g Posam. štev. Din 1*—, 1 četrtkova in sobotna § številka Din 1.50 ^ mTABOR*, izhaja viak dan. -v nedelj in praznikov, ob 1> datumom naslednjega dn mesečno po pošti D 12'50, z zemstvo D 20'50, dostavljen n» « . • » ^ Dia 14’—, oa i zkaznice Din 1« jO. 3 =3 »NARODNI UST« (četrtkova štev. || ..Tabora**) se naroča kot tednik ^ in stane mesečno 2 Din, četrt- — letno 6 Din, polletno 12 Din, 3| ~ celoletno 22*50 Din =? Karočnlua se plačuje v naprej« = v gotovini, ni&RODNI LIST) g Posam. štev. Din 1*—» g Četrtkova in sobotna f§ številka Din 1*50 k UREDNIŠTVO .Tabora* in »Na* 3§ rodnega lista* fe v Mariboru, Jur* Err čičeva ulica 4, 1. nadstropj«. — S Telefon interurban štev. 2/6. «— E= e=s Rokopisi se ne vračajo. c=r» g UPRAVA jo v Jurčičevi ul. it < •S pritličja desno. — Telefon it. 24. S SHS poltno-£e!c* ročuo za.j.Tabor* ■S 11.787, za .Narodni list" 12-853. = N« naioiUi brez denarja ae a* g »zlr«. Inseratnc era« p.dojovot*. Leto: IV (II). Maribor, četrtek 14. junija 1923. Štev: 132 (24). s«ii Dve milijardi novih davkov. Skoro neopaženo za Široke mase ljudstva je šla nedavno skozi časopisje ivest, da le v finančnem ministrstvu zaključeno delo za predlog o finančnem zakonu ter o proračunu za leto 1923-24 in da bo kmalu predložen skupščini. Načrt Predvideva v pokritje rednih izdatkov Povišanje neposrednih davkov za okroglo 500 milijonov dinarjev ali dve milijardi kron. Formalno v obliki »izrednih« doklad na vse direktne davke, zlasti na zemljarino, na hišne davke, na prldob-"J- In dohodninski davek. Ni še dolo-ali naj zvišanje velja tudi za na-*aj. to je še za celo tekoče leto. Poleg eh izrednih doklad je pripravljeno znat-DoivtišaT1je indirektnih davkov, poseb-iače ne *n ^av^a na alkohoInr: pi- kratka časopisna vest. Naše stvoik^ Z^asti na^e kmečko Prebivalko b ° Ko,*0vo prav veselo iznenadeno, nove° Z^e*° n& sc^5 blagoslov Dol;trkra v^aosIance rabijo samo kot »sthnmvieh« »roti demokratom, vlado pa z njimi nočejo deliti, danes ko klerikalci zato od 2asa do časa včasi izlijejo nekaj svoje tezice na Pašiča, bi radi klerikalci in niihovi' listi tudi nameravano zvišanje davkov zopet naprtili demokratom. Klerikalni listi so se povzpeli do trditve, je finančni zakon, ki ga misli predlo-vlada, pravzaprav delo prejšnjega de jpokratskega finančnega ministra Ku-■^amidija. Sedanii radikalski finančni Minister je baje kar prevzel Kumanudi-~v načrt in ga hoče predložit} skupščini. % Dvoje je mogoče: ali ta klerikalna trdiva ni resnična in je le zopet člen cfeonttti verigi klerikalnih’ laži in na-^Icevanj. Če pa je resnična, bi bilo to jr? da ne znajo niti radikalski niti gj^kahri. politični velikaši nič samo-j °lnes:a napraviti in prevzamejo od vse, kar slučajno morajo skupšči-predložiti, in če bi bilo še tako slabo. 0^ko so radikalci in klerikalci večino ^'li Proti demokratski finančni politiki celemu svetu trobentali, da bi oni vse J® boljše napravili* sedaj pa. ko bi mora-" Pokazati, kaj znajo, pa vse skujejo po '••ačrfcii finančnega ministra, ki že šest pjesecev, ni v vladi. V teh šestih mesecih ” b>li razni Stojadinoviči, Pušenjaki, Vezjaki in drugi finančni velikani pač že j»nko izdelali nov finančni zakon, v kavern bi iv smislu klerikalnih obljub za *:asa volitev ne smelo biti ne le nobenih ^‘li. ampak sploh nobenih davkov. bi bilo našim klerikalnim poslan' ro resno na tem, da izpolnijo, kar so časa volitev obljubljali, bi za svoje asove,^ k} so jih' sedat že skozi mesc-dajali radikalcem za vsako figo. sa-o če je gfo proti 'demokratom, pač laJi-^ Poslovali vsa} to, 'da se finančni za spremeni ln se ne sprejmejo van Stambolijski v boju z revolucionarji. Nasprotujoče »i vesti iz Bolcuijt — 100.000 dobrovoljcev obkolili Sofijo? — f Macedonski četašl niso y zvezi z revolucijo? 4$'%* Beograd, 12. junija. Kralj se je da- Pariz, 12. junija. Tukajšnje bolgar-nes dopoldne vrnil z Rumunije in takoj sko poslaništvo izve, da so bolgarski sprejel v avdijenci Pažida in Nipčiča, ki kmetje organizirali odpor proti noci vla-sta mu poročala o dogodkih na Bolgar- di. lOOtisoč mož broječa armada (lobro-skem. Popoldne se je vršila seja vlade, v. voljcov je obkolila Sofijo, kateri se je razpravljalo o demarši naše Sofija, 12. jun. Bolgarska agentura vlade v Sofiji. Vlada smatra dogodke v je pooblaščena, da formelno demontira Bolgariji za zelo resne in bo zahtevala vesti ki prihajajo iz Beograda, da je vod-od nove bolgarske vlade jamstev za izvedbo mirovnih pogodb. Minister za zunanje zadeve je v stalnih stikih z zaveznicami Male antante. Sprejel je tudi poljskega in grškega poslanika. Naše obmejne čete so ojačene. Vesti o vpoklicu rezervistov na vojaške vaje se ne potrjuje- Grška pozorno zasleduje dogodke v Bol jo. Pač pa bodo pozvani vsi vojaki, ki so gariji in da bo UTedila svoje odrtošaje ki so z davki že itak dozdaj najbolj te-* peni. Smešno je in žalostno za »mogoč- eern ja macedonskega gibanja Todor Aleksan drov udeležen na prevratu. Med sedajni mi dogodki na Bolgarskem in med ma cedonskim gibanjem ni nobenih zvez. Atene, 12. junija. V seji min. sveta je minister za zunanje zadeve izjavil, da na žetvenih dopustih. i * v? Beograd, 12. junija. Glasolii’ v*'sti iz Bolgarije se vrši tam splošna mobilizacija vseh vojakov in častnikov, ki so pristaši nove vlade. Vlada razpolaga z o-gromnimi množinami orožja in muhici j e. C ar ib’rod, 12. junija. Mnogo tisoč pristašev Stambolijskega koraka proti Sofij? in ruši mostove. Stambolijski je izdal povelje, da se Sofija poruši, ker je mesto pijavk, ki pijejo kmeiu kri. — Vlada mrzlično mobilizira. napram tej državi soglasno a stališčem ostalih balkanskih držav. Beograd, 13. maja. (Izv.) Včerajšnji listi prinašajo o položaju v Bolgariji raz fta poročila. Skoraj vsa poročila pravijo, da so včeraj pričeli v okolici Plevne, Šu-mena, Plovdiva. Crvenbrega, Jtimaria in Dubrika boji med revolucijonarci in Stambolijskijevimi kmeti, ki so dobro organizirani. Kmetom poveljuje Stambolijski sam, podpirajo pa ga bivši predsednik sobranja Aleksander BoteV in drugi ugledni prijatelji Stambolijskega. Razburjenost v Beogradu radi bolgarskih dogodkov. $ Bolgarski poslanik želi, da Maša vlada podpre Stambolijskega. prevzela krmilo, ni Beograd, 13. junija. (Izv.)" Včeraj popoldne ob 16. uri je sprejel kralj vojnega ministra v posebni avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Ministrski predsednik Pašid je nato poročal kralju o delu odbora za zakon, o vojski ter o dogodkih na Bolgarskem. Car ib rod, 13. junija. (Izv.) Potniki, ki prihajajo iz Bolgarije, pripovedujejo, da korakajo proti naši meji celi polki prostovoljcev oboroženih s puškami itt granatami in da jim je prideljeno tudi topništvo. Ti polki imajo baje palogo, da je druga .vlada sprejelo. Beograd. 13. junija (lav.) Dogodki na Bolgarskem že štiri dni vznemirjajo našo prestolico. Od preobrata pa do sedaj ni nikdar obstojala tako upravičena bojazen’ pred novimi vojnimi zapletljaji, kakor sedaj. Vesti, ki prihajajo iz Bolgarije preko Caribroda, prinašajo večiuo ma potniki, ki pa o dogodkih ne morejo biti dovolj poučeni, ker so potuje danes skozi Bolgarijo samo v zaprtih vozovih Nikdo ne sme izstopiti. Toliko na jo gG utrditi mejo napram naši državi. Težki tovo, d p Stambolijski ni vjet. Ves sever tovorni avtomobili prevažajo municijo iz ,1~' *- J-’ °-1-------*-■!« — bližnjih skladišč v obmejne postojauke. B e o g r a d, 13. junija. (Izv.) Bolgarski poslanik na našem dvoru je včeraj dopoldne posetil našega zunanjega ministra dr. Ninčiča ter dalje časa konferiral ž njim o položaju na Bolgarskem. Pred pričetkom seje ministrskega sveta je po- ni, zapadni in južni del Bolgarije stoji za njim. V teh pokrajinah organizira * švo mi pristaši upor, pri čemur je imel doslej velik uspeh. Glavne težkoče so v tem, da so vsa tajna skladišča orožja v rokah Macedoncev, ter da so revolucijonarci gospodarji skoraj vseh železniških prog, Kljub temu pa je v najkrajšem času pri novno obiskal pomočnika zunanjega mi- čakovati odločilnega napada Stambolij nistra Nešiča, ki je o svojem' razgovoru skega na Sofijo, ki je od oddaljenejših po takoj poročal ministrskemu sv^tn. Govori krajin popolnoma odrezana. Telefonska se, da se poteguje bolgarski poslanik za zveza obstoja samo še do Ragomam in to, da bi naša država podprla Starabo- do Caribroda. Iz Sofije korakajo dan za lijskega. Vest smatrajo za tem verjet- dnem močni vojački oddelki proti Lopa nejšo, ker bolgarski poslanik s isvojim' lanki, kjer se bržkone vrše že hudi boji, celokupnim osobjem ne priznava nove Po tem, da pošilja vlada v te kraje vod no nove čete, bi se dalo sklepati, da je zmagovalec Stambolijski. V nasprot*tvu s temi vestmi pa pošiljajo bolgarska a genture v inozemstvo poročila, da vlada v Sofiji, kakor po celi državi red in mir ter da je narod navdušen za ftovo vlado bolgarske vlade ter ne sprejema od nje ni kakih navodil. Ker vlada Stamboli jakega legalnim potom še ni demisljonirala, jo smatra še vedno za oficijelno zastopnico bolgarskega naroda. Podrobnejših vesti bolgarsko poslaništvo o dogodkih na Bolgarskem doslej razen brzojavke, -T". — BORZA!. Za"greb\ 13. junija. Pariz i’80—585:50, Cur ih", 13. juntja. (Izv.) Sklepni tečaj. Svica 162<>_1640’ Londort 420_422-50 Pariz 35.70, Beograd 6.20, London, 25.00, Berlm °-975-0.1010, Dirtfaj 0.1250-fl.1265 Berlifi 0.0058, Praga ff.61, Milan 25.85, pr8t?a 273-27450, Milan’. 418-425, Ne*- Newyork 555 Sedem’ petin, DutfaJ 0.0078 york 90.50-91.50, Budimpešte 1.18-1.21, žig. Krone 0.0078Budimpešta 0,0775. Bukarešta 45-47. .Valute: dolarji 89-90. ir x n/mso Jutar-njega Lista«, kateremu je podal poročilo o sedanjem političnem položaju, kakor ga on poimuje. Radič je rekel med drugim tudi, da se je v Srbiji vedno naglašalo/. da je sporazum težak, toda on vsled tei ga ni smatral za potrebno, ukiniti vse od-nošaje, pripravljen bi bil tudi čakati, ker ve tudi sam, da se revizija ustave ne da izvesti kar čez noč. Predlagal je samo radikalom nove volitve, na katerih biš bilo treba docela zbrisati s površja demokratsko stranko, da se tako odpravi“ demokratski vpliv. Radikali pa da ga hočejo samo izigrati. Ob koncu je izjavil. da je trdno prepričan, da bi radikali. Čim bi prišel v Beograd, razveljavili njegov mandat in mandate njegovih poslancev- Radič je torej postal naenkrat malodušen in menda že sam uvideva. da jo je s svojo negativno politiko temeljito polomil. Kaj sedaj? Ali bo spoznalo to tudi zavedno hrvatsko ljudstvo? * ItalHa in Jugoslavija- Pogajanja z Italijo radi izvedbe rapaflske pogodbe se nadaljujejo z velikimi težkočami, ker prihajajo Italijani vsak' dan z novimi predlogi in izrabljajo; stabost naše države in diplomacije. . Njihov najnovejši:' predlog je, naj bi jim ml popolnoma prepustili luko Baroš. & bi po poeodbl itak? morala pripasti Jugoslaviji. Politika Ita-lii£za tem, d&prj4e gsa. /SČčala %' VKCBTOlfc TiSSBDCSn hst»t; ygt» Maribor, 14, junija 1923, Severna obala 'Jadranskegaj morja pod njeno oblast, da bi tako postala gospodarica ,vse trgovine^ severne in zapadine 'Jugoslavije, . Avstrije, Madžarske in 'Češkoslovaške. Pristanišča: Benetke, JTrst in Reka bi bila izhodišča za italijansko ekonomsko penetracijo na slovanski Balkan in srednjo Evropo. Naša radikalna vlada in diplomacija svoji težki nalogi v tem oziru nikakor ni kos in se je bati, da bomo zopet mi ostali osleparjeni. * Sporazum z Nemčijo glede reparacij. Dne 11. junija je bil podpisan v Beogradu sporazum glede Separacijskih dajatev Nemčije naši državi od strani delegatov Nemčije in zastopnikov naše Vlade. Nemčija v letu 1923 in 1924 ne bo dobavljala naši državi živine, ampak 'druge predmete, zlasti poljedelske stroje. Za dobavo teh predmetov jamči Nemčija z vsoto 5 milijonov zlatili mark- Od te svote se odšteje 1 milijon, za kateri znesek mora naša monopolska uprava v gotovini kupiti od Nemčije soli. Nemčija se je tudi zavezala, da plača Srbiji in črni gori še odškodnino 1,200.000 zlatih mark za izvestne škode, napravljene med vojno. * Madžarska politika. Madžarski mi-jnistraki predsednik Betlilen je v zadnjih tedpih mnogo potoval po Evropi ter agitiral za Madžarsko v Londonu, Parizu in Rimu, toda brez uspeha, ker je povsod dobil isti odgovor — naj se obrne najprej v Prago in v Beograd ter sporazume [najprej k Češkoslovaško jn Jugoslavijo. Ker se Madžari nikakor ne morejo sprijazniti z novim položajem in pozabiti na 'svojo nekdanjo svetoštefansko krono, jih 'je ta odgovor velike antante hudo zadel in,so sedaj v mučni zagati. Toda končno Se bodo le morali vdati in romati v Prago in v Beograd, če bodo hoteli živeti, čjankasueje P* bodo to storili tem slabše ibo zanje. | * Ruhrsko vprašanje. V sredini vseh 'svetovnih političnih vprašanj stojj še .vedno ruhrsko vprašanje. Po demisi.it angleškega ministrskega predsednika Bonarja Lawa je postalo zopet zelo pereče. Za njegovega naslednika sc še danes ne ,ve jasno, kakšno stališče bo zavzel napram Franciji jn ruhrskemu vprašanju. Ruihrski problem koplje še dalje prepad med veliko antanto. Na eni strani stojita Anglija in Italija, krog katerih se skupljaj'0' Madžarska, Avstrija, Nemčija in Rusija, na drugi pa se nahaja Fran-cija z Belgijo, malo antanto (Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumurtijo), ter Poljsko. Zaenkrat se med obema skupinama Še no opažajo očitni znaki sovražnosti, se pa že jasno odraža bodoča svetovno-jpolitična grupacija v Evropi. Anglija se boji premočne Francije, boji se, da bi dobila na evropskem kontinentu preveč upliva, kakor se je nekoč bala za Nemčijo, a z Anglijo soglaša tudi fašistov-!»ka Italija, ki vidi v Franciji največjega ftelkmeca za »mare nosfro« — Sredozcm-isko morje. Nemška vlada je te dni sestavila in odposlala v, Pariz in Bruselj nove predloge glede poravnave vojne odškodnine, teh predlogov pa Francija in Belgiia zopet nista sprejeli, ker ne odgovarjajo faktičnim nemškim obveznostim, •določenim v senžermenski mirovni pogodbi. Vsekakor izgloda, da ta spor še ne bo tako kmalu rešen. ! * Stališče Franclje in Belgije napram novi nemški noti. »Agcncc Havas« poroča: . Izmenjava misli med Parizom in Brusilom se nadaljnje. Francija in Bel- gija sta sporazumni v tem, 'da se preda Nemčiji kolektivni odgovor zaveznikov ter da se odkloni vsako pogajanje, dokler Nemci ne ustavijo vsakega upora v zasedenem ozemlju. Poincare je sporočil belgijski vladi, da je Francija pripravljena podpisati skupen odgovor, v katerem bi se ponovno 7ahte-|r"'~- opustitev nemškega odpora. Če Nemčija tej zahtevi ugodi, je Francija pripravljena, razpravljati z zavezniki o celokupnem reparacijskem problemu na podlagi francoske spomenice z dne 2. januarja 1922. Na ta način bi se nudila tudi Angliji ugodna prilika za zopetno vzpostavitev medzavezniške fronte. * Rusija in Anglija. V zadnjih tednih so prihajale iz Rusije alarmantne vesti o sporu , z Anglijo radi boljševiške propagande v Aziji in radi postopanja z angleškimi državljani v Rusiji. Med tem pa sc je sedaj ves spor rešil na miren način s popolno kapitulacijo boljševikov pred »buržujsko« Anglijo. Sovjetska vlada je popolnoma pristala na angleške zahteve, osobito na to, da zmanjša število osobja pri svojih poslanstvih v Perziji in v Afganistanu in da bo tamkajšnje poslanike imenovala samo P.o predhodnem odobrenju Anglije. Roljševi-ki so pred Anglijo kapitulirali radi tega, ker sc hoje. da bi ta podprla dejansko protiboljševiško rusko gibanje, ki se vedno bolj nevarno pojavlja posebno med kmečkim ljudstvom. Boljševiki stoje torej Še na zelo slabih nogah. Dnevna kronika. Naše šole. Na državni realki v Mariboru prično sprejemni izpiti za prvi razred v soboto 30. junija tl. dopoldne ob 9.30 in se nadaljujejo popoldne ob 14. uri. O sprejemu se še isti dan odloči. Priglasiti so je treba za izpit v spremstvu starišev ali namestnikov v petek 29. junija od 9. do 12. ure v pisarni. Priglasi se pa tudi do istega dne lahko pismeno po pošli. Pogoji za sprejem so: starost 10 let v teku 1923, dovršeni 4. razred osnovno šole (z obiskovalnim izpričevalom. ali pa s šolskim naznanilom z opombo, da je izdano za sprejem v srednjo šolo). Prinesti je treba tudi krstni, ali rojstni list. Zaradi pomanjkanja u • sob bodo sprejemni izpiti v joscusu.i.m roku najbrže odpadli. Vpisovanje učencev iia drž. strokovni šoli za puškarstvo v Kranju se vrši dne 2. ih 3. julija tl. od 9. do 12. iii popoldne od 2. do 5. ure v ravnateljski pisarni zavoda (poslopje gimnazije II. nadstropje levo). Za sprejem so zahteva: 1. da jo prosilec dopolnil ali da bo dopolnil v teku šolskega leta 14. loto in 2. da je dovršil najmanj 5 razredno ljudsko šolo z najboljšim uspehom. Ker je število za sprejem rednih učencev z ozirom na prostore v delavnicah omejeno, bodo vsi vpisani prosilci podvrženi sprejemnemu izpitu, kateri se bo v glavnem nanašal na risanje. Sprejemni izpit se vrši dno 3. julija tl. od 2. do 5. uro popoldne. K vpisovanju morajo priti prosilci v spremstvu starišev ali zakonitih namestnikov in prinesti seboj rojstni in krstni list, domovnico in zadnjo šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo. ' A. čehovj I " i Hud poper. E Geometer Gljeb Gavrilovič Smirnov je izstopil na postaji Gniluški. Do posestva, kjer je imel opravila z merjenjem je bilo še kakih trideset do štirideset !wrst. »Povejte mi, prosim, kje dobim tukaj ,lahko .poštne konje?« se obrne geometer j na postajnega orožnika. »Poštne konje? Sto vrst na okrog rie najdete ni psa in vj vprašujete po poštnih konjih... Kam pravzaprav greste?« , »V Djcvkivo, k generalu Hohotovu.« I : »Hm,« zagode orožnik. »Poglejte za | postajo. Na dvorišču so včasih kmetje, ki prepeljavajo popotnike.« Geometer iv®dilme ih nameri svoj korak za postajno poslopje. Po dolgem iskanju in spraševanju najde tršatega, čmernega, kozavega kmeta y, raztrgani suknji in pletenih copatah. :• .»Vrag vedi, kakšen je ta tvoj voz!« igodrnja geometer iit spleza vanj, »saj ni« j time veš, kje je spredaj in kje je zadaj.« |j »Kaj je treba to vedeti? Kjer ima konj rep, je spredaj, kjer pa sedi tvaša i milost, je zadaj...« ji ' JCorij ril bil star,.afšuli In tksastih’ nog jiter resavih ušes. Ko se kmet dvigne in Kai.edkrat ošvrkne z bičem, je skiml z Pristopajte k CM D! — Zveza jugoslov. železničarjev ima v nedeljo 8. jul. 1923 ob 9.30 v Mestnem domu v Ljublnjni IX. redni občni zbor. — Pasja steklina. Dne 27. maja tl. dopoldne je bil ubit v Slov. Bistrici stekel pes, majhen, kratkodlak, bel s sivo-rjavo glavo in ušesi, na hrbtu, križu in pol repa s sivorjavimi lisami, mlad, mešane lovske pasme, neznanega lastnika, ln mora konjač odvzeti in pobiti vse pse iz občin Gornja in Spodnja Polskava, .Pokoše, Gabernik, Ritoznoj, Šentovec, Kovača vas* G. Bistrica in Slov. Bistrica. — Protialkoholni kongres se vrši 25. in 26. trn. v Beogradu. Ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo. — Neurje v celi državi jo napravilo minuli četrtek ponekod veliko škode, ker je zlasti v Sloveniji, na Hrvatskem, v Vojvodini in v južni Srbiji padala tudi toča. — Sladkorne cone je sindikat sladkornih tvornic znižal in znaša cena sladkorju v kockah 25 D za 1 kg. — Proslava treznosti se vrši dne 24. tm. s predavanji zdravnikov o alkoholizmu. — Prodal ženo za 5000 dinarjev. Zanimiv slučaj se jo zgodil nedavno v Skop-Iju. Uradnik zdravstvene uprave Vladimir Popovič je odstopil svojo ženo, s katero je živel dve leti v pravem zakonu, kavarnarju Božinoviču za 50(l0 dinarjev. Policija je za to doznala in preprečila kupčijo. — Hrv oje Paskijevič jezen na Jugo slavijo. Redarstvo na Sušaku je dobilo od rejskega tribunala prepis nekega pisma, katerega je pisal v reških zaporih se nahajajoči mladi morilec, gimnazijski dijak Hrvoje Paskijevič, 0 katerem smo tudi mi že večkrat poročali, neki dami v Dalmaciji. V pismu jo Paskijevič prepričuje o svoji neomajni ljubezni do nje ter ji zatrjuje, da ni ničesar kriv, da ni on izvršil onega roparskega umora, radi katerega se nahaja v ječi. O tem da se bo kmalu prepričala iz časopisja. Prosi jo, naj ga, ko bo izpuščen, poseti tam, kjer se bo nahajal, kar bo potrebovala za pot, pa ji bo vse preskrbel on sam. y ječi, pravi, se inu godi dobro, hrano dobiva od zunaj, tudi vino in cigarete, na raz-polago pa ima tudi knjige in časopise, Pisma dobiva tudi, šarilo večinoma oc doma- Te dni da ga je obiskal tudi nek zagrebški odvetnik, ki mu je prinese perila in denarja. Italijani postopajo ; njim sploh zelo kulturno, zato jih zelo hvali, Jugoslavijo pa blati z vsemi mogo čiinj psovkami in priivi, da se v to »barbarsko zemljo« sploh nikdar več ne po vrne. Paskijevič je bil član zagrizene hrvatske separatistične mladine in že poprej besen sovražnik naše. edinstvene države in narodnega edinstva. Reške oblasti še - vedno zavlačujejo izročitev mladega zločinca, kar povzročajo najbrže podkupnine' bogatih roditeljev. -v- Uboj Črnogorca v Carigradu. Ne davno še je mudil v Carigradu premo žen črnogorski trgovec Nikola Drecun iz Ljubotinja v Črni gori. V neki kavarni na Bosporu sc mu je pridružilo šest Gr kov, ki so. opazivŠi črnogorsko narodno nošo, začeli izzivati in zabavljati čez na šo državo. Črnogorec, ki ima malo bol; razvit narodni čut. kakor kak slovensk klerikalec, si je to v njegovi prisotnosti prepovedal in zahteval mir. Ker Pas(l^ še bolj zbadali in izzivali, mu je končno zavrela kri, notegnil .ie samokres ter oddal par strelov, ne da bi koga ranu* Gostje so pobegnili, samo par grških 1Z' zivačev je ostalo. Poklicana turška P°' licija ni nič vprašala, kako in kaj, temveč ie kratkomalo Drecuna na mestu n-strelila. izzivače pa pustila v miru. Do-godek je med našimi državljani v Carigradu zbudil veliko ogorčenje in razburjenost. — Atentator Juhasz dospel v Moskvo« Josip Juhasz, znani komunist jn eden udeležencev vidovdanskega atentata j1® cralja Aleksandra je te dni pisal svojij11 starišem iz Moskve. V pismu _ opis# tako je bežal pred zasledovalci ter triumfalni sprejem, ki so mu ga priredil1 jomunisti v Moskvi. Pred vsem se nima za usodo obtoženih tovarišev. Stojiča, Sime Markoviča ter drugih oPaS' ejŠih komunistov. H koncu še pristavlja da vlada v Rusiji grozen glad. — Analfabeti v Rusiji. Glasom statistike generalnega komiteta ruske komunistične stranke je danes v Rusiji 55 milijonov nepismenih (analfabetov). Od tel1 jih je 19 mil. v srednji Rusiji, 12 mil. v* Ukrajini, 3 mil. v Sibiriji in 1 in pol mil« Kavkazu. — Moskovska borza 31. maja. »Rus-kulta« poroča, da je na moskovski borzi bilo 31. maja dobiti 1 funt šterlingov z» 676 milijonov rubljev, 1 dolar za 149 mili' jonov rubljev, 1 dinar za 2 mil. 160 tiso« rubljev. — Zmaga češke pesmi. Na mednarodni pevski tekmi v Amsterdamu, ki se j0 vršila te dni, je odneslo prvo darilo praško pevsko društvo »Hlahol«, ki je nastopilo z 150 pevei. — Ponesrečen angleški parnik. Glasom poročil Reuterjevega urada se ie angleški parnik »Maidam« na potu Kalkute v London v Rdečem morju ponesrečil. Zadel je ob skalo ter se potaplja. O usodi potnikovi ni znano nič podrobnejšega. — Vrnitev starih zgodovinskih topov. Avstrijska vlada jc sedaj vrnila švicarskemu mestu Ženevi dva stara zgodovinska topova, katera je avstrijska vojska leta, 1813 zaplenila in odpeljala ua Dunaj. Žencvčani so topove sprejeli it slovesno. Na kolodvoru jih je sprejela velika masa ljudstva ob sviranju godbe in držanju govorov. Topove so v mest? odpeljali vojaki narodne straže, obleče^ v uniformo ženevskih grenadirjevi i* leta 1813. — Kitajski škof v Berlinu. Te dni i? vzbudil v neki berlinski protestantski cerkvi veliko senzacijo nastop kitajskega protestantovskega škofa dr. čin2* čeug-jia, ki je svoiečasno dovršil teološke študije v Nemčiii in sedaj, ko je P°' stal na Kitajskem škof, zopet pqset;l M glavo, ko pa ga udari drugič in prične zmerjati, je voz zaječal ter se pričel tresti, kakor bi imel mrzlico. Po tretjem udar.cu se voz zamaje, po četrtem pa se premakne. »Kaj bo vso pot tako?« vpraša geometer in se na tihem čudi zmožnosti ruskih voznikov, ki prenašajo lahko pri največji počasnosti najhujše tresenje. »Ze pridemo,« ga potolaži voznik, »o, je lepa, mlada kobilica... Ko se spusti v It ek, jo komaj zadržuješ. •. No-o-o-o, prokleto...« Ko je voz zapustil postajo, sc je že temnilo. Na desni se je razprostirala temna, vsa zamrzla ravnina, neskončna in brezmejna. Kdo ve, kam bi zašel, kdor bi se peljal po njej. Na obzorju, kjer je izginila in se strnjala z nebom, je jesenski večer izžareval počasi in mrzlo. Levo od ceste so sc dvigali v nastajajoči mrak nedoločeni predmeti, znabiti so bile lanske senene kopice, znabiti vaš. Kaj je bilo pred njim, geometer ni mogel videti, zakaj ves ta razgled mu je zapiral široki, okrogli voznikov hrbet-.. Bilo je tiho, a mrzlo. To ti je puščava! je mislil geometer ter si potegnil ovratnik vrhnje suknjo preko ušes. — Ne hiše ne dvora. Ce bi tu koga napadli in izropali, bi streljal lahko s topovi, pa še pes ne bi zalajal. -T.udi voznik ni vreden posebnega zaupanja ,.. Kakšen hrbetl Takle otrok na rave človeka samo s prstom potipa, pa že obleži kakor muha. In gleda tudi precej sumljivo. »Striček,« vpraša geometer, »kako pa ti je ime?« »Meni? Klim.« _ »Poslušaj, Klim, kako pa jc kaj tu pri vas? Ali ni nevarno? Se menda več krat kaj zgodi, kaj?« »O, bognedaj! Kdo pa naj kaj napravi?« »Že prav... Za vse slučaje sem pa vendar vzel s seboj tri samokrese,« jc lagal geometer, »S samokresom, veš bratec, pa ni šala. Deset tolovajev, ustra hujes z njim, kakor nič.« Nastala je tema. Voz jc naenkrat za cvilil, zaškripal, sc stresel, ter kakor proti lastni volji zavil na desno- Kam pa me pelje? si misli geometer. Ves čas smo šli naravnost, zdad pa naenkrat na desno. Kaj če me nazadnje še zapelje v kako grmovje in... in ... O, kaj takega se je že večkrat zgodilo! »Poslušaj!« se o-brne k vozniku, »praviš tedaj, da tukaj ni nevarno? Hm, škoda... Meni bi'bilo prav po volji, če bi se mogel malo prc-ruvati š tolovaji,... Na videz sem res suh in slaboten, v resnici pa sem močan ko bik... Nekoč so me napadli trije tolovaji... No ju kaj misliš? Enemu sem tako pripeljal, da.. da ga ie. razumeš, za zmiraj zmanjkalo, druga dva sta pa marširala m .Sibirijo,,. Sai sam ne, Kem. •opo. Verniki, ki niso bili o tem obveščeni, so z začudenjem gledali, ko je stoj/J na propovednico mesto domačega pridigarja — Kitajec- Dr. Cing-čeug-ji ost a n® več časa v Berlinu in bo predaval tud' na berlinski univerzi o »Krščanstvu 114 Kitajskem«, \J — Hebrejščina v poljskih šolah. Zidovski klub poljskega parlamenta )e predložil vladi spomenico, v kateri zahteva, tej se uvede v vseh' ljudskih jjj drugih šolali za židovske učence obn gatoriČen, pouk hebrejščine. Kakšno stališče bo zavzela varšavska vlada napram tej zahtevi, še ni znano. ............. —II K ■«" " J?*’ kje jemljem tako moč.« Z eno rok prijetneje vozili. Sami zdravi, Pa t ^e£ki, vsak ima svojo pištolo. Kaj ,vrf, , obračaš zmerom in sučeš kakor n; ?Vika? Me? Jaz, bratje^jaz.... Mene tr°ba nič ogledovati... ne najdeš nič j^bnega.. k večjemu samokrese.. ž0j^r°\?ai če hočeš, ti jih lahko poka r Na, prosim ...« Geometer se je delal, kakor da išče du Svoiih žepih, v tem hipu pa se je zgo--10' cesar pri vsej svoji strahopetnosti 'Pričakoval... Klim naenkrat skoči z 1 °za in po vseh gtirih izgine, v gošči. p-JLi P°moč!« se je drl. »Na pomoč!« TMicii f•*’ vzemi si konja in voz, pa me živega! Na pomoč!« not •• so se le hitri- oddaljajoči koraki, (Vr, 3e dračja — in vse je utihnilo... PriPnieter' ki takega poteka stvari ni u,rUK Val’ Pridrži najprej konja, sede 7iueie v- vozu i° začne premišljevati. Začto Zo1V^°ji se' tepec. Kaj naj le zdaj Prvi m ne morem voziti naprej, zadni n® Poznam poti in drugič bi navse- ?kradel Tak Ic^?* ^ sem mu ^onja u" j »Kjitn! Klim!« i- ^lajn!« mu je odmevalo, sli $~nt§*ru 16 kar zagomazelo Dri mina moral znabiti vso noč prebiti *ieSu v sozdu, kjer je Cul le zavija-in hropenje konja. godi — Nemcem’ v Jugoslaviji! Kaj ko b’i se »Orjuna« tudi znosila nad tistimi prekupci, ki so zagrizeni nemškutarji in ki pridejo brez potnih dokumentov na trgovske opravke v Velenje, Šoštanj, Zagreb in Maribor1? Brez vračila se bodo Avstrijci težko navadili na red in mir, ki je pri nas bal kancih sicer — v navadi. Guštanj. (Občni zbot -.Pevskega in godbenega društva.'.) Na nbenem zbora »Pevskega in godbenega društva« je bil izvoljen sled.i-M odbor: ! . , L Četrtek, 14. junija. Zaprto. T ‘ ’ Petek, 15. junija. Prva ljubezen. Ab. 'rA. Premijera. ; : .V,,; r -O— . Cavalleria rusticana. Opozarjamo na današnji dve zadnji predstavi Cavalleria rusticana. Gostuje g. Zd. Knittl, član zagrebške opere. Omenjamo, da jo to Knitrtlova najboljša partija in da jo poje M slovenskem jeziku. J' Prava ljubezen. V petek, 14. junija se fiVrši promijera Braccove »Prave Ijube-esni«. Ab. A. »Prava ljubezen« jo kome-iflija v treh (dejan jih in je znana po svoji BGUaa&adjal izpeljavi. .Več pripbčiffio jutri. Mariborske vesti. Maribor 13. junija 192?, Mariborski gospodarski krogi za izpopolnitev telefonske službe. Anketa telefonskih naročnikov, katero je sklical trgovski gremij za v torek zvečer v dvorano gostilne Orovič, jc bila razmeroma slabo obiskana. Na anketi sc jo predvsem razpravljalo o avtomatični telefonski centrali, katero ima dobiti Maribor iz nemških reparacij. Ker sc poteguje za to centralo tudi Sarajevo, jo bil izvoljen 9-članski akcijski odbor, sesto-ječ i>z Zastopnikov vseli gospodarskih krogov, kateremu je poverjena naloga, da ukrene vse potrebno, da dobi omenjeno avtomatično centralo Maribor. Razpravljalo se je tudi o drugih zadevali, ki se tičejo telefonskih naprav ter je bila sprejeta tozadevna resolucija, ki se odpošlje vsem1 kompetentnim oblastem. V resoluciji se zahteva med drugim, da sc u-vedejo avtomatični števci govorov, izpostavi še ena zveza z Ljubljano, ker dosedanja edina proga ne zadostuje več ter ureditev mednarodnega 'telefoničnega prometa vsaj s sosednimi državami. Nadalje se predlaga v resoluciji, da se o-tvorijo telefonsko centralo pri Sv. Trojici v Slov. gor., v Pesnici, Hočah in Fali ter priključitev lokalno telefonske centrale pri Sv. Lovrencu na medkrajevno mrežo. i. ' . - m Iz poštne službe. Za poštarja 6. razr. v Mariboru je imenovan g. Miroslav Belin. m Imenovanje. Pri inšpekciji dela v Mariboru je imenovan za inšpektorja II. razr. g. Ante Gospodoetič- m 8. redna seja občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 15. junija ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. odobritev zapisnika zadnje seje. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročilo odsekov. m Predavanje v Ljudski univerzi. — Opozarjamo cenj. čitatelje na nadaljevanje predavanja g. Džamonja o Luži-ških Srbih, ki se vrši v petek, dne 15. tm. ob 20, uri zvečer v prostorih Ljudske univerze. Pričakujemo, da. bo obisk v petek še povoljnejši, kot jc bil na zadnjem, Pad vse zanimivem predavanju.. m Razglas. Mestni magistrat mariborski razglaša, da je mestni svet mariborski na podlagi točke 6 in 7 cestno-nolicijskih predpisov, razglašenih dne 21. VII. 1922. prepovedal vožnjo z avtomobili in tovornimi vozovi po Langusovi in Barvarski ulici, nadalje prevoz z avtomobili po Vetrinjski ulici med Glavnim trgom in Jurčičevo ulico ter prevoz skozi prehod rotovža za vozove vsake vrrf", avtomobile in kolesarje. Pri tem se opomni, da sc bo proti onim. ki bi ne uvaževali te prepovedi, uvedlo kazensko postopanje. m Zahvala. Zn darovane cvetko in za spremstvo na zadnji poti pokojne gospe Hedvike Lušchiitzky roj. Hann' se iv,reka tem potom najiskrenejša zahvala. m Mestno kopališče je izven nedelje iri ponedeljka vse dni v tednu odprto. Parna kopelj je ob sredah In petkih za dame, ostale dni za gospode. Občinstvo se opozarja, da mu v prvih kopelnih dneh ni treba čakati na kopelj. Kopališče je odprto od 10. ure do 19. popoldne, blagajna pa do 18. m Kavarna v mestnem parkn. Pri lepem' vremenu dnevno koncert Od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. m Nesreča na glavnem kolodvoru. Včeraj popoldne je čakal na vlak, ki vozi proti Pragerskem, iz bolnice odpuščeni posestnik Franjo Subotič iz Poljčah. Sedel je na ograji železniškega mostu nad Meljsko cesto. Nenadoma mu jc postalo slabo ter se je strmoglavil kakih 10 metrov globoko na cestni tlak. Pri padcu si je prebil lobanjo. Težko poškodovanega je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. Doslej še ni prišel k zavesti in je malo upanja, da bi okreval. Bil jc podvržen srčnim krčeni in je dobil bržkone zopet tak napad, ki jo imel tako u-sodepolne posledice. m Samomor Štefana Pirha. V soboto je izginil nenadoma iz Maribora magistrata 1 uradnik Štefan Pirh, ker je poneveril krog 20.000 Din. občinskega denarja. Danes dopoldan so je Pirh' zopot vrnil v Maribor ter odšel na svoje stanovanja v Tattenbachovi ul. št. 19., kjer je dobil dekret mestnega magistrata, s katerim' je .odjmščea ja Službe, Za njegpja prihod je doznala tudi policija ter poslala takoj v njegovo stanovanje patruljo, z nalogo da ga aretira. Ko je Pirh opazil stražnike, je potegnil iz žepa samokres ter si pognal kroglo v glavo. Bil je na mestu mrtev. Zanimivo je pri tem tudi to, da je v hiši Tattenbachova ul. 19. to že tretji smrtni slučaj tokom onega tedna. m Preiskava proti aretiranim vlomilcem prinaša vedno nove Uspehe. Tekom včerajšnjega dne je bilo po raznih krajih zaplenjenega zopet mnogo blaga, ki izvira iz tatvin in vlomov, med drugim dve salonski obleki, šest parov hlač in razno perilo. Preiskava se z vso intenzivnostjo nadaljuje. Okradeni naj si o-gledajo zaplenjeno blago pri policijskem komisarijatu. Včeraj jo neka stranka našla tam svojo blago, ki ji jc bilo u-kradeno že meseca januarja in o katerem jc upravičeno mislila, da ga ne bo nikoli več videla. Kultura in umetnost x Sienkievricz H.. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman. Poslovenil dr. p. Mole. 7 in 8 snopič. Izdala zadruga v Ljubljani._ Pravkar jc izšel dvojni snopič Sienkiewiczevih romanov, ki jih jc začela izdajati Tiskovna zadruga v Ljubljani z romanom »Z ognjem in mečem«. Tudi ta snopič je ilustriran. Sokolstvo. M.-Kovačič: Sokolstvo in volitve. Vedno glasnejši postaja kile: več politike v Sokolska druŠtrii. Ai je ,ta klic upravičen ali ne, o tein pač po zadnjih volitvah ni več dvoma. Značilni za njegovo upravičenost so tudi razni pojavi v času po volitvah; tu v društvu predavanje »Sokolstvo in javna vprašanja?, tam v političnem listu razmotrivanje o »nepolitičnih organizacijah« itd. Simptomatična za to je tudi povelikonočna Poslanica saveznega starešinstva. Vso omenjeno jo posledica našega'načela, da je Sokolstvo UPpojiliška organizacija. Ali šli smo v doslednosti predaleč in smo iz svojih društev izločevali tudi pogovore o politiki, boječ se, da bi razdrapane strankarske razmero zanesle razprtije tudi v društva. Pozabili pa smo pri tem, da je »dolžnost vsakega člana Sokolstva, da v (zasebnem in) javnem življenju neizprosno in’ brezpogojno u-veljavlja sokolska načela.« (Sok. Pacala, str. 6.) Tako se je moglo dogoditi, da So se Sokoli volitev vzdržali, da so celo kljub principu, da morejo »člani sokolskih društve biti pripadniki le takih po-litiških straiik, ki po svojem1 kulturnem programu no nasprotujejo sokolskemu programu« (Sok. načela, Motam), volili — klerikalno. (Da bo sokolska organizacija proti takim članom poznala svojo jekleno dolžnost, ni treba še posebej po-vdarjati.) Kaj sedaj? Več politike v Sokolstvo! To liočo reči: ne nesrečnega strankarstva, nego politične vzgoje! Predvsem je dolžnost Sokolskih društev, da vcepijo svojemu članstvu zavest, da je blagor in dobrobit naroda tor države za enkrat največja svetinja, ki je Sokol ne sme nikoli izgubiti iz vidika. Ker priznavamo — pa podlagi resnice, ne nekega v prihodnjosli ležečega, še nedoseženega cilja — narodno edinstvo, se mora Sokol izogniti vsemu, kar bi utegnilo temu dejstvu nasprotovati, kakor tudi vsemu, kar bi utegnilo na kakršenkoli način rahljati temelje države, v kateri ima narodno edinstvo svojo najmočnejše jamstvo. — Drugo pa, o čemer morajo društva članstvo prepričati, jc, da se Sokolstvo in klerikalizem izključujeta, ker sta si neizprosna nasprotnika, da je tedaj vsaka podpora klerikalizmu od strani Sokola — in naj bi obstajala tudi le v eni edini za klerikalce oddani volilni krogl.jici ali pa v vzdrža-nju od volitev — izdajstvo nad Sokolstvom'. Nemala krivda na desorijentaciji nekaterih Sokolov pri zadnjih volitvah pa leži tudi v naši strankarski razdrapano-sti. Ako se naj v prihodnje razmere zboljšajo, je treba, da naša društva vrše svojo dolžnost; vendar smemo upravičeno pričakovati, da tudi stranke Sokolstvu politično vzgojo olajšajo s tem, da strankarsko razdrapanost odstranijo ter sc strnejo v enotno protiklerikalno falango, ki jr bo narodno edinstvo jter dabro- bit. naroda in države trden temelj za u-spešno delo. -□- Komunisti uporabljajo vsa sredstva, da bi oslabili Sokolstvo. Od češkoslovaških socijalistov so zahtevali, naj se stranka polasti Sokolstva in armade, toda stranka jc zavrgla njihovo zahtevo. ^ Sokolstvo pošiljajo komunisti svoje komisarje z nalogo, da širijo strup med člani in delujejo na razpad Sokolstva, k3' kor so pred leti razdvojili socijalno ®e' mokratska delavska društva. — Rfit verjamemo, da jc Sokolstvo komunista® trn v peti in velika ovira za njihove taji® načrte. Lj. P. Turistika in šport. Brunon Rotter: Na pozabljeni Kozjdk! V Marbregu so nas povabili na izlet v svrho fotografiranja in odšli srn« po glavni cesti proti Breznu. Bilo je h*' kako ob 13. uri. Do tedaj še nisem hodil nikdar po teh krajih, ali sprevidet sefll, koliko sem zamudil, ko sem Kozjak ogle* doval vedno le več ali manj raz Pokor j* ali pa hodil k večjemu k Sv. Duhu. P o* horje ima svoje krasote, ali Kozjak J njegove doline so naravnost slikovite. Ob žuboreči vodi Vesce, kjer so se p približno 15. uri dosegli Remšnik (686 m)‘ V gostilni »pri Bastlu« kje: se cepij® poti v Marbreg, k Sv. Pankraciju in ml' mo cerkve v Brezno, se vstavimo, da s® spočijemo in’ uživamo lepi razgled. Krasen je od tli pogled na remšnisk® cerkev in ako pohitiš na griček za gosp0' darskim poslopjem, občuduje oko naj' daljšo okolico. PrOti meji se vidi S** Pankracij, Sv. Urban, celi greben lio*' jaka s Kapunom, Radinom, Košenjakoib* proti jugu Pohorje z Veliko kopo in tt* nim Vrhom, Oklopnjak, proti zahod® Urška, Peca, Raduha, Ojstrica i. dr. Priporočam, da pridejo naši planin® vs&j enkrat pogledat ta Zemeljski raj i® uverjen sem, da bodo radi spet prišli. Planinska podružnica naj da tu gd® spominsko knjigo in štampiljko in gdhM1 bo tudi to privldona sila za marsikateri ga nabiratelja »pečatov«. Ko smo s fotografičnimi aparati ov»* kovečili ta krasni poglod, smo krenili H*1! mo šolo trirazrednice in župnišča prot* Breznu. Lepo sc vije pot v serpentina® do gostilne »pri Koležniku«, nadalje 01 Brcznioi mimo žag, slapičev, skakalcev® drugih divot in smelo si domišljuje?, n* hodiš v Avstriji skozi znano »Gesause«., V dveh urah smo dosegli Brezno in*1® vrnili z vlakom .domov v Maribon Le? izlet mi ostane v trajnem spominu, os®* bito, ker nam je vlak skoraj pred nosorf odpihnil, a sem si, ko sem plezal čez živ nato ograjo, strgal nove hlače. Pa s®11* le še vlak dohitel, sicer so je že prec®J brzo pomikal, ali šlo je, seveda brez v0*' noga listka. Torej dvojna škoda. O. A. SPD. izleti v nedeljo, dne junija iz Brezna na Remšnik ih dalje J* Sv. Pankraciju. Vabim vse, kateri ljub’* jo lepo naravo, da si ogledajo ‘a pez®®' 1 jeni raj. Zvečer sc vrnemo ob 20.40 $ Maribor. Pridite polnoštevilno in vzemite flekM jestvin za med potjo s sebojl Objave. § Glasbeno društvo »Drava«. Pet0^ 15. tm. je skupna vaja za mešani zbor, u Pevovodja. § Koncert »Svobode«. Tukajšnjo iz°T brnževalno društvo »Svoboda« prir01'1 dne 16. junija tl. v veliki kazinski dvorani koncert ob sodelovanju gdč. pr0*' Kačerovo in gdč. prof. Kadove s sled®' čim sporedom: moški zbor, pod v° . stvom prof. Hladky, poje slovensko 1 koroške narodne pesmi. Mešani zbor P0' je zbirke Adamičevih pesmi. Gdč. Pr0' Kačerova igra glasovir-solo, gdč. va poje sopran-solo. Pričetek1 koncert točno ob 20. uri. Natančni spored pri b‘3. gajni. Vstopnice se dobe v predprodaj V trgovini Zlate Brišnik in Hofer. § Zarja v Pobrežju priredi dne L lija veliko vrtno veselico v gostilni 'L Balona. Igrala bo koncertna godba ve«. Na, to ge saj ozirajo društva # ° licL Izpred sodišča. Maribor, 12. junija. Odmevi klerikalnega gerentstva y Krčevini pred sodiščem. Skoraj tri leta se že vleče tožba zoper bivšega klerikalnega gerenta občine Krčevina, Antona Inkreta, \iradnika pri o-“lajnem glavarstvu v Mariboru v znani zadevi nakupa barak za občino. Oktobra toeseca 1920 jo kupil Inkret kot gereut °bČine Krčevina s pooblastilom sosveta *a občino vojaško barako za 12.000 K. Po ®akupu pa barake ni izročil občini, tem-^®č jo je skupno s sosvetnikom in zidar-sifii mojstrom v Krčevini Alojzom Pe-'larjem razprodal, dobiček v znesku *f0g 32.000 K pa na škodo občino spra vil v voj žep. Ljudje so začeli o Inkretovem 86rentstvu marsikaj govoriti, tako da je končno pozanimalo za zadevo tudi ^žavno pravdništvo, ki je obtožilo In-*Je*a in Peklarja radi uradne poneverbe hkratnih razpravah se je okrožno odišce izreklo za nepristojno, in bi za-a bila prišla pred poroto. Proti temu Pa se j (j pritožil državni pravdnik. Sti>l e morico v Zagrebu je pritožbi ugodil n tako se je daneš ponovno vršila raz-P ava pre(j mariborskim okrožnim sodi-"oprava jo trajala od 10. ure dobil 17 20' ure ive^er- Zaslišanih je ie°* Pri®' enoTlriiem PosvetOvartju Predsednik senata nadsvetnik Ravni* sodbo, s katero je Inkret Pil h “ Z utemel^tvljO, da je sicer ku-,arako kot gerent v imenu občine, arPa za sebe ter si je v to s vrh o *a ^ v okrajnem glavarstvu 10.000 K 'dejj 6 0). Peklar je bil obsojen ua te-Ute tr aapora, ker je porabil za ss ne-žiH8ki’VerZG* ki BO bile namenjene zn ob-Prjjav-ill0.8*;' -Državni pravdnik je zopet 11 tiičnostno pritožbo. p &tvin0 v Šikclah pred 14 leti. lah, J®.1«* 1919 in 1920 je bilo v Žikuho Ptu;’’ ve° Posestnikom ukrade* ■Medved10"0 gosPodar®k<> orodje. Štefanu Panjev ^ itt ^rancu Klasincu v celem 5 drugih Stefanu Ekartu pa razu n Pu™ • ^^odarskiili potrebščin tudi 3 oui 9 kokoši. Skupno škodo cenijo *iadem na približno 18.200 K. Zjutraj v J"e ^ila izvršena pri Ekartu iv Srn,! i ^ decernhra 1920- «o se poznali fr slami sledovi stopinj, ki ao peljali do ttanovanja kletnega posestniškega sina ■Jakoba Pernata v ŠLkolah. Orožniki eo Pri njem takoj napravili hišno preiskavo. Našli »o različne predmete, med katerimi 0« vsak obkradeni spoznal kak predmet *a svojo last. Pernat je kimalo nato pobegnili v Nemško Avstrijo, kjer se je zadrževal 2 leti, letos za Velikono3 pa seje Povrnil domov. P r ».na samo, da jc vzel "fcartu žago, Francu Goričanu štiri ko-^sa hi Medvedu 2 ikoša čebel, vso druge j*Yfjne Pa taji. Ok.ožno sodišče ga je ob-wT° radi hudodd'.s:va tatvino na G e8esey težke ječe. Z- V Nepoboljšljiv (at. Koj501®!5'1 brezposelni rudar Fordirland ']z Fmjhajnia, ki je že 7krat pred- . Van je bil pred okrožnim sodišč'm s°3€n radi hudodelstva tatvine na « esccev težke ječe. Kohr je osumljen, da itbk *l0^ na 26' marca ukiadct v družbi Jožefa Ogrizka, posestniku Ant. “Pureju v Dobrovcih, okraj Ptuj izpred ®j^£Ovega hleva dve konjski opremi v *««Pni Vrednosti 30.000 K. Ogrizek je ne-Bnafto kami pobegnil. Porotno sodišče. Maribor, 12. junija. Vroča ljubezen. ik.*?0 vzgledu starejših fantov si je iz-liat iS,VO]"e. dekle tudi komaj 19-letni čev-tin -u iVaienec Štefan Kreslin v Brece-bii . Ančka Kolarjeva iiz Kokorič je *a njegova izvoljenka. Zvečer dne 25. Sel ^22 med 20. in 22. uro je pri- no laljubiieni čevljarček zopet pod njemu k,0-,.’1"0 so zvedeli domači fantje ter KaJi oi1 Ponagajati. Franc Ivanšič in stra?n §ta vzela bič ter ga po- 'ka n 7 °.^a Štefek sc ni dal tako zlah-na koif113*1’ Je menda že pripravljen doknul-nap^ domačih fantov, kaiti za nož u”03™13e, spravljen čevljarski ®*avilv k 36 t4t6j v?eI v roke in se po-nagli IbruT,‘ ie prijel Kreslina bod^l l Tdki< ,ta Pa *a je v tem ti- Med te n^fuTl,tV J*ve roke* ki je »rižja ^kodbe ostala hroma. Tako je csMuarčkojra ljubezen na fap in- končno pred sodišče. Kreslin se zagovarja/ da ga je Ivanšič najprej udaril z bičem ter da se je hotel samo braniti, kar pa priče oporekajo. Porotniki so njegovemu zagovoru, da je bil napaden in da se je samo branil, verjeli ter zanikali stavljena vprašanja. Vsled tega je bil od obtožbe oproščen, za kar se je lepo zahvalil. Maribor, 13. junija. Nepošten špediter. Danes je sede! na zatožni klopi jedva dvajsetletni mladenič. Franc Hribernik, roj. 1903 v Kamnigori, špediter v Meži. Januarja meseca 1923 je prevzel od^svojega tovariša Antona Tkalca v Meži pri Dravogradu ustanovljeno špedicijo ter jo odslej vodil na lasten račun. Nekai časa je podjetje uspevalo, pozneje pa je začelo nazadovati. V tem času je dobil obtoženec od neke dunajske tvrdke več pošiljk za tvrdko Martinz v Mariboru. Pošiljke je odposlal proti povzetju ter dobil nakazanih za dunajsko tvrdko 10.497 D. Mesto, da bi bil denar odnoslnb Ka je obdržal za se in ga potrošil. Živel je za svoje razmere prerazkošno in to ffa je končno spravilo na zatožno klop. Zaeo-varja se, da }e imel mnogo dolgov, katere je hotel s teni denarjem poplačati. Ker je bil že enkrat radi poneverbe pred-kaznovan, njegovemu zagovoru niso verjela ter je bil obsojen na 14 meseccv težke ječe. Nasilen hlapec. Sredi februarja t. 1. je sprejel posest* nik Franc Vudler v Polički vasi v službo 291etnega hlapca Alojza Repnika in njegovo mater Terezijo Bordjan. Kmalu je spoznal, da je vzel v hišo zelo nasilne ljudi, ki so hoteli vstrahovati vse domače. Do katastrofe pa je prišlo dne 17. marca, ko so imeli pri Vudlerju koline. Repnik je pomagal mesarju Šimancu dreti kožo. Ker pa je bil pri delu zelo neroden in je kožo na večih mestih prerezal, mu je gospodar rekel, naj to delo pusti iii gre cepit drva. T6 pa je Repnika silno ražkaoilo. Šel jo iž kuhinje ter ves dopoldan postopal brez dela. Po kosilu je zagnal nož v mizo in zagrozil, da bo gospo* darja ubil. Šel je nato v svojo sobo in tam v svoji jezi razbijal. Vudler inu je zagrozil, da bo poslal po ©tožnike, kar pa je nasilneža še bolj razkačilo. Sredi popoldneva je prišel zopet v kuhinjo ter z odprtim žepnim nožem napadel mesarja Šlmanca, ki pa se mu je še pravočasno umaknil ter mu odvzel nož. Da. bi se lažje ubranili nasilneža, ki je čedalje bolj razsajal, so poklicali tudi soseda Alojza Baumana, ki je na svojo nesrečo res prižel v Vudlerjevo kuhinjo. Repnik je vzel zopčt^V vsako roko po en mesarski nož ter tolkel po mizi. Ko se je Uauman radi tega otročjega početja 'nasmehnil, je Repnik z obema nožema zamahnil proti njemu ter ga zabodel v levd prsa, dOČim mu je ŠLmanc nož iz desne roke še v zadnjem hipu iztrgal. Že ranjeni Bauman jo nato Repnika sunil od sebe, da je- padel tor mu odvzel nož. Repnik je nato pobegnil iz kuhinje v Vudlerjevo sobo, in vzel tam puško, ki pa k sreči ni bila uabasana. Po kratkem prerivanju so nasilneža zopet razorožili, na kar se je podal Bauman domov. Komaj pa je stopil na cesto, se> je zgrudil ter čez eno uro vsled izkrvavije-nja umrl. Ko je Repnik zvedel, kaj je napravil, je hotel pobegniti čez bližnjo mejo. Bil pa je 6d sosedov prijet ter izročen’ orožnikom. Državno pravduišh’0 ga je obtožilo radi umora. Repnik se zagovarja s pijanostjo, kar pa oporekajo zaslišane priče, ki pravijo, da je bil sicc-t malo vinjen, vendar pa ne tako, da bi ne vedel, kaj dela. Porotniki so ga spoznali krivim ter je bil obsojen na osem let-težke ječe. Zdravje. Negovanje ženskih las. Lasje so kras glave; to so praV dobro vedeli ■ in čutili tudi naši predniki, ki so nosili lasulje. Dandanes smo lasulje opustili, nosimo jih le še v gledališču. Namesto njih pa smo začeli lase in obrvi barvati. Ženske svoje od častilcev oboževane in od pesnikov opevane lase premalo cenijo. Mnogokrat store to zgolj iz nevednosti; kajti resnica je, da si vsaka ženska želi ne le gostih in dolgih, ampak tudi lepih las. Lase negujemo s Česanjem in ko-dranjetn. Kultura česanja je dosegla že visoko stopnjo. Iznajdena so tudi sred-8tvj, s katerimi se rast šibkih las okrepi. Mnogi ljudje, ki ne poznajo prave umetnosti negovanja las, kvarijo krasoto svojih glav na najrazličnejše načine. Predvsem sme lase ondulirati smo izkušen frizer in to ne več nego v«ak teden po enkrat. Pri domačem kodrpnju postopajo mnoge dame neprevidno, vsled česar mnogokrat lase pokvarijo. Kratki lasie se ne smejo naviiati na nobene igle te se morajo tudi drugafe Slediti. Istotako je treba opre2no postopati z umivanjem glave in las. — Mastne lase je treba prati pogosteje. D bro je, al. o.a aajxaxEEPt) Gospodarstvo. na kV!«* I. Sestava stelje. Apna % 0.27 Nekaj iz teorije kmetijstva. (Nadaljevanje.) 6. Gnoj in gnojenje. Vsaka snov, ki sc ‘spravi v zemljo, da 4. Od rodovitnosti zemlje, služi rastlinam za hrano, se imenuje gnoj rasle pica, ki se. polaga živin;. Gnoj J* ali gnojilo. Gnojila se dele v organska »slika zemlje« in vsebuje samo one Kalija - G'-* j išče se zgradi na ta način', da se o/0 { določenem za 5—10 cm dvignjenem mest* ——: zemlja cementira ali prosto nabije m 0'42 lepi s smoliko, da postane neprepustlji^ P— 0-33 1-86 za scalino. Gnojišče se zgradi tako, d* obstoji iz četvero proti sredini nagnjeni® 0-15 ravnin z nagibom 3 eni na .meter in z :v 1-61 mo v sredini za odvod gnojnice. Na tak1 zgrajenem gnojišču se zlaga (gomil1' gnoj najpoprej na eno polovico in še I® Iz te tablice je razvidno, da se nahaja v P°tem, kadar je gomila na tej dovršen’®* tekočih živinskih odpadkih zelo veliko se zla«a £n°3 na druS° polovico. V ja«10 hranljivih sestavin. Čvrsti in tekoči od- za zbiranje gnojnice se postavi železflj padki skupaj tvorijo popolno gnojilo. —, drvena pumpa Jsesalka), da se zamor Ako se scalniea izgubi, ker manjka v &noj od časa do časa polivati, rta se ® hlevu stelje ali zbog tega, ker se je pusti izsuši; a okoli gnojišča se naredi jarc^ odteči po dvorišču, gnoj zelo uboža na da m more deževnica na gnojišče in dušiku in kaliju. gnojnično jamo. Sestava hlevskega gnoja je zelo raz-' ” Ce se lz kakoršuegaslbodi razlog® lična in je odvisna: gnojišče ne da vzdigniti nad teren (po# 1. Od negovanja gnoja v hlevu in na zino zemlje), se zgradi gnojišče lahko # gnojišču. Sveži, neprepereli gnoj je siro- d‘ P°d terenom, a obdati se ga mora s« mašnejši in počasneje učinkuje nego pre- od dveh, ozir. od treli strani z zidom, V pereli. . onemogoča pritok deževnice. V tem sl*' 2. Od vrste živine, ki ga je proizvedla. ' 8a3“ “«3 obstoji dno gnojišču, kjer Goveji in svinjski gnoj sta vocleničasta nahaja kanal, po katerem se steka gnoi gnoja iu se težje razkrajata ter se ime- nica v gnojnično jamo. nujeta tudi hladna gneja, konjski in ovčji' 3‘ ^,10j> katerega spravljamo na g# gnoj sta bogatejša na hranilnih snoveh 7išSe» se mora vsakokrat dobro potepta« in lažje razpadeta ter se imenujeta tudi da se Prepreči pristop zraka in stern zg^4 ba na dušiku, Dobro je vsako plast go* ja pokriti s tenko plastjo zemlje (5’"f | cm), ki takisto preprečuje izhlapevanj0 | a.nonijaka in s tem zgubo na dušiku, f 4. Zalivati gnoj z gnojnico, da so olsj” ■; Z# vrenje gnoja in da se dobi ogljikov® topla gnoja. III. Sestava hlevskega gnoja Vrsta hlev. gnoja Suhe materije 0/ /0 Dušika % • Fosforne kisline 0/ / 0 Kalija 0/ /0 32-60 0-57 0-23 0-72 18-20 0-34 0-03 0*35 38-40 0-82 0-21 0*34 0*60 27-20 C-45 0-20 25-00 0-39 0-18 0-45 25-90 9-50 0-26 0-53 ^— 3- - 1-10 _ — 1-00 1-30 — 0-70 1-50 — 0-50 8-40 — Konjski gnoj Govejski gnoj Ovčji gnoj Svinjski gnoj Meš.hlev. gnoj - sveži Meiani hlev. onbj - prepereli Golobji gnoj Kurji gnoj Račji gnoj Gosji gnoj 3. Od prehrane živine in od n.jeri9 starosti. Gnoj je tim boljši, čim boljša je| vrednosti. preči tudi razvitek znanih belih plesti1’ ki se često opažajo na gnojiščih in Žiy0 na stroške dušika.' Teptanje in polivanje z gnojnico 3® največje važnosti za ohranitev gnoja polni moči. Če se to dvoje delo zanemaril* lahko zgubi gnoj nad polovico od svoj0 prehrana živine in čim starejša je živina.1 (Dalje pr ih.) Preteča jalovost in brezmlečnast krav. f dati mnogo živine iri se je vsled slabcS^ Pomanjkanje kraiie nam je zadalo v ^^Ijnoja znižal tudi ves užitek zadnjih dveh lotih tako težke udarce, da živini’ na,m Je še ostala. Poljedelst^ jih bomo čutili še nekaj časa pri vsem Pa tp1 že drugo leto zaradi pomanjkanj pašem gospodarstvu. Prizadeta sta po- ffnoJ'a> tar 3e Paravna posledica poma®3 sebno živinoreja in poljedelstvo.-Živino- Jcanj'a krme. , , re ja ^adjt^a* Jsge ge _j.e , JTelj, udarse)* oa se ni jšojieg, Pomanjkanja krmo je močno padlo zla-| grozdje požveplamo. Pozneje žveplasti število bikov, ki so se v zadnjem času mo le tedaj, če kljub pravilnemu rav-Pr^dajali v opasni meri. Kdor je trpel na nanju tupatam' najdemo sledi oidija. — Pomanjkanju krme, vsak se je skušal B. Skalicky. — .(Po »Kmetovalcu«.) najprej iznebiti bika in tako je šlo pre- w,,: —n— ®inogo teh živali v mesnico. To bo imelo 1 Pa usodne posledice za yso našo živino- & Sadite zopet fižol! rc3°- ^ Pridelovanje fižola je pri nas zelo . Prva posledica se že kaže. Krave !u zaostalo, kar je posledica svetovne vojne, telice ostajajo jalove. Ce ni plemen ja- Naravno .je, da se je pridelovanje fižola *°y, tudi zaroda ne more biti. Tako pri- uieci vojuo močno skrčilo, ker se je zemlja vsa reja iz svojega tira. Na ta način jja y teni gasu rajgi izrabljala zapridelo-"am bo nastala ogromna škoda, čc se ri>- vanje bolj potrebnih živil. Cene, ki so se 3a bikov v kratkem ne popolni. Ostali plačevale zanj od vojnožitnega zavoda, bomo brez potrebnega zaroda, brez prire- so bQe tat0 nizke, da kmetovalec ni pri* 39 in njenih dohodkov. gel na gvoje stroške in da je bolj^ ka- Pride pa tudi druga posledica. Jalove zaj0 zomljo izrabiti za pridelovanje krme. «ave bodo prišle tudi ob Svojo mleč- Fižol je pa bil pred vojno po rajnih ®°8t, tako da ne bo ne telet in ne mleka, krajih za našega kmetovalca odon naj-£aj pa to pomeni, si lahko vsak razlaga, bolj važnih pridelkov in prvi dohodek *°gnbne so posledice, ki iJnm nastajajo njcgove lotine jo bil izkupiček za fižol, faradi dosedanjega pomanjkauja krme! z ozirom na otežkočene transportne grajen Čas je, da so zavedamo te nevar- zveze( so trajale po vojni še dolgo ča-"°sti in da storimo vse, da se popravi Da- sa> je ^ila kupčija slaba in jo pridalova-6a bikoreja. Odprodajanje bikov, ki se nje mi0 za0stalo. *rsi danes brez zadostne kontrolo in brez Ker so pa sedaj že železniške iri po-Potrebnega vpliva' od strani občin, se morsice zveze urejene in se ja zopet nadeja zajeziti. Mesarji in bikorejci imnjo jati dobrih kupčijskih zveze za naš fižol Preveč proste roke in delajo, kakor jim v inozemstvu, se kmetovalcem priporoča, ®aze, ne glede na interese in potrebe da p0iagaj0 v svojem lastnem interesu /upne živinoreje. In vendar bi se morala saditvi fižola veg;;0 važnost. ta reja vršiti pod javnim nadzor- prl saditvi je pa polagati veliko važ- ^ javnim varstvom! Prav v takih nosti tudi na vrste fižola> jn bicer se pri bi Se moralo še posebno skrbeti za nas v Sloveniji najbolj obnesejo: rdeči arstvo bikoreje, ker nam s propadanjem Eibni5an) pisanobeli Hrvat (mandalon) ®.re;ie Propada tudi vsa ostala živino- in prepeijgar aij koks; tudi zelena fižolica ■ ^P° »Kmetovalcu«). I se ponekod dobro obnese, četudi je obi- q—• j čajno v ceni nižja kakor zgoraj navedene Salojidin kot sredstvo zoper trtno ^Kmetovalcem pa naj ne bo tudi vss-plesnobo (oidium). ento> kakšno seme sade, tem ve j naj ga ^učinkovitejše, doslej proti plešnobi preje skrbno odbero. bolj uspešno kakor v težki zemlji. V jev, dasi so stroški ohilni; tohogo fcnMi« lahki zemlji jo najbolj zatiramo, če jo z ljarjev pa prepusti izid letošnje letine pw brano ali z razruševalecm porijemo iz teku vremena. — Zveza hmeljargkih, dnu zemlje in zažgemo. S pomočjo krepkega štev. vlačenja se dajo korenike uspesno izpu- r^nnnnnnH**"fl"iP n n liti. Treba le, da jih s čiščenjem brane na obeh koncih njive spravljamo na kupe, da jih tam presušimo in na to sežgemo. TRŽNE CENE. t Vrednost našega deiarfa. Na za- 10 sredstvo je brezdvomno žveplo. Ker se saditev sedaj prične in bo sc- ~a pa žveplo učinkuje, mu je trebaI mena enemu in drugemu gotovo pn- vojega, to je prvič da mora biti žveplo I manjkovalo, najsi ga potrebni ^ako fino omleto in fino na trti razdelje-1 pri sosedih. 5n; drugič, da mora nanj učinkovati vz°‘j visoka toplota (25—aO 0), ° -Vsi vinogradniki dobro vedo, da je v '•an;i6 tedaj zanesljivo koristi, če ?a®11 ^planja solnčno in vročo vre > a Pa v hladnem ali deževnem vre »Jenu popolnoma odpove. aradi slabega učinka žvepla v hlad' priskrbe ■" ■ -a— Plevel na jijivi. Na čistih njivah se več pridela kakor na plevelnih. Ali mislite, da je plevel po naših njivah res tako nedolžen kakor izgloda? Narobe! Plevel je veliko večji Škodljivec, kakor si navadno mislimo, Sem vremenu kakor tudi zaraditega, da Plevel je veliko kriv, a^o so naši pridelki Moremo peronosporo in oidij obenem za- nižji kakor so pa po krajih, kjer se po-irati so se pričela rabiti razna nadome-l našajo gospodarji s čistimi njivami. »tila za žveplo, med katerimi je gotovo Čiste njive naj so tudi našim poljedol-eno najvažnejfiih salojidin ali natrijevi cem za vzor. Na takih njivah pride vsa thiosulfat, to je bila sol, ki jo poznajo! rodovitnost zemljo le posejanim rastli fotografi pod imenom .fiksirna so!, pril nam' na dobro. In te vrednosti ne smemo ^elffjnjn plat ia in papirja pa pod imen<»m podcenjevati. *Št.iT0r. Plevel, bi gnjezdi po naših njivah Salojidin 'so na zraku razkraja V nam škoduje v več ozirih, tudi takih, na M-nie, za oidij strupeno pline kot žveplo katere niti ne mislimo. Glavna škoda je To razkrajanje pa se vrši bolj počasi že v tem, da izpodriva pravo rastline in 18 Pri vsaki toploti. Zato učinkuje salo ji- jim krade prostor in živež. Plevel slabi sicer počasnejt, amppk cilje časa in druge rastline s tem, da jim dela nepo v brezsolnčnem Vremenu. Ker se v trebno senco, da pridržuje v zemlji vlago Vodi hitro topi, «s lahko meša med škro- in jo dela bolj hladno. S tem zadržuje zoper peronosporo in so tako lahko tudi delovanje vseh tistih nevidnih gli-e; bolezni hkrati zatirata, To so torej vic v zemlji, ki pospešujejo njeno delov Prednosti pri rabi salojidina. nost in rodovitnost. Plevel je potemta Salojidin se rabi iia sledeči način: kem prava coklja za življenje in razvoj ajprej se pripravi običajna, škropilna naših sadežev. Proti peronospori, n. pr. iz galice in Pa še ni konec njegovemu škodljive aPna (bordoska zmes) ali iz bosnapas;e. mu vplivu. Plevel otežkuje (udi vse ob ®ele, ko je zmes za škropljenje že pri- delovanje zemlje in povzroča večje stro javljena in alkalična, se gme pridejati ške za okopavanje, pletev itd. Čim več je Salojidina plevela, tem več imamo škode v enem in Da je škropilna zmes alkalična (luga- drugem pogledu, ho kisla), poznamo najbolje s kos- Zaraditega bodi naša naloga, da ple ®kom. fenolftaleinovega papirja, ki v vel odvračamo in zatiramo in da se g; Alkalični škropilni zmesi (to je v taki, ki skušamo iznebiti, ravnotako kakor so se Vsebuje dovolj apna) lepo pordeči. ga iznebili po drugih nUpredruh deželah . če rabimo botsnapasto, ki je nevtralna Plevel moramo preganjati. S skrbnim je ne kisla, ne lugasta), moramo prt. obdelovanjem zemlje, s m-avilnim d«jati raztopini bosnapaste najprej K kg »motrenim kolobarjenjem ir. z neposred ^Sfaženega apna na 1 hi, potem šele sa-l nim uničevanjem, torej s plotvljo in či-'lojidina. Salojidina vzamemo na vsak ščenjem zemlje, ga borno najprej^ zatrli Težje je preganjati pirnico na težki grebški borzi se je dobilo 12. junija? zemlji, ker se iz take zemljo ne dajo ko- 1 dolar za 88—89 D, 100 češkoslovaških renike izlahka izruvati. Na težki zemlji kron za 265—267 D, 100 italijanskih lir zatiramo pirnico na dva načina. Nekaj se ^ 100 avstrijskih kron za * “r bram rU S3 S?deLapiv7r5?e' zemlje potesno marsikatero koreniko na kl||an(i na iaCTeba| ln tržaai bor2i. vrh, tako.da jo lahko odstranimo ;n aa- t zaffrebški žitni trg 12. junija. Poi tremo. Ob vsaki ugodni priliki naj se pir- Ktavtlo vojvodinska postaja v Din.: pšenica tudi na težki zemlji na ta način za- j-|jca 400—420, turšica rumena 260—270, rž tira. Drugi način je pa ta, da jo skušamo 355—360, ječmen za pivovarna 325-340 za z globokim oranjem zadušiti. Pirnica ra- krmo 290-300, moka pšenična »0« G!i0- G75, ste s svojimi vodoravnimi korenikami >)2<< 625—650, »4« 600—615, teudotica mirna, bolj pri vrhu. Če jo globoko podor jemo, t Tržne cene v Celju ,ino 1923. jo s tem pripravimo ob zivljensko moč (jovedina: v mesnicah I vrste 29 D, II. in mnogo rastlin se na ta način vkljub vsej trdoživosti zaduši in pokonča. Pivnico preganjamo sicer tudi 7 obdelano pralio, z dobro obdelanimi okona-vinami in s pridelovanjem detelje, ki s svojo košato rastjo ne da perenki uspevati. Pri nas je treba ta nndležen plevel na vse načine preganjati, da so ga iznebimo po naših njivah. (Po »Kmetov^cus). □□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□□ KMETIJSTVO. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca junija t. 1. naslednja strokovna predavanja in sicer: na Štajerskem: V nedeljo dne 17. junija t. 1.: pri Sv. Primožu na Poh. o pridelovanju krme in o pospeže-i vanju živinoreje (Wernig), pri Sv. Anto-' nu v Slov. goricah o splošnem kmetijstvu, (Štrekelj), pri Sv. Barbari v Halozah o vinogradništvu (Zupanc J.), v Zg. Ponikvi o živinoreji (Zupanc H.), v Dolini in Bokraču (Prekmurje) o vinoreji in sadjarstvu (Pavlica). V nedeljo dne 24. junija t. 1.: v Kemšniku o pospeševanju živinoreje in sadjarstvu (Wernisr), v Zavrču o vinogradništvo (Zupanc J.), v Ko- __________ njicah o okrajni organizaciji za povzdigo tll glede na reparacijske dajatve, g. Za-živinoreje (Zupanc M.), v Sebeborcih in dravec 0 davčnem vprašanjrt ter o nele-v Vaneči (Prekmurje) o vinoreji in ?ad- ga]ni obrtniški konkurenci. KazpraVljalo jarstvu (Pavlica), v Spod. Bistrici (Prek- se bode tudi 0 vsch drugih važnih obrtno-muTje) o boleznih in škodljivcih naših. gospodarskih vprašanjih. Obrtniki! ude-kult. rastlin (Vojsk). j ]eg;te se tega shoda polnoštevilno. mnnnr-nnnnnn □ □ nnnnnnnnnnnn t Puškarska razstava. Drž. strok, šola j za puškarstvo v Kranju priredi ob sklepu 'V- ’•* HMELJ. I-šolskega leta dne 28. junija rar,stave? puS- g IV. poročilo o stanju hmelj, nasadov karskih, kopitarskih in graverskih lzdel-prl nas in drugod. Žatec* CSR dne 9. ju- kov ter risb in dela modelirunja v gimna* Čiste njive naj postanejo tudi pri nas ponos vsakega poljedelca! p-TT-i Kako je zatirati pirnico? Pirnica (perenka) spada med najbo ^fktoliter en kilogram, največ pa 2 kg. “tresemo ga v kak košek in nalivamo j?®11 j omenjeno škropivo ali pa košek v kropivo pomakamo (potapljamo), da se fe°l raztopi. n, je fealojidifl raztopil, se zmes 0 ro opremeša, napolni žnjo škropilnico! nadležen plevel, kar jih imamo po naših gremo škropit. Samoobsebi je umevno njivah. Ta plevelna trava je silno a Kledamo predvsent na to, da tudi trdoživa. Ker se razmnožuje po svojih rc*5flje * to zmesjo dobro 'poškropimo. vrvem podobnih korenikah, jo je silno Če rabimo salojidin, potem pred cvet- težko zatreti. Po mnogih njivah je vsa ni treba grozdja žveplati. Pač pa je plast preprežena s temi korenikami, ki se j.. ro> da po cvetju, to je v pričetku ju- pri vsakem oranju raztrgajo in nanovo grozdje ob lepem, solnčnem vremenu razmnože. Vsak konec raztrgane ali raz-Sai enkrat požveplamo. To pa zaradite-1 rezane korenine napravi nove rastline ker ae mastnih jagod tekočina težko Razmnožuje se pa tudi po svojem se ffm«#)6* Zafco K°tovo«t, da nam plesnoba menu. ®ro*sJ» »e napade, večja, če Sej Jfotiranje piraice j«, 35 rahli zemlji vrste 27 D. Na trgu I. vrote 2,'j D, II. vrste 23 D. Teletina: 1 kg ta^čjega mesa I. vrste 29 D, II. vrste 27 D. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. ‘13 I), 11. vrste 32 D, 1 kg slanine 38—40 D, 1 kg masti 45 D, amerikanska mast 40 I). Perutnina: 1 piščanec 15—25 D, 1 kokoš 45—bO D, 1 petelin 50—52 D, 1 domači zajec 25-—30 D. Mleko, maslo, jajca, *ir: 1 liter mleka 3.50 D, 1 kg surovega, pasla 60 D, 1 kg fajnega masla 80 D, 1 kg masla 50 D. Kruh: 1 kg belega kruha 7.50 D, 1 kg črnega kruha 6.50 D. Sadje 1 1 črešenj 6 D. Špecerijsko blago: 1 liter namiznega olja 30 D, 1 liter bučnega olja 36 D Hlevski izdelki: l,kg moke št, 00 7.30 D, 1 kg moke 0 7.25 D, 1 kg moke 2 6.90, 1 kg moke 4 6.60 D, 1 kg moke 5 6.10 D, 1 kg moke 6 5.60 D. □□□□□□□□□□PO □ □ □□□□□□□□□□CD OBRT IN TRGOVINA, t Obrtni shod za ormoško - ljutomerski okraj se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri popoldan v hotelu Bauman v Središču. Na shodu govori g. zadružni komisar N. Založnik o delavskem zavarovanju fl posebnim ozirom na tozadevne pritožbe obrtništva, g. Rebek o obrtniškem kredi- nija 1923. Povpraševanje in cone po hmelju vedrio naraščajo. LanaX' pridelek «0 plačuje do 1100 čK, predlanski do 760 čK za 50 kg. Razpoloženje in cene zelo čvrste. Vreme je bilo zadnji teden prav neugodno, hladno in deževno, noči skoro mrzle, temperatura + 3 stop. R. Aphis' muhe in hmeljske ušice so razprostrte po celem okolišču. V višjih legali jih ni toliko, temveč pa zato v nižjih, kjer so hmeljarji že začeli s škropljenjem, zlasti ziji, II. nadstropje na levo. Razstava bo otvorjena dne 28, VI. t. j. ria Vidov daft ob 10. uri ter bo odprta: dne 28. junija od 10. do 12. in od 14. c'0 17. ure ter 29. junija od 9. do 12. ure. TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast. tudi zaradi tega, ker je dbtok novih muh no organizacijo stranke in za Maribor prenehal. Muh je torej manj, pač pa se je odslej stalno v Cankarjevi uL št. 1, je njih zalega (ušice) zelo pomnožita. Če prftHfno> Tam so tudi klubski lokali se vreme kmalu ne izpremeni, bo letošnja m ^ strank;nih orKanizacij in za letina ogrožena. Mokrota ]e vec kot po-. , . . . _ m„„ trebna zemlji. Stanje hmeljskih nasadov, sesta“ke strankmih pnstasev. Tam naj je povprečno še vedno prav po voljno. V* oddfljcio -flani stranko vs© zcljef glavnih legali je rastlina dospela do % zadeve, prošnje itd. Tam so na vpogled drogov, oziroma žic ter ima obilo panog. - volilni imenfH za Maribor. Uradne ure Vkljub okužen ja po ufitci se na zunanjo-j ^ od ure dopold. ter od 16—18. sti rastline nič ne vidi; ona rase počasi o dalje. V nasadih, kateri so trpeli po bol-‘ haču, so trte tudi že 1—2 m visoke, ven-' Tajništvo demokratske stranke V! dar so slabotne, Po prodaji tobačnega Mariboru ima telefonsko štev. 337. j ekstrakta sklepati, se je škropljenja poprijelo precejšni del hmeljar-* % I 1 Si mmiBBiiiBi n numrniiptiiii Pozor! Slanina! V vednost trgovcem, nabavljalnlm zadrugam, delavskim konzumo.n, gozdnim industrijam, upravam rudnikov, hotelirjem in drugim I Nudim stalno a svojega skladi-ftča iz prve roko po najniijlh dnevnih cenah prvovrstno la Mo, Mo slanino la sladko robato panrifeo valeno slanino polsladko papriko papricirano slanino papin za giaš. i Blago poEiijam v zabojih po železnici proti predplaSilu ali povzetju. ToSna postrežba. Glede cen vpralati pri Gj. P. Prodanovič paprifeii eksport in import js Novi Sad (Vojvodina). Brzojavi: Prodanovič Novi Sad. r: gumijevi V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS preljub-ljeni, nepeiabni oče, stari o6e, stric in brat gospod Ivan Kramer v nedeljo, dne 10. t. m. v 70. letu starosti zatisnil svoje trudne oči. Pogreb blagega pokojnika s« je vrSil v sredo, dne 13. t, m. iz hiie žalosti na tukajšnje pokopališče. RADVANJE, 12. junija 1923. Terezija Kramer, roj. Rožič, soproga. Peplea in Marica, otroci. Janko Bernik, trgovec in Martin Spunt, uradnik, svaka. 1185 RSON podpetniki in gumijevi podplati r.FMF.IŽI I Razglas. _ Podpisana tvrdka si dovoljuje vljudno opozarjati, da ?o njene v prometu se nahajajoče pivske steklenico in sodčki izključna ter neprodajna last pivovarna. Prodajati ali jih uporabljati v druge namene,, je prepovedano ter se kazenskosodno zasleduje. V lastnem interesu se torej vsakogar svari prodajati ali nakupovati pivske steklenice in sodčke. > 1U4 s-3 Tomaž GStz, pivovarna Maribor. ' •; v, V- I - ■ Velika zaloga g| cementa, traverz, železa in dr. | po ugodnih cenah. 2576 [53] Pinter & Lenard, Maribor, g Mala oznanila. Kilharica k boljši veliki slovenski družini, vešča v kuhanju boljše in navadne hrane se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. .1180 Vrtne garniture ter posamezne komade, enako tudi druge pletene izdelke, potne ko?are itd., parfumerija, nogavice, bombaž in razno drobnino pri-poieča po konkurenčni ceni tvrdka I. Baloh Grajski trg 3. 1184 10—1 Iznajdba stenske ure, katera kaže uven ur in minut tudi dneve, datum in mesec, se eventvielno proda. Isve se pri Mat. Rostohar, Sv. Jurij ob Pesnici št. 7, požta. Zg. Kungota. U8l Enonadstropna hiša v Pobrežju, na lepem prostoru, se takoj proda Isto tam je na prodaj tudi lovska paška dvocevka. Naslov pove uprava »Tabora*. 1193 Zgubil se j* mladi volčji pes. Prosi Ee, da se odda Stritarjeva ulica št. 5. 1185 Enonadstropna hiša na glav" ni cesti, 10 minut od Maribora, z 9 stanovanji in lepim vrtom lia prodaj. Naslov pove uprava a Tabora*1. 1182 2—1 l-iigijenična brivnica se vsem priporoča. Prvovrstno p.strež' ba Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevliarska p»-pravila. Cene zmerne Postrežba solidna. 1118 SO-3 čepice po neverjetno nizkih cenah, perilo, kravate, nogavice in o»talo modno blago priporoča nova modna trgovina B. Veselinovič & Komp.. Maribor, Gosposka ulica 26 974 6-5 Prodam 5 vagonov zdravih, suhih, cepljenih bukovih drv po Din. 150.— m’ kolodvor Slovenjigradec. J. & M. Vrečko Slovenjigradee. 1159 3—3 E\iovo! Novo! Dežni. plaHsi od 450 Din. naprej, najnovejši vzorci, pravkar došli- V* lika Izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic* 0>' hrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri $ JAKOBU LAH, SVI&ribor, Glavni pa tudi najlepSe blago za obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, plavina, cefir, Sifon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri I. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13. *s7»’ etui zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debel# inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora, ter priporoča posebno prima češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d., centrala ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/II. Podružnica v Novem Sadu (Bačka). 209 B Galanterija drobnina, trikotaža Samo na debelo I Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. Pristopajte k Jugoslovanski, Matici, ; lipovo evetje in vse druge gozdne in poljske pridelke kupuje po najboljših cenah — — .Z O. Z. „FRUCTUSf