo. Ilovico smo nakopali - ni vsaka dobra, mora biti rumena, mastna - jo z nogami tlačili, bosi smo bili, in je velike kupe pripravili. Potem smo jo natlačili v modele, zgoraj si odrezal z žico, snel model in pustil opeko sušiti na deskah. Počasi, v senci se je morala sušiti, na soncu je razpokala. Dva meseca se je sušila, potem smo jo žgali."
na, saj se kis s poreklom prikazuje v sklopu spotov, ki me v svoji sporočilnosti tako milozvočno opozarjajo na mojo usodo.
Kakšna hudobna notranja ali zunanja duša bi kis s poreklom, ki se tako zvesto sili v rodoljubne ode o moji deželi, kaj hitro lahko spotakljivo izkoristila v posmehljive sovražne namene. Zato bi moralo biti med takimi reklamami, ki imajo tako diametralno nasprotna sporočila, nekaj minut premora - da si duša oddahne in misel spočije!
Ali ni to krasen primer, kako je pri nas demokracija še vedno brez repa in glave? Če se že gremo domoljubje, da po nedavno objavljenih agitpropovskih navodilih ne rečem ro-doljubje ali še kaj hujšega, se ga pojdimo pošteno in do konca. Na full! Ne pa malo tega, malo onega, nazadnje pa smo pri kisu s poreklom!
Ne smem pomisliti, kaj bi na tako demokracijo dejal tovariš S. Milošević, ki je pravkar v rodni mu Srbiji vpeljal neka hlastna in le njemu jasna pravila igre o tem, kaj se v njegovi državi sme in kaj bo odločno sankcioniral. Pozaprl bo namreč vse, kar bo količkaj sumljivega črhnilo o kateremkoli funkcionarju. Če bi njega fliknili med spote o jesihu, je naslednji dan televizija brez čistilke, kaj šele drugega kadra!
Zato mi je kljub vsemu tale malo zmešana slovenska demokracija, ki z raznoraznimi, tudi štorastimi prijemi poduču-je Slovence, kje da živijo, zaenkrat vseeno bolj všeč. Slovenci bi tudi brez tovrstnih marketinških potez pridrli na volišča, kajti zadeve so pospešili skupaj z »demokratom« z juga še številni drugi »dejavniki«. Prava norost in poguba bi bila, če bi se zdaj malopridno spuntali in vse skupaj ignorirali in se užaloščeno obrnili nazaj. Bolj kot kdajkoli namreč za nedeljo, ki prihaja, velja pregovor: »Sredi deroče reke pač ne moreš obrniti konj...« • D. Sedej
Andrej Šifrer pri Tini in Katji v Tržiču - V nagradni igri Šifrer-jev kviz smo dobili več kot 500 kuponov. Večina odgovorov je bila pravilna: Šifrer v pesmi Šum na srcu omenja Jacksona Browna, plošča in kaseta pa sta bili izdani v ZDA, v Nashvillu. Spraševali smo tudi, v kateri stranki je priljubljeni pevec. Pravilni odgovor: v nobeni!
Srečo pri žrebu sta imeli Tina in Katja Kremžar iz Bečanove U v Tržiču. Ker je naš pevec do konca leta precej zaseden, smo na njegovo željo Tino in Katjo takoj tudi obiskali. Kako sta mali Tina in Katja sprejeli v goste Andreja Šifrer ja. pa preberite v eni naslednjih številk našega časopisa. - D. S. - Foto: Jure Cigler
/O  ljubljanska banka
Gorenjska banka d. d., Kranj
JE S 17.12.1990 POVIŠALA OBRESTNE MERE
Gre za povišanje letnih obrestnih mer za nenamensko vezana sredstva občanov. V primerjavi z dosedanjim obre-stovanjem znaša povišanje za od 12 do 22 odstotnih točk, odvisno od dobe in višine depozita. Tabelarni prikaz nam to nazorno prikaže:
do 10.000
nad lO.i
nad 50.000 nad
do 50.000   do 100.000 100.000
	prej sedaj	prej	sedaj	prej	sedaj prej sedaj
— nad 3 mesece	13 25	15	28	20	30   23 35
— nad 6 mesecev	14 27	16	30	21	34   24 38
— nad 12 mesecev	16 29	18	33	23	38   26 42
— nad 24 mesecev	18 32	20	36	24	41   27 46
- nad 36 mesecev	20 35	22	40	25	45   28 50
Zgodi se tudi, da občan sredstva potrebuje pred iztekom vezave. LB — Gorenjska banka d. d., Kranj omogoča tudi razvezavo, kjer so sredstva obrestovana po naslednjih obrestnih merah:
do 10.1
nad 10.1 do 50.0
nad 50.000 do 100.000
nad 100.000
prej sedaj prej sedaj prej sedaj prej sedaj
- nad 1 do 2 meseca 10   20 11
- nad 2 do 3 mesece 11   23 13
- nad 3 mesece       —   25 —
23 14 26 17 30 25 17 28 20 32 28    -    30   - 35
Na področju deviznega varčevanja naj opozorimo na zvišanje obrestne mere pri vezavah avstrijskih šilingov nad eno leto, ki velja za zdomce. Pri vezavi na 70.000 ATS je tako letna obrestna mera 7,5 % in pri vezavi nad 350.000 ATS 8,0 %.
Še posebej, pa je zanimiva nova možnost deviznega varčevanja, ki jo nudi LB - Gorenjska banka d. d., Kranj -nenamenska vezava deviznih sredstev. Za dobo nad 3 mesece, lahko po 7 % letni obrestni meri vezete avstrijske šilinge, nemške marke, švicarske franke in ameriške dolarje. Najnižji znesek vezave je 1.000 DEM oz. protivrednost v drugi valuti.
Spremenile pa so se tudi obrestne mere za dovoljeni in nedovoljeni negativni saldo na tekočih računih in sicer s 36 % na 42 % in s 45 % na 55 %.
GLAS 14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Torek, 18. decembra 1990
Združenje zimskih tekov Alpe - Adria - Lcpet
Sodelovanje športnikov na tromeji
Pokljuka, 14. decembra - Letos, ko je spet prava zima, so organizatorji tekaških prireditev in ljubitelji smučarskega teka prepričani, da bo spet moč izvesti tradicionalne prireditve, pripraviti rekreativna tekmovanja, tekaške šole in veliko razvedrila za ljubitelje zimskih športov. Tako tekmo že pripravljajo organizatorji Teka treh dežel, ena od pomembnih prireditev bo tudi Pokljuški maraton (prej JASSA), ki bo 10. marca prihodnje leto.
"Teki treh dežel so v desetih letih postali tradicionalni, predvsem pa so veliko prispevali k temu, da so se okrepili stiki na območju Alpe - Jadrana. Ravno iz Teka treh dežel izvira tudi ideja o olimpiadi treh dežel. Mislimo, daje to dobra zamisel in da bi jo morali podpreti vsi, ki nam je šport pri srcu. Narediti moramo vse, da bi se ta olimpiada tudi izpeljala, saj mislimo, da je to nekakšen končni cilj na športnem področju sodelovanja v tem trikotu dežel," je na petkovi tiskovni konferenci, ki jo je na Pokljuki pripravila ZTK.O Kranj, dejal Brane Dol-har.
Za ljubitelje smučarskih tekov, ki se te dni že pripravljate na prve množične prireditve (teh bo letos kar trinajst), naj zapišemo, da se organizatorji Teka treh dežel, Turistično društvo Kranjska Gora, Reteče in Trbiž, ter organizacijski komite SKI TOUR - 3 Podklošter že pripravljajo na prireditev. Kot je povedal Vlado Petrič iz TD Rateče, bo jubilejni deseti Tek treh dežel v nedeljo, 17. februarja, začel pa se bo v Kranjski Gori. Od tam bo proga vodila preko Rateč, čez jugoslovansko - italijansko mejo mimo Bele peči, pred Trbižem bo treba zaviti proti avstrijski meji do vasi Selce nad Podkloštrom na Koroškem, kjer bo cilj. Razdaljo bo treba preteči v štirih urah in pol, pri-javnino pa je za jugoslovanske udeležence treba plačati na naslov Turističnega društva Kransjka Gora, Tičarjeva 2 po poštni nakaznici ali pri blagajni društva ob delovnikih od 8. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Prijavnina znaša 200 din, vsak udeleženec pa bo dobil značko teka Treh dežel, diplomo, vrečo za obleko in oskrbo v okrepčevalnicah. Informacije o prireditvi lahko dobite v TD Kranjska Gora tudi po telefonu 88-768. Natančnejši razpisi in navodila udeležencem bodo še objavljena, za tekmovanje pa se je treba prijaviti do 10. februarja.
Na pokljuških poteh in cestah so te dni že idealne snežne razmere za tekače, prav tako pa lahko na Pokljuki in Zatrniku uživajo ljubitelji alpskega smučanja.
Ena letošnjih sklepnih množičnih tekaških prireditev, ki jo pripravlja Smučarski klub Snežinka iz Ljubljane pod pokroviteljstvom ZTKO Kranj, bo Pokljuški maraton (namesto YAS-SA maratona). Program prireditve ostaja podoben kot vseh štirinajst let, to je teka na 21 in 42 kilometrov v klasični in prosti tehniki. Temu teku bodo dodali še tek na 8 kilometrov na izredno lahki in varniprogi, ki bo namenjen vsem tistim, ki so slabše pripravljeni ali slabše obvladajo tekaške veščine. Sicer pa so pri SK Snežinka v Ljubljani letos pripravili bogat program, v katerem ponujajo vse od smučarskih tečajev do šole smučanja na Blaževem griču, vaditeljskih in vodniških tečajev za mlade in še marsikaj. Skratka, s smučarskimi programi začenjajo te dni, za natančnejše informacije pa lahko povprašate po telefonu 061-446-495, Kot pravijo, bodo v času božičnih in polletnih počitnic zlasti dobro poskrbeli za šolarje (brezplačna šola smučanja).
Ker kaže, da bo letošnja zima spet takšna, kot smo jih bili vajeni pred leti, so po naših zimskih smučarskih središčih pripravljene tako imenovane tekaške šole, v katerih se bo s pomočjo učiteljev in vaditeljev smučanja (pri nas jih je že več kot 100) moč naučiti ali izpopolniti v tekaških spretnostih na smučeh. • V, Stanovnik
Hokejsko popoldne
Kranj, 18. decembra - Hokejski klub Triglav organizira v četrtek, 20. decembra, ob 16. uri na drsališču v Kranju zanimivo prireditev "Hokejsko popoldne". Na prireditvi bo predstavljena 22-letna zgodovina kranjskega hokeja in kluba, njegovi uspehi, razmere za delo, pa tudi težave, ki stalno spremljajo kranjski hokejski klub. Trenerji bodo prikazali delo z mladimi, naprodaj bo rabljena hokejska oprema, fantje, rojeni leta 1982 in mlajši, pa se bodo lahko vpisali v hokejsko šolo. Poskrbljeno bo za prezeble, žejne in lačne obiskovalce, organiziran bo srečelov za nagrade, ki so jih prispevali starši hokejistov in ljubitelji tega športa. • J. K. —
Tomo Česen na poštni znamki
Kranj, 18. decembra - Na predlog Planinske zveze Slovenije in PTT podjetij Slovenije je skupnost jugoslovanskih PTT podjetij vključila v program priložnostnih poštnih znamk, ki bodo izšle prihodnje leto, tudi znamko v počastitev velikih alpinističnih uspehov Toma Česna. Ker športniki tako pri nas kot na tujem redko najdejo prostor na poštnih znamkah, je to še večji dosežek. Znamka utegne imeti zato tudi velik odmev med filatelisti. Znamka bo izšla 24. aprila prihodnje leto v 150.000 izvodih, vredna pa bo 6,50 dinarja, kolikor je poštnina za pismo za tujino. O tem bo s propagandnim gradivom seznanjena tudi svetovna poštna zveza. • J. K.
Odprto republiško prvenstvo v športnem plezanju
Velika podpora atraktivnemu športu
Minulo nedeljo je bila v Škofji Loki na Podnu zanimiva prireditev, tekmovanje v športnem plezanju. Da je ta šport vse bolj popularen, dokazuje vedno več mladih, ki se vključujejo med športne plezalce, pa tudi ogromno obiskovalcev, ki so si ogledali tekmovanje.
Škofja Loka, 16. decembra - Organizatorji odprtega prvenstva Republike Slovenije v športnem plezanju so bili domačini, Plezalni klub Škofja Loka. Prireditev so odlično pripravili in vodili, ter poskrbeli, da so ob njej uživali tako tekmovalci kot gledalci.
Prvenstvo seje začelo že do-    AO Tržič in postala republiška
poldne, ko so se tekmovalci pomerili v predtekmovanju. Nič manj ni bilo zanimivo tekmovanje gorenjskih osnovnošolcev, ki so se v odmoru med dopoldanskim in popoldanskim delom tekmovanja pomerili za torto Montana. Osvojili so jo mladi plezalci iz Radovljice, v zmagovalni ekipi pa so nastopili: Domen Perad, Sašo Prešeren in Anže Šanca. Drugo mesto je osvojila ekipa Tržiča (Joža Gros, Gašper Koren, Go-razd Križnar), tretja je bila ekipa Jesenice I (Dejan Pretnar, Klemen Novak, Martina Ču-far), četrto so bili Ločani (Blažka Klemenčič, Orhan Nikovič, Jernej Goljevšček), peta je bila ekipa Jesenice II (Mojca Novak, Tomaž Novak, Peter Ra-muš), šesta pa je bila ekipa Kranja (Aleš Česen, Boštjan Tolar, Blaž Kuhar). Najboljšim mladim športnim plezalcem je torto poklonil Srečo Rehber-ger, naš znani plezalec, ki bo prav te dni v okviru svojega podjetja Montana v Podlubni-ku v Škofji Loki odprl trgovino s športnimi, predvsem plezalnimi potrebščinami.
Vrhunec nedeljskega tekmovanja je bilo popoldansko finale, na katerem so se najprej pomerila dekleta. Najdlje je preplezala (smeri je postavljal Tomo Česen) Nataša Stritih iz
prvakinja v športnem plezanju. Druga je bila Damijana Hudo-lin iz PK Škofja Loka, tretje mesto si je priplezala Miranda Ortar iz AO Tolmin, četrta je bila Slavica Stojakovič iz AO Velebit, peta pa Romana Tomšič iz AO Novo mesto. V finalu moških se je najbolje izkazal Tadej Slabe iz AO Matica, drugi je bil Arci Venerin iz Trsta, tretji pa Luka Zaplotnik iz AO Kranj. Ker pa uvrstitev tekmovalca iz sosednje Italije ne šteje za republiško prvenstvo, si je tretje mesto priplezal Stanko Zidan iz AO Matica .
"Na današnji prireditvi smo sodelovali vsi člani našega plezalnega kluba, vsak po svojih močeh. Tisti, ki so tekmovali,
so se pripravljali za tekmo, ostali smo skrbeli za organizacijo. Zelo smo zadovoljni z obiskom na tekmovanju, kar je dokaz več, da je velik interes za športno plezanje tudi pri nas v Škofji Loki. Prepričani smo, da bomo tradicijo tekmovanj nadaljevali vsaj enkrat letno," je povedal tajnik Plezalnega društva Franc Langerholc - Cac.
Da je prireditev uspela, irt da so tekmovalci dobili lepe nagrade, pa so poskrbeli: glavni pokrovitelj tekmovanj3 Marmor iz Hotavelj, pokrovitelj loške ekipe Avia club ter števila podjetja (Šport Čarman, Srečo Porenta, Bandag, Cvetličarna Flora, LTH Trata, Peks, delikatesa Trava, sadovnjak Resje, bistro As, KZ Škofja Loka, ABC Škofja Loka, Diskont 33, podjetje Montana, Tabor Gorenja vas ter trgovini Viole-ta in Frtunovec). • V. Stanovnik, Foto: G. Sini*
Klub jadralnih padalcev Krokar iz Železnikov
Skrb za varno letenje in napredovanje
Železniki, 14. decembra - Sredi prejšnjega meseca so ljubitelji jadralnega padalstva Železnikov in okolice ustanovili svoj klub, ki so mu dali ime Krokar. Že v začetku klub šleje več kot trideset članov, kar potrjuje, da je jadralno padalstvo tudi pri nas zelo popularen šport.
"Jadralno padalstvo je ena tistih vrst letenja, ki se jo da naučiti zelo hitro. Je najbolj enostaven način letenja, saj je za to, da poletiš, da prideš v zrak potrebno le malo. Prav dejstvo, da je vse skupaj videti enostavno, pa lahko ta šport naredi nevaren. To kažejo tudi številne poškodbe. Zato smo se jadralni padalci iz Selške doline odločili, da ustanovimo svoj klub, kjer naj bi novim članom teoretično in praktično predstavili ta šport in bi jih s tem naučili varnega letenja," pravi Marko Kokalj, predsednik Kluba jadralnih padalcev Krokar.
Seveda pa bo v delu kluba imelo pomembno mesto izpo-
polnjevanje znanja. Jadralno padalstvo je v svetu popularen šport, pa tudi pri nas je bilo organiziranih že nekaj tekmovanj. "S časoma bo pripeljalo do tega, da, če hočeš biti res dober jadralni padalec, moraš veliko znati, se marsikaj novega naučiti. Ce jih je več skupaj, je to laže. V Sloveniji imamo pri Zvezi letalskih organizacij Slovenije komisijo za prosto letenje. V njej naj bi bili poleg zmajarjev tudi predstavniki padalcev. V Sloveniji je namreč že nekaj klubov jadralnih padalcev, člani teh klubov pa smo se že nekajkrat sestali in se dogovarjali o sodelovanju. Treba se je namreč dogovoriti o tekmovanjih, predvsem pa o šolanju. Zlasti na področju šolanja je treba postaviti skupna merila, ki naj bi bila podobna tistim zunaj naših meja. Tako naj bi se naše šole in izpiti priznale tudi v tujini," pravi France Megušar, ki bo v klubu skrbel predvsem za šolanje. Ker slovenski jadralni padalci kandidirajo tudi za evropsko prvenstvo čez dve leti, se bo v kratkem organizirala tudi liga za jadralne padalce, kjer bodo
tudi izbirne tekme za kandid'1' te na tem prvenstvu.
Ze takoj po novem letu s* bo v okviru kluba Krokar v 2*" leznikih začela tako imenovan* šola za jadralne padalce, naj* prej teoretični del, poleti pa tu' di praktično letenje. V klubu upajo, da bodo našli sponzor)6, ki bi pomagali kupiti nekaj Pa' dal za učenje, saj oprema posa.' meznika stane okoli dva tis?, mark. Seveda pa je moč kup|!! tudi rabljeno, saj je v Slovcfl'| že nekaj proizvajalcev jadra1' nih padal. Poleg padala je novna oprema še pas. Čelad3' visoki čevlji in zaščitna oblek3' • V. Stanovnik
Hokej na ledu
Dva poraza Jesenic
V petek jih je doma premagala ljubljanska Olimpija s 7 : 2, v nedeljo pa še Medveščak iz Zagreba s 3 : 2.
Jesenice, 14. decembra - Jeseničani v zadnjih dveh kolih nadaljevanja I. zvezne hokejske lige niso imeli sreče. Po porazu s Crveno zvezdo v Beogradu so v petek doma igrali z Olimpijo iz Ljubljane in izgubili s 7 : 2. Olimpija je igrala odlično, Jeseničani pa slabo in po taki igri tudi kaj več niso mogli pričakovati. Derbi je bil miroljuben, v mejah športnega, zato je bilo tudi izključitev malo. *
V nedeljo pa so Jeseničani igrali z Medveščakom Gortanom iz Zagreba. Gosteje so vodili z 2 : 0, Jeseničani so po odlični igri izenačili, vendar so nesrečno prejeli tretji gol in zgubili. V nedeljskem kolu je presenečenje tudi gladek poraz s 7 : 0 Olimpije s Crveno zvezdo v Beogradu.
Pred torkovim kolom, Jeseničani igrajo doma z Zvezdo, vodi Olimpija, Jeseničani pa so četrti.
V 1. B zvezni ligi je Bled premagal Slavijo z 8 : 5, v je Olimpija II premagala Triglav s 6 : 1, Jesenice II pa z 9 : 4. • J. K., slika G. šinik
Cinka«!
Veliki turnir biljarda pri Johanci
Zmagal je Žnidaršič
Britof, decembra - Biljard klub Johanca Britof, ki je bil 10. decembra registriran kot prvi tovrstni klub na Gorenjskem, je 1. decembra priredil velik turnir, na katerem so igrali mednarodno somico, sodelovalo pa je 74 biljardistov iz Slovenije, Reke in Beograda. Zmagal je Jonas Žnidaršič, rektor biljard akademije, član Kluba biljardistov Ljubljana. Drugi je bil Ristič iz Beograda, tre-Ui Grubar (Klub biljardistov Ljubljana, in četrti Murn (Biljard klub Pohorje Maribor). Prvi trije so dobili denarne nagrade, naslednjim šestnajstim pa je Biljard klub Johanca podelil praktične nagrade, ki so jih prispevali Pivovarna Union, Mercator, poslovalnica I Kranj, Mesarija Anton Arvaj, Coca Cola in Pivovarna Laško. Pri organizaciji je pomagal Tenis shop VVimbledon iz Celovca.
. Naslednji veliki turnir, ki bo štel za ATP točke, bo 23. februarja. Pričakujejo udeležbo biljardistov iz Avstrije, Splita, Reke, Subotice in Novega Sada ter drugih jugoslovanskih klubov. • J.
Od tekme do tekme
Turnir Mošnje 90
Mošnje, 18. decembra - Gostišče Pri Dušanu v Mošnjah vabi P odprti hitropotezni šahovski turnir, ki bo v soboto, 22. decembra, ob 9. uri v Gostišču pri Dušanu. Turnir bo voden računalniško. Igrali bodo 14 kol po švicarskem sistemu na 5 minut. Prijav-nma bo 100 dinarjev in jo bo treba plačati pol ure pred začetkom turnirja. S seboj obvezno prinesite šahovske ure. Podeljen bo komplet kolajn in 7 denarnih nagrad v skupni vrednosti 4.000 dinarjev.
V nagradni sklad so prispevali Usnjarstvo Slatnar Tržič, Trgoma Kasablanka Kranj in Gostišče pri Dušanu Mošnje. • Dušan
Uspeh naših biatloncev
Les Saisiels, 16. decembra - Jugoslovanski biatloni so že na prvi tekmi v novi sezoni dokazali, da so letos dobro pripravljeni. Naša štafeta, v kateri so tekli J. Velepec, Grajf, Lekan in Ožbolt, je osvojila odlično šesto mesto, kar je doslej največji uspeh naših biatloncev. • V. S.
Zmagal Jano Rant - Partizan Škofja Loka je organiziral prvi članski turnir v namiznem tenisu. Sodelovalo je 32 igralcev, zasluženo pa je zmagal Jano Rant pred Ivkom Svoljšakom. Oba sta člana Partizana Škofja Loka. Tretji je bil Emil Rant (Tehnik), četrti Franc Prevodnik (Partizan), peto mesto pa delita Boštjan Rant (Partizan) in Janez Starman (Kondor). • J. Starman
Kranjska Gora pripravljena
Kranjska Gora, 17. decembra - V nedeljo in ponedeljek sta bili v Kranjski Gori tekmi za evropski pokal v sla'omu in veleslalomu, konec tedna, v petek in soboto 21. in 22. decembra pa pričakujejo najboljše svetovne slalomiste in veleslalomiste.
Kljub temu da naša pomlajena moška reprezentanca letos v svetovnem pokalu še ni osvojila točke, bo letos v Kranjski Gori še posebej slovesno. Tekmovanje za pokal Vitranc namreč slavi 30-letnico. Gotovo je k slovesu kranjskogorskega tekmovanja veliko prispevala tradicija, pa tudi uspehi domačih tekmovalcev s Križajem na čelu. Tako tudi letos v Kranjski Gori pričakujejo številne domače in tuje ljubitelje smučanja. • V. S.
T i        Vi  •   •    • 1 •
Ligaški izidi
Košarka - Košarkarji Triglava so v soboto doma gostili ekipo Željezničarja in zmagali z rezultatom 95 : 91 (41 : 41). S petnajstimi točkami so tako na dvanajstem mestu v LB zvezni košarkarski ligi, v prihodnjem kolu pa igrajo v Mariboru.
Košarkarice Kranja so doma igrale z ekipo Cometa in zmagale z visoko razliko 103 : 60 (55 : 23). Jeseničanke so do-
PFAFF
HOBBY LOCK 783 neto ATS
5.817.-
NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSO.VARNA itd...
CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648
SALON POHIŠTVA
IZ NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO:
SPALNICE t OTROŠKE SOBE • DNEVNE SOBE • JEDILNICE IN PREDSOBE
Obiščite nas na BOŽIČNEM SEJMU v Kranju od 14. do 21. decembra 1990.
M*
Vabimo vas tudi v ^formativni salon ARK
v trgovini GAMBIT Krani, Tomšičeva 30      A f> \
telefon 064/24-842 |j    /J   R    t    1 I
Salon ARK v Idriji [iijj   telefon 065/71-855
ma izgubile s košarkaricami Cimosa z rezultatom 54 : 63 (32 : 34). Novo zmago v prvi slovenski košarkarski ligi pa so si doma priborile igralke Odeje Marmorja. Ekipo Slovana so premagale z rezultatom 75 : 53 (34 : 28) in tako trdno držijo prvo mesto v ligi. • V. Stanovnik
Rokomet - Rokometašice Kranja so v II. zvezni rokometni ligi doma igrale z ekipo Borova in zmagale z rezulatom 24 : 14 (11 : 8). Rokometaši Šeširja so gostovali v Leskovcu pri Krškem, kjer so kljub dobri igri, ko so večino časa vodili, na koncu popustili in izgubili z rezultatom 26 : 21 (12 : 13). Pred-dvorčani so doma igrali z ekipo STT Rudarja in kljub vodstvu v začetku tekme (5 : 0), igubili z rezultatom 21 : 28 (11 : 14).
Odbojka - Igralci Bleda so gostovali v Ljutomeru in izgubili z rezultatom 3 : 2 (-8, -2, 15,9, 12).
• V. Stanovnik
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ENOTA KRANJ IN SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET Komisija za zaposlovanje
objavljata
RAZPIS
za zbiranje pisnih ponudb za izvajanje programov samozapo-slovanja ter programov, ki bodo prispevali k razreševanju problematike brezposelnosti v občini Kranj.
I.
NAMEN RAZPISA
V občini Kranj bomo morali za aktiviranje priliva kadrov ponuditi letno v naslednjem petletju od 1040 do 1100 delovnih mest (ne glede na to, ali gre za nova ali izpraznjena stara mesta), če bi hoteli vsaj ohraniti sedanjo stopnjo brezposelnosti (okoli 4 %). V nasprotnem primeru bo stopnja kmalu presegla 10 % (brez upoštevanja kadrovskih presežkov oz. stečajev).
Za lažje razreševanje navedene problematike iščemo sodelovanje s pravnimi in fizičnimi osebami, ki bi na sistematični osnovi zagotavljale in nudile pravne, informacijsko-podje-tniške, finančne, organizacijske, kadrovske in druge storitve ter različne izobraževalne programe z namenom lažjega razreševanja problematike brezposelnosti v občini Kranj in izvajanja programov samozaposlovanja.
KRITERIJI ZA SODELOVANJE
Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, ki bodo pravočasno posredovale svoje ponudbe ter izpolnjujejo naslednje pogoje:
a) da je eden izmed predmetov njihovega poslovanja: ekonomske, organizacijske, pravnokadrovske storitve, svetovanja ali
b) da se ukvarjajo z izobraževalsko dejavnostjo,
c) da imajo že najmanj 6 mesecev praktičnih izkušenj na navedenih področjih
d) da predložijo stroškovno ovrednotene programe.
II.
IZVEDBA
Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o izvedbi programa, v kateri bodo opredeljene medsebojne obveznosti in zagotovljena namenska poraba dodeljenih sredstev.
III.
ROK PRIJAVE
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom programa pošljite najpozneje do 30. 12. 1990 na naslov: Skupščina občine Kranj, Izvršni svet, Komisija za zaposlovanje, Trg revolucije 1, 64000 Kranj ali Republiški zavod za zaposlovanje, enota Kranj, Cesta JLA 12, 64000 Kranj.
CENEJS
C 3UTF'
m
PEKO
NA NOVOLETNEM SEJMU
Prijetno presenečenje
Med razstavljala na letošnjem 31. novoletnem sejmu, ki so ga odprli v petek, trajal pa bo do 21. decembra, je tokrat prijetno presenetil Peko Tržič. Čeprav na tem sejmu ni v navadi, da bi ocenjevali posamezne paviljone, smo med števnilnimi obiskovalci že prvi dan in nato v soboto ter v nedeljo slišali pripombo, da je Pekov prostor v hali A najlepši.
K tej pripombi pa velja dodati še druge; predvsem tiste, za obiskovalce najbolj vabljive. Peko se je namreč odločil, da tudi na sejmu predstavi tako imenovani Slovesni program po 25 odstotkov nižjih cenah. Da so cene zares nizke in so zato Pekovi kakovostni čevlji še toliko bolj vabljivi, poglejmo nekaj primerov:
Moške nizke čevlje dobite že za 353 din, podložene usnjene zimske škornje za 588 din, otroške za zimo oziroma sneg od 90 din naprej, visoke otroške copate po 129 din, otroške
copate v obliki figuric po 69 din. Celoten otroški program (še posebej otroški nahrbtniki po 120 in 157 din) pa je tudi zelo primerno praznično darilo.
Izredno vabljiv je tudi prodajni bombažni program na Pekovem prostoru na sejmu. Moške in ženske bombažne trenirke so po 397,70 din oziroma 299 din, otroški bluzoni in trenirke po 198 din. Bombažne polo srajce so po 149 din in več, svileni tekstilni kompleti (podloženi) po 598,90 din, bunde od 396 din (otroške) do 721,80 moške, puhovke pa imajo od 1349 din naprej.
Bombažni program tokrat Peko predstavlja in ponuja samo na sejmu; torej do petka. Ostali program pa bo tudi po sejmu (kolikor ga bo še ostalo) moč dobiti tudi v trgovini PEKO III Kranj v Gregorčičevi ulici 8 (za Globusom). Oglasite se pri Peku na sejmu in za Globusom v Kranju.
Kupljeno pohištvo
vam brezplačno dostavimo na dom,
ter ga hkrati sestavimo!
Ml VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ!!!
)mmr.-GLAS 16. stran
OGLASI, OBVESTILA
Torek, 18. decembra 199°
SUPER CENE pri LOIBLKAUFU!
ponudbe veljajo od 15. 12. do 29. 12. 1990
AVSTRIJA - Kirscherrtheuer 48 (pred mostom čez Dravo desno)
SCHARLACHBERG
ali
STOCK VINJAK
1 lit. samo i
ŠKOTSKI Whisky
0,7 lit.
EDOO
HLAČNE
NOGAVICE
5 parov - paket
BRASIL KAVA
1 kg
OTROŠKA
JAJČKA
PRESENEČENJA
34..
KUMARICE
0,7 lit. samo
13,-
49,90   od 18. do 24. 12. VELIKI POPUST pri
JABOLČNI SOK
100 %
1 lit. zdaj samo
5..
ELEKTRO APARATIH.
STERE0 STOLP, S0UN0 RADI0REK0RDER, GOLDSTAR TELEVIZORJI ALI SAMS0NG VIDE0REK0RDERJI ZDAJ
." ATS CENEJE
19. in 20. 12. BREZPLAČNA POIZKUŠNJA KAVE! OBIŠČITE NAS - NE BO VAM ŽAL!
ISKRA TIV, d. o. o. Podjetje tiskane vezja Ljubljanska cesta 24 a 64000 Kranj
objavlja
JAVNO LICITACIJO
naslednjih mehanskih in elektronskih delov:
Začetna cena
1. Deli za instaliranje klora (komplet) 300 din
2. Deli za instaliranje vodika (komplet) 1.500 din
3. Inštrument milivoltmeter (kos) 400 din
4. Koračni motor (kos) 100 din
5. Primerjalnik elektronski (kos) 100 din
6. Releji razni (kos) 5 din
7. Stikalna ura (kos) 20 din
8. Kontaktorji razni (kos) 50 din
9. Bimetalni razni (kos) 20 din
10. Varovalni elementi razni (kos) 1 din
11. Fotočitalec (kos) 30 din
12. Mini rele 12 V (kos) 30 din
13. Vrtalni stroj NC Trudril 120.000 din
14. Razigljevalni stroj 80.000 din
Javna licitacija bo v priročnem skladišču Iskra TIV v petek, 21. decembra 1990, ob 10. uri. Ogled je možen dve uri pred pri-četkom licitacije. Prodajali bomo po načelu »videno-kuplje-no«. Prometni davek na končno ceno plača kupec. Prevzem delov je takoj po plačilu celotnega izlicitiranega zneska. Varščino 10 % izklicne cene je treba plačati pred začetkom licitacije. Druga pojasnila lahko dobite po telefonu (064) 22-975.
FRIZERSTVO IVANKA
Seljakovo naselje 29 Stražišče - Kranj
Odprto vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah po dogovoru!
OTROŠKA TRGOVINA
Marolt Tatjana .KRANJ Tomšičeva 16 ★
Trgovina MEDO sporoča, da |e poleg stare trgovine z igračami odprla novo trgovino z otroško modo za dojenčke, malčke, otroke m najstnike. Nudimo vam tudi oblačila priznanih itahjan-skih proizvajalcev, kot so IANA, BRUMMEL, MAULI. Priporočamo se za obisk!
,     Odprto vsak dan od 9. - 19
v soboto od 9
12. ure
STANOVANJSKA ZADRUGA
AZURIANA
poslovna enota KRANJ - Partizanska 8, tel.: 064/21 -119 RADOVLJICA - Kranjska 13/1, tel: 064/75-962 JESENICE • Kidričeva 41, tel 064/81-562 int. 28.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj organizira praktično demonstracijo montaže snežnih verig. Vozniki bodo svojo spretnost pri montaži lahko sami preizkusili, najbolj spretnim pa so namenjene praktične nagrade.
Praktični prikaz montaže snežnih verig
bo v ponedeljek, 17. 12. 1990,
ter v sredo, 19.12.1990, od 15. do 18. ure na dvorišču AMD Kranj, Koroška 53/d.
V akciji sodelujejo: Petrol OE Kranj, AMD Kranj in Tovarna verig Veriga Lesce.
Dobro je vedeti, da bodo ceste odslej plužene bolj poredko in bodo ob sneženju na vozišču večje količine snega (od 10 - 15 cm), v takšnih voznih razmerah pa so za varno vožnjo snežne verige nujno potrebne ter zato tudi obvezne.
O vsem, kar vas bo zanimalo glede uporabe snežnih verig, njihovem popravilu in možnostih nakupa, vam bodo v ponedeljek oz sredo pojasnili tudi strokovnjaki s tega področja.
HOTEL JELOVICA
BLED C. Svobode 5, Bled
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE -
1 delavec za NDČ Pogoji:
- VII. ali VI. st. ekonomske oz. druge ustrezne smeri -3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih -poznavanje dela na računalniku
-trimesečno poskusno delo
2. KNJIGOVODJA -. 1 delavec na NDČ
3. SALDAKONTIST -
I delavec za NDČ (plačilni promet)
Pogoji:
- V. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
- poznavanje dela na računalniku
- trimesečno poskusno delo
4. SKLADIŠČNIK - EKONOM -
1 delavec za NDČ Pogoji:
- V. ali VI. st. strokovne izobrazbe ekonomske, trgovske ali gostinske usmeritve
-3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih -poznavanje dela na računalniku .trimesečno poskusno delo
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Hotel Jelovica, p. o., 64260 Bled, C. svobode 5.
NAGRADNA IGRA,
V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI
JLU15 OL
1. Nagrada
Barvni TV Sony 51 cm
2. Nagrada
Bon v vrednosti 2.000 din
3., 4., 5. Nagrada
Bon v vrednosti 500 din
KRANJ Koroška c. 16 tel.: 064/22-249
ŽREBANJE 29.12.1990
IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU
ŽAMETNE HLAČE	349,00
JEANS HLAČE	279,00
HLAČE-ZIMSKI KEPER	299,00
JEANSJAKNE	399,00 - 549,00
JAKNE - ZIMSKE	699,00 - 999,00
MAJICE	219,00-259,00
TRENIRKE	329,00 - 349,00
SRAJCE	299,00
SRAJCE FLANELA	349,00
PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA	
II
11 *1 \k
Ji"'
Al *
Kranj
trgovina in gostinstvo
1 IsiLVESTRUJTE PRI NAS!
Gostišče ob Planšarskem jezeru n
a Jezerskem
Za silvestrski menu domača hrana Preživite lep večer ob domaći glasbi Informacije in rezervacije po tel.: 44-145
Hotel KAZINA Jezersko
Na Silvestrovo vam nudimo bogat silvestrski menu Večer bo popestril priznani ansambel Informacije in rezervacije tel.: 44-007 in 444)60
Hotel BOR Preddvor V prijetnem ambieniu našega hotela vam nudimo bogat silvestrski menu. Poskrbeli smo tudi za dobro voljo ob zvokih priznanega ansambla. Informacije in rezervacije tel.: 45-080.
Cenjene goste želimo opozoriti na možnost rezervacije prostorov pred božičnimi in novoletnimi prazniki'
Informacije od 16. - 20. ure tel.: 064/622-147
Pentagram d.o.o.
trgovina
20% popustom
na novoletnem sejmu v
Kranju
- trgovino BPT na Deteljici pri Tržiču
- diskontno prodajalno v Tržiču
Obiščite nas in si oglejte pestro izbiro izdelkov BPT ter izkoristite ugoden nakup.
Vsem bralcem Gorenjskega glasa želimo prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov, ter veliko sreče in uspehov v prihajajočem letu 1991.
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Primskovška "cesta smrti" še vedno aktualna
Je treba nevarnost dokazovati z mrtvimi?
Obnova Jezerske ceste od križišča pri Jaku proti Jezerskemu spet skozi rešeto občinskega plana?
Kranj, 17. decembra - Do 28. v tem mesecu je v kranjski občini °dprta razprava o projektnih rešitvah rekonstrukcije dveh promet-1,0 najbolj obremenjenih in nevarnih cest v Kranju, to je Oldham-s*e ceste in Ceste Staneta Žagarja. O Jezerski cesti, ki med domačini še ni zgubila žalostnega slovesa "ceste smrti" v tem sklopu ni sled«. Njena obnova je bila sicer že večkrat načrtovana, a tudi prestavljena, za "neaktualno" so jo v občinskih službah označili že leta.
»Zakaj neaktualna,« se hu-
duje Primskovljanka Cveta Cu-derman, ki od leta 1978, ko sta JJa tej cesti izgubila življenji dva dečka, hrani vse časopisne ■zrezke o "cesti smrti". 13. decembra 1978 je Delo zapisalo, °a je Jezerska cesta v dobrem letu dni terjala pet življenj domačinov, v glavnem pešcev.
Občinski možje so z neaktu-a'nostjo obnove Jezerske ceste očitno namignili na novo republiško cesto, ki naj bi peljala
od Tupalič do križišča s cesto Kranj-Brnik in naj bi staro re-gionalko skozi Primskovo, Bri-tof, Visoko spremenila v lokalno cesto, razoremenjeno gostega prometa. Žal je od celotne trase zgrajen le odsek od Brito-fa do križišča z brniško cesto, s
tem pa Jezerska cesta ostaja domala enako obremenjena, kot je bila pred dvanajstimi, trinajstimi leti, ko je smrt dobesedno dežurala na njej.
"Cesto smrti" poznajo kot eno najbolj črnih prometnih točk na Gorenjskem tudi na policiji. Prometni inšpektor Ivan Demšar sicer pravi, da smrt na njej zadnja leta ne žanje več tako trdosrčno kot nekdaj, vendar ne zaradi redkejšega prometa, ampak zaradi večje pazljivosti udeležencev prometa, predvsem domačinov.
»Ko so bili moji otroci še manjši, me je bilo vedno strah, ko so morali v šolo. S sosedi smo se dogovorili, da jih izme-njaje vozimo, nato pa tudi dosegli, da jih je pobiral šolski avtobus,« je dejala Cveta Cuder-man. Njeni otroci so že veliki, a koliko je v vasi tudi dandanes majhnih otrok, ki pešačijo
v šolo, trgovino, koliko ženic gre zvečer tesno ob robu ceste proti cerkvi s kresničkami v rokah, negotovih, ali se bodo žive vrnile domov ali ne. Ni še dolgo, okroglo tri leta, ko je sovaš-čana do smrti povozilo tako rekoč na pragu doma.
Jezerska cesta je ozka, brez pločnikov, temačna, nad njo pogosto lebdi megla, rob ceste, drevje ob njej in pešci se ponoči zlijejo v eno barvo. Ni se kam umakniti, ko avto pripelje tik ob robu.
Primskovljani so se že zdavnaj naveličali čakanja na boljšo, varnejšo cesto. To nameravajo (spet) odločno povedati občinski vladi, tokrat skupaj s krajani Britofa in Visokega. • H. Jelovčan
f branju razmišljajo o "pajku"
Zapuščena vozila bodo odstranili
^ranj, 12. decembra - Na parkiriščih, zelenicah, v stanovanjskih Naseljih so vse večji problem zapuščeni, stari avtomobili, zanje se astniki kljub opozorilom ne zmenijo ali pa lastnikov sploh ne naj-j J°- Zato jih nameravajo odvažati na posebej urejen prostor na ahore. Razmišljajo tudi o "pajku", ki bi odvažal nepravilno par-•rana vozila, saj denarne kazni ne zaležejo.
podobo mesta, jezi ljudi in seveda propada. Poslej naj bi takšno vozilo, če ga lastnik se-
.   Kranjski izvršni svet je spre-P Pobudo Andreja Štera, sekretarja za notranje zadeve, ki 0 pripravil  spremembo 14. c,ena odloka o javnem redu in m'ru, da bodo lahko odvažali ZaPuščena vozila na posebej Urejen prostor na Labore. Z zapuščenimi vozili na javnih po-vršinah, predvsem na Planini S? v Likozarjevi ulici imajo v i ar>ju težave že nekaj let, od 'eta 1987 so našli 315 zapušče-n}n vozil. Dobra polovica last-'kov je po opozorilu vozilo °dstranila, skoraj tretjina pa Opozorila ni upoštevala, za vsa-*° sedmo vozilo pa lastnika sploh niso mogli ugotoviti. Gre •asti za vozila, ki so v zelo sla-em stanju, povprečno so stara cč kot deset let. Postopek za ■ dstranitev zapuščenega vozi-•a> Potem seveda, ko ugotovijo, je takšno, traja 60 dni, kar P°lieni vsaj dva meseca kvari
veda po opozorilu ne bo odstranil, odpeljali na Alpetourov prostor na Laborah. Tam ga bodo imeli dva meseca, če pa lastnik še ne bo reagiral, bodo vozilo odprodali Alpetouru ali Surovini.
Veliko problemov imajo v Kranju tudi s parkiranimi vozili, vsaj pred poslopjem občine so zdaj napravili red, da bi se v primeru intervencije vsaj gasilci lahko prebili skozi, kar prej zaradi parkiranih vozil na obeh straneh ceste ni bilo mogoče. Nekaj več parkirišč so uredili tudi v okolici Globusa, še vedno pa je napol prazno parkirišče na Globusu, kjer je pač treba plačati. Ker je zaseden le 60-odstotno, smo na seji slišali misel, naj bi parkirnino pobirali tudi na parkiriščih ob Globu-
JjA SONČNI STRANI ALP
Koliko stane ogrevanje
Kranj, 17. decembra - Primerjalna lestvica cen ogrevanja z rajnimi energijskimi viri, ki jo je v četrtek objavilo Delo, kaže, W so decembra cene dokaj usklajene, če izvzamemo mazut, ki J* daleč najcenejši, in električno energijo, ki je po tradiciji najlažja.
Po tem izračunu stane kilovatna ura za mazut 0,35 di-narja, drv od 0,57 do 0,61 dinarja, kock lignita 0,40 do 0,57 dinarja, kock rjavega premoga 0,42 do 0,60 dinarja (oboje ob 5°- do 72-odstotnem izkoristku kurjenja), daljinskega ogrevanja 0,42 dinarja, zemeljskega plina 0,42 dinarja iz skupne kotlovnice in 0,53 dinarja iz zasebne, kurilnega olja 0,57 dinarja ln električne energije 0,77 dinarja (nižja tarifa), 1,19 (enotarif-na) ter 1,49 dinarja (višja tarifa).
V povprečni stanovanjski hiši v osrednji Sloveniji s priključno močjo 20 kW tako za celoletno ogrevanje, z upoštevanjem posameznih prispevkov, odštejejo za drva okrog 16.000 dinarjev, premog od 11.000 do 16.500 dinarjev, daljinsko Ogrevanje in daljinsko plinsko ogrevanje približno 11.500 di-narjev, za kurilno olje 15.675 dinarjev, za mazut 9.625 in za e'ektrično energijo po nižji tarifi okroglo 21.000 dinarjev. V Ceni seveda ni upoštevano delo, poraba električne energije za Predgrevanje kuriv in pogon ventilatorjev, dovoz goriva in Podobno. Prav tako ni upoštevan davek, ki ga ekološko sporna goriva plačujejo okolju. Če izvzamemo električno energijo, ki je zaradi omejenih količin najdražja, je ekološko najči-steJši in tudi med najcenejšimi vsekakor plin. Žal za večino ^anovalcev ta vir še ni dostopen, saj so plinovodi, vsaj na Gorenjskem, za zdaj rezervirani le za industrijo.
Že zgrajeno mrežo plinovodov bi zato kazalo bolje izko-r,stiti tudi za potrebe ogrevanja stanovanj. Najbolj konkretne tQvrstne načrte imajo gotovo v Škofji Loki, ki jo zaradi nadpovprečno onesnaženega ozračja v kurilni sezoni v naslednjih J*tlfi nameravajo preusmeriti na plin. Tudi načrtovalcem no-yjh naselij ne bi škodilo, če bi kdajpakdaj vzeli v roko kakšno l'Vo o ekologiji in vsaj bodoče stanovalce, če že ne brž tudi starih, obvarovali zadušljivega in zastrupljenega zraka. Zgo-v°ren primer napačnega načrtovanja ogrevanja je veliko no-vo naselje v Drulovki, kjer je bilo sprva predvideno, nato pa, « bogve katerega razloga - ne da bi kdorkoli kaj vprašal gra-,telje - skupno ogrevanje zradirano. • H. J.
Velja za celotni stari de! mesta V času dostave dovoljeno usta-vranje 30 minut
su in drugod, kjer so urejena, kar je napravil tudi Merkur.
Nemara bodo ljudje potem puščali vozila na običajno praznem parkirnem prostoru na sejmišču in krenili peš v mesto. Razmišljajo pa o "pajku", ki bi na Primskovo odvažal vozila, ki so parkirana tako, da ovirajo promet. Nemara bo prestrašil Kranjčane, saj denarne kazni ne zaležejo, redarji so v šestih mesecih letošnjega leta napisali kar 5.210 listkov o storjenem prekršku, 830 voznikov so opozorili, pet pa jih je moralo k sodniku za prekrške.
Veliko težav pa imajo s "pločevino" tudi v starem delu Kranja, ki je za promet sicer zaprt, toda pri tem v preteklosti niso bili pretirano dosledni, saj je, denimo, v starem delu 90 parkirnih mest, izdali pa so kar 300 dovolilnic. Dogaja se celo, da zasebnik na prostoru pred Prešernovim gledališčem pro-
daja avtomobile, da seveda ne govorimo o tem, kako pogosta in ob vsakem času je dostava do trgovine v starem Kranju. Nova oblast se bo morala v kratkem celovito lotiti tudi tega problema, izkušnje drugih mest govorijo, da je zelo pomembna doslednost in strogost, saj, denimo, v Škofji Loki, kjer so ob zapori prometa čez Mestni trg tako ravnali, danes nikomur ne pada na misel, da bi se peljal čez "plac". • M. Volčjak
GORENJSKA NOČNA KRONIKA j
Avtomobili mantijo vlomilce
V soboto ponoči je neznanec odprl dva avta pred gostiščem Gozd v Cirčah. V prvega je vlomil, drugi je bil kar odprt. Premamili sta ga bunda, v kateri je poiskal denarnico, in ženska torbica na zadnjem sedežu avla. Nasilen je bil tudi vlomilec v golf, parkiran pred hišo v Bobovku. Neznanec je raz hi I zadnje steklo in iz avta odnesel denarnico. Žal imajo policisti redko srečo, da bi tatice izsledili, zato priporočajo ljudem, naj nepridipravov ne mumijo k hudodelstvom s tem. da v avtih "pozabljajo" denar, čeke. celo zlatnino.
Ljubosumna fanta
Dve dekleti sta skusili maščevanje svojih ljubosumnih fantov. Prvi so prišli policisti pomagal v Drulovko. ker ji je fant prek balkona metal garderobo, z drugo je ljuhosumnež obračunaval kar s pestmi v prostorih zasebne firme na Moše Pijadejevi ulici.
Popivanje v Dežmanovi galeriji
V petek ponoči so klicali na policijo iz galerije Dežman na Ko-krici, ker je eden od gostov, oju-
načen z alkoholom, preveč razgrajal. Vzrok: ni dobil pijače. Policisti hodo prijavili sodniku gosta in lastnika galerije Dežman zaradi gostinske dejavnosti na črno.
Navsezgodaj obnemogel
V gostilno Tinkara je v soboto zjutraj prišel vinjen gost. Se preden je pričakal naročeno kavo, je revež padel s stola in se huje ranil. Odpeljali so ga k zdravniku. Nezgodo bi še nekako razumeli, če bi se pripetila v poznih večernih ali nočnih urah. ne pa ob 8.25!
Strel v športni dvorani
V soboto ob devetih zvečer je v bifeju v športni dvorani na Planini za šankom vedril M. I. iz Kranja, ki je imel za pasom neprijavljeno pištolo. Pištola mu je padla na tla in se sprožila. Krogla se je na srečo zarila v šank in ne v katerega od obiskovalcev, ki jih je bilo takrat v bifeju kar precej. M. I. je pištolo pobral in jo odkuril. Policisti so ga poiskali doma. Proti njemu bodo napisali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti in ga prijavili še sodniku za prekrške zaradi nedovoljene posesti in nošenja orožja.
Ob koncu tedna na mejnih prehodih
Povečan promet na meji
Jesenice, 17. decembra - Na vseh gorenjskih mejnih prehodih pričakujejo ob koncu tega tedna povečan promet, predvsem zdomcev, ki prihajajo ob božičnih in novoletnih praznikih.
Upravnik Carinarnice Jesenice Miha Stojan pravi: »Tako kot vsako leto bo na vseh mejnih prehodih povečan promet, zato bo na mejnih prehodih od četrtka do nedelje zaposlenih bistveno več carinikov. Vendar pa tokrat ne bodo prišli na pomoč cariniki iz »notranjosti«, ker je vzhodna jugoslovanska meja zadnje čase precej obremenjena. Na povečan promet smo se dobro pripravili, tako da upamo, da ne bo večjih zastojev. Veliko je odvisno tudi od vremena. Sicer pa domačim potnikom, ki nameravajo v teh dneh po nakupih v Avstrijo, priporočamo, da potovanje preložijo. Ob tem času je najbolj obremenjen mejni prehod Korensko sedlo. Zato bi še enkrat radi opozorili, naj v obojestransko zadovoljstvo naši potniki vsaj za konec tedna preložijo odhod preko gorenjskih mejnih prehodov.« • D. S.
NESREČE
Po treh dneh umrl
V torek, 11. decembra, zvečer je v ljubljanskem UKC umrl 23-letni Emil Arnšek iz Šenčurja, ki se je tri dni pred tem z mopedom ponesrečil na cesti Kranj - Sp. Brnik.
Dvojna smrt na avto cesti
Zagrebčan Damir Miljan, star 37 let, je 10. decembra ob sedmih zvečer vozil od cestninske postaje Torovo proti Kranju - Zahod. Na cesti, na kateri je bilo približno dva centimetra sodre, je avto začelo zanašati, zletel je s ceste v jarek in se večkrat prevrnil. Med prevračanjem sta iz njega padla 42-letna sopotnika Silvija in Željko Blaževič, oba iz Zagreba, ki sta umrla, medtem ko je bil voznik v nesreči lažje ranjen.
Zbil pešakinjo
V soboto, 15. decembra, ob 20. uri je Leščan Edi Dobrila, star 22 let, vozil od Lesc proti Radovljici. Pri stanovanjski hiši Alpska c. 30 je z njegove leve strani izven prehoda na pešce, na neosvetljeni cesti, začela prečkati cesto domačinka, 76-letna Elizabeta Justin. Dobrila jo je prepozno opazil in jo zbil, huje ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Z avtom v Kokro
Istega dne popoldne je avto, ki ga je od Zg. Jezerskega proti Kranju peljal 22-letni Kranjčan Miro Vukovič, na poledeneli cesti zaneslo in je pristal v strugi Kokre, obrnjen na strehi. Voznik Vukovič, ki je bil huje ranjen, in 18-letni sopotnik Marko Lušič iz Kranja, sta zlezla iz avta in ob cesti čakala na pomoč.
Mladoletnik za volanom
15-letni Kranjčan R. R., ki seveda še nima dovolj let za vozniško dovoljenje, je v noči s petka na soboto vozil veseljaško družbo štirih prijateljev s tovoto, last Janeza Prevca i# Kranja. Na avto cesti med Torovim in Kranjem - Zahod je zaradi neprimerne hitrosti, pomanjkanja vozniških izkušenj in vpliva alkohola z avtom zadel varovalno ograjo, ob kateri je nato drsel in jo prebil. Avto je pristal spodaj na cesti Voglje-Brnik. Mladoletni voznik je bil lažje ranjen, huje pa so bili ranjeni njegovi štirje sopotniki, vsi Kranjčani: 19-letni Igor Cej, 15-letni D. S., 16-letni R. P. in 17-letni S. M. • H. J.
Halo, 93
Kranjski poklicni gasilci so prejšnji teden gasili dva požara v Tavčarjevi ulici. Prvi je izbruhni! v sredo v enem od stanovanj, drugi pa v soboto pri dimniških vratcih. Razen tega so gasilci posredovali tudi v prometnih nesrečah pri Torovem, Podvinu, v Drulovki in pri Kanonirju na Jezerskem, prevažali sedem vozil v okvari in ugotovili, da je bil alarm, ki se je sprožil v Globusu, posledica okvare na napravi. • H. J.
Pokljuka, 14. decembra -Mnogi vozniki imajo pozimi veliko težav na zasneženih poteh. Zato je še kako pomembna "obutev" vozila
in dodatna oprema. Tovarna Tiger je minuli konec tedna izrabila priložnost zasnežene ceste na Pokljuko in opravila teste svojih zimskih gum. Foto: • V. Stanovnik
rgt?g[
LBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA MLADINSKI SERVIS TRŽIČ,TrtG SVOBODE 18 TEL.o64/'jo-457
Mladinski servis Tržič sporoča svojim članom ter vsem poslovnim partnerjem, da je pisarna servisa preseljena v bivše prostore OŠTO Tržič, v stavbi Skupščine občine, Trg svobode 18, vhod II., I. nadstropje.
Telefonska številka Mladinskega servisa Tržič je nespremenjena: (064) 50-457.
Obenem se Mladinski servis Tržič iskreno opravičuje članom in sodelavcem, ker je bila zaradi selitve v drugo pisarno dejavnost nekoliko motena. Mladinski servis Tržič je v tem tednu spet pričel z normalnim poslovanjem ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi storitvami.
Vsem članom in poslovnim partjerjem Mladinski servis Tržič čestita ob Božiču ter Novem letu, v poslovnem letu 1991 pa veliko uspehov in dobrega sodelovanja.
•^;::^:r::GLAS 18. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 18. decembra 1990
STEKLO D. O. O. KRANJ Trgovina na debelo in drobno, Tavčarjeva 18 64000 Kranj, tel.: 21-819
Izžrebani reševalci naše nagradne križanke:
1. Nataša Resnik, Hrastje 43, Kranj
2. Franc Wagner, Tatjane Odrove 6, Kranj
3. Simona Debeljak, Janka Puclja 5, Kranj
4. Marija Malenšek, Cesta talcev 79, Kranj Nagrade lahko prevzamejo v trgovini. ČESTITAMO! PONOVNO IMAMO NA ZALOGI ALKOHOLMETRE IN SOLARNE TERMOMETRE
ALPETOUR
POTOVALNA AGENCIJA P. O. KRANJ
RAZPISUJE
ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM PROSTOROV
na avtobusni postaji škofja Loka, Titov trg 8, v velikosti 202,45 m2.
Prostori so namenjeni opravljanju gostinske oz. druge dejavnosti, ki sovpadajo s funkcijo avtobusne postaje. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave. Ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov: Alpetour, Potovalna agencija Kranj, Tržni sektor, Koroška c. 5, 64000 Kranj. Interesenti lahko dobijo informacije na tel. št.: 21-043.
ŽIVILA KRANJ
trgovina in gostinstvo, Naklo, p. o. Cesta na Okroglo 3
objavlja oddajo
POSLOVNIH PROSTOROV
z zbiranjem pisnih ponudb
Temeljito smo obnovili stavbo na Bledu, Ljubljanska c. 13 a,
ki leži na izjemno dostopni in prometni točki tega turističnega kraja. V najem oddajamo poslovne prostore v 1. nadstropju v skupni izmeri 352 rrr in pripadajoč skladiščni prostor v izmeri 98 m2. Omenjeni prostori so nadvse primerni za trgovsko dejavnost z neživilskimi izdelki, kot razstavni salon, za potrebe zastopstva in podobne poslovno-storitvene dejavnosti. Pogoji:
- najemno razmerje se sklene za najmanj 5 let
- najemnina znaša najmanj 15 DEM/rrr mesečno (v dinarski protivrednosti
- najemnik je dolžan vzeti v najem vse ponujene poslovne prostore
- najemnikova dejavnost v najem vzetih poslovnih prostorov ne sme biti enaka dejavnosti najemodajalca
- davek in druge stroške v zvezi z uporabo poslovnih prostorov plača najemnik.
Ponudbe z opisom dejavnosti in ponujeno višino najemnine s pripisom »poslovni prostori Bled« pošljite na naslov podjetja najkasneje do 31. 12. 1990.
Vse potrebne informacije vam nudimo po telefonu 064 47-122, investicijska služba.
SAMO MULTIPRACTIC
JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflun
Iskra
cocklail bar
PROPOS
ZAKAJ BI SLIŠALI ZANJ OD PRIJATELJEV -PREPRIČAJTE SE SAMI.
Ljubljanska cesta i. Bled, Telefon: 064/78461
VOLNA & PLETENINE
VELIKA IZBIRA
VOLNE IN MOHERJA ZA PLETENJE
NOVO: unikatna kolekcija pletenin za slovesnejše priložnosti! UGODNE CENE! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel. 064/35 440
NOV NOČNI LOKAL V TRŽIČU
ROBINSON Club TRŽIČ
DETELJICA
(v novem delu prodajnega centra)
četrtek, 20.12. 1990
NASTOP ČAROVNIKOV
petek, 21.12.1990 NASTOPA: SIMONA WEIS
KAJ PONUJA SEMENARNA »PEHTA« ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE:
Poleg stalnega programa je PEHTA poskrbela:
• za razširjeno ponudbo prehrane in opreme za , male živali
• za pestro uvoženo ponudbo božičnih m novoletnih venčkov. okraskov, umetnih smrečic, sveč...
9 za uvožene umetne svilene rože vseh vrst
• za okrasno lončarijo, cvetlične lončke in korita
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA TOMŠIČEVI 30 V KRANJU
med tednom od 9. do 13 in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
^1>^\KRANJ
ALENKA DVORŠAK Likozarjeva 15 64000 KRANJ
TRGOVINA "KAJA" VAM
V ČASU NOVOLETNIH NAKUPOV NUDI 10% POPUSTA
V ZNESKU NAD 500,00 DIN
IN VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO.
URARSKI SERVIS TRGOVINA
Prodaia ur Seiko.
Junghaus, Zlatarne Celje
>n ostalih priznanih firm
Rudi Hlebec
Titov trg 1, Kranj, tel.: 21-041
EVROPSKA NOVOST:
radijsko vodene ure Junghaus iz Frankfurta Odprlo od 9 do 12 m 15 do 18 ure sooota od 9 do 12 ure
ŽIVILA
Kranj trgovina in gostinstvo
Obiščite nas!
Na novoletnem sejmu v Kranju
od 14. do 21. decembra 1990
vam nudimo
darila za vsak žep
Za božične in novoletne praznike vam nudimo veliko izbiro sirov, suhomesnatih izdelkov ter izbranih vin.
Zasebno podjetje »LES« iz Dolenje vasi, ki seje doslej ukvarjalo s prodajo lesnih polizdelkov,
odpira 24. \%
SALON POHIŠTVA
V NAKLEM
(nekdanja prodajalna Kuriva)
Nudimo:
- kvalitetno pohištvo domačih in tujih proizvajalcev
- sedežne garniture
- pohištvo po naročilu za opremo stanovanj in ji lokalov
- nasveti arhitekta 47-000 Salon bo odprt od 9. do 12. in od 13. do 19. ure
ŽE SEDAJ SMO PRIPRAVILI ZA VAS
VELIKO PRAZNIČNO PRODAJO
TV - HIFI - VIDEO - TEHNIKE
TELEVIZORJI
Samsung 51 cm, model 91
629fterj 5.890,00
HIFI STOLP
Samsung 7550, spomin, 2 x kasetofon CD, daljinsko S.^ffT 5.990,00
VIDEOPLAYER
Samsung 972
3.79&$3 3.450,00
VIDEOREKORDERJI
Samsung 7120
6^90 5.790,00
Samsung 1260, LCD, model 91 .
7.29£L90^ 6.390,00 Samsung 1560, LCD, 4 glave
8.$(#0 6.990,00
Fisher FVH 300
7.jJ9WC 6.390,00
RADIOKASETOFONI
Samsung 1250,2 x kasetofon, CD, radio 3.296flO 2.990,00 Samsung 780,2 x kasetofon, ura, digital 2.^S^ 2.350,00 Samsung 650,2 x kasetofon, ločljivi zvočniki 2.49Q#f 1.990,00 Samsung 250,2 x kasetofon 1.29jX0rr 1.090,00
podjeli«
Cene veljajo za GOTOVINSKO plačilo do odprodaje zalog
mednarodno d. o. o. LJUBLJANA TV - HIFI - Vi' DEO CENTER KRANJ, Cest" talcev 3
(pri gostilni B^' žun)
Telefon; 22-367 Delovni čas: od ponedel|ka I petka j od 9. do 12, in o° 15.30 do 19.30
Vljudno vablj*' ni!
Torek, 18. decembra 1990
MALI OGLASI, OGLASI
19. stran (mmmmmm^GiAs
MflLI OGLASI
® 27-960 Cesta JLfl 16
APARATI STROJI
Prodam VIDEOREKORDER in Pjgšč iz nutrije št. 42. « 35-352
Prodam compact disc plaver CDP 590 Sonv z daljinskim upravljanjem ali zamenjam za videorekor-der, lahko rabljen. «35-933, zve-
gsr__16135
Stroj za izdelavo transformatorjev 2 delom ali brez ugodno prodam. 1&67-063_18155
Prodam industrijski šivalni stroj kSinger, ravni šiv za 1200 DEM, žago za urezovanje blaga KM 1700 DEM in šivalni stroj Husquarna 2000 SL, s programi za vezenje za 400 DEM. «81-297_18158
Prodam barvni TV Iskra azur. j& 631 -213_18160
Prodam TRAKTOR Univerzal 45, 300 ur, dvojni pogon in kabina. «65-073_18168
ugodno prodam računalnik SONY NSX s kasetofonom, 65 kasetami, navodili, literaturo in jovsticom. Dominik Gruškovnjak, Kropa 101
£^79-782_18175
Pralni stroj Canv star leto in pol, Prodam. «45-659_18197
Ugodno prodam starejši barvni JV Žiganja vas 35, Duplje 18198
Prodam VVEBASTO 12 W 3000 Kcal za ogrevanje kombija, vikenda ali počitniške prikolice. »70-009 18206
Prodam nov OVERLOCK Brother 760 DE in MOTOR z diferencialom *a Dlet. stroj Brother. « 43-040
Anton Marolt
ZLATAR-PASAR
Titov trg 1, KRANJ
BOGATA IZBIRA ZLATEGA
IN SREBRNEGA NAKITA
IZDELAVA PO NAROČILU -TUDI IZ PRINESENEGA MATERIALA
Odprto: od 8.30 do 13. ure in 16. do 18. ure sobota od 8.30 do 12. ure
sreda dopoldne zaprto!
Lokali
V najem vzamem lokal ali primeren prostor za trgovinsko dejavnost v okolici Kranja, šifra: TRGOVINA KRANJ_ 18123
Najamem ali kupim LOKAL za trgovino v Kranju ali bližnji okolici. Mjjko, « 061/772-667_18174
OBVESTILA
Avtokleparstvo - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, « 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno!
VODOVODNE INSTALACIJE vseh Vrst (novo, popravila, predelave), vam maredim solidno in hitro! «28 427_ 18145
Šah isti ne prezrite športne strani 'JVIOŠNJE 90"! «79-808 18184 Odlično glasbo za OHCETI in SILVESTROVANJA nudita glasbenica, -g. 42-827, Prosenc
OSTALO
yino, odličen REFOŠK, prodam. Možna dostava. «066/31-461, £večer_ 18128
prodam 2000 litrske »47-900
CISTERNE. 18149
ZAHVALA!
Iskreno se zahvaljujemo PROSTOVOLJNI GASILSKI ENOTI KS Trata, Škofja Loka in sosedom za nesebično in hitro pomoč pri gašenju požara 16. 12. 1990.
Mirjana Draksler
Prodam razna rabljena ženska in otroška oblačila in smučarsko opremo. S 81-297 18156
Prodam nov snežni plug (desko) širina 2,20 m, višina 80 cm. Možna montaža na vsak večji traktor. Prav tako prodam 14 komadov tra-verz ( U profil), hop dolžine 6mx220 mmx80 mm. g 89-146 Zelo ugodno prodam otroški uvoženi kombinirani voziček Marco King. g 35-133, od 16. do 20. ure
STAN, OPREMA
Prodam novo KUHINJO in štedil-nik (2/2). « 12-253_18125
Prodam rostfrai pomivalno korito z odcejalnikom za vgradnjo in nov bojler 8 litrski, niskomontažni. Ce-na polovična, g 24-635 18130 Ugodno prodam štedilnik kup-persbusch rjave barve. Koritnik Ana, Dvorje 111, Cerklje 18136
Prodam otroško posteljic z jogi-jem in globok otroški voziček. «"12-069 18152
Trgovina z otroško konfekcijoNn kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4, I. nadstropje. Tel. in fax. 39-714
Odprto 9.-19. sobota 9. • 13
PARFUMI i   CRISTIAN ROS'S _
Hazno prodam
Prodam COMMODORE C64, večji AKVARIJ z opremo in star pokvar-
igvTV. « 25-934_17979
Prodam novo železno delovno mi-*o s predali, zgoraj plohi, dim. 200x60x90 cm, cena 2500,00 din. »89-109 18142
KUPIM_
Kupim 1 sobno stanovanje v škofji Loki, « 632-251, Kralj_18137
Kupim mizarsko delovno mizo (ponk) novi ali star in prodam hobi ponk nov-tudi zamenjam. Šifra:
KUPIM PRODAM 18178
Kupim CIRKULAR MIO STAN-DART poravnalko ali debelinko. «27-144 18185
Repo za kisanje kupim, ponudbe na «42-444_18186
Kupim srednje velikega PSA za čuvanje hiše. Gasilska 36, Šenčur,
«41-853_18195
Kupim špeh od PRAŠIČA( domača krma). »70-125 18200
POSESTI__
Prodam GARAŽO v šorlijevi ulici. «26-916, zvečer_18134
Prodam 2500 kvad. m zemljišča na relaciji Tržič Begunje z možnostjo pozidave. «33-524, popoldan
STANOVANJA
V Kranju najamem dvo ali več sobno stanovanje. «23-972
GARSONJERO 33 kvad.m. na Dru-lovki pri Kranju, takoj vseljivo, v novem naselju, na klasično kurjavo, z balkonom, dvema kletema in garažnim boksom ter SAT anteno in priključkom za telefon, takoj prodam za 60.000 DEM. Kličite na parne dni po 17 uri ali v soboto na « 061 /554 648, Oblak 18079
Oddam sobo v najem . V poštev pridejo samo ženske. «38-263, vsak dan od 15. do 21. ure 18119
VOZILA_
LADO SAMARO 1300, letnik 1989, s 3 vrati, registrirana do maja -1991, prodam. Informacije na « 74-229, po 14 uri 17820
Prodam dobro ohranjen JUGO 55, letnik 1989. Langerholc, Srednje bitnje 101, Žabnica 17928
Prodam dve zimski gumi z obroči 155x12. Praprotna polica 31 18120
Prodam GOLF J, letnik 1977, v voz-■ nem stanju. Matelič, ul. 1. avgusta 1, Kranj_18124
LADO 1300 karavan, prodam. Čuk, Tenetiše 70, Golnik, «46-114, od 10. do 21. ure_18126
Prodam R 4, letnik 1983. Ogled Staneta Žaqaria 37. Radoviiica Prodam FIČKOTA malo karamboli-ranega. Pod Plevno 47, Šk. Loka
Ž 750 letnik 1980, prodam. «10-105 18147
Prodam JUGO 45, 3/89, 16000 km zaščiten, avtoradio, nove gume, za 9100 DEM. ■» 42-820 18159
Prodam VVARTBURG LIMUZINA, letnik 1977. Lužnik Tomaž, Breg 43, Žirovnica 18163
R 4 GTL, letnik 87 in YUGO 45 koral, letnik 88, zelo ugodno prodam. Podlubnik 278, Škofja Loka
YUGO 55 koral, prodam. Podlubnik 282, Škofja Loka
Prodam dobro ohranjen 126 P. Cena po dogovoru. « 21-736 18172
Prodam FIAT 132 1800, letnik 1978, ;ena po dogovoru. Blažič, Zlato 3olje 3 A, Gradbinčevo naselje
_18181
Prodam Z 750, letnik 1976, registriran do decembra 1991. « 85-383 _18189
Prodam GOLF, letnik 1980, registriran do decembra 1991. Z.B. Planina pod Golico 55, Jesenice
ZAPOSLITVE
Nudim honorarno DELO komunikativnim osebam. «78-082, torek od 16 do 19 ure 17929
Prešivalki za šivanje denarnic iz blaga nudim delo v popoldanskem času. informacije: Usnjena galam terija Okršlar Janez, Prešernova 12, Kranj 18138
Delo na vašem domu. Del. izkušnje niso potrebne. Zaslužek 6000 DEM mesečno. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko na naslov: 64240 Radovljica, p.p. 3 18141
Takoj zaposlimo KV kuharja. Re-stavracija Okarina, « 77 458 Gostišče MOJCA redno zaposli KV kuharico, OD 10.500,00 din. Prijave z dokazili pošljite na naslov Gostišče Mojca, Nomenj 37, 64264 Boh. Bistrica oz. se oglasite po tel.: 064/721-031, vsak dan po 12. uri_18164
Mešana družba potrebuje za območje Slovenije za prodajo svojih produktov nekaj prodornih agentov. Ponudbe s kratkim življenjepisom na Šifra: AGENT 18169
AVTO ŠOLA - STOP zaposli preda-vatelja ali inštruktorja B kategorije. Avtošola "STOP", Tržič, Janeži-čeva3, «51-187, popoldan 18171
Zdomec išče prijateljico za občasno pomoč v čiščenju. Proti dobremu   plačilu.   Šifra: MESTO
KRANJ_18177
Delo na dom. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverte z znamko ter vašim naslovom. Poštnina povrnje-na. Šifra: RESNOST_18179
Si želite boljši jutri! Izkoristite svoj prosti čas in postanite zastopnik DZS. Zaželjena tudi srednja izobrazba. Izplačilo honorarja vsak teden. «622-343 18180
PeP/T/7
modni otfljč
Za dekleta in žene:
- silvestrska oblačila - unikat
- tunike, puloverje, bluze
■ usnjeni brezrokavniki
■ čipkaste rokavice, bižuterija
- modne torbice
ŠIVAMO TUDI PO NAROČILU
★ KONKURENČNE CENE ★
odprto vsak dan od 13. do 19. ure v soboto od 10. do 12. ure
Srednješolka bi šla pospravljat, likat in podobno ob petkih popoldan ali ob sobotah. Naslov v oglasnem oddelku. 18170
2000,00 din na vikend dobi potnik z lastnim prevozom. «57-459 18183
Dve priijetni dekleti iz Kranja ali okolice Cerkelj na Gorenjskem, zaposlim za določen čas za delo v bifeju. Možnost stalne zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek Šifra: Takoj_18187
Iščem potnike za prodajo zanimi-vega zimskega artikla. « 50-409 Če imate čas ali, če ste brez služ-be javite se za potnika DZS. Tedensko izplačilo provizije. «58-154 18201
IZOBRAŽEVANJE
Uspešno instruiram NEMŠČINO za osnovne in srednje šole. «33-151 18205
GRADBENI MATERIAL
ŽIVALI
Prodam eno leto starega BIKA in smrekove in hrastove PLOHE. Rehberger, Zalog 1, Cerklje 17995
Rjave JARKICE, prodam. Stanov-nik. Log 9, Škofja Loka 18095
Prodam PRAŠIČE za zakol, cena 30,00 din za kg. Luže 19, Šenčur Prodam KRAVO bohinjko drugič brejo 7 mesecev ali menjam za ja-lovo. Mlaška c. 99, Kranj 18121 Prodam kravo 8 mesecev brejo ali po teletu in telico staro 18 mese
cev. Strahinj 7, Naklo_18133
Prodam PRAŠIČA za zakol krmljen z bio hrano. « 622-704        18139
TUDI VAS OTROK NAJ BO LEPO IN MODNO OBLEČEN.
NOVOLETNI POPUST - 20 %
Ugodna prednovoletna ponudba PAPIG NIMF, primernih zaj govorjenje ali nadaljno vzrejo. Odlična ocena na tekmovanjih. «44-567,
po 15. uri_18140
Prodam brejo KRAVO ali telico si mentalko ter dve telički simental ki. Kmetic, Zg.Brnik 27, Cerklje
Prodam PRAŠIČA za zakol. Vasca
10, Cerklje_ 18146
Prodam lOdni staro TELIČKO si-mentalko. Žumer Andrej, Mlinska 20, Bled_18150
Prodam prašiče za zakol. Polica 1, Naklo_ 18157
Prodam nemške OVČARJE, stare 8 tednov, primerne za šolanje. Hrušica 93, Jesenice 18162 Prodam PRAŠIČA za zakol, krm-Ijen z domačo krmo. Velesovo 45, Cerklje 18165
Prodam ZREBE noriške pasme. «51 009 18167
Prodam KRAVO in KOBILO vajeno vseh del. Valant. Bodešče 17. Bled Prodam KRAVO simentalko, s prvim teletom ali brez. Potočnik, Dražgoše 34, Železniki, « 66-307 Poceni prodam pet OVC. Zgornje
Jezersko 103_18188
Prodam ZAJCE. Strahinj 38, Naklo
Prodam polovico mesa od telice in 1 kub. m suhih hrastovih plohov. Kurirska pot 8, Kranj_18196
Trije mucki, stari štiri mesece iščejo topel in prijazen dom. Šifra: PRIJAZEN DOM 18202
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje v 87. letu starosti umrla naša draga mama, babica in prababica
MARIJA RIHAR
iz Primskovega _
Pogreb drage pokojnice bo 19. decembra 1990 ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI: Ani, Ivanka, Mari, Milan in Janez z družinami
OSMRTNICA
Sporočamo, daje umrl
MIRAN ŽGAJNAR
zdravnik ZP Preddvor v pokoju
Pogreb bo v torek, 18. decembra 1990, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah.
Sodelavci Zdravstvenega doma Kranj
Suhe smrekove plohe in colarice, prodam. Možnost dostave. Sp. br-nik 40, «42-751 18151
OSMRTNICA
V 94. letu je tiho zaspala naša draga mama, stara mama, prababica
MARIJA DOLHAR
roj. Kurait Mlinarjeva mama iz Predoselj 21
Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 18. decembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Pre-dosljah.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 60. letu starosti je umrl dragi mož, ati, dedek, tast, brat in stric
MARJAN MRAK
Iskreno se zahvaljujemo sosedi Anki in Luciji Vin, Magdaleni Terlikar, bratu Francetu z ženo, bratu Ivanu, zetovim staršem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se delovni organizaciji VVO, Iskri Ero za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala g. župniku in mežnarju za opravljen obred. Pevcem iz Naklega za lepo petje. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fani, hčerka Mateja z družino, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo Kranj, 6. decembra 1990
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega ljubega
JANEZA KLEMENČIČA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom in sodelavcem za vsestransko nesebično pomoč, za pisno in ustno izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem in sodelavcu za poslovilni govor. Vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Škofja Loka, 10. decembra
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi
smo občutili resnično moč prijateljstva, topline, dobrote,...
Iskreno bi se radi zahvalili vsem, ki so nam in našemu dragemu
dr. BOGU GANTARJU
v mesecih njegovega trpljenja in urah zadnjega slovesa pomagali in stali ob strani.
Družini Gantar in Nagode
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
ALOJZA JEGLIČA
p. d. Mikelnov ata iz Praporš
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Iskre Otoče, Cestnega podjetja Kranj, DO Elektro Gorenjske Kranj, KS Ljubno in ZB Ljubno, za pisno in ustno izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem Zupan za lepo petje in govorniku g. Ebrlu za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Potočnikovi za dolgoletno zdravljenje in sosedoma Sonji in Marjanu za vsestransko pomoč. Vsem prisrčna hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Praproše, Ljubno, Naklo, Žeje, 6. decembra 1990
NOVICE IN DOGODKI
V petek narok za stečaj banke Les
Rudnik urana Žirovski vrh še vedno razburja
Peticija varčevalcev   Minister izjave ni zanikal
Ljubljana, 17. decembra - Varčevalci banke Les zahtevajo od slovenske vlade, da do 20. decembra skliče sestanek predstavnikov poslovnih bank, Lesa, Elana in Lesovih varčevalcev, na katerem naj bi odgovorili na vprašanje, bodo hranilne vloge izplačane ali ne. Neusmiljeno se namreč bliža stečaj banke Les, stvari pa se ne premaknejo z mrtve točke, kakor je na današnji časnikarski konferenci dejala Gabrijela Makovec, direktorica banke Les.
Varčevalci Lesa so svojo peticijo naslovili na predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, v njej pravijo, da se stvari ne premaknejo z mrtve točke, 17.000 varčevalcev še vedno zaman čaka hranilne vloge, ki skupaj znašajo 63 milijonov dinarjev. Znano nam je, pišejo v peticiji, da je bilo vodstvu Lesa s strani vlade obljubljeno, da bodo zadevo rešili, posameznim varčevalcem je izplačilo hranilnih vlog obljubil tudi minister Izidor Rejc, Nova banka Ljubljana in Triglav banka Ljubljana pa sta ponudili vsaka svoj predlog rešitve. V peticiji pa opozarjajo tudi na socialne probleme varčevalcev.
Gabrijela Makovec je povedala, da so peticijo sestavili že 10. decembra, ker so upali, da bodo dobili odgovore ministrov in Ljubljanske banke, ki so ji pisali že 22. novembra. Odgovorov pa ni. Dr. Prelovšek, ki zastopa varčevalce, je dejal, da zahtevajo samo sestanek, da želijo odgovor, ali lahko računajo na kakršnokoli pomoč. Prepričan je, da rešitve so, potrebno se je le dogovoriti in določiti pogoje. Opazno razburjen je varčevalec Alojz Šušteršič pripovedoval, kolikokrat se je že zaman obrnil na ministra Rejca.
Kakšen bo učinek peticije, je težko napovedati, z večjo zanesljivostjo lahko napovemo skorajšni stečaj banke Les, ki ima v petek, 21. decembra, narok na Temeljnem sodišču v Ljubljani. Stečajna masa bo skromna, Gabrijela Makovec je povedala, da bo brez dveh odprtih tožb znašala 5 milijonov dinarjev. Tožbi pa se nanašata na 16 milijonov dinarjev, od Kompasa terjajo 5 milijonov dinarjev, od celjske Cinkarne pa 11 milijonov dinarjev. • M. Volčjak
Slovenija ne potrebuje požrešne zunanjepolitične mreže
Slovenija in svet
Škoda bi bilo zavreči vse napore, ki jih je Slovenija vložila v mednarodno uveljavitev Jugoslavije.
Ljubljana, 17. decembra - Če se bo Jugoslavija razšla mirno, potem proces mednarodnega priznanja Slovenije ne bo problematičen, saj imamo kol republika, del jugoslovanske federacije, že določen madnarodnopravni status. Spoštovali bomo pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija, saj smo eden njenih naslednikov. Če pa bo razveza trša, potem bo problemov več. Sploh pa je danes težko napovedati, kako bo pot mednarodnega priznanja Slovenije potekala, je dejal na današnji novinarski konferenci dr. Rupel, ko je govoril o zunanjepolitičnih vidikih osamosvajanja Slovenije.
Svet ni negativno nastrojen do našega plebiscita, je dejal dr. Rupel. To je naša notranja stvar. Sedanja federalna diplomacija nam dejansko nič ne nudi. čeprav veliko prispevamo zanjo. Zato odigravajo pozitivno vlogo pooblaščena predstavništva slovenske \lade v Bruslju. Moskvi, Washinglonu, na Dunaju in v Luxembur-gu. ki so kombinirana s trgovinskimi predstavništvi oziroma predstavništvi posameznih firm. O takem pooblaščencu razmišljamo tudi za Italijo, s katero imamo nasploh dobre odnose. Sploh pa Slovenija ne potrebuje velikega in požrešnega zunanjepolitičnega sistema. Mi rabimo fleksibilen, majhen in cenen sistem. Potrebujemo okrog 20 samostojnih predstavništev, druge povezave pa bi lahko reševali s potujočimi ambasadorji ali skupnimi predstavništvi z drugimi nasledniki sedanje Jugoslavije ali tujimi državami.
Osamosvojitev bo po Ruplovih besedah nujno terjala večji izvoz slovenskega blaga in večji uvoz tujega. Upoštevali pa je treba dejstvo, da je Slovenija majhno tržišče in da so politične simpatije eno, gospodarske pa drugo. Nasploh pa Evropa in svet čim prej želita razrešitev naše krize, bodisi v smeri samostojne Slovenije, bodisi konfederacije ali prenovljene Jugoslavije, na kar pa mi ne pristajamo. Slovenija računa na razumno delitev zunanjepolitičnega premoženja, kjer je slovenski delež četrtinski. Tu se bo treba obnašati racionalno. # J. Košnjek
Slovenski potni list
Dr. Rupel je povedal, da sta izdelana dva osnutka slovenskega potnega lista, vendar s tem delom ne hitijo. Marsikaj je še nerešenega, tudi vprašanje slovenskih državnih simbolov. Sicer pa bo naš potni list pridobival na veljavi skladno z veljavo države. Moral bo biti najmanj toliko kvaliteten, kot je sedanji jugoslovanski potni list. Invaliden potni list. s katerim ne moreš ven, nič ne pomeni. Primer je litovski potni list, ki ga Evropa prizna. Sovjetske zveze pa z njim ne moreš zapustiti.
Stari vrh, 16. decembra - Konec tedna so se zavrtele vse žičnice na Gorenjskem. Smučarji so uživali celo na Starem vrhu, kjer naprave niso obratovale že skoraj tri leta. Sicer pa je na Soriški planini meter snega, na Krvavcu 65 centimetrov, na Voglu 160 centimetrov, na Črnem vrhu nad Idrijo 30 centimetrov, v Smučarskem centru Cerkno 60 centimetrov, na Kobli med 30 in 110 centimetrov, v Kranjski Gori pa od 30 do 80 centimetrov. Prav tako je lepa smuka na Zatr-niku in Pokljuki, Zelenici in Jezerskem. Dnevne karte na naših smučiščih stanejo med 90 in 210 dinarjev. Foto: V. Stanovnik
Iniciativni odbor v Gorenji vasi začuden nad izjavami predsednika občinske skupščine Škofja Loka, za Marjana Uršiča pa meni, da je zanj treba začeti postopek o ugotavljanju primernosti za direktorja RUŽV.
Gorenja vas, 17. decembra - Iniciativni odbor za spremljanje nadomestnih programov za Rudnik urana Žirovski vrh je v Gorenji vasi v petek obravnaval informacijo o razgovoru pri republiškem ministru za energetiko Mihi Tomšiču, stališča in sklepe glede odlaganja posebnih odpadkov v RUŽV in o neprimernosti načrtovanega odlagališča odpadkov v RUŽV.
vijanja primernosti Marjana Uršiča za direktorja RUŽV.
Ne glede na napovedano predstavitev nadomestnega
programa za RUŽV, ki bo v petek, je iniciativni odbor odločno proti odlagališču ali predelavi kakršnihkoli odpadkov na območju RUŽV. Hkrati odbor pričakuje, da bo občinska vlada upoštevala resnost položaja in s tem v zvezi tudi resno ukrepala. V nasprotnem primeru se bodo krajani uprli z vsemi demokratičnimi sredstvi. • A. Žalar
Jože Bogataj, predsednik skupščine krajevne skupnosti Gorenja vas, je poročal, da je bil na podlagi sklepa iniciativnega odbora opravljen razgovor pri republiškem ministru za energetiko, kjer pa Miha Tomšič izjave, ki jo je dal na sestanku društev za varstvo okolja Slovenije, ni zanikal. Ponovno je rekel, da se za RUŽV pripravlja program za shranjevanje posebnih odpadkov, za kar bi vrtali nove rove. Pojasnil je tudi, da je imel informacijo, da občina Škofja Loka in krajevna skupnost Gorenja vas ne nasprotujeta pripravi programa za shranjevanje posebnih odpadkov v RUŽV. To zagotovilo pa je dobil od direktorja RUŽV Marjana Uršiča. Na tej osnovi je tudi ministrstvo za energetiko naročilo pripravo projekta o zapiranju Rudnika. Izdelava programa je naročena pri nemški firmi Fischer in na Ekonomskem inštitutu v Ljubljani. Program pa bo na ministrstvu za energetiko predstavljen v petek, 21. decembra. Na predstavitev pa so povabljeni tudi predstavniki RUŽV, KS Gorenja vas, občine Škofja Loka, Društva za varstvo okolja obči-
• GOSTILNA SEJEM
Stara cesta 25, Kranj vabi na
SILVESTROVANJE
(živa glasba)
Rezervacije osebno k,   v gostil m_^
Klub Dvor
Vlada in direktorji
Preddvor, 17. januarja - Člani kluba Dvor bodo ta četrtek, 20. decembra, ob 16. uri začeli svoje srečanje z ogledom demonstracije smučarskega teka v klasični in prosti tehniki. Ob 18. uri bo gost, dr. Ivo Banič iz Inštituta za ekonomske raziskave, govoril o naših gospodarskih razvojnih možnostih. Specialnost njegovih raziskav je razmerje med politiko v ožjem smislu in managementom, zato bo tokratna tema nosila naslov "Vlada in direktorji". Na četrtkovem klubskem dnevu bo svojo poslovnost predstavilo podjetje Merkur. • V. S.
ZLATARSTVO TATJANA KUKEC
Trg Svobode 15 TRŽIČ, tel.: 50-515
išče
PRODAJALKO
(upokojenko)
Informacije dobite tudi v paviljonu na Gorenjskem sejmu
ne Skotja Loka in predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka. dlniciativni odbor je potem po obširni razpravi naročil poslancu iz KS Gorenja vas Jožetu Bogataju, da občinsko skupščino seznani s stališči in sklepi. V sprejetih stališčih oziroma sklepih iniciativni odbor soglaša z informacijo, ki jo je pripravil občinski izvršni svet, in zahteva, da skupščina predlagane sklepe sprejme. Pripombo ima le na opredelitev v tretjem sklepu, da naj bodo nadomestni programi v Rudniku ekološko neoporečni in ne "samo" primerni.
Ob tem pa so v iniciativnem odboru skupaj s krajani začudeni nad izjavami, ki jih je dal predsednik občinske skupščine Škofja Loka v Gorenjskem glasu 11. decembra letos. Zato od predsednika občinske skupščine zahtevajo javno pojasnilo, kako lahko tako razmišlja o vo-lilcih, ki so ga volili.
Ugotavljajo, da je zaradi informacij, ki jih je Jože Bogataj dobil pri republiškem ministru za energetiko, zdaj še večje nezaupanje in dvom v poštene namene direktorja RUZV Marjana Uršiča, saj je bilo na obisku pri ministru Tomšiču ugotovljeno, da je bil Marjan Uršič vseskozi seznanjen s pripravami nadomestnega programa; čeprav je na prvem sestanku iniciativnega odbora v Gorenji vasi 7. decembra to zanikal. Zato iniciativni odbor meni, da je treba začeti postopek ugota-
Goreljek, 15. decembra - V soboto, prav na dan 47. obletnice tragično preminulega 3. bataljona Prešernove brigade, ko je v Lovčevem hotelu na Goreljku obležalo 79 borcev, je bila pri spomeniku padlim Prešernovcem tradicionalna proslava. Zbrane je pozdravil predsednik zveze borcev občine Radovljica Slavko Staroverski, o neenakem boju borcev z nemškimi specialnimi enotami pa je spregovoril preživeli borec Logaškega bataljona, ki je v glavnem sestavljal 3. bataljon Prešernove brigade, Marjan Male. V kulturnem programu so sodelovali člani DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica Anica Bajt in Lovro Strgar ter moški pevski zbor pod vodstvom Edija Završnika. - Foto: D. Dolenc
PREDNOVOLETNO ZNIŽANJE CEN
Od 10 do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov naslednjih proizvajalcev:
30%
25% 15%
TIK, Kobarid TOVARNA MERIL, Slovenj Gradec
BLACK & DECKER, Grosuplje ISKRA - ERO, Kranj
10 %    ELMA, Črnuče
EMO, Celje (bio program)
Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah
Darila Vam tudi BREZPLAČNO
aranžiramo.