Zasavski
Izdaja Okrajni odbor SZDL. TrbovUe — Uren uje uredniška odbor — Odjjovonu urednik Stane Šuštar — Naslov uredništva tn uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje X. Trg revolucije 28 — Telefon štev. 91 — Račun prj Komunalni banki. Trbov. Ue 62-KB-10-146 — Ust lzhaje vsak oetek — Letna naročnina 400 din. polletna 20* dun, četrtletna 100 dta mesečna «0 dinarjev — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v LJut*Uaiy — Cena Izvodu 10 din — Rokopisov ki morejo bdtt v uredništvu natfkasnele vsak torek, ne vračamo.
lil
KIH
Štev. 2i
TRBOVLJE, 23. MAJA 1958
Leto XI
DJURU SALAJU
Dne 20. maja i'ims je globoko Presunila žalostna vest, da je nekaj minut po dvanajsti umrl v Lovranu, zadet od srčne kapi, tovariš Djuro Salaj, dolgoletni

m. ia m
a
Tov. Miha Marinko na prvi pokongresni občinski konferenci ZK v Zagorju
Praktično uveljavljati gradivo Vil. kongresa ZKJ
Sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov zagorske občine, tov. Rudi Bregar, je v uvodnem poročilu poudaril, da si bodo morali zagorski komunisti iz bogatega sklada smernic, idej in pobud, ki so dane v gradivu VII. kongresa, zelo jasno in konkretno postaviti svoje naloge. — Sedmi kongres postavlja pred vse komunist« osnovno nalogo: prizadevanje za razvoj komune. Ce bodo hoteli komunisti v tej smeri aktivno sodelovati, se bodo morali resno potruditi, da bodo vedno v toku dogajanj in da jim bo moralo biti jasno, kakšne so njihove naloge v posameznih situacijah.


Predsednik Zveze Jugoslavije, član Izvršnega komiteja CK ZKJ in član Zvezne-8a Izvršnega sveta.
Tovariš Djuro Salaj je vse •voje življenj«, sebe vsega, vsak atrp svojega-srca, posvetil revoluciji, svoji domovini, ljud-**vu, iz katerega je izšel in za katerega je vedno deloval, proletariatu Jugoslavije in njego-vemu boju.
Rodil. se je 1<>. aprila 1888. leta v Valpovu kot sin revnega “dzarja. Pet let je hodil v osnovno šolo in novembra 1909 se Je začel učiti za krojača Leta 1903 se je izučil. Ze tedaj se je Pridružil revolucionarnemu delavskemu gibanju. Čeprav so ga *v*tri)ske oblasti brezobzirno Preganjale in čeprav Je trpel P°d nasiljem zloglasnega mad-*»rskega grofa Hederwariyja, Je Salaj zbral najbolj zavedni in bojeviti del delavskega razreda v organiziranju vsakodnevnega boja jpoM domačim in tujim “korlščevalcem. Sodeloval je v boju za strmoglavljenje tega Protiljudskega režima in tistega leta so bile ustanovljene na Srvatskem prve delavske sindi-**lne organizacije.
Leta 1906 se je mladi krojaški delavec Djuro Salaj vključil v sindikat krojaških delavcev v Magrebu. Od takrat je Djuro Prehodil trnovo, toda slavno Pot revolucionarja in borta za Pravice zatiranih v svoji domo-vbil ln tudi zunaj nje.
^e ob koncu leta 1904 je odpotoval v Avstrijo in delal v J*J*h socialistov v Bozenu.
»mladi 1907 se Je preselil v jfleo. kjer je sodeloval v boju ^tcarskih sindikatov, ln postal efcretar sindikalne podružnice v Thunu. Jeseni Istega leta Je 0Potoval v Nemčijo, od koder J® Je leta 1909 vrnil v domovino ® delal leto dni v Sarajevp. ^Sarajeva se je preselil v Sla-Pn^ki brod, ki Je bil dolga leta ®*rlšče njegovega sindikalnega
delovanja.
**» dne 20. aiprila leta 1919 Je *°delovai na kongresu jugoslo-••nake proletarske partije, na ** terem Je bila ustanovljena ddJmočnejša delavska stranka “Pgoslavije, ki je zbrala
J!'1 vr«Uh nad 60.&00 Jdro Salaj se Je vključil v vr-Komunistične partije in bil *l volitvah leta 1920 Izvoljen .j, P°*lanca v po loški županiji.
® »o bili dnevi revolucionar--,** vrenja, stavk ln mezdnih »»J. Komunistična partija je I’”*®*® stranka množic, politični
Konferenca, ki je bila v nedeljo v domu TVD »Partizan«, je tudi kritično ocenila dosedanje delo zagorskih komunistov. Tako je bilo postavljeno vprašanje, kje so vzroki, da na primer komunisti rudnika še vedno niso našli pravega skupnega sodelovanja s tehničnooperativnim vodstvom, j) upravo rudnika in ostalim delom sindikatov koJektiva zavoljo tega so čeeto pri važnih odločitvah neenotni in zavoljo tega je tudi izvajanje
zaključkov temu primerno in po- proučevanjem bogatega gradiva
levičarsko. Krivda je kajpada na obeh straneh.
Silno škodljiva je tudi zaverovanost osnovnih organizacij ZK v svoje notranje, organizacijske partijske probleme. Tega se bodo morale organizacije otresti in zaživeti polno politično življenje. Za odpravo teh in drugih slabosti bodo morali doprinesti vsi komunisti s tem, da bodo s svojo prizadevnostjo, študijem in
VII. kongresa ZKJ spoznavali svoje delo.
Referat in razprava sta navedli še več takih in podobnih slabosti, toda z enim samim namenom, da bi v bodoče odpravili te pojave, ki zavirajo večje ustvarjalno delo zagorskih komunistov za razvoj njihove komune. Sploh je bilo videti, da se komunisti zavedajo, kolikšno odgovorno de lo jim nalaga sedmi kongre*
kritično presojati njihovo poslovanje. Takemu občinskemu ljudskemu odbpru se kaj lahko zgodi, zlasti če ni potrebne intervencije zavestnih političnih sil, da odborniki iz večjih podjetij onemogočijo sprejem katerega-, koli sklepa, ki ni v skladu z ozkimi koristmi kolektiva, a je v korist celotne občine. Zavoljo tega je več kot nujno, da se delovnim ljudem oziroma kolektivom v večji meri pojasnjuje ce-
Dan mladosti
Samo še dva dni nas loči od 25. maja, rojstnega dne našega dragega voditelja ln učitelja, maršala Tita. Samo še dva dni je do tega praznika, ki pa ne bo samo njegov, ampak tudi naš praznik. Praznik nas vseb, še posebej pa praznik mladega rodu, ki sedaj v novi državi v miru in zadovoljstvu uživa sadove revolucije.
sti v razpravi poudarjali, da bo Izhodišče vseh njihovih akcij, vsega dela, program, kakor tudi ostalo bogato gradivo sedmega kongresa ZKJ. •, *
V razpravi je, .sodeloval tudi tov. Miha Marinko, ki }'e uvodoma pohvalil pobudo občinskega komiteja ZK zagorske občine, ki se je odločil za to pokongresno konferenco, poudaril pa je, da je seveda nemogoče, da bi na eni ali dveh konferencah lahko podrobno razčlenili obširno problematiko, ki jo je obravnaval Za praznovanje dneva mlado- da ta član zagorska mladina ne VII. kongres v štirih plodnih sti bb rojstnem dnevu tovariša bo razvila svoje zastave. Kakor dneh. Kongres namjtalaga kon-Tita so se lepo pripravili po vseh smo zvedeli, je razvitje zaradi- atantno obdelavo" “čemlne snovi,
ZKJ, saj so malone vsi komuni- lotna gospodarska problematika,
predvsem vsklajenbst njihovih koristi s širšimi koristmi komu-
Tov. Miha Marinko je govoril še o potrebi razvijanja stanovanjskih skupnosti in poudaril, da je treba rešiti probleme najprej tistim delovnim ljudem, ki največ ustvarjajo.
S konference so poslali pozdravno brzojavko CK ZKJ in tovarišu Titu ter mu ob bližnjem rojstner^ dnevu zaželeli še mnogo zdravih let za razcvet socia-listične Jugoslavije.
(v)
NA MNOGA LETA, TOVARIŠ TITO!
Saj . ni mogoče z besedami Izraziti naših radostnih občutkov ob Tvojem življenjskem prazniku, prazniku, ki je postal last vseh nas Jugoslovanov. Danes sl sprejel od nosilcev štafetnih palic pozdrave, tople želje in čestitke milijonov delovnih ljudi, ljudi, katerim si posvetil vse svoje življenje. Nosilci štafetne palice so Ti povedali, kako radostno so hiteli po cvetočih poteh, mimo lepih krajev in na vsej svoji poti sprejemali goreče želje In pozdrave zate, tovariš Tito.
Ko v mislih razgrinjamo bogastvo tvojih dejanj, se toplo zavedamo, da nisi na tej Tvoji s trnjem posuti poti nikdar mislil nase, marveč venomer na nas Jugoslovane. Tvoj veliki sen po-«, staja stvarnost! Tvoje delo je rodilo žlahten sad, in kakor smo ti vselej pomagali, tako ti tudi danes obljubljamo, da smo odločeni pod. tvojim vodstvom nadaljevati započeto delo. Zavedamo se, da nadaljnja pot ne bo lahka, da se bo treba še marsičemu odreči, Toda Ti in vsi skupaj vemo, da je najtežje obdobje za nami in da na naši poti ni več trnja, marveč so že prvi žlahtni sadovi Tvojega in našega dela. Tvoj in naš cilj je izgradnja socializma. Temu cilju bomo skupno s Teboj posvetili vse naše sile In sposobnosti.
Vsi sn>o še pod vtisi nedavno uspešno končanega sedmega kongresa Zveze komanistov Jugoslavije, ki je tako jasno in nedvoumno nakazal, kako bomo nadaljevali gradnjo naše socialistične domovine. Vse, kar bomo snovali, bomo delali na podlagi programa, resolucije in sklepov sedmega kongresa. Obljubljamo Ti, da nas bo pri tem vodila zavest, da je ta kongres .podlaga za nadaljnjo izgradnjo in krepitev družbenih odnosov v naši lepi dontovinl. Vemo, da bomo le tako uresničevali vse tisto, za kar si dal in boš še dajal za razcvet naše socialistične Jugoslavije.
Ves svet pozna Tvoje prizadevanje, da bi se ohranil mir, da bi lahko vsi narodi sveta v miru delali, ne pa da nad njimi vedno plava moreči strah nesmiselne vojne."*Tudi zavoljo tega smo ponosni, da si Ti vedno v prvi vrsti borcev za mir in v tem Tvojem prizadevanju smo Te in Te bomo vedno trdno podpirali. Veseli nas, da je v svetu vse več miroljubnih narodov, ki hočejo mir in močno obsojajo Vsakršno vojno/
Tovariš Tito! Želimo Ti mnogo iet trdnega zdravja, osebne sreče, da bi še dolgo let vodil nas Jugoslovane na naši slavni poti.
zasavskih občinah. Številne pri- tehničnih ovir preloženo na 19. reditve v ta namen in razna le- junij.
po pripravljena praznovanja do- y Radečah bodo na večer pred življajo v tem tednu svoj višek, praznikom pripravili v samem Prav v sleherni zasavski vasici, megtu veljko paxado mladosti, v sleherni zasavski kmečki hiši «5. maj pa bodo praznovali v soje te dni še posebej čutiti utrip sednji boki, kjer bodo odprli priiprav na najveftji praznik nas športno igrišče tamošnja mladi-vseh. Povsod so se potrudili, ne. Pripravljajo pa tudi razne Vsakdo je hotel s svojim vztraj- druge prireditve ter drugo, nim delom doprinesti svoj delež
k čimbolje izvedenemu praznovanju. No, kot sem že omenil, so bile vse doslej že številne prire-datve ,po Zasavju ob dnevu mladosti. Se prav posebej so se v
tem pogledu odlikovali mla^hn-	mfad^' v
cl !n mladink« v Radečah, v Za-
Podobno, kakor bo praznovanje v Zagorju ob Savi in Radečah, bo tudi drugod. Verjetno v manjšem obsegu, pa zato nič
predvsem pa so proeram ZKJ, kakor tud; govori tov. Tita, Kardelja in drugih, platforma za proučevanje tega nadvse važnega gradiva, obenem pa naša osnova za konkretno delo. Da-natšnja konferenca mora biti spodbuda komunistom za intenziven študij vseh teh dokumentov, kajpada z ostalim delom na njihovem področju.
Treba bo seveda usmerjati in dajati iniciativo vsem komunistom, da bodo na sestankih.
Proslava 15-letnice bitke na Sutjeski
Sirom po Zasavju se vrstijo proslave 15-letaice bitke na Sutjeski. v radeški občini so imeli že v okviru vseh organizacij Ljudske mladine predavanja o pomenu bitke na Sutjeski. Vod-
so šle po poteh in se
znanih partizanskih naposled zbrale v
majhni vasici Goreljce, kjer je
trulje, predavanja in drugo v počastitev velikega dogodka, katerega 15-letnico proslavljamo
bilo mladinsko zborovanje, nato letos. Mladinska vodstva so skle-
garju ob Savi, v Krškem, v Hraetniku in drugod. Nekje so začeli praznovanja že pretekli
mesec, zaključili pa Jih bodo ko-	Pfn
nec junija. ,	■
v svo-članov.
Prikaz moči, dela in ustvarjalnosti pa bo zasavska mladina pripravila jutri in pojutrišnjem. Po vseh zasavskih občinskih središčih bodo ta dva dni različna praznovanja in prireditve. Na večer pred 25. majem bodo po vsem Zasavju zagoreli številni kresovi, ki bodo naznanili, da bo čez , nekaj ur napočil praznik vseh mladih naše nove domovine.
Na asm praznik bo še posebej lepo v zibelki slovenskega rudarstva — v Zagorju ob Savi ln v Radečah. Zjutraj bo v Zagorju slavnostna seja občinskega komiteja Ljudske mladine, nato sprejem gostov. Ob pol deveti uri pa bo krenil sprevod po ulicah Zagorja na letno telovadišče »Partizana«, kjer bo zborovanje mladine Zagorja, ki pa se ga bodo udeležili tudi predstavniki mladine ii drugih zasavskih občin. Ta dan bodo prišli v Zagorje pionirji iz vseh predelov občine, prav tako pa bodo tudi zaključna tekmovanja gojencev Industrijskih rudairdklh šol Iz Rase in Poznanevca iz Ljudske republike Hrvatske ter šol Iz Trbovelj in Zagorja. Popoldan pa bo telovadni nastop. Skoda le.
,r	krožkih in seminarjih obdalova- ,_________ ____________________
manj prisrčno in 'toplo. Lahko li .kongresno gradivo, in tisti ko- stva mladinskih organizacij sku-ge zapišemo, da takega muništi, ki več znajo, bodo mo- šajo preko predavanj seznaniti rali ostalim pomagati.	mladino tudi z značilnostmi bo-
Tov. Miha Marinko je govoril senske republike, o njeni preite-tudi o odnosih med komuno in klosti, sedanjosti in bodočnosti, podjetji in dejal, kako škodljivo Mladina se je dostojno oddolžila' je, če je občinska politika od- spominu na najvažnejši dogodek visna od nekaterih večjih podje- v bližnji zgodovini jugosloVam-tij, ker je nemogoče občinskim skih narodov pred 15 leti tudi s oblastnim in političnim organom partizanskimi pohodi. Patrulje
našem okraju, kakor je letošnje, še ni bilo. Mladina je končno yišla svoje mesto in dobiva dan
prav je tako.
(ma)
Revija mladih grl v Trbovljah
pa veselo rajanje. Vaščani pravijo, da jim bo ta dogodek, ko Je prišla k njim v goste mladina iz vse radeške občine, ostal v nepozabnem spominu. Med nje je' prišla tudi ljudslci poslanec, Mima Zupančičeva.
Tudi v Videm-krški občini so se mladinska vodstva potrudila, da bi seznanila mladino ^ pomenom 15-letnice bitke na Sutjeski. Za razgovore o tem so izkoristili razne prireditve, mladinske shode in podobno, in moram
nila, da bodo prek raznih oblik seznanila slehernega mladinca in mladinko z dogodki na Sutjeski pred petnajstimi leti. V ta namen bodo prosila za sodelovanje tudi organizacije Zveze borcev in rezervne oficirje, ki bi lahko predavali o poteku butike na Sutjeski. Takih predavanj bo treba čimveč organizirati tudi na šolah. Ne bi bilo napak, če bi po takih predavanjih šolski otroci pisali proste spise, v katerih bi opisali vse tisto, kar vedo o bitki na Sutjeski. Tudi sindikalne
reči, da je bilo vsega tega v . . . okviru praznovanja mladosti ze- Podružnice v podgei-jih ne bi lo veliko. Mladina je obiskala	vnemar j ati seznanjanja
b* *d delavskega razreda je vsc-naraščal. Prišla je »Ob-tosez4"’	1* hudo nasilje,
*lt 80 v krv' P*dli za delav-®tvar. Tudi tovariš Djuro J® bil obsojen. Dve leti je ^sedci v	potem	se Je
v Slavonski brod, kjer je £*~*Ucvai revolucionarno .delo.
»c k 1925 s* -e Pres®H| v Za"
^ ” LeU 1926 Je bil Izvoljen
Razveseljiv napnejo °Va' v Sovjetsko zvezo, kjer ^ln**** kot Pr®dstavnlk Cen-
komiteja KPJ v Ko-rnl. Tam Je delal do no-
*>nte...
1944, ko se Je vrnil v ln sprejel predsedstvo ‘"•katov Jugoslavije. • •
d ek v Trbovljah
Prodajalna trgovskega podjet-!J ja »Izbir®* v Trbovljah (Pi Dežmanu) je razveselila svoje stalne odjemalce z novico, da bo
mi eisr.-erra-.-s
DJura Salaja'* ata se-,**•* del vsega tistega napred--.** hi človeškega, kar so dnse-Ju*k| delovni ljudje.
^CNA SLAVA TOVARlSlt DJVRC SALAJU!
tem blago podražilo. To Je prvo trgovsko podjetje v Trbovljah, ki je uvedlo to za potrošnike zelo 'ugodno novoet, in upamo, da mu bodo sledila tudi oetala trgovska podjetja v revirjih.
Sodelovalo Je 8 pionirskih pevskih zborov — Promenadni koncert mladinskih godb na pihala »Svobode C noter« ln »Svoboden« v Trbovljah — le več takih prireditev.
V okviru praznika mladosti je blU v nedeljo, 18. maja. v Trbovljah revija pionirskih pevskih zborov In mladinskih godb. Zal pa niso sodelovali na reviji ve| pionirski pevski zbori iz vseh občin. V pisanem mn etičnem pohodu so se rsjrvtli pionirski odredi, pevski zbori in obe mlhdinski godbi na pihala is Trbovelj od Trga revolucije do Delavskega doma. Okrog Usoč pionirjev ln pionirk Je proslavljalo praznik mladosti, prašnik mladih pevskih grl, ki m nam zapeli v dvorani Delavskega doma.
Od 9. do 10. uA dopoldne sta Imeli promenadni koncert pred Delavskim domom mladinski godbi »Svobode II« ln »Svobode —Center« Is Trbovelj. Malo po 19. uri je bila gledališka dvorana Delavskega doma nabito polna — toda tal Je bila večinoma le mladina, zelo malo pa je bilo stare)*lh.
V uvodnih besedah Je tajnik DPM okraja Trbovlje tov. Pečnik povedal zbranim namen revije In kdo jo prireja. Revije se je udeležilo 6 pionirskih pevskih zborov, In sicer pionirski pevski zbor Is Brežic pod vodstvom tovarišice E. Deglerijeve, pionirski pevski zbor iz Hrastnika pod vodstvom tovarišice Rade Bebemfkove, I« Vidma-
Krškega pod vodstvom tovariša prof. Klepca, Iz Sevnice pod vodstvom tovariša Kerenčnika, lz Zagorja-Toplice pod vodstvom tovarišice Hede Groznikove ter pionirski pevski zbor »Svobode-Center« lz Trbovelj pod vodstvom prof. Albina Welngerla.
Vsi pionirski pevski zbori so lepo odpeli svoj program ln nam dah uro in pol prijetnega
razvedrila. Namen revije je bil dosežen in želimo samo, da bi bilo v kraju še več podobnih prireditev.
Ob zaključku so vsi pevski zbori, po številu preko 400 pevcev in pevk, zapeli Pesem o Titu in domovini. — Vsi pevovodje in dirigenti so dobili ob koncu spominska darila ln šopke nageljnov.	—ar.
tudi razne spomenike ia bližnje zgodovine in se tako oddolžila
delovnih ljudi s pomenom letošnje tako pomembne obletnice.
domovine, ki so v naših krajih neutrudno napadali sovražnika,
spominu na vredne sinove naše *^e sme biti nobenega državljana,
ki ne bi vedel ničesar o Sutjeski, kajti s tem imenom je poda bi tako razbremenili tiste, od, V6Zana zgodovina vseh naših nekaterih je bila odvisna bodoč- rodov, ne samo bosenskega; to nori jugoslovanskih narodov, to	temeljni kamen bratstva
je ,boi;ce na Sutjeski.	in onotnogti vseh jugoslovanskih
Podobno kot v radeški in Vi- delw,nih fliudl. ne «lede na na' dem-krški občini so tudi drugod c,onalnort-organizirali razne prireditve, pa-
Na ustanovnem mladinskem j ku, ki je bil pretekli teden, zbralo okrog 70 mladincev ii
ZDRU2BNA ORLA POJO PESEM O TITU
Mladina rudnika Krmelj se je organizirala
V počastitev Dneva mladosti so na pobudo občinskega komiteja LMS Sevnica na rudniku Krmelj ustanovili mladinsko organizacijo.
sestan->d, ae je
krog 70 mladincev in mladink, na katerem so izvolili vodstvo mladinske* organizacije. Devetčlanski sekretariat organizacije je izvolil za predsednika tov. Marka Zabukovca iz Gabrijel. — O pomenu mladinske organizacije in njenih nalogah ter še o vrsti raznih vprašanj Je govoril tov. Levstik, tehnik na rudniku, ki bo v poznejšem delu organizaciji mnogo pomagal. V kratkem bodo na slovesen način razdelili mladinske članske knjižice. Razpravljali so tudi o programu dela mlade organizacije.	9
Mladina je zelo čutila notTebo po svoji organizaciji. To lahko sklepamo tudj iz tega, ker je mladina na sestanku sprožila vrsto vprašanj talnega rudnika, ki so do sedaj šU mimo mladine. Vsa taka ln podobna vprašanja bo mladina odslej lahko obravnavala v okviru svoje organizacije.
M. M.
VBEME
Okrog 22. 4n okrog 88. moja padavine in hladneje. Droge dal lopo vreme.
Btran S
8ter. 2t
»ZASAVSKI TBDItlK«
--------------9----
23. maj 1958
Odklonjen proračun
Odborniki ,obeh zborov občinskega ljudskega odbora Hrastnik niso izglasovali sprejem letošnjega proračuna občine Hrastnik, ker niso mogli vskladiti dohodkov in izdatkov. Večji izdatki so nastali predvsem zaradi reguliranja plač prosvetnih delavcev in večjih pristojnosti občine.
Proračun izdatkov bi znašal okrog 83 milijonov dinarjev, medtem ko bi znašali dohodki predvideno le približno 71 milijonov dinarjev. Sem pa so všteti že tudi: novopredpisani davek na osebne dohodke in prometni davek na alkoholne pijače. Čeprav so odborniki kljub temu skušali vskladiti proračun izdatkov in dohodkov, se jim to ni posrečilo, kot rečeno, predvsem zaradi „ reguliranja prejemkov učiteljstva in nadaljnjega prenašanja kompotenc na občinske ljudske odbore. Kolikor ne bodo z. rebalansom okrajnega ljudskega odbora nekoliko popravili nekaterih instrumentov, bo občinski ljudski odbor zahteval pomoč republiških organov.
Družbeni načrt hrastniške občine predvideva letos nadaljnje povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje. Ze primerjava proizvodnje posameznih panog lanskega leta z letom 1956 kaže, da se je obseg industrijske proizvodnje povečal v letu 1957 za 3.9%, znatno pa se je povečala tudi kmetijska proizvodnja, saj se je povečal lanskoletni hektarski donos za 23°/o. Blagovni promet se je povečal za 17%, v gostinstvu za IM0/o in v Obrti za 13%.
•
Družbeni načrt*za letošnje leto predvideva predvsem dvig proizvodnje v steklarski industriji in delno tudi v kemični industriji ji. Po končani prvi etapi rekonstrukcije hrastniške Steklarne bo po ekonomskih izračunih stanje sledeče:	kapacitet^ proiz-
vodnje se bo dvignila za 700 ton, proizvodnja in s tem tudi prodaja pa se bo povečala za 22»/« ali 247 milijonov dinarjev.
Kemična tovarna bo po druž-
benem načrtu povečala proizvodnjo za 7•/». Letos bodo uvedli v tovarni izdelavo nekaterih novih proizvodov, ki jih moramo zdaj uvažati. Znano Je, da je tovarna doslej rekonstruirala svoje obrate z lastnimi sredstvi in znaša skupna vredinost teh investicij skoro 46 milijonov din. Od tega zneska so namenili nad 25 milijonov dinarjev za gradnje in za opremo skoro 20 milijonov dinarjev. Letos namerava tovarna sodelovati na natečaju jugoslovanske investicijske banke, in če bo dobila posojilo, bd nadaljevala začeto rekonstrukcijo. Seveda pa bo podjetje tudi v bodoče vlagalo v re-
konstrukcijo vsa svoja razpoložljiva sredstva.
Tudi v kmetijstvu pričakujejo boljše rezultate. KZ Dol bo nakupila 2000 sadnih dreves za obnovo 20 ha starih sadovnjakov, razen tega pa bo kmalu zaključen dogovor o kooperaciji s kmeti na Turju in kmetijsko zadrugo.
Vprašanje obrti je v Hrastniku še posebno pereče. Nekoliko se je obrtna dejavnost sicer že izboljšala, še vedno pa primanjkuje zlasti uslužnostnih obrti. Letos predvidevajo postavitev, nove elektrotehniške delavnice in pri njej galvanizacijske delavnice. Ce bo podjetje dobilo kredit, bi se z galvanizacijsko delavnico tako usposobilo, da bi lahko zaposljlo 30 ljudi, med njimi tudi ženske. Tudi drugim uslužnostnim odrtim bodo posvetili pozornost. Se letos bodo
Prvi 4 hektari v kooperaciji
11 kmetov iz Turja se odločilo za sodelovanje s kmetijsko zadrugo za ureditev 15 hektarov velikega sadovnjaka
Brežiški načrti
V	brežiški občini že nekaj časa pripravljajo temeljit petletni perspektivi# plan v kmetijstvu, ki bo jasno nakazal vse možnosti in pogoje za razvoj te najpomembnejše gospodarske veje v komuni. ■
V	sadjarstvu, ki zajema ok. 300 ha sadovn jakov, je kakšnih 60 odst. potrebnih obnove ih modernizacije. Predvsem gre za uvedbo intenzivnejših sort, saj bodo le taj^o lahko dosegli zadovoljijo povprečje, Uredili bodo plantažno sadjarstvo, z nizkodebelnimi drevesi. Veliki kompleksni nasadi pa bodo tudi cenejši.
Pomembna panoga je živinoreja. Brežice so znane kot center krško-poljskih svinj, bole požlahtnjene in ' bele žlahtne svinje. Do vojne so redili po večini pšenično govedo, v novejšem času pa si-vo-rjavo govedo, ki pa kmetovalci z njim niso najbolj zadovoljni. Zdaj vzgajajo spet več simentalske pasme. — Perspektivni plan pripravlja rajonizacijo za vso živino.
Vinogradništvo je v dobrih letinah po družbenem dohodku med najboljšima Zal pa je večina vinogradov že dosluži-la in daje iz leta v leto manjši pridelek. Zato bo treba obnoviti najmanj, 40—60 ha na leto, da bodo zamašili vrzel, ki je nastala zaradi premajhne obnove v minulih letih. Predvidevajo zlasti kompleksno obnovo.
V poljedelstvu bodo uveljavljali hmelj, ki ga bo v približno petih letih kakšnih 80—120 ha.
Izletna Mrzlico
Osnovna organizacija SZDL rajona Dobrna v Trbovljah organizira dne 24, in 25. maja izlet na MrzMco, tako da se bo bogat spored ob Dnevu mfladosM še izpopolnit. S to prireditvijo hočejo njeni pobudniki poživiti spomine na zgodovinsko ilegalno delo v predaprilski Jugoslaviji, ko so se delavcu dostikrat umaknili iandar-Jem ln skupno odšli ven v naravo. Na Mrzlici so se tedaj srečali delavci IZ Hude Jam«, Hrastnika, Zabiskovlce in Savinjske doline, se spoznavali, gojili tovarištvo in krepili revolucionarni duh. Zato bo udeležba na izletu iz teh krajev prav gotovo velika.
Da pa so se prireditelji izleta odločili- prav za ta datum, jih Je predvsem spodbudilo dejstvo, da je prvoborec tov. Lojze Hohkraut večkrat povabil revirsko mladino na Mrzlico, kjer Je mlade ljudi uvajali v revolucionarno delo — zato želimo, da bi t» manifestacija ob Dnevu mladosti postala tradicionalna, kar je tudi namen prirediteljev.
Na izletu bodo sodelovale vse kulturne in športne sekcije z rajona Dobrna in bo celoten spored zelo pisan, v soboto zvečer bodo zagoreli kresovi, v nedeljo pa bo proslava, nato pa rajanje z godbo in plesom, igre z žogo, streljanje Itd. Popoldne pa ho ob povratku domov pri Katarini nad Trbovljami uprizorila Igralska skupina »IBvoboda-Dobrna« igro »Na ogledih«. Vsekakor lep ln zanimiv program, zato bomo z veseljem pohiteli na Mrzlico.
In še nekaj: zagotovljen je tudi avtobusni prevoz do lovske koče na Podmejl, 24. maja, ob l*. In |0. uri. ter v nedeljo ob 4. in 5. tiri zjutraj.
Kmetje te vasi so spoznali, da jim to sodelovanje lahko samo koristi. Zavedajo se pa tudi, da bi s svojimi lastnimi močmi ne zmogli tega obsežnega dela. Ko so jim razložili prednosti sodelovanja, so nekateri pomišljali, vendar je zmagala razsodnost. Četvero hektarov zemlje je že zasajeno s sadnimi drevesci, to delo pa bodo nadaljevali, dokler ne bo kar 15 ha zemlje shranilo v svoja nedra korenine sadnega drevja.
Dogovor, ki ga je sestavila zadruga m ga bodo kmetje še podrobno pregledali, pravi, da bo ta sadovnjak tvoril celoto, sestavljeno iz več parcel raznih lastnikov. — Pogodba pravi, da se zadruga obveže preskrbeti celoten ureditveni in proizvodni program, nakupiti ustrezne sadike, skrbeti za škropivo, posvetovalno službo in strokovna navodila, preskrbeti za potreben kredit in njegovo odplačilo, skrbeti, da bodo na skupnem nasadu delali po vseh
dovnjaka dajal po 15.000 kilogramov sadja.
Vsekakor je primer kmetov, vasice Turje vreden posebne pozornosti, saj je to kažipot vsem ostalim zasavskim kmetom in zadrugam za razvijanje in krepitev kooperacije. Koristi bodo obojestranske, važno pa je končno tudi to, da lahko le na ta način v bodoče pričakujemo povečano kmetijsko proizvodnjo, to pa pomeni tudi osamosvojitev našega trga s tistimi kmetijskimi pridelki, ki nam jih sedaj še primanjkuje.	(v)
Pokaži, kaj znaš« v Hrastniku
Prejšnji torek je občinski komite LMS v Hrastniku priredil javni nastop mladinskih ekip pod naslovom »Pokaži, kaj znaš«. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev Dneva mladosti, ki se nanj mladina hrastniške občine ze-
prostori komunalne banke izpraznjeni, ker se ta ustanova preseli v nove prostore. V dosedanjih prostorih komunalne banke bodo ustanovili predvsem tiste uslužnostne obrtne delavnice, ki jih občani najbolj potrebujejo.	‘	(v)
Teden čistoče v Vidmu-Krškem
V	Vidmu-Krškem so v marcu ustanovili turistično društvo in izvolili upravni odbor, ki je takoj nato krepko prijel za delo in s pomočjo pododborov izdelal načrt dela. Društvo je vso skrb posvetilo tednu čistoče in olepšave mesta, ki se je pričel 18», končal pa se bo v nedeljo, 25. maja. Kaj vse bo treba urediti, je predvidel pododbor za olepšavo mesta, ki se je v ta namen sešel in pregledal vse mesto ter ugotovil sledeče:
Delo na kanalizaciji se skončava. žal pa režijske, skupine, ki so opravljale to delo, niso vsega pospravile za seboj, zato so ostali še razni kupi zemlje, ki jo sedaj odvažajo. Nujno je, da gradbišče dokončno urede in s tem dajo ulicam primerno lice.
V	tednu čistoče ima polne roke dela
sanitarna in tržna inšpekcija, ki pregleduje vse lokale ter daje napotke, kako naj izboljšajo čistočo. Gradbena inšpekcija se ukvarja v tem tednu s pregledi	raznih	ograj,	opornih	zidov,
fasad, ter svetuje prizadetim, kako naj urede svojo okolico.
V	pozab! ne bodo več Javni prostori,
zato so prevzeli v tednu čistoče te objekte razne šole in jih bodo očistili oziroma uredili. Hočevarjev trg bo vzdrževala osemletna	šola,	savsko	obrežje
vajenska	šola, medtem	ko bo park pri
pošti, spomeniku in pri Bonu uredila tehniška	srednja	šola.	Ostale	predele
bodo uredila razna podjetja oziroma ustanove in tako pripomogle pri olepšavi mesta.	,
Ob tej priliki verjetno ne bbdo pozabili na javno razsvetljavo, ki je ponekod zanemarjena.
Zamisel je dobra, delo se je pričelo, kakšni bodo zaključki, bomo pa še po ročali. Upamo, da hišni sveti v stanovanjskem naselju tovarne celuloze ne bodo pozabili odpraviti določenih pomanjkljivosti, ki niso v okras lepemu naselju.	—S
Prijetno je v senci
Pred volitvami v organe
zavarovanja
Smo pred tretjimi volitvami v samoupravne organe socialnega zavarovanja. Prve so bile v novembru 1952, druge v februarju 1956, tretje pa bodo od 1. do 15. junija letos, ko bomo volili nove člane v skupščine okrajnih zavodov, v skupščine podružnic in v odbore zavarovancev pri iz. postavah. V vse te organe bomo v .našem okraju voHli 182 ljudi.
Za nami je šest tet samoupravljanja v socialnem zava-

agrotehničnih ukrepih in konč- ‘ «lo vneto pripravlja.
-	■*	-	•	■	tekmovalo je šest ekip, ki
so dosegle naslednji uspeh: 1. mesto terenska organizacija LMS I 30 točk; 2. mesto mladi godbeniki 29 točk; 3. mesto taborniki partizansjkega rodu 29 točk; 4. mesto organizacija LMS Steklarna II 28 točk; 5. mest6 organizaci ja LMS Rudnika I 26 točk; 6. mesto organizacija LMS Steklarne I 25 točk.
Odgovore je ocenjevala posebna komisija z 1 do 10 točk za vsako vprašanje. Vprašanja za vsako ekipo so sestavljale temo iz kulturnega, go-spodar.-političnega in športnega življenja.
Ker sta ekipi mladih godbenikov in tabornikov dosegli enako število točk, sta odgovarjali še na enaka vprašanja in je komisija nato prisodila 2. mesto mladim godbenikom.
Podobna tekmovanja so zadnje čase zavzela že precej širbk obseg in so postala precej priljubljena. Tako lahko ocenimo znanje naše mladine in lahko rečemo, da se mladina marljivo izobražuje. Odgovori so bili po večini pravilni.
no, da bo zadruga imela celokupen nadzor nad sadovnjakom.
Kmetje pa se bodo morali obvezati, da se bodo ravnali natanko po navodilih zadruge, da bodo opravili vsa pripravljalna dela, posadili in oskrbovali vse sadno drevje po navodilih ureditvenega in proizvodnega načrta in da bodo prodajali sadje po zadrugi.
Pogodba govori tudi o drugih odnosih med zadrugo in kmeti. Tako ostanejo lastninske meje nespremenjene; vsak lastnik lahko svojo zemljo proda, vendar dogovor velja za pravne naslednike prodane zemlje. Sestavni del tega dogovora je torej kooperacija.
Sestavljen je že tudi predračun vseh izdatkov in celo načrt, kolikšni bodo stroški vse dotlej, dokler sadovnjak ne bo dajal prvih dohodkov. Zadruga je predvidela, da bo kmet-sšef-jar udeležen pri dohodku s 40 odstotki, zadruga pa 60 odstotki.
In kdaj pričakujejo rodnost? Predvideno je, da bodo iz sadovnjaka dobili pridelek čez osem let in da bo vsak hektar sa-
24.
25.
PROGRAM
PROSLAV V POČASTITEV TEDNA MLADOSTI IN OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE TRBOVLJE
20.—24. V. 1958 ob 15. uri: Mladinske športne predtekme v vseh športnih disciplinah V. 1958 ob 15.30: Finalne športne tekme mladine na stadionu »Rudarja« {atletika, športne igre, štafeta, streljanje i. dr.
V. 1958 od 19.—17. ure; "Mladinsko prvenstvo Slovenije v malem rokometu na stadionu »Rudarja«
V. 1958 ob 16. uri: Pionirski nogometni turnir za prehodni pokal ObLO Trbovlje na stadionu »Rudarja«
25.	V. 1958 ob 17. uri: Prvenstvena košarkarska tekma na
stadionu »Rudarja«
26.	V. 1958 od 15. ure dalje; Kegljaško prvenstvo Trbovelj
za posameznike in tekmovanje moštev za prehodni pok&š ObLO Trbovlje na kegljiščih SD »Rudarja« in TVD »Partizana«	/
V. 1958 ob 16. uri: Mladinska Igra »Alenčica Desetnica« v gledališki dvorani Delavskega doma V. 1958 ob 15. url: Pionirsko tekmovanje v plavanju V. 1958 ob 15. uri: Medšolsko tekmovanje mladine v plavanju
V. 1958 ob 17. urf: Mladinska športna parada — razdelitev prehodnih pokalov
V. 1958 ob 9. uri dop.: Otvoritev razstave vajenskih izdelkov v dvorani restavracije »Turist« na Vodah V. 1958 Ob 19.30: Igra Dnevnik Ane Frank« ansambla »Svobode—Center« v Delavskem domu 1. VI. 1958 ob 9. uri dop.: Slavnostna seja obeh zborov ObLO Trbovlje, nato spominska slovesnost pred spomenikom žrtev Orjune
1. VI. 1958 Ob 11.30: Promenadni koncert- Delavske godbe na pihala na Trgu Svobode
L VI. 1958 ob 15.30: Telovadno-športni nastop na telovadišču TVD »Partizana«
1.	VI. 1958 ob 19.30: Koncert mešanega pevskega zbora
»Slavček« v Delavskem domu
2.	VI. 1958 ob 16. uri: Nogometni turnir domačih društev
za prehodni pokal ObLO Trbovlje na stadionu »Rudarja«	S,
3.	VI. 1958 ob 19.30: V počastitev Dneva prostovoljnih
krvodajalcev priredi »Svoboda - Zasavje« igro »Na Trški gori«. Ob tej priliki bodo najzaslužnejšim podeljene značke in pohvale v Delavskem domu.
iwMi»iii»mMinwwiimiiHimiiiiiniiiini,iiiiiimiiHwim>wM>
rovanju. Rečemo lahko, da je bila ta doba plodna in da so sc samoupravni organi zelo prizadevali, da bi se socialno zavarovanje približalo zavarovancem in da bi bilo poslovanje nasploh čimbolj uspešno. Predlanskim je bila ustanovljena podružnica v Brežicah, lani Pa še izpostava v Sevnici, tako da sta v našem okraju le že dve občini, Radeče in Senovo, kjer nj organa socialnega zavarovanja. S sredstvi So samoupravni organi skrbno gospodarili in presežke namenili za zboljšanj« zdravstvene službe, za kar je šlo v zadnjih letih nad 60 milijonov dinarjev. Storili so vse, da bi dobili zavarovanci v celoti to, kar jim pripada po zakonitih predpisih, na drugi strani pa so se trudili preprečiti izkoriščanje fondov socialnega zavarovanja neopra. vlčeno. Tesno so sodelovali z zdravstveno službo, za katero trošimo znaten del sredstev socialnega zavarovanja.
Da Je bilo’ delo samoupravnih organov obširno in raznoliko, dokazuje dejstvo, da je bilo sa-
mo lani 73 zasedanj in sej samoupravnih organov pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje ln njegovih podružnicah.
V letu 1955 smo dobili zakon o zdravstvenem zavarovanju) letos novi zakon o pokojninskem zavarovanju, pripravlja pa se Se zakon o invalidskem zavarovanju. Vsi ti zakoni prinašajo velike ugodnosti delovnim ljudem ln zakonitost v poslovanje zavodov.
Naloga novih samoupravnih organov ho, da bodo že V tesnejšem stiku s svojimi volivci — zavarovanci in da jim tolmačijo delo socialnega zavarovanja. Na volilnih sestankih, ki bodo v vseh gospodarskih organizacijah, ustanovah in v društvih upokojencev ter pozneje na zborih volivcev po občinah, bo treba izvoliti v nove samoupravne organe ljudi, ki razumejo pomen in naloge socialnega zavarovanja ln bodo znali tolmačiti volivcem probleme socialnega zavarovanja — skratka ljudi, ki bodo postali aktivisti socialnega zavarovanja.
27.
28. 29.
31.
31.
S plenuma OK LMS Trbovlje
Pred dnevi je bil v Trbovljah zadnji plenum Okrajnega komiteja Ljudske mladine trboveljskega okraja pred razpustitvijo okraja, ki »o mu prisostvovali tudi sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Trbovlje, tovariš France Kimovec — Žiga, sekretar Centralnega komiteja Ljudske mžadine Slovenije, Stane Kranjc, ter predsednik Okrajnega komiteja Ljudske mladine Novo mesto, Jože Hartman.
Uvodoma je okrajni sekretar ZKJ, tovariš France Kimovec — Žiga, podal nekaj misli o VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je pred dnevi končal v Ljubljani. Predvsem jo poudaril, da marksistično — znanstvena ocena mednarodne politične situacije, program, statut in resolucije o bodočih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije pomenijo ne samo za komuniste, ampak vse delovne ljudi Jugoslavije dn za mednarodno delavsko gibanje bogato osnovo za nadaljnji razvoj socializma pri nas in v svetu.
Potem pa je govoril o nekaterih problemih socialističnih od-
NAŠ KOMENTAR
Libanonski vprašaj
Dramatični dogodki v Franciji — pravzaprav državni udar francoske desnice in odpor proti njemu — so potisnili v ozadje nič manj dramatične dogodke v Libanonu, majhni arabski deželici na Srednjem vzhodu, v kateri divja državljanska vojna. Vesti, ki prihajajo iz Libanona, govore o krvavih demonstracijah in splošni stavki, o spopadih golorokih ljudi s tanki, o barikadah in požarih, o pozivih upornikov in vlade.
Ves Libanon stoji pred vprašajem: Kaj se bo zgodilo danes? Kaj jutri? Bo li vlada ostala gospodar položaja? Se bo upor končal s prevratom, z zmago upornikov? Ali se bo morebiti državljanska vojna nadaljevala in Ji bo sledila intervencija? Na ta vprašanja nihče ne zna odgovoriti. Za sqj daj poročajo iz Bejruta (glavnega mesta Libanona) samo. da Je v dosedanjih spopadih padlo 200 ljudi, ranjenih pa jih Je bilo več sto! Samo v torek je padlo v Tripolisu nad 80 ljudi. Ves južni del dežele je popolnoma %v rokah upornikov. Enote ameriške« ga ladjevja pa stoje 200 milj od libanonske obale...
Kaj je povzročilo te burne dogodke v Libanonu?
V spopadu sta dve težnji — Isti dve težnji kot v številnih drugih arabskih državah. Množice vedno bolj zahtevajo popolno neodvisnost arabskega Srednjega vzhoda in se pridružujejo gibanju za ustanovitev enotne arabske federacije. Vladajoči krogi pa se tej težnji upirajo. Ker pa se ne morejo nasloniti na množice, iščejo podpore pri zahodnih velesi-
lah, ki jim je v interesu, da na tak način »varujejo« svoje gospodarske In politične pozicije na Srednjem vzhodu.
Zanimivo Je, da Libanon tedaj, ko so Angleži, Francozi in Izraelci napadli Egipt, ni prekinil diplomatskih odnosov s Francijo in Veliko Britanijo. Ko so se Združene ameriške države pojavile s svojo »doktrino«, ki se imenuje Eisenhowerjeva, je ameriški poslanik Richards prišel najprej v Bejrut, kjer so ga »prisrčno« sprejeli. Libanon je edina arabska država, ki je brez kolebanja sprejela Eisenhowerjevo doktrino, se pravi edina arabska država, katere vladajoči krogi so podprli imperialistično vmešavanje v notranje zadeve Srednjega vzhoda.
V začetku maja je ameriška tiskovna agencija »Associated Press« sporočila, da se Libanon pogaja z ZDA o pomoči, ki bi znašala 170 milijonov dolarjev. Agencija je tej vesti dodala, da ameriška vlada ugodno gleda na to libanonsko prošnjo.
Sc pred dvema letoma so libanonski državniki govorili, da se zavze-
majo za nevtralno politiko, sedaj pa, kot kaže, nevtralnosti ni več. Vendar odpor ni nastal samo zaradi tega. So še drugi vzroki.
Predsednik libanonske Republike Samun, ki mu bo mandat kmalu potekel, bi rad ponovno kandidiral. Ustava tega ne dovoljuje. Zato bi rad Samun spremenil ustavo, ponovno postal predsednik republike in zagotovil nadaljevanje prozahodne politike Libanona. Opozicija pa se Je uprla. Ker opozicija v parlamentu ni dovolj močna, da bi tamkaj naredila red in zagotovila izvajanje ustave, se je obrnila na ljudstvo. V parlamentu je namreč vsega skupaj 66 poslancev, od teh jih ima vlada na svoji strani 44, opozicija pa samo 22. Vendar to razmerje ni odsev resničnega razmerja med političnimi silami v Libanonu. Opozicija namreč trdi, da so bili volilrjj rezultati lažnivi in da so si vladne sile priborile večino s prevarami in nasiljem. Libanonsko ljudstvo je na poziv opozicije odgovorilo z množičnim uporom. bi mogli trditi, da imajo uporniki enoten program, lahko bi samo rekli, da imajo en sam enoten cilj: vreči sedanji prozahodnl režim in uveljaviti čimtesnejše prijateljsko sodelovanje s tistimi arabskimi deželami, ki so popolnoma neodvisne in ki nasprotujejo Imperialistični politiki na Srednjem vzhodu.
Vedeti pa moramo še, da so Libanonci sicer Arabci, vendar niso vsi muslimani. Članov muslimanskih sekt je samo 47’^ Libanoncev, članov krščanskih sekt pa 53’/*. Vsa državna ureditev temelji na verskih odnoša-jih. Šestinšestdeset mandatov v parlamentu je razdeljenih takole: 20 jih imajo katoličani maronitl, 14 muslimani suniti, 12 muslimani šiiti, 7 grški pravoslavci, 1 grški katoličani, 4 druži, 3 pravoslavni Armenci, 1 Armenci katoličani, 1 verske manjšine. Vendar to ne pomeni, da v posameznih verskih skupinah ni političnih razlik, vendar bi lahko rekli, da je večina muslimanov na strani Združene arabske republike, večina kristjanov pa se zavzema za sodelovanje z Zahodom. So pa tudi nekateri muslimani za. Zahod, nekateri kristjani pa za nevtralnost.
Dejstvo pa je, da so na strani upornikov predvsem revni Libanonci, ki niso sprejeli samo arabskega nacionalizma, ampak obenem z njim tudi idejo o socialni pravičnosti, ln prav za to gre danes v Libanonu. Gre za družbeno ureditev, ki bo temeljila na socialni pravičnosti ln bo .dovoljevala širokim ljudskim množicam, da bodo svobodno živele. Takšno družbeno ureditev pa je moč ustvariti le, če je dežela popolnoma neodvisna. To pa je tudi proces, ki ga lahko opažamo v vseh deželah Srednjega vzhoda.
nosov na sektorju potrošnje in ne samo proizvodnje. Poudaril je, da smo rešili že v glavnem vprašanja socialističnih odnosov v proizvodnji. Vendar pa so še kljub temu primeri, da se z delavci ne ravna tako kot z gospodarji, ki bi morali vse ve* deti. Ravno tu čaka mlado generacijo, je naglasil tovariš Žiga. težka naloga, da prelomi s to tradicijo.
Ko je govoril o zvezi komuni- 1 sitov ln o sprejemanju mladih ljudi v Zvezo komunistov pa je poudaril, da vse doslej ni bilo-pravilnih kriterijev za sprejem mladih. Seveda pa je treba s to prakso v prihodnje prenehati in' pomladiti vrste članov Zveza komunistov. N&glasul pa je tudi. da naša mladina želi napraviti vse za realizacijo programa Zveze komunistov Jugoslavije-
V razpravi ®o tovariši iz posameznih občin govorili o sodelovanju med Zvezo komunistov 1® organizacijo Ljudske mladine. Koder je bilo to sodelovanj* stalna oblika dela, so bili doseženi lepi uspehi. Predvsem velja to poudariti še posebej za Zagorje. Povedali pa so tudi, da sa v zadnjem 'asu pripravili preoej mladih tovarišev, nekaj tudi mladinskih aktivistov v Zvezo komunistov.
Ob koncu 60 . še glasovali 0 razformiranju okrajnega komiteja Ljudske mladine ln izvolili po osem tovarišev za nova okrajna mladinska vodstva v Ljubljani in v Novem mestu. Vsi P® so izrazili željo in obljubili, da bo delo zasavske mladine tudi v prihodnje tako uspešno, kataof je to bilo doslej.
(m*)>
Za pošteno
mero gre
Gostišča že nekaj časa točlJ0 tudi odprto pivo, kar je soved* v redu«tn prav, toda le malokJ® pošteno mero. Ne vem, zakaj ®® bj mogle natakarice toliko pot** peti, da bi se pen« utekočinil®’ ker se šele potem vidi, če **<* tekočina do označene črte. 1'*' ga pa seveda številne natakaric® ne delajo, izgovarjajoč se P®* tem, češ da ne utegnejo ...
Titova
vojna pot
ZAGREB. Sesti april 1941. leta. Tovariš tito tik po nemškem napadu na Jugosla-njo, v imenu CK KPJ izda proglas, s katerim pozove komuniste, naj stopijo na čelo obrambe dežele pred fašističnimi zavojevalci. V okupiranem Zagrebu, konec aprila, skliče nato plenum Centralnega komiteja, te je razpravljal o oboroženi vstaji proti okupatorju. Na tem plenumu je tovariš Tito nadrobno poročal o stanju v deželi, izčrpno je ocenil položaj, ki je nastal zaradi okupacije, zlasti pa je govoril o smer-_ tucah za revolucionarno delo Partije v naslednjem obdobju ter o perspektivah razvoja borbe za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Plenum je sklenil, naj se zbiranje orožja nadaljuje, naj se osnujejo udarne brigade in zbira sanitetno in drugo gradivo v vseh krajih države. Obenem je bilo sklenjeno, naj < se Centralni komite preseli v pograd, od koder bo vodil vstajo. Zategadelj je tudi tovariš Tito, ki je t,edaj živel ilegalnim imenom kot inženir Branko jdbič. zapustil Zagreb in v začetku maja l*41. leta prispel v Beograd.
BEOGRAD. Tovariš Tito je v Beogradu Živel ilegalno, v neki vili v Dreiserjevi utici. Centralni komite je že začel preje-vuiti poročila iz raznih krajev o napredo-punju priprav za vstajo. V neki zgradbi v Molerjevi ulici se je 22. junija sestal Politbiro CK KPJ. Sklenjeno je bilo, da bi izžel Proglas s pozivom na ljudstvo, naj »uničijo sovražnika«. Dne 4. julija pa je tova-
Tito sklical drugo sejo Politbiroja, na
in Črne gore. Tu, v Rudem, se je 22. decembra, ki ga danes praznujemo kot dan armade, pred svojim vrhovnim komantan-tom razvrstila prva proletarska narodnoosvobodilna brigada — prva regularna enota naše armade. Na vaškem trgu, na tromeji med Bosno, Sandžakom in Črno goro je tovariš Tito pred bataljoni govoril o perspektivah borbe, o težkoaah, ki se bodo morali z njimi spoprijemati proletarci na svoji poti, pa tudi o zanesljivi zmagi ljudstva nad okupatorji in domačimi izdajalci, o zmagi idealov, za katere nobena žrtev ni premajhna. V Rudem je Tito postavil temeljni kamen naše Ljudske armade.
FOČA. V začetku 1952. leta so naše enote prešle v protinapad in osvobodile prostrano področje južno od Sarajeva. Tovariš Tito se je z Vrhovnim štabom naselil v Foči, kjer se je zadržal od januarja do maja 1942. leta. Prvega marca je tovariš Tito v Čajniču formiral drugo proletarsko brigado. Z Italijani in četniki so divjale stalne in uspešne borbe. Medtem je sovražnik pripravil in začel ofenzivo. Naše enote z Vrhovnim štabom so se umaknile proti Pivi.
BIHAC. Sovražnikov pritisk je bil čedalje hujši. Tovariš Tito in Vrhovni štab sta se prek Sutjeske umaknila v Bosno. Konec junija 1942. leta so naše prve štiri brigade pod neposrednim poveljstvom tovariša Tita krenile na veliki pohod v Zahodno Bosno. Ta odločitev je bila izredno'
fcoteri je bilo sklenjeno, naj se začne splo-Ua ljudska vstaja. Osnovan je bil Glavni f*®** Partizanskih odredov s tovarišem Ti-Ž°T?1 rta čelu. Tito je iz Beograda vzdrževal bfte z vsemi kraji v deželi, prejemal .po-T?c}te 0 razvoju upora in pošiljal napotke. Beogradu je ostal do začetka septembra, je preko Čačka, Stalača in Užičke Po-e0e odšel na osvobojeno ozemlje, lir IGLICE. Septembra 1941 je bilo v Sto-nedaleč od Krupnja, prvo pdsveto-anje predstavnikov partizanskih štabov iz “*e države. Vodil ga je tovariš Tito. Po-r?*tovanje je prineslo vrsto odlokov, ki so J** zelo pomembni za nadaljnji razvoj J^je. Dotedanja vojaška vodstva v posa-krajih so se'preosnovala v glavne tabe. Glavni štab pa je bil preimenovan vrhovni štab narodnoosvobodilnih parti-odredov Jugoslavije.
j UZlCE. Oktobra in novembra 1941. leta 3 Pil tovariš Tito z Vrhovnim štabom v Užicu. Tačas so četniki Draže tfl<*jloviča, spodbujeni od nemških pri-za ofenzivo na osvobojeno ozemlje, “«i sami napadli partizanske enote. Ven-«o bili naglo onemogočeni. Tedaj je C**toPila tudi velika nemška ofenziva. Me-jJ? J« bilo napadeno z več strani. Pičlih . minut pred vdororri nemških tartkov, je -y^teš Tito z zadnjimi borci zapustil
j^RUDO. Po umiku iz Užic je bil tovariš z Vrhovnim štabom tja do polovice 8eJj?Tr>kra v Sandžaku, potem pa se je pre-v vaeico Rudo, v kateri so se že zbi-” bataljoni, ki so prispeli sem iz Srbije
Jajcu. Zgodovinsko staro mesto se je pripravilo na svoj največji dan — drugo zasedanje AVNOJ. Leto 1943 je bilo leto odločilnih zmag narodnoosvobodilne vojske, pa tudi na drugih zavezniških frontah je Hitlerjev vojni strup utrpel nekaj hudih porazov. Italija je prenehala biti vojna sila. Na zgodovinskem zasedanju v Jajcu — 29. novembra 1943 — so bili postavljeni temelji naše nove države. To je bil najbolj radosten dogodek za jugoslovanske narode v minuli svetovni vojni. Ustanovljen je bil Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, tovariš Tito pa izvoljen za njegovega predsednika. Proglašeno je bilo, da bo nova Jugoslavija zasnovana na federativni osnovi. Na istem zasedanju je tovariš Tito prejel naziv maršala.
DRVAR. Po drugem zasedanju AVNOJ je narodnoosvobodilna armada zadala nasprotniku nove hude, udarce. Nemško vrhovno poveljstvo se je odločilo za zadnji pustolovski poskus. Nad Drvarjem, v katerem je tedaj bival tovariš Tito, so se 25. maja 1944, prav na njegov rojstni dan, v stotinah pojavili nemški padalci. Vendar so borci in starešine NOV Jugoslavije znova dokazali svojo neštetokrat preskušeno ljubezen in vdanost svojemu Vrhovnemu komandantu. Padalski napad na Drvar je bil popolnoma onemogočen in razbit.
VIS. Po napadu na Drvar se je Vrhovni štab premestil na otok Vis, d n bi se lahko neovirano pripravil na bližnje širokopotezno delovanje narodnoosvobodilne vojske. Od tam, z osvobojenega Visa — osvobojen je bil že septembra 1943 — je Tito uspešno vodil ofenzivne operacije narodnoosvobodilne vojske. V tem razdobju je jugoslovansko bojišče pridobilo prvorazredni po-
men v borbi proti Hitlerjevi Nemčiji. Tovariš Tito je odpotoval na razgovore z zavezniškimi komandanti, da bi vskladil borbeno delovanje proti skupnemu sovražniku. Na Visu je bila pripravljena tudi velika operacija za prehod naših enot v Srbijo.
BEOGRAD. Oktobra 1944, po več kot štirih vojnih letih, preživelih v borbi za srečno in svobodno življenje rtaših narodov ter za zmago idealov, katerim je posvetil malodane vse svoje življenje, je maršal Tito prispel v osvobojeni Beograd.
SREMSKA FRONTA. Toda vojna še ni bila končana. Nemci so v začetku 1945. leta podvzeli več ofenzivnih operacij, ki so bile tako po obsegu, kakor tudi po številu uporabljenih sil, zelo velikopotezne. Toda v Sremu so trdno stale enote naše armade. Naše sile so vodile odločilne boje za končno osvoboditev dežele, pri tem pa so uničile nekaj močnih nemških formacij. V začetku januarja je maršal Tito prišel na sremsko fronto, se pridružil' borcem v zasneženih rovih in se zanimal za razmere, v katerih so le-ti živeli. Nemška grupacija v Sremu je bila prisiljena k obrambi, ki je bila sredi aprila le prebita. Tito je nato vodil zmagovite zaključne operacije Jugoslovanske armade. Petnajstega maja, teden dni po uradni kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije, je položil orožje tudi zadnji hitlerjevski vojak na jugoslovanskih tleh. Dokončano je bilo veliko delo, kateremu je tovariš Tito posvetil vse svoje sile — naša domovina je bila končno svobodna. Pred njo pa so bile nove naloge: obnova in izgradnja, borba za lepše in srečnejše življenje. Po tej poti, po poti socialističnega razvoja in vzpona, je povedel Jugoslavijo tovariš Tito.
(Po *Frontu«)
Podobe in spomini
Mnogo naših ljudi je v vojni in miru nenadoma srečalo Tita in govorilo z njim. Spomine na te trenutke vsak ljubosumno čuva in jih pripoveduje ob raznih priložnostih svojim znancem in prijateljem.
Teh nekaj anekdot sem zabeležil po spominu ljudi, ki so jih osebno doživeli, po pripovedovanjih prič, nekdanjih borcev Spremnega bataljona pri Vrhovnem štabu in sedanjih oficirjih Garde.
NESPORAZUM NA OZKI STEZI
Peta ofenziva. Deseta hercegovska koraka po ozki stezi, ob šklepetu daljnih rafalov nemških strojnic. Človek z ranjeno roko koraka za skojevskim sekretarjem brigade Dra-II gom Knežičem, čigar puška se nemarno prerpika na njegovem hrbtu. Razdalja je zelo majhna. Prosta cev puške se pogosto dotika človeka z ranjeno roko.
»-Tovariš, drži puško ob telesu, po vojaško.«
»•Pusti me, sit sem nasvetov. Nocoj vsi komandirajo.«,
»•Vedno je treba bit pravi vojak,« mirno odgovori človek z ranjeno roko in hitro obide svojega predhodnika.	4
Kmalu zašumi skozi kolono: »Tito je med nami.« Drago je škripal z zobmi, besnel.nad sebbj in molče prenašal zbadanje svojih-tovarišev.
HVALEŽNI KMET
Sredi avgusta 1951 je krenila z Bleda kolona avtomobilov. Ob vznož-, ju nekega klanca so dohiteli slovenskega kmeta, ki je stal ob prevrnjenem vozu sena na kraju jarka in si ni mogel pomagati.
Prvi avtomobil je odpeljal mimo, Tito pa je ustavil svoj avto, izstopil in vzkliknil:
»Fantje, pomagajmo mu.« «►
In skupno z ostalimi je dvignil voz iz jarka in ga potisnil na vrh klanca Poslavljajoč se od Maršala, je kmet dolgo in hvaležno mahal s svojim zelenim klobukom.
,	A. Petkovič
KONJIČKE RAZNOTEROSTI
pomembna za nadaljnji razvoj ljudske bor- 1 be, za širjenje plamena vstaje. Nastalo je novo veliko osvobojeno ozemlje; vsepovsod po državi so rasle nove brigade in divizije narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V svobodnem Bihaču je tovariš Tito 26. decembra 1942 odpri prvo zasedanje AVNOJ, ki je pomenilo novo zmago ljudstva v borbi za osvoboditev.
PROZOR. V bitkah, ki jih je vodila glavnina NOV Jugoslavije, je bila v začetku marca 1943. leta izvojevana pomembna zmaga v dolini reke Neretve. V najusodnejših trenutkih borbe za ranjence je bil Vrhovni komandant vselej na prvih položajih. Vrhovni štab se je\ tedaj namestil v nekem mlinu v vasi Gračanica. Tu je tovariš Tito izdal zgodovinski odlok o po-rušenju mostov na Neretvi, ki je popolnoma zbegal sovražnika. Po zaslugi tega Titovega odloka je bila reka uspešno prekoračena, ranjenci pa rešeni.
SUTJESKA. Zmaga na Neretvi in razmah narodnoosvobodilnega gibanja sta prisilila Hitlerja, da je začel novo, nedvomno eno najhujših ofenziv proti NOV Jugoslavije. Ogromne okupatorske in kvislinške sile so zatezale obroč okrog glavnega štaba in treh proletarskih divizij. Tovariš Tito ■ izda ukaz za' preboj iz obroča čez dve komaj prehodni soteski na Sutjeski. Tedaj je bil — 9. junij 1943 — tovariš Tito ranjen od kosa bombe, ko se je z delom Vrhovnega štaba pojavil na pobočju Milinklade.
/ *»
JAJCE. Novembra 1943. leta se je tovariš Tito z Vrhovnim štabom namestil v
Ko stiskam roko Hakiju Bogtaševiču-Crnemu, človeku, ki se je že kot šestnajstletni otrok vključil v partizansko vojsko, ko zrem v njegov obraz, ki ga je nekoč prehitro zakrila senca mračnega življenja, pa zdaj spet dobiva nazaj mladostno podobo, se mi zdi, da gledam pred seboj podobo hercegovskega Konjiča, njegovega rojstnega in najdražjega mesta, o katerem mi je več pripovedoval kot o samemu sebi.
Ob vznožju skalnih masivov tik ob Neretvi na obeh bregovih nekaj deset eno in dvonadstropnic, vmes nekaj džamij in prašnih cest. — Konjic, kakršen je bil takrat, ko se je razbesnel vihar vojne, ko je podoživel še enkrat bridkost vojne pesmi, o kateri so po kavarnah in pred pragovi hiš pripovedovali starci; ki so prestali turško in balkansko fronto. Prišli so kljukasti križi, četniki in druga svojat. Besnele so morije, tekla je kri, 31-krat so zabrnele nad hišami letalske bombe.
Ko pa je dočakal osvoboditelje, se je začelo tudi zanj, za to staro kasabo, novo, mladeniško življenje.
PRED PROSLAVO NA SUTJESKI
S Hakijem sva sedela v novi kavarni na griču, v kulturnem domu, -pila kavo, gledala skozi okno in govorila.
Spodaj pod nama se je po široki tlakovani cesti pretakalo življenje novega Ko-' njica. Mračilo se je in prebivalci skoraj ro-
----------------------------------
jenega, sodobnega delavskega naselja so se odpravili zdoma; ali v kino ali na prvi pomladni sprehod. Skoraj bi mislil, da ob tej razkošni podobi v Konjiču niti ni moglo nikoli biti drugače. Vendar o tem govori stari del mesta. Zjutraj je ta poln, več, zatrpan z ljudmi, kljuseti in vozovi iz okolice. Zjutraj je v mestu pazar, zjutraj so uradne ure. Se najdeš mnogo ljudi v starih šurvalih, še se radovedno ozirajo za teboj, ko stopaš po cesti s kamere* K njim prihaja napredek počasneje in težko ga dojemajo. Kdo bi jim zameril?
Zjutraj je polno sodišče. • Razne pravde kot povsod drugod mikajo tudi tukajšnje okoliške kmete.
Na pijači dobiš vse. Slišiš smeh, kletve in hvalnice. Kot povsod drugod.
In ko se sprehajaš po ozkih ulicah, vidiš stare hiše, na pol podrte, ki pa jih lastniki vztrajno krpajo, in ob njih nova, visoka rumena ali bela poslopja. Vidiš včerajšnji in današnji dan.	'
Vidiš nova podjetja, kjer je za vse dovolj kruha.
Nov kulturni dom na griču, prelepo dvorano, restavracijo, klubske prostore, čitalnico, knjižnico in obilico drugih prostorov.
Najlepši spomenik padlim borcem In hkrati spomenik novega časa.
Hakija mi kaže s prstom proti Neretvi.
— Glej ’ tisto poslopje onkraj reke! To je naš novi zdravstveni dom. Zelo smo ga potrebovali, zakaj stara bolnišnica je tako ali tako dosti pretesna, da bi lahkcr zadostila vsem potrebam.
Zvečer, ko se ob vsej poti svetlikajo v tlak fluorescentne svetilke, sva s Črnim, še preden sem se napotil v novi hotel, obiskala staro kavarno v starem delu mesta. Bila
je polna, bolj kot ona gori na griču, s sodobnimi stoli, elegantnimi mizami, in podom. V tej je bila-bučna glasba, pevka, bilo je vse preprosto domače in ljudje so bili preprosto prikupni in zdelo se je, da so najsrečnejši na svetu ob skodelici te svoje »kafe« in drage pevke.
Pač tradicija. Tradicija, ki ne moti.
Se sva ponoči pohajkovala ob reki, ki pomeni košček velike zgodovine, še sva klepetala. In ko sva si spet stisnila roke, sva bila dobra prijatelja, oba srečna zaradi srečnega Konjiča.	<
Kmalu nato je on izginil v temi. ,
—jak
POHOD SLANDIROVCEV V SVOBODO
(Nadaljevanje.)
Zvečer je bilo v mestu zelo živahno. Čeprav so se po ulicah potepale posamezne sovražne skupine, so mladinski aktivi organizirali manifesta-‘vni sprevod po mestu ter z vzkliki izražali veselje nad veličastno zmago J*1 svobodo. Zaradi aktivne obrambe pred morebitnim sovražnim na-hr se	v kij učila v sprevod tudi četa brigade. Celje je'mogočno in
Prekipevajoče utripalo v omotični pesmi zmagoslavja kakor še nikdar v Rodovini.
Naslednji dan, 11. maja, je bil naval sovražnih kolon, ki so prihajale d Rogaške Slatine, čez Kozjansko in po dolini Savinje, tako velik, da vi^drovci niso utegnili sproti vseh ražorožitl. Zato so razoroževall le
pohlevne Nemce in hrvatske domobrance, medtem ko so divje ustaše Y®yii oborožene, da so odšli naprej v Savinjsko dolino in proti Mariboru. H.endar jim s tem ni bilo odpuščeno krvavo in zločinsko početje, kajti Jdavnina XIV. udarne divizije je na Koroškem že napravila neprehoden .2 >n na njem razorožffvala tisto vojaštvo balkanske Heeresgruppe, ki ga 80 uspele razorožiti naše enote na Stujerskem. j. Ob osmih zjutraj je prvi bataljon odšel na položaj / Trnovlje, tretji oV Teharje, kjer sta zadržala in odbila pritisk ustašev, ki so grozili, da •jTr° v svojem besu vpadli v Celje. Divji so postali še bolj, ko je pri barjih eksplodiral oklopnl vlak municije, kjer je bilo tanjeno nekaj -Vratnikov. Od naših je bil mrtev Vječeslav Jaskuba. i anten pa Franc UrRer. ,
Tedaj je prišlo pri Teharjih med Slandrovci in u.taši do manjših P°Padov, ki so se končalj z umikom sovražnih enot. Tudi pri Trnovljah j* 80 znašli naši borci v vfoči kaši, ko so trčili na dele IL ustaške divizije, j® Pa so Slandrovci s svojo odločnostjo zajeli in razorožili 300 ustašev , brvatvskih domobrancev, so drugi ustaši opustili prodiranje proti Celju °dpetall proti Vojniku.	,
Medtem ko je tretji bataljon še ostal na položajih pri Teharjih, da bi odbil morebitni pritisk sovražnih sil na Celje, se je prvi bataljon vrnil v mesto.
Drugi bataljon pa je ti^ti dan še vedno z vso vnemo razoroževal Nemce in druge sovražnike ter jih izročal komandi mesta Celje.
V času zasedbe Celja — v 48 urah — je Slandrova brigada razorožila približno 37.500 Nemcev, dalje blizu 2500 ustašev, okoli 1000 hrvatskih domobrancev, več sto Kozakov ter manjše število vojakov italijanskega rodu. Vojni plen pa je bil: 10 tankov, 10 težkih ' :>p' in minometov.
JOŽE ŠT OK-KOROT AN
1*0 težkih in 200 lahkih mitraljezov, 30.000 pušk, 200 brzostrelk in 170 pištol, 50 kamionov in 10 motociklov, 100 voz in 200 konj ter nepre^teto grmado streliva, vojaške opreme in drugega* vojnega materiala.
V soboto opoldne, 12. maja, je prišla v štab brigade novica, da je komandant balkanske Heeresgruppe, generaloberst von Lehr, s svojo generaliteto pobegnil v smeri proti Koroški. Na zahtevo komisarja XIV. divizije sta bili takoj poslani na zasledovanje dve četi drugega bataljona, ki sta v naglici odbrzeli proti Šoštanju.
Ob treh je tudi prvi bataljon zapustil Celje in se nemudoma odpeljal v Petrovče, kjer je zaustavil močno ustaško skupino, ki je vsa divja prodirala iz Liboj proti Celju, da bi osvobodila svojega generala, ki so ga ujeli naš! borci. Brž ko so Slandrovci obkolili njihovo predhodnico, ki je štela nad 50 mož, in jo razorožila, so se drugi ustaši poparjeni umaknili
proti Šoštanju. Bataljon pa je še vedno ostal na položaju, ker so se posamezne skupine razteple po okolici ter izsiljevale proboj proti Celju ...
Ker so se tisti dan približale Celju enote XV. divizije, prvi bataljon narodne obrambe In bataljon Prekmurske brigade, je Slandrova brigada zapustila Celje in končno odrinila na Koroško. Glavnina brigade, to je štab, tretji bataljon in četa drugega bataljona, so se ob pol šestih odpeljali proti Mariboru, prvi bataljon pa je dobil nalogo, da se odpelje na Koroško v smeri Šoštanja.
Brigadna avtokolona je bila na poti vso noč. Skozi Maribor in ob Dravi do Dravograda, je šlo nekako v redu. Ko pa je naslednje dopoldne, 13. maja ob »najstih, prispela v Labod, so jo zaustavili angleški vojaki. Zavezniki so imeli do naših borcev zelo čuden odnos. Prav ničesar niso hoteli slišati niti razumeti, da mora brigada v sestav svoje divizije. Pomagali niso ne protesti niti lepe besede. Angleški oficirji so trdili, da je Koroška že osvobojena in da nima brigada kaj početi na avstrijskem ozemlju.	\
Naslednjega dne so zavezniški oficirji, na protest štaba XIV. udarne divizije, le dali brigadi prosto pot. Slandrovci so v naglici odbrzeli proti Lipici, kamor so prispeli ob pol štirih popoldne.	,
Vodstvo brigade je s Četo drugega bataljona ostalo v Lipici, tretji bataljon pa je odšel na položaj k Dravi, kjer je zasedel most, ki veže cesto Lipica—Pliberk in cestno križišče Lipica—Velikovec—Pliberk. Tam je zaprl pot raztepenim skupinam premagane vojske, ki je silila čez DraVo proti severu ...
Prvi bataljon se po odhodu Iz Petrovč ni mogel preriniti skozi gosto procesijo iaštva, ki se je neorganiziraho umikalo. Nehote je moral sprejeti počasnost umika sovražne vojske, ki pa še ni bila voljna položiti orožje pred zmagovalce. To so bili esesovci, predvsem pa ustaši in črnogorski četniki — najbolj krvavi zločinci v drugi svetov i vojni, kar jih je divjalo po Balkanu.
»ZASAVSKI T8DRIK«
23. m »J 1958
S tor. 31

ir
Halo, 91
Kdaj bomo v restavraciji »Turist« spet lahko dobtll toplo hrano? — R. S., Trbovlje
Bržkone bodo novi štedilnik sezidali še letos
Kakšno vinsko letino napovedujete za letos? — Kmet z Bizeljskega.
Ce ne bo toče, dobro.
VI. Id vse veste, pa ml povejte, koliko vojakov ima Francija v Alžiriji - F. §., Jesenice na Dolenjskem
500 tisoč, ali polovico vse armade.
Ali bo Rudar tekmoval v drugi zvezni ligi? — M. T-Trbovlje.
Upajmo...
Na naslov naše rubrike smo dobili vrsto pisem z enakimi vprašanji mnogih mladinskih aktivistov, kateri občinski ko-imjjte LMS bo prvi v tekmovanju za Dan mladosti?
Najboljši so v Radečah in Zagorju.
(Slovenski poročevalec, 18, maja, stran 4)
Ali bo »Zasavski tednik tudi v bodoče Izhajal za področje Posavja? — Bralci lz Posavja.
Ce boste ostali zvesti-, še!
To gotodo ne boste uganili. Kaj so napravili pomembnega v zadnjem času v Miha.loveu pri Dobovi? — S. S.. Dobova.
Urediti so M lep gasilski dom.
Zanima'me še če še Imamo konzulate v Zahodni Nemčiji iln kje sp. — -*■ Sevnica.
Imamo odpravnika poslov v Bad Godesburgu pri Bonnu In konzulate v Munchenu, Dua-seOdorfu in Hamburgu.
Tlame&tc (pepčfca
Dobil sem vabilo. Pionirka iz osemletne šole, v beli kapi, z rdečo ruto za vratom, me je prišla vabit na praznik pomladi. Nisem sicer imel dosti časa, a sem bil si‘a radoveden, •»kaj se bo tam delalo«, ker za praznik pomladi nisem še slišal, kaj da bi ga doživel.
In ni mi žal, da sem šel. Kar pomladil sem se ob njih. Zares, pomlad se splača proslavljati, a ne tisto v marcu, ampak pomlad v začetku maja. ko je me v cvetju in zelenju, ko vse okrog tebe žvrgoli in. poje.
Predaleč me je potegnilo. Hotel sem vam povedati, kako so brežiški pionirji brežiške
osnovne šole proslavljali ta dan.
Praznik je bil na hokejskem igrišču. Za njim, tako) za ograjo, je namreč na levi strani lepa vzpetina z zeleno travo, smreke pa dajejo prijetno senco. Ce tako sediš na vzpetini, imaš pred seboj igrišče in naprej prostran travnik, s cvetjem posut. Povsod naokrog — sama pomlad!
Na igrišče »vstop ni bil dovoljen« drugim kot gostom in nastopajočim. Pionirji — redarji 'so na to skrbno pazili. Ves prostor je bil lepo okrašen in ozvočen, na najbolj vidnem mestu pa so bili razstavljeni dobitki za srečolov.
Program dneva je bil takle:
Iz Stare vasi ob Sotli
Titova štafeta. — Tudi naš; pionirji so se pretekli petek udeležili štafete in ponesli pozdrave tovarišu Titu. Tekli so od hlevov državnega posestva ln do Zupe-levc.
S POHODA PATRULJ PO PARTIZANSKIH POTEH ZAGORJA
Ljudska knjižnica. — Knjižnico šteje skupaj s pionirskim knjižnim oddelkom okrog 500 knjig. Ljudje radi segajo po njih, žal jih je nekaj že zastarelih, za nove pa ni finančnih sredstev.
Knjižnica se vzdržuje Izključno z Izposojnino, ki da letno okrog 1.500 din. Od OLO Trbovlje. Zveze »Svobod« in prosvetnih društev je v letu 1955 prejela1 5.000 dim podpore, nekaj knjig za novo leto 196« in nekaj knjig od Ljudske knjižnice v Brežicah lansko leto. Razumljivo Je, da s 1.500 din ne moremo kupiti dosti, ker dobra knjiga v knjigarni stane kar 500 do 600 din m še več.
V letu 1956 Je bil sprožen predlog, naj se sindikalna knjižnica »Rdeče zvezde« združi z Ljudsko knjižnico. To bi bilo seveda dobro — žal pa je sindikalna knjižnica zahtevala 20.000 dim odškodnine. Kje naj Jih vzamemo? Zato Je predlog padel v vodo.
KOlikor bi bilo kje finančnih sredstev za knjižnice, naj bi se razdelila med vse knjižnice, ki delajo. Naprošamo tudi kako podjetje, da bi nam pomagalo ln sc za to že vnaprej zahvaljujemo po načelu: »Dobro knjigo v vsako hižo In — dvtgnimo Izobrazbo naše vasi!«
M. M.
po pozdravnih besedah, ki so veljale vsem prisotnim, je tovariš Vašo Kneževič, oficir JLA, povedal nekaj o bitki na Sutjeski, ki jo je sam preživel. Njegove besede so pionirji toplo pozdravili in so tudi oni s kulturnim programom počastili spomin na slavne partizanske dneve.
Po tem sporedu so na igrišče prihajali prostovoljci za skupinske igre. Lovili so ribice, navijali vrv, 'zavezovali ru- • te, z zavezanimi očmi tolkli po lortcu ter napihovali in spuščali balončke. Zmagovalci so bili nagrajeni s čokolado. <
Komaj je bilo konec iger, te so pionirje klicali, da dobe malico. Vsak je dobil velik rogljič in malinovec. Se z rogljiči v roki so se nato uvrščali za srečolov.
Pri srečolovu sem se poslovil od njih. Nisem imel kaj več čakati. Svoj dobitek sem že imel, pionirji pa so se tudi že razhajali. Odšel sem s polnim srcem nekega tihega veselja. Tudi jaz sem praznoval praznik mladosti.	V H
MOJSTER JO JE POSLAL PO VINO IN CIGARETE
V neki trboveljski brivnici sem čakal, kdaj pridem na vrsto, medtem pa sem si preganjal čas z branjem časopisa. Dobil sem vtis, da je riv-ski mojster nekam »dobre volje«, kajti med svojim maršem po lokalu je strastno vlekel dim cigarete ln si naslednjo prižigal na ogorku prejšnje. Se večjo pozornost pa je vzbudil, ko je nekam zadirčno poklical svojo vajenko in ji naročil, naj mu prinese pol litra vina in zavojček cigaret. Dekle je takoj odhitelo in se kmalu vrnilo z vinom in cigaretami.
Opazoval sem mi^stra, ki je v svoji beli halji med delom tako hlastno srkal sladko kapljico. Kar nekam nevoščljiv sem mu bil, da nisem mogel tekmovati z njim in sem le požiral slino in potrpežljivo čakal, kdaj pridem na vrsto. •
Boljše volje sem pa postal, ko sem poslušal tega mojstra, kako je poučeval svojo učenko. Napravila je namreč
»neodpustljivo« napako s tein, da je cigarete, ki jih je pri-oesla, enostavno položile na polico pred mojstrom in spet odhitela na svoje navadno delo. Na mojstru je bilo takoj opaziti, da nekaj ni v redu. V ostrem, »avtoritativnem« tonu je poklical vajenko k sebi in ji naročil, da mu mora cigarete razdeliti: polovico zavojčka naj pusti na polici pred njim, ostanek cigaret pa naj shrani v žepu njegovega suknjiča, ki je visel na bližnjem obešalniku.
Ubogljive roke vajenke so kajpak v trenutku izpolnile željo gospodarja, delo pa je -spet teklo dalje, ko da se ni nič zgodilo. Morda je bilo res tako, vendar smo se vsi čakajoči spogledali in se pomenljivo nasmehnili ravnanju mojstra, ki je bil seveda trdno prepričan, da je »vzgojno« vplival na svojo učenko — ta pa prav gotovo ni videla v njem vzgojitelja, pač pa čisto navadnega sitneža, ki se njegovim »vzgojnim« metodam ne sme upirati ...
S. V.
Tudi mladinci v vasi
Vitovec delajo
Po partizanskih poteh
Prav pozdraviti velja zamisel zagorskega občinskega mladinskega vodstva, ki je ob dnevu zmage —	15. maju pripravil
skupaj z občinskim odiborom Zveze borcev NOV pohod mladinskih patrulj po partizansikiti poteh Zagorja. V četrtek popoldan so se torej zbrali mladinci in mladinke pred poslopjem občinskega ljudske^ odbora ln krenili skupaj s prvoborcema Mirkom Hermanom io Francem Podbregarjem na pot. Manjkala tudi ni zastava 1. štajerskega bataljona, ki jo skrbno hrani tovariš Mirko. Vedri in nasmejani so krenili zagorski mladinci in mladinke po partizanskih poteh.
Na Plešah — na planoti blizu priljubljene zasavske planinske postojanke na Zasavski gori — kjer je bila v letu 1941 ustanovljena 1. revirska četa, pa so se «pet zbrali. Pozorno so prisluhnili besedam, tovarišema borce-
ma, ki sta jim pripovedovala zanimivosti ln spomine o ustanovitvi te prve organizirane partizanske enote v Zasavju. Spotoma pa so si še ogledali partizanska taborišča na tem področju..
Kar prehitro je minil čas. Vsi udeleženci pohoda so zatrjevali, da so kar prehitro prispeli na Zasavsko goro. Čeprav je bila že trda tema, bi šli še in še. Hoteli so namreč vsaj delno spoznati življenje partizanov • med našo veliko narodnoosvobodilno borbo. Se dolgo potem, ko 00 utrujeni posedli v planinski postojanki na Zasavski gori, so spraševali. To in ono. Marsikal Jih je zanimalo. Hoteli so zvedeti kar največ. Verjetno zato, da bi pozneje tudi drugim pripovedovali o tem.
Drugio leto se spet snidemo. Takrat za daljši čas. To je bila misel vseh udeleincev pohoda po partizanskih poteh Zagorja.
Nikogar ni bilo med njimi, ki bi se temu updiral. Tovarištvo je zbližalo prav vse. Pohod je naredil iz neznancev znance. Znance, ki jih ne bo ločil nihče.
M. LIPOVŠEK
Prejšnjo nedeljo je imela mladinska organizacija na VI-tovcu sestanek, ki se ga je udeležil tudi predsednik občinskega komiteja LMS Sevnica ln jim hkrati nakazal naloge, ki jih ima mladina pred seboj.
Prijazna vasica Vitovec in okoliške vasi leže med Šentjanžem in Sevnico. Vas! skoraj n,e najdeš, ker so hiše raztresene, vendar pa, kadar ima mladina svoj sestanek, je Kuharjeva, hiša na Viiovcu nabito polna. V tej hiši se zbira mladina, ker nima svojih prostorov. Čeprav se je mladinska organizacija iele komaj rodila ln mora delati v težavnih pogojih, že zaznamuje uspehe. Največja zasluga za to gre tov. predsednika Janku Blasu in tov. sekretarju Marijanu Rešetu, seveda pa prav tako mladini, ki je vredna pohvale.
Naj omenim le nekaj stvari, ki pričajo o delavnosti te mladine. Prvo, kar je vredno omeniti, je to, da prihaja mladina celo po uro daleč na sestanke.
Čeprav štej« mladinska organizacija samo 22 članov, se je že lotila koristnega in odgovornega dela: sklenila je, da bodo mladinci popravili pot do vasi, ker je pot zelo slaba. Ker so člani LMS večinoma kmečka mladina, so izrazili željo, da bi v okviru svoje organ izaoije priredili različna kmetijska predavanja. Prav tako je mladina v počastitev prazniku 1. maja prižgala kres ter je ob njem oh spremljavi harmonike zapela več partizanskih pesmi in je ob kresu celo pričakala prvi maj.
Tudi na politično-ldeološko delo in zabavno življenje ti mladinci niso pozabili. Sestavili so dober delovni program, ki ga bodo tudi izvajali. V počastitev dneva mladosti bo ta mladina organizirala izlet na Lisco. Na izletu bodo prijetno združili s koristnim, na slovesen način
namreč nameravajo ob tej priliki razdeliti med mladince in mladinke članske izkaznice. Pred dnevom mladosti 'pa bodo priredili še razna tekmovanja * ostalimi organizacijami.
Prizadevnim mladincem ln mladinkam z Vitovca ln okoliških vasi želimo v nadaljnjem delu mnogo uspehov!	s
M.M.
Izobraževani« Članov DS in UO v Trbovljah
V občinskem sindikalnem eve» tu v Trbovljah so iadeladd kvcofl* program izobraževanja Bana* DS večjih gospodarskih ongaoi* zacij, članov UO in predeedode kov DS podjetij izpod 30 slenih.
Predvideno je deset jev, v katerih se bo razvrstile 285 novoizvoljenih članov DS IB UO. Za letošnje leto je sklenjeno, da se seminarjev udeleže vsi člani delavskih svetov ln upravnih odborov, ker je tudi program "temu prilagojen.
Spored izobraževanja obsega sledeče teme: Nailoge DS jn UO in sistem dela, ""ornima in podjetje, Organizacija podJetj*» Dohodek podjetja, Delovni odnosi, Proizvodni program IB perspektive podjetja. Perspektive gospodarskega razvoja komune, gradivo VII. kongresa ZKJ im pismo IK CK ZKJ.
Seminarji bodo trajali 3 dni in je predvideno 16 ur predavanj ln osem ur razprave o konkretnih problemih v delu DS IB gospodarskih organizacij.
Razen tega bo za predsednik* DS in UO ter predsednike in tajnike sindikalnih podružnic organiziran enodnevni seminar, ki bo obravnavaj predvsem vprašanja o načinu vodenja sestankov, analize problemov 1 praksi in sposobnost poučevana' glede na PIV sistem;
t. k. k.
Iz RadsC
Marija Brečko umrla. — Pred kratkim so pokapali 98-leta* Marijo Brečko iz Praprotna pri Radečah, ki je bila najstarejša žena v tej okolici. Pokojna J* rodila deset otrok, od katerih jih živi še pet.
Ko Je leta 1917 ta žena ovdovela,, je sama skrbela za takrat sedem živečih • trok in vodil* svoje posestvo do ‘eta 1936, ko je kmetijo prevzel njem sin Jakob. ki še darves vzorno gospodari	_
Naj bo pokojnici domača zemlje lahka I
JJL
Novice iz Loke pri Zidanem, mosiu
Kr tično stanje na trgu s kmetijskimi pridelki

Posledice r.»ajhne ponudbe goveje živine se fe zrcalijo v ceni mesa, ki znaša 300 din za kilogram. Res je, da je vsako leto ob takem času ponudba goveje živine nekoliko manjša, vendar
so se pri proizvajalcih podražila za 1 dinar. Cena mleka je ostala nespremenjena.
Na kanom naj navedem še eene nekaterih najvažnejših kmetijskih pridelkov:
Navedene prodajne cene govejega, telečjega in svinjskega mesa veljajo za mesnice v nekaterih spodnjeposavskih občinah.
Delavnost mladine. — Loška mladina je že doslej Imela v okviru tekmovanja v počastitev dneva mladosti vrsto raznih predavanj, tekmovanj in prireditev. Najbolj je doslej uspel prosvetni večer preteklo soboto, ko so mladi Igralci s sodelovanjem pevskega zbora pripravili pisan kulturni spored.
V polnem teku $o tudi priprave za zaključek proslave 25. maja, ko bo v Loki velika Parada mladosti mladine cele radeške občine. Ta dan »bo razen slovesnosti tudi otvoritev igrišča za odbojko, ki ga je skoraj v celoti zgradila mladina sama. Preko celega tedna bodo nadalje športna tekmovanja. Ekipe mla-
Z Izlak
Iz življenja telovadnega dru-
Hra. — Lahko bi rekli, da je preteklo leto življenje TVD »Partizana« na Izlakah skoraj že opešalo. Pomanjkanje strokovnega kadra in telovadnega orodja ter še drugi problemi so v društvu zavrli vsakršno delovanje. Letos je drugače. Društvo je zopet oživelo, kar je zahvaliti prizadevnemu predsedniku društva in novemu članu tov. Stanetu Škrbcu, ki je prevzel mesto vaditelja. Le-ta pridno opravlja vaje z mladinci ln pionirji, včasih pa .priskoči na pomoč tudi mladinkam in pionirkam, ki ne zaostajajo za mladinci.
Uspeh rednih vaj se je poka-'zal ob' proslavi 1. maja. ko »o se telovadci pokazali z nekaj točkami. Pripravljajo se nadalje za proslavo dneva mladost!,, n»to pa bo treba misliti na priprave za letni telovadni nastop
Ce bodo vaditelji in ostali vztrajali pod težo problemov, ki Jih tarejo, in če jim bodo poklican.] nudili potrebno strokovno Izpopolnitev, bo to telovadno društvo lahko nekoč med najboljšimi v okraju.
Kaj Je delalo prosvetno društva na Izlakah? — V tej sezoni je društvo naštudiralo igro »Skupno stanovanje«. Na domačem odru so se igralci predstavili dvakrat ter gostovali v dveh drugih krajih. Občinstvo je igro dobro sprejelo in je izvajalce nagradilo z burnim ploskanjem.
Društvo pa je poskrbelo tudi •a razne proslave v kraju. Treba je pohvaliti prvomajsko slovesnost, ki je imela zelo pisan ■pomed. Tudi udeležba je bila zadovoljiva. Zdaj pa se v društvu pripravljajo na proslavo dneva mladosti. V ta namen študirajo primemo igrico, ki jo bodo dopolnili še z drugimi toč-tnmi ln s tem zaključili letoš-1 sezono. S tem pa društvo ne prenehalo delati. V načrtu
ima popravilo gledališkega odra in še drugo delo čaka prosvetno društvo.
Izlaško avto-moto društvo je
tudi letos organiziralo tečaj za šoferje — amaterje, to pa predvsem, ker se je povečalo število lastnikov motornih vozil. Tečajnikov je petindvajset, med njimi tudi nekaj žensk. Pouk se je pričel v mesecu aprilu. Izpit,; so pa predvideni v Juniju. Tečaj poteka redno. Teoretičen pouk vodi tov. Anton Lebar, voziti pa uči tečajnike dolgoletni zašlužni član AMD tov. Egon Urbanija, ki mu je treba Izreči vse priznanje. Tečajniki »o marljivi, zato gre pouk hitro h kraju. Vsak tečajnik, ki ima svojega »konjička«, že komaj čaka. da se popelje v svojem prostem času po naši lepi domovini.
Minka Grobljar
ZAKAJ NE FILMSKI TEDNIK
Ce je na sporedu Izredno dolg film, je razumljivo, da mora tednik odpasti. Nikakor pa ni tega mogoče razumeti, če vrtijo v kinematografu film normalne dolžine, toda brez tednika. To se je že marsikdaj zgodilo v Trbovljah, pa tudi drugje. Mnogi obiskovalci kina so se zaradi tega upravičeno razburjali, zlasti še, če je bil na sporedu kak slab film, za katerega bi se jim lahko oddolžil vsaj tednik. Sicer pa Je med rednimi obiskovalci kina tudi mnogo takih, ki ga obiskujejo predvsem zaradi tednika.
Kinematografska podjetja bi se morala v večji meri zavedati, da so vzgojne ustanove ki da bi prav * tedniki lahko opravljala 'Koristno vzgojno poslanstvo, če že ne morejo imeti na sporedu več umetniških filmov in manj komercialnih ...
je letos stanje bolj kritično kot		Cena	Cena
druga leita. Ob tem pa se tudi		pri KZ	na drobno
jasno pokaže, kako neurejena je	Krompir	12	14
trgovina s kmetijskimi pridelki	Fižol, sort.	80	98
v večjih potrošnih središčih,	Solata	160	200
kjer je zaradi raznih činiteljev	Mleko	28	36
mesa, zelenjave, sadja in drugih	Jajca	12.50	16	
kmetijskih pridelkov komaj za	Govedo	130—164	280—300
sproti ali pa celo še to ne. Brž	Teleta	195—235	320—340
kis pa se pojavi na trgu s kme-	Prašiči	222—230.	380—400
tijskimi pridelki kaka težava, a	Zelje novo	—	90
teh ni malo, se že čutijo posledice, včasih blažje, ds-ugič			SEVNTSKI
Turizem v Vidmu-Krškem
Topla voda v bazertu privablja v Videm-Krško ob nedeljah in med tednom mnogo ljubiteljev vodnega športa. Pred štirinajstimi dnevi so registrirali nad 1400 kopalcev, kar j« za začetno sezono vsekakor zadovoljivo. Iz vlaka, ki pride iz Zagreba ob pol desetih, se lear
pa zelo občutne.
Čebule trenutno ni na trgu, ker so zaloge stare čebule pošl«, nove pa še ni v prodaji. Zele-njadne trgovine pričakujejo, da bodo prejele novo čebulo v naslednjih dneh. Pretirano draga je solata, ki jo v nekaterih prodajalnah prodajajo že po 200 din za kilogram. Tako visoka cena nas čudi toliko bolj, ker Je znano, da imajo mnogi vrtičkarji prvo solato že na domačih gredicah.
Cena jajc »e, zadnje dni ni spremenila, čeprav Je slišati, da
Okrajno pionirsko Šahovsko tekmovanje v Brellcah
N« b( bilo prav, da oaUM dogodek, kot Ja bil ta. nakja ob atrani ln da Javnoat na va »arij. Vam, da Ja pra-nakatari nakam naalrpno obračal ltata zadnjega »Zasavskega tadnika« ln iskal kje kakino vest p tem tekmovanju. Tudi Jaz sem Jo Iskala, a Je nišam našla, zato sam ae odločila, da napišem o tem nekaj vratič.
Okrajno pionirsko šahovsko tekmovanja Ja bilo v nedeljo, 11. maja, v prostorih brežiška gimnazije. Organiaadjo tekmovanja Je spet prevzel pionirski starešinski svet osnovne šola v Brežicah. Pohvaliti moramo posebno pionirja in pionirke lz te šole, ki ao z neverjetnim veseljem in ponosom tekali sem ln tja ln priskočili na pomoč, kjer Je bilo treba.
Vsaka skupina je tekmovala v svojem prostoru, veliko rlsalnico pa smo spremenili v prsvo jedilnico. Tekmovalci ao dobili zajtrk in kosilo, med tekmovanjem pa Je bil ves čas na voljo malinovec ali pa čaj'.
Na tekmovanju so sodelovala vsa ob-čihe razen Sevnice, čudno se nam zdi le, da ni vsaka občina poslala vse štiri zmagovalne ekipe, saj ao na primer pri mlajših pionirkah tekmovale samo tri ekipe.
In kakšni so rezultstt tekmovanja?
Pri mlajših pionirjih so sl la tretjič osvojili nailov okrajnega prvaka pionirji iz osnovne šole v Brežicah, čeprav letos v ostri konkurenci s Hrastničani. Tudi mlajše pionirke »z ta šole so po-
DROB TIME 00 VČERAJ IN DANES
Pogovor z Antonom Klak ličarjem, delavcem tovarne kopit, Je Ml pogovor o oevnlških upornim ih m vsakdanjostih.
Našli orno ga v enem Izmed obratov tam ob Sevnični, visokega tn urfkasanega, ▼ modri delovni obleki.
Priganjal na« Je. ko smo odpirali beležnico. Mudilo »e mu Je nazaj na delo.
— Prag tovarne oto prestopili?
— Pred M loti
— gUJ menite o Kopitarni nekoč ln danes?
— Prej Individualni Interes lastnika, zdaj široka skrb za človeka. Koliko so se n. pr. Izboljšal) sanv> pogoji dela v naših obratih, čeprav so tl pravzaprav še enertj stari.
— Kaj pa DS?
— Po mojem se vsekakor v polni meri zaveda svoje odgovorno««. V lesni stroki, pride čceto do rasnih kritičnih trenutkov tn takrat morajo njegovi člani pokazati mnogo pravilnega čuta za svoje delo. Tudi obveščanje delavcev ni slabo. Razobelenl so zapisniki, ln te, upam a| trditi, preberejo v«! de-
Radečeni najboljši
V riajlcpčem pomladanskem t jutru »e je spralo t nedeljo v Sevnici 195 tekmovalcev za tekmovanje v teku če* drn in strn za prehodni pokni
ri-
Itev
lavd. Vaake tri meaece pa de-lavak) svet tudi ustno poroča.
— AH Je zmogljivost tovarne Izkoriščena?
—	8 70 let' starimi stroji vsekakor v polni meri.
— Kje boste letos letovali?
— Delovni kolektiv Kopitarne bo letos lahko preživel dopust v lastni]) weekend hišicah Mtzu Crikvenlce.
— Po vašem najbolj pereč problem v občini?
— Več jih'Je. Po mojem pa vendarle najprej pretesne in doelužene šole.
—	»Konjiček« v prostem času?
— Ustvaril sl bom lastno streho. Gradnja te pa m| potre naj-' več prostega časa.
— Ali redno berete?
— Da. Pravico, Tovariša, Delavsko enotnost, knjige Prešernove družbe ln strokovne publikacije, za katere pa b| šel el, da b| bil« napisane poljudnoznanstveno.
valijo množice kopalcev. Cento so neobzirni, ko se »borijo« za kabine ln omarice, ki jih že sedaj ni dovolj. Kaj se menijo, če poderejo ograjo ali razbijejo bkensko steklo! Važno Je zanje le to, da dobe primeren prostor.
Med tednom je vedno več šolskih izletov ln ekskurzij. Ogledajo si tovarno celuloze, plantažne nasade v Leskovcu in še kaj drugega, največ časa pa prežive v bazenu.	«\
Vse te obiskovalce najbolj občutijo čleil ivaterpolo reprezentance Jugoslavije in plavalci plavalnega kluba Celuloze, ki s težavo pridejo do prostorov za sistematičen .trening. Toda kljub temu ne trpi njihovo delo, kajti za vaje izkoristijo že Jutranje ali pa celo večerne ure.
Pritožujejo se tudi domačini, ki so že opustili misel na nedeljsko kopanje in svoje mesto raje prepuste gostom, ki ne morejo izkoristiti delavnikov za kopanje. ?,e samo zaradi bazena In lepo urejenega hotela »Sremič« Je Videm-Krško vedno bolj obiskano ln pridobiva na turističnem ugledu.
Ko bodo v občini uspeli urediti še nekaj turističnih postojank ln bodo Izdelani vodiči, se obiskovalci bazena v popoldanskih urah ne bodo nenačrtno potikali po okoliških krajih temveč bodo z veseljem spoznavati jih	—*
dinskih organizacij ae bodo me^ seboj pomerile za naslov občin* skega prvaka v namiznem tenisu, odbojki in tekih. V teh pri* privah uspešno sodeluje tudi TVD »Partizan«, ki se je končno le začel prebujat) lz mrtvil*. Ob koncu tekmovanja pa bo tudi velika vrtna veselica, tako da bo zaključek res vsestranski.
Vodovod v Račiči. — Račiča
bo končno le dobila vodovod.
Po dolgih razpravah ln pripravah, ki so ae vlekla že več let, so vaščani pretekli teden zasadil) prve lopate. Po predračunu bo graditev stala preko 2 milijona dinarjev in bo polovico toga zneska krila občina.
Res je že skrajni čas, da 't* vas dobi vodovod. Kot menda nikjer več Imajo tu sredi vs»: en sam vodnjak, lz katerega * različnimi posodami zajemajo vodo. Razumljivo je, da o kakš" n) čistoči ni mogoče govoriti ih je res čudno, da ni že prišlo d« kakšnih epidemičnih obolenj. Nerazumljivo pa J«, da ae 015 vsem tem še vedno najdejo ljudje, ki gradttvj nasprotujejo« ko bodo vendar imeli korist tudi oni sami.
Prostovoljno gasilsko društvo
v Loki ae tudi *e pripravlja D® svoj praznik. Letos namreč praznuje 75-letnico svojega de**-To obletnico nameravajo gasile* kar najbolj slovesno proslavit*. Pričeli so že a pripravljalnim* deli, tako da bo do 13. Julija, ko bo ta praznik, vae pripravljeno. — Ker bo to v tem letu najvet-J1 dogodek v Loki. bodo P*1 proslavi sodelovala tudi ostal* društva ln organizacije. Skratka, to bo praznik kraja. G as Uri pa se bodo tokrat tjid| pr^® pokazali t novo motorno brit' galno.	-*r-
Okrajnega ljudskega odbora Trbo lj«. Tekmovanja »o »e udeležili pr nadnikl oralih partizanskih družic
padnikl osmih partizanskih zasavskega okrnf« *n Športniki .Rudarja« V* Hrastnika. Proge za r»e nastopajoče *o bile precej zahtevne, vendar dobro traairana.
Najboljši so bili zastopniki Radeč, ki so zbrali 97 točk in tako prejeli prehodni pokal Okrajnega. ljudske ga odbora Trbovlje
Okrajnega
Njim slede Sev-
stale okrajna prvakinja. Prt atarajilh ««	.n«.,.,..	„
pionirjih sl delijo prvo mesto pionirji niča (70), Rrcžlce (52), \ idem-Kr»k<i iz Hrastnika, prvaklnle atarajilh plo— (45), Hrastnik (Al), Trbovlje (23) tn nlrk ao pa Trboveljčanu«.	Zagorje_ (9 točk).
Prve mesta ao bila nagrajena z leptmt iahovnicaml, za drugo In trstja mesto dalcev in j« povsem _r — pa ao bila podeljena diploma.	M.
Zagorje _________
Prireditev je privabila precej gledalcev in je povsem napeta.
Ob rob
Prav vsi veste, d* podruš-, nice Komunalne In Narodu* banke odračunajo pri poškodovanih ali aamasanto bankovcih določeno v»ot* denarja. Plačali Jo mor« »«' veda prlnealtelj denarja-Mnogokrat pa ae dogodi, 1* knpca v trgovini ali žj* drugje opoaorijo, d* Je bankovec poškodovan ali *a»*-I san In da mora plačati ** zneaek, ki ga banka aahtev* od podjetja.
Največkrat ae potem kuP®j snesejo nad prodajalci, *e* da hoče podjetje še na to račun alulltl. Vendar teto* ni tako. Prav bi bilo, da *>• banke na vidnem mestu •*' obesile obvestilo o tem navedla, koliko je treba p**' čatl aa poškodovano In **' maiane bankovec. Naj “ »volk alt In kosa eela«. .
Upajmo, da bo teh vratič, naplianlh ob rob, leglo In da ne bo treba dolgo čakati na obvestil*, kako bomo tej atvarl d*** Ime.	(«•*>
KO STA IMELI KONCERT GODBI NA PIHALA
Štev. 21
•ZASAVSKI T Z D NI K«
Stran I
#3. tnaj 1958 —
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
Tl FILM — FILM — FILM — FILM — FILM S -Najnovejši film Clarka Gabla nosi Ime 2 »-Svobodna sužnja-«. Film traja skoraj tri ure, posnet pa je v barvah in kinemaskopu. A V naslovni vlogi nastopa Dorothy Dan-
rlalilePA	a Ifven lfini M ■ lr A nAlrn vtaIIIt a
dridge. Gable igra lastnika neke velike scenah. ^ plantaže v Južni Ameriki pred državljan-
ameriški književnik Norman Mailer. To je -n roman, ki ga prištevajo med najboljša dela ^ o drugi svetovni vojni.
V tem filmu nastopa edina ženska, ki jo bo upodobila Lily Saint-Cyr le v nekaj 9
Razpisi
skp vojno, ^. sužnjo.
ki ,se zaljubi v svojo črno
Tl
r-
S
_ -V italijansko-nemški koprodukciji sne-• majo
Petindvajsetletna Win-Min-Tan je trenutno najpopularnejša igralka v jugo- P vzhodni Aziji. V deželah tega konca sveta ^ _ .	, .	, njena popularnost prerašča popularnost —
»Potovanje brez povratka«. Film opi-	vseh	dru fh	azijsklhj	miških	in	evrop-	C
uje pustolovščine neke nemške tovorne	skih	i	lk	Rodila se	jp	v	nekem	me5?u	S
2	ladje, ki e bila v minuli vojni oborožena	nedalef	^	Rangoana.	p
f—	s topovi in opravljala gusarske akcije. V	w
2 glavnih vlogah bodo nastopili Folco Lulli,	*	Tl
Helena Remy, Maria Piax Casilio, Heinz A Reincke in Ingmar Zeisberg.
2
r-
2
V Ameriki bodo posneli filmsko verzijo znanega romana »Goli in mrtvi«, ki ga je
Poslednja leta je Maria Schell dospela 2 na vrh liste svetovnih karakternih igral- . cev. Morda ni danes igralke, ki bi imela P tako veliko število igralskih nagrad. Maria Tl Schell je švicarske narodnosti, nastopa pa JZ
že pred desetimi leti napisal takrat 25-letni v nemških, francoskih in ameriških filmih.
FILM • FILM • FILM • FILM • FILM • FILM • FILM

. n i im
mMmtam
Rudar prvak
RUDAR : KLADIVAR 4:0 (2:0)
Prepričljiva zmaga je ^Rudarju« dokončno zagotovila prvo mesto, saj Ima, 8*cer po neuradnih sporočilih, pred zadani kolom 3 točke naskoka pred Kladivafjem« in mu tudi morebiten po-taz v., nedeljo s »Slpbodo« v Varaždinu ne more škoditi.
Tokttit se je na stadionu zbralo pre-več gledalcev kot na ostalih tekmah _8? po rezultatu sodeč prav gotovo PrJšli na svoj račun. Igra je bila hitra n lepa. Sprva so bili prvi kot drugi P^ecej negotovi, kar velja zlasti za Rudarjeve« krilce in zveze, medtem ko *° se gostje- vseskozi odlikovali s ’*tarti na prvo žogo« ter borbenostjo. ele ko-so domači usmerili svojo igro n je začetna nervoza popustila, so po-®t8li njihovi napadi nevarnejši in v 19. ^mutj je moral Bencik prvič pobrati 2o9o iz; mreže, saj' je Knavs z ostrim j^elom v spodnji ievi kot dosegel vod-®tv° za »Rudarja«. Malo pred koncem P^ega polčasa pa je Jerše iz razdalje .5’ m neubranljivo streljal in dosegel ')rUBi .gol.
Urugj del je potekal v veliki premoči
I
domačih (razmerje kotov 12:3), zato lahko ponovno zapišemo, da bi bil rezultat lahko še večji, Če ... ? Žoga se je kar trikrat odbila od prečke. Bencik je nekajkrat odlično posredoval, najboljši od gostov pa je bil, vsekakor srednji krilec, ki je vedno odločno odvračal nevarnost .domačih napadalcev. Kljub vsemu pa je žoga po zaslugi Opresnika in Knavsa še dvakrat obtičala v mreži gostov.
LESTVICA MARIBORSKO-VARAŽ-DINSKO-CELJSKE NOGOMETNE LIGE '
Rudar	21	15	3	3	70:17	33
Kladivar	21	13	4	3	53:22	30
Maribor	21	11	4	6	58:41	2b
Jedin*tvo	20	8	8	4	37:20	24
Zagorac Sloboda	21 20	8 6	4 7	9 7	40:48 23:28	20 19
Mladost	21	7	5	9	49:57	19
Podravka	20	6	6	8	35:35	18
Sloga	21	6	6	9	38:44	18
Drava	21	7	2	12	29:39	16
Tekstilac	20	7	1	17	31:50	13
Aluminij	21	4	2	13	22:59	10
CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA
Bratstvo (Rogatec) : Svoboda (Trbovlje) 1 : 2
Nogometaši trboveljske »Svobode« so v nedeljo gostovali v Rogatcu proti enajstorici taruošnjega »Bratstva«. Predzadnje srečanje v tem tekmovanju so odločili v svojo korist z rezultatom 2:1, čeprav je domača obramba igrala zelo grobo in surovo. Pri gostih se je izkazal vratar Bokalj, ki je redke napade domačih zanesljivo zaustavljal, uspešna pa sta bila Zvone Mrežar in Kastelic.	—no.
Ered zadnjim kolom prvenstvenega tekmovanja celjsko-zasavske nogometna lestvici naslednje:
Na podlagi čl. 29 točka 3 In čl. 49 zakona o sanitarni Inšpekciji (Ur, list FLRJ it. 23-297), 20. čl. splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Ur. list FLRJ št. 37-48) in pristojnosti Okrajni sanitarni Inšpektorat
ODLOČA:
X- Na območjjj občinskega ljudskega odbora Trbovlje mora biti izvršena deratizacija in po potrebi desinsekcija vseh prostorov zasebnikov, gospodarskih
OBČINSKO SINDIKALNO PRVEM-STVO V ŠAHU V TRBOVLJAH
Kakor vsako leto je občinski sindikalni svet v Trbovljah tudi letos organiziral sindikalno šahovsko prvenstvo občine.
Po uspelem prvomajskem turnir.pi letos ni bila takšna udeležba kot dragega leta, kar je vredno kritike nasproti sindikalnim podružnicam, ki se tekmovanja kljub priglasitvi niso udeležile.
Prvo mesto je kot lansko leto zasedlo moštvo sindikalne podružnice pri rudniku z 19,5 točke pred STT, ki je dosegla 15,5 točke. Moštvo Elektrarne je doseglo 15 točk, Industrijska rudarska šola 6,5 in Cementarna 3,5 točke.
S tem se je moštvo rudnika oddolžilo STT za prvo mesto na prvomajskem turnirju.
t. k. k.
TRBOVELJSKI ŠAH
Na prvenstvenem majskem turnirju 5D >Rudarja< je igralo 20 iahi-etov-, od tega polovica mladincev oz. pionirjev. V prvi skupini je cmagal Sribar, ki je izgubil samo z drugo-mestnim inž. Drobežem. V drugi skupini sta bila najboljša Jazbec ml. in Borštnik. V finalu pa je zanesljivo zmagal Jazbec ml. brea izgubljene točke. Stanje: Jazbec ml., 5 točk, Mirko Sribar 3,5 L; Vili Hn-gel 3 t.. Itd.
(«)
organizaciji ustanov In vseh objektov komunalnega značaja.
2.	Deretizacija mora biti opravljena od 26. do 30. maja 1958.
3.	Obvezno deratizacijo bo izvedel Zavod za deslnfekcijo, desinsekcijo in
deratizacijo — Maribor ob sodelovanju organov sanitarne inšpekcije.
4.	Morebitne pritožbe proti odločbi o deratizaciji ne odloži izvršitve odrejenega ukrep« (2. odst. 43. čl. zakona o sanitarni inšpekefli).
Obrazložitev:
1.	Iz sanltamo-epidemioloških potreb, to Je za preprečevanje in širjenje nenalezljivih bolezni, Je sanitarni Inšpektorat odločil, da se morajo opraviti generalna deratizacija na vseh področjih, ki jih navaja dispozitiv odločbe.
2.	Zasebniki, gospodarske organizacije, ustanove itd. se morajo pridrževati vseh navodil, ki jih bo dajala delovna ekipa navedenega zavoda, kakor tudi vseh navodil organov sanitarne inšpekcije.
3.	Ekipi Je treba omogočiti dostop v vse prostore in jo pri delu ne sme nihče ovirati (49. in 50. Čl. zakona o sanitarni inšpekciji).
4.	Vse stroške za opravljeno deratizacijo so dolžni poravnati koristniki, pri katerih bo deratizacija opravljena zavodu, ki bo dela izvršil (48. čl. zakona o sanitarni inšpekciji).
Glede na te ugotovitve In zaradi sa-nRarno-epidemioloških potreb je bilo odločiti kot v diapozitivu.
Zoper odločbo Je v 8 dneh po vročitvi oziroma po razglasu na javnih deskah pritožba na Republiški sanitarni inšpektorat Ljubljana. Pritožbo je vložiti na inšpektorat, ki je odločbo izdal in jo Je kolkovati po tarifni postavki 5 ZOT z din 90.— državne takse.
Šef okrajnega sanitarnega inšpektorata: Dr. Franc Polh
Okrajna volilna komisija za volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja
Razpis
lige je stanje NK Brežice 21 BRATSTVO (H) 21
15 3 15 3
63:27 33 61:21 33
RUDAR ZMAGAL V KRANJU
Košarkarji trboveljskega »Rudarja« so se zadnje čase popravili. Tako so v nedeljo gostovali v Kranju proti tamošnjemu »Triglavu« in ga premagali z rezultatom 88:80 (53:36). V Kranju pa so nastopile v prvenstvenem srečanju tudi trboveljske košarkarice, žal' pa so tekmo izgubile z izidom 59:49 (20:25). Ženska vrsta Rudarja je tako na prvenstveni leetvici i>rez osvojene točke še vedno na zadnjem mestu.
Lestvica republiške moške košarkarske lige
Člani PK »Celuloze« se sistematično
urijo
PROLETAREC	21	11	6	5	55:31	28	Maribor	5	5	0	0	466:292	10
SVOBODA	21	9	5	7	40:39	23	Odred	4	4	0	0	291:213	8
ŽŠD »CELJE«	21	10	2	9	58:51	22	Branik	5	3	0	2	226:267	6
RUDAR (H)	21	10	2	9	52:44	22	Svoboda	5	2	0	3	273:285	4
SLOGA	21	7	6	8	34:55	20	Rudar	5	2	0	3	302:314	4
KOVINAR	21	6	5	10	40:53	17	Medvod«	5	2	0	3	260:312	4
USNJAR	21	6	3	* 12	37:61	15	Triglav Celje	4	1’	0	3	314:299	2
RUDAR (V)	21	5	4	12	39:48	14		5	0	0	5	241:373	0
OLIMP	21	4	6	11	31:62	14							
BRATSTVO (R)	21	3	3	15	29:57	9		— .					
Član!
PK »Celuloze« iz Vidma-Krške-
®a so-sodelovali na tradicionalnih pro-p9andnih plavalnih tekmah v Rimakih JpPlicah, kjer so dokazali, da je njihova Kondicija zadovoljiva V konkurenci de-v®tih društev iz vse Slovenije so ti Plavalci dosegli •. več drugih in tretjih ^est. Uspeh ni le v doseženih mestih, ‘emveč tudi v tem. da so vsi plavalci ? Plavalke PK »Celuloze« letos izbolj-*al' lanskoletne čase na podobnem- tek-^ovanju zš več sekuncL Temu uspehu se morajo mladi plaval-c‘ zahvaliti sistematičnemu treningu, ki *° 9a imeli čez zimo. Dvakrat tedensko *° urili svoje telo v telovadnici In razen izvedli štiri krose, in to pod nad-°r«rv*rn strokovnega kadra.
S plavanjem so pričeli že 17. aprila. Kljub takratnemu mrazu to a treningi uspeli, saj Ja bila voda ogreta od 25 do 30 stop. C.
Letošnjo »ezono nameravajo tl plavalci izkoristiti ne le z vsakodnevnim intenzivnim treningom, temveč tudi s tekmovanji. Šestdeset plavalcev In plavalk ae že vneto pripravlja na moštveno člansko prvenstvo, ki bo v Trbovljah, na mladinsko, ki bo, v Celju, na pionirsko, ki bo v Radovljici, in na water-polo drugega razreda.
Upajo, da bodo lahko odelovali tudi na državnem mladinskem prvenstvu v Mostaru.	—•
RAZPIS
Sprejmni izpiti na TSŠ Videm-Krško
%
v šolskem letu 1958-59 bomo sprejeli v I. letnik elektro in krojnega oddelka 70 kandidatov, ki bodo r uspehom dovršili nizj.o gimnazijo ali osemletno šolo in sprejemni izpit za srednje (matematika, slovenščina).
Interesenti naj vlffže prošnje (kolek: državna taksa 30 din, občinska taksa 20 din) in prilože originalno spričevalo o dovršni nižji gimnaziji ali osemletni šoli, rojstni list in zdravniško *Pričevalo.
Izpiti se bodo pričeli 11. junija ob 9. uri po razporedu, ki bo objavljen na šolski deski.
Prošnje morajo biti pravilno opremljene dostavljene upravi »°le najkasneje do 5. junija. <
Ravnateljstvo
IINiHIIIIIHUllllIdlilllliMINIiMIMMIHMMflHflllMIHnMIIIMRIIMIIIIIIiMMMMRlMMMMMMMraMMMMMnnMMMMMn
RAZPIS
za vpis v I. letnik rudarskega in elektro odseka INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE v TRBOVLJAH v Šolskem letu 1958-59
POGOJI:
L Rudarski odsek:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 8. razred osnovne šole ,li 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1958 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno zdrav in telesno dobro razvit.
H. Eiekiro odsek:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 4 razrede gimnazije in mora biti teleono in duševno zdrav.
Ako kandidati pod I. in II. nimajo predpisane izobrazbe, bodo sprejeti le, če r uspehom opravijo apre-jemni izpit iz slovenskega jezika in računstva r geometrijo.	/
Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uopešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delivce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje.	,
Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu šole Predložiti s 30 din kolkovano prošnjo in j4 priložiti na-slednje osebne dokumente:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	izpisek iz matične knjige rojenih,
3.	potrdilo o premoženjskem stanju,
4.	potrdilo o »talnem bivanju (samo kandidati, krt stanujejo izven Trbovelj),
5.	potrdilo.o višini otroškega dodatka.
Potrdila’od 3—5 so kolkovine prosta).
Nekolkovane prošnje se ne bodo upoštevale, kakor tudi ne prošnje brez priloženih listin.
Učenci prejemajo redne mesečne nagrade od 1500 do 4000 dinarjev. Razen rednih nagrad so učenci lahko na-Srajenl še s posebnimi mesečnimi, nagradami, katerih višina je odvisna od učnega uspeha.
Vsakoletno prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale *aščttne predmete za Izvajanje praktičnega pouka, vse šolske potrebščine ter knjige.
Pri šoli je Internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, to je prenočišče, odlično hrano (pet obrokov dnevno), Pranje osebnega perila in delovne obleke^ krpanje perila to obleke ter pomoč pri učenju.
Vpis v šolo traja do- 1. septembra 1958.
Ravnateljstvo šole
BRATSTVO i OLIMP 4:«
V	tekmi* med enajsterico Bratstva i* Hrastnika in Olimpa iz Celja so f Hrastniku zasluženo zmagali domačini z rezultatom 4:0 (0:0). Čeprav »o bili nogometaši Bratstva stalno v premoči, jim ▼ prvem delu igre ni uspelo doseči zadetka. Sele v drugem delu, ko je obramba gostov popustila, so domači v desetih minutah kar štirikrat potresli nasprotnikovo mrežo.
V	nedeljo fČaka hrastniške nogometaše težka naloga. V zadnji tekmi z NK Brežice bodo morali pokazati vse znanje, če hočejo, da bodo
prvak tega tekmovanja. Sicer pa, počakajmo še dva dni, in vse bo jasno.	R* V.
RUDAR i BREŽICE 0:3
. Tudi v zgornjem delu Hrastnika so imeli v nedeljo prvenstveno tekmo. Nogometaši Ruoarja so sprejeli v goste nogometaše Lz Brežic, ki so zmagali z rezultatom 3:0 (2:0). S to' zmago so si Brežičani močno povečali us-peh na osvojitev najboljšega mesta.
ZAGORSKI NEDELJSKI ŠPORT: •PROLETAREC : SLOGA 6:1
Za prvenstveno srečanje celjsko-zasavske nogometne lige med moštvom »Sloge« tz Trbovelj in domače enajsto-rice te vladalo kar precejšnje zanimanje. Ze kar na začetku moramo grajati, ker se je tekma pričela z zamudo, za katero ne more biti opravičila.
Po nekaj minutah igre je kazalo, da bodo domačini zmagali s precejšnjo razliko v golih. Toda gledalci so bili presenečeni, ko so gostje po zaslugi nespretnega vratarja domačih prišli v vodstvo z 1:0. Nekaj minut pozneje pa so domači izenačili Izid. Potem pa se Je pričela katastrota gostov. Končni rezultat tekme 6:1. - V predtekmi so domači mladinci premagali mladince »Svobode« lz Trbovelj s 3:2 (0:2).
ZAHVALA
Naj.posr&neje se zahvaljujemo vsem, kj so.našo drago
SLAVICO COP
spremili v taioo'obilnem številu na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Prav lepa hvala tudi č. duhovščini, govornikom ob odprtem grobu in pevcem »Zarje«.
Posebna zahvala tov. zdravnikom kirurgične-ga oddelka trbo-
MAU OGLASI
15. t. m. sem izgubil na poti od Dimnika do restavracije dežni plašč in usnjene hlače. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi — Emil Lekše, Trbovlje 3, Loke 27
rOTREBUJEM 50.000 din posojila za osem mesecev proti nagradi 10.000 din. — Naslov v upravi lista.
SPREJMEM V CK vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt. Oskar Zakonjšek, Trbovlje 3 'Ojstro 5.
MIZARSKI POMOČNIK, vešč vseh del, dobi službo prt Janku Hamaftu. mizarju. Brestanica.
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: od 23. do 26. ma- z*8°riu-ja amer. barvni cinem. film s stereofon. zvokom • »Zve-
' zda je rojena«; od 27. do 29. maja pa ruski barv. film »Tajnosti dveh oceanov«.
KINO »SVOBODA« TRBOV-LJE II; od 24. do 26. maja ruski barvni krim. film »Zadeva Rumjančeva«; prihodnji teden od petka dalje pa premiero amer. film »Dama iz Šanghaja«.
KINO »SVOBODA« VIDEM-KRŠKO: 24. in 25. maja it. film »Slepo dekle iz Soren-ta«; 28. in 29. maja finski film »Bela košuta«; 31. maja in 1. jun. nemški film »Strup v zverinjaku«.
KINO BREŽICE:	23. maja
poljski film »Klobuk gosp. Anatola«; 24. in 25. maja amer. barv. film JSmrt na 'cesti«; 27. maja Šved. barv. film »Mala lažnivka«; 28. maja amer. barv. film »Naši zvesti prijatelji«; 29. maja amer. barv. film »Velika ura«.
volitev v samoupravno organ« socialnega zavarovanja.
Na podlagi odloka o Času volitev v skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarovanje (Ur. 1. FLRJ št. 10-58), uredbe o volitvah in odpoklicu članov samoupravnih organov zavoda za socialno zavarovanje (Ur. 1. FLRJ št, 19-58) ter v soglasju z okrajnima volilnima komisijama v Ljubljani In v Novem mestu
razpisujemo
volitve članov skupščine okrajnih zavodov v Ljubljani In Novem mestu, skupščine podružnic in odbore zavarovancev pri izpostavah.
I.
Volitve bodo od 1. do 15. Junija 1958
Do 5. junija 1958 skličejo sindikalne organizacije in društva upokojencev volilne sestanke, na katerih se volijo delegati za občinske zbore volivcev, ki volijo Člane skupščin. Občinski zbori volivcev ae snidejo v času od 11. do 14. Junija 1958.
U.
Na volilnih sestankih v gospodarskih organizacijah, ustanovah in v društvih upokojencev se izvolijo v zbor« volivcev:
v občini Hrastnilj 35 delegatov, v občini Radeče 30 delegatov, v bbčinl Trbovlje 50 delegatov, v občini Zagorje 40 delegatov, v občini Brežice 35 delegatov, v občini Krško 35 delegatov, v občini Senovo 30 delegatov in v občini Sevnica 35 delegatov.
III.
Zbori volivcev izvolijo:
v občini Hrastnik:
3	člane v skupščino Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana. 10 članov v skupščino podružnice Trbovlje,
7	članov v odbor zavarovancev krajevne izpostave Hrastnik in
2 člana v odbor zavarovancev obratne izpostave pri rudniku Trbovlje-Hraatnik.
v občini Radeče:
1 člana v skupščino OZSZ Ljubljana,
5 članov v skupščino podružnic« Trbovlje.
V	občin! Trbovlje:
8	članov v skupščino OZSZ Ljubljana,
20 članov v skupščino podružnica v Trbovljah In
5 Članov v odbor zavarovancev obratne Izpostave pri rudniku Trbovlje.
V	občini Zagorje:
4	član« v skupščino OZSZ Ljubljana, 30 članov v skupščino podružnic« v
V občini Brežice: A v skupščino OZS^
Novo
skupščino podružnic«
Novo
7 članov mesto In
25	članov
Brežice.
V	občini Krško*
7	Članov	v	akupščlno	OZSZ
mesto	in
13	članov	v	skupščino	podružnice
Krško.
V	občini Senovo:
4	člane	v	akupščlno	OZSZ	Novo
mesto in
10	članov	v	skupščino	podružnice
Krško.
V	občini Sevnica:
5	članov	v	skupščino	OZSZ	Novo
mesto,
12	Članov	▼	skupščino	podružnic«
Krško in
7 članov v odbor zavarovancev pri krajevni Izpostavi Sevnica.
IV.
Na volilnih sestankih v gospodarskih organizacijah, ustanovah in v društvih upokojencev se volijo delegati za občinski zbor volivcev javno z dviganjem rok, volitve članov skupščin na občinskem zboru volivcev pa so tajne z glasovnicami.
Trbovlje, 19. 5. 1958 Op. St. 01-144-58-3	,
Predsednik volilne komisije:
Jože Ostanek, 1. r.
Razpis
veljake bolruižnice, sestram Im	^
Minežnemiu osebju 7-a v*o »torb In KJAJO »PARTIZAN« SEVNI: nego v času njene težke in dol-	<24. in 25. ma ja amer.
ge boleani.
Žalujoči ostali.
film »Rdeča reka«; 31. maja in 1. junija amer. film »Ljubezen na bojišču«.
V sredo 28. maja
OTVORITEV CINESMASKOPA
t kinu »Svobode Trbovlje« .e predvaja amerlikl barvni clnemaskopskl lllm »MED NEBOM IN ZEMLJO«.
Predstave o sredoi ln Četrtek ob 17. tn U.M.
11 T -1T......*......................».....
Prostovoljno gasilsko društvo Drnovo *
priredi v nedeljo, 25. maja 1958,
VRTNO VESELICO Z ŽREBANJEM
s sledečimi dobitki:
1. moiko kolo. 2. prašič, 3. 501) kg premoga; 4. blago *a žensko obleko, 5. vreča moke ter rami drugi dohodki.
Začetek ob 14. uri. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno.
Vabi odbor.
AVT0-M0T0 DRUŠTVO VIDEM-KRŠKO
(	vabi v nedeljo, 1. junija 1958, ob 15. uri na
velike mednarodne speedway dirke v Vidmu-Krškem
Sodelujejo najboljši dirkači Nemčije, Avstrije, Poljake, Danske in Jugoslavije.
AMD Videm-Kriko.
Rešitev magičnega kvadrata iz 19. številke
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata,-ki smo ga prinesli v 19. številki našega Usta, se glasi (vodoravno in navpično): 1. ZENA, .2. ELAN, 3. NAUK, 4. ANKA.
Žreb je prisodil nagrado ra reSitev te uganke Ljubi KOVAČ, učenki 7. b razreda osemletke v Zagorju, Loke 53, po&ta Zagorje ob Savi, nadalje Marici BTRC, učenki 2. razreda osnov, šole, pošta Leskovec pri Krškem, Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za pošto in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA UGANKA
Boste rešili naslednjo uganko? Poskusite!
CVETJE V MEDU BOGATO,
ZRNJE JE PA TRIOGLATO,
ŽANJEJO JO MICE, FRANCE,
KUHAJO IZ NJE SI ŽGANCE.
Odgovor na uganko nam prinesite ali pa pošljite po pošti čTo nedelje, 1. junija opoldne. Za pravilno rešitev uganke imam® pripravljeni 2 lepi mladinski knjigi kot- darilo (po odločitvi žreba). *
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj,
kjer »te doma.
'Vsem pionirjem lepe pozdrave!
’ Uredništvo
Krištof Dimač
PO POVESTI JACKA LONDONA Riše: J. Spltaier
-Z« vpis v I. letnik Industrijsko kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje v šolskem letu 1958-59.
Pogoji: Kandidat mora z uspehom dovršiti 3 razrede gimnazije ali VII. razred osnovne šole ter mora biti telesno In duševno zdrav In imeti veselje do kovinske stroke. Pri vpisu mora predložiti naslednje osebne dokumente:
1.	lastnoročno napisano prošnjo — kolkoVano s 30 din:
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	Izpisek Iz rojstne matične knjige;
4.	potrdilo o premoženjskem stanju staršev:
5.	zdravniško spričevalo, da Je sposoben za uk v kovinarski stroki;
6.	potrdilo organlzaciie ZB NOV (samo za otroke padlih borcev NOV).
Vsi kandidati bodo opravljali spre-lemne Izpite Iz slovenščine, računstva In psihološko praktične (zpite.
Sprejemni Izpiti bodo iz slovenščin« In računstva dne 28. avgusta 1958 ob 7. url na šoli. Iz psihološko praktične prefzkušnje pa dne 29., In 30. avgusta 1938 ob 7. url v šolski delavnici.
Vpis v I. letnik se konča s 25. avgustom 1958.
Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pOšllie prošnjo * vsemi navedenimi dokumenti t>o pošti. Nekolkovanlh prošenj In prošnje brez navedenih potrebnih dokumentovane bomo upoštevali ter bomo šteli, kot da se prosilec ni vpisal.
Šolanje traja 3 leta. Sola usposablla učence za kvalificirane delavce kovinarske stroke (strojni kliučavnlčar, strugar, skobler ln rezkar). V času šolanja prelemajo učenci mesečne nagrade po obatoječlh zakonskih predpisih ter Izredne mesečne nagrade za pozitiven učni uspeh.
Sola nima tvojega Internata ter pridejo v poštev za vpis samo kandidati, ki Imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu pri enakih sprejemnih oogojlh Imajo otroci padlih borcev v NOV. •
Vae nadaljnje Informacije deje upravi šole.
Ravnateljstvo io!«
16.
»Zdaj Rrem pa jaz poskušat! Videl boš, da bo splaval.« Tokrat se je premočil Stine, ki je z-zobmi šklepetajoč naznanil, da je res treba zakuriti.
»Kaj bi tistih nekaj kapljic vode,« je zaničljivo dejal Sprague, dasi je sam šklepetal z zobmi. »Najbolje bo, če vožnjo nadaljujemo.«
»Cok, poiščite vrečo z mojo obleko in zakurite!« je ukazal Stine.
»Nak, tega pa že ne!« je zavpil Sprague.
Cok je pogledal zdaj tega zdaj onega ter pljunil, toda zganil se ni.
»Cok je moj sluga in mislim, da bo poslušal moje ukaze,« je odvrnil StAne. »Cok, nesite vrečo na breg!«
Cok je ubogal, Sprague pa je še nadalje trepetal ▼ čolnu.	'	•
18.
Dimač je lepo mirno čakal, kdaj bo dobil ukaz, in je bil vesel počitka.
»Čoln, ki ga tlači nesloga, ne prepiovc morja,« je rekel sam pri sebi.
»Kaj ste rekli?« se je obregnil vanj Sprague.
»Sam s seboj govorim — imam tako navado,« je odgovoril Dimač.	'
»Mojo vrečo, Dimač,« je ukazal, »in pomagajte male pri ognju! Na pot gremo šele jutri zjutraj.«
v luči
DOKAJ NENAVADEN NASLOV, KI PA BO DRŽAL, KAJTI V SPLITU JE BIL V DNEH OD 8. DO 14. MAJA PRVI SEJEM FILMOV - NA NJEM SO SE ZBRALI PREDSTAVNIKI VSEH KINEMATOGRAFOV JUGOSLAVIJE TER PODJETJA ZA PRODAJO FILMOV IN DRUGI - VOŽNJA V SPLIT >'NA ENI NOGI« - ZAHTEVA SLOVENCEV ZA POD-MASLAVLJANJE FILMOV V SLOVENŠČINI - KAJ BOMO VIDELI NOVEGA V BODOČE V KINEMATOGRAFIH
kinematografi! e
V dneh od 8. do 14. maja tl. j« bil v Splitu prvi sejem fijmov in hkrati ustanovna skupščina podjetij za reproduktivno kinematografijo. Od vseh starani so prihajali tiste dni ljudje v Split, tudi slovenski delegati so odšli tjakaj.
Računali smo na dobro vožnjo in se zato odločili za progo Zagreb—Split, toda pošteno smo se urezali, kajti tako nabito polnega vlaka na tej progi že dolgo ni bilo. Od Zagrebo do Splita smo potniki stali v v&gooih kar na eni nogi. Hodniki v vozovih so bili tako nabiti, da je bil nemogoč vsak prehod. V tej gneiči smo si vsi mislili, kaj bo šele tedaj, ko se bo pričela sezona. Toda potolažili so nas, da bo tedaj več vlakov in da bo mogoče prostore rezervirati. Vse pridušamje nam ni prav nič pomagalo vso pot do Splita, ki nas je sprejel 6. maja, zjutraj.
Bilo je lepo sončno jutro, morje mirno in gladko ko ogle. dalo. Prvi dan smo namenih ogledu mesta. Velike ladje v splitskem pristanišču so že nekaj dni nakladale tovor, namenjen za daljno pot. V tamkajšnji luki je živahno od jutra do
0 Prve ure so se pojavile v 10. stoletju, žepne ure pa pet stoletij po-sneje.
•	Najtežji otrok je bil rojen v ameriškem Clevelandu. Ob poroda je tehtal osem kilogramov, Ml zdrav in je ostal pri življenju.
0 Najdlje od vseh dreves na svetu lahko živi afriški »baobab« — 5.000 let. Hrast vzdrži okoli 1.000 let.
£ Največje število slik je napravil znameniti slikar Rubens, ki je živel od 1577 do 1640. leta. Ustvaril je okoli 4.000 del.
0 Jezik starih Makedoncev, ki so živeli v času Aleksandra Makedonskega, je bil dolgo časa skrivnost. Pa tudi danes je večini slabo znan, saj nam je ostalo od starega makedonskega jezika le nekaj napisov ln lastnih imen. V času kralja Filipa je bila prestolnica Makedonije Edesa. Jezik je bil podoben grškemu. Razume se, da se je moral kasneje umakniti pred daleč knltornejšim Trškim jezikom.
% Ime Himalaje je Indijsko. Ta beseda sestoji pravzaprav lz dveh besed: iz hime, ki pomeni sneg ln lz alaje, ki pomeni stanovanje. Zanimivo je, da Je prvi del besede hlma precej podoben naši besedi zima.
•	V šoli učijo, da so Rimljani imenovali Beograd Singidunum. Redko-kdo bi mislil, da to Ime ni latinsko, ampak keltsko. Pa vendar je tako. Keltska beseda »dunum« pomeni trdnjavo ali mesto. Podobno kot v Krškem Novlodunum. Po tem bi srtaro ime Beograda pomenilo »mesto na stikallšču dveh rek«.
pozne noči in sliši se pesem »Marjane — Marjane. . .* *
Split je precej veliko mesto-in polno življenja, kar se posebno odraža na tamkajšnjem živilskem trgu. Pogled nanj kaže živahno vrvenje. Računali smo kajpak, da bomo dobili že prve češnje, toda ni jih še bilo, pač pa je bilo dosti solate, cvetače in druge-zelenjave. Toda
mov (samo v pašem okraju je danes 9 kino dvoran, ki imajo napravo za prikazovanje širokih filmov).
Mnogo so delegati na tej skupščini razpravljali o finančnem položaju kinematografov, saj je preko 55 vseh teh ustanov, ki niso rentabilne. To pa ni krivda samih kinematografov, temveč je to tudi vprašanje
NA VRTU PARK HOTELA V SPLITU *
ravno tiste dni so Splitčani zelo godrnjali, kajti cene zelenjave so le malo preveč porastle: cena solate je bila pd 140—160 din za kilogram, cena cvetače pa od 80—100 din. Vse te visoke cene so zakrivili posredniki odkupnih podjetij, ki so cene že na samem kraju odkupa nabijali in višali. Tako je bila splitska tržnica slabo založena in cene so razumljivo poskočile.
SpUt ima — kakor znano — vrsto zanimivosti, toda časa nam ni ostajalo na pretek, zato smo si Te bolj površno ogledali Dio-Idecifj anovo palača, iki obsega vrsto zanimivosti. Veličasten vtis napravi na človeka Meštrovičev spomenik Grge Ninskega. Jedro mesta sestavlja znamenita Dioklecijanova palača, ki je bila zgrajena okrog 1. 300. Od te palače so še dobro ohranjeni trije stolpi in troje vrat. Prav lep je nadalje nad Splitom park na Marjanu.
Cas je hitel in treba je bilo misliti še na drugo, ne samo na znamenitosti in lepote Splita. Zvečer smo pogledal; še v luko, ko je ravno odhajala ladja »Partizanka« proti Reki. Ni bilo ravno preveč potnikov. »Se malo časa, pa boš težko dobil prostor,« sem potožil kapetanu v luki. No, pa so nas potolažili, da je za prevoz v sezoni poskrbljeno. namreč da se bodo lahko vsi v redu vozili po morju na letni oddih ali z njega.
SKUPŠČINA združenja kinematografov
JUGOSLAVIJE
V 'kinu v Splitu so se sešli domala skoro vsi upravniki kinematografov Jugoslavije k ustanovni skupščini jugoslovanske kinematografije.
Prav zanimive so številke o porastu kinematografov v Jugoslaviji. Teh je bilo leta 1939 le 413 s 132.346 sedeži, danes pa je v našj državi 1.497 kinematografov s preko pol milijona sedeži. Vse premalo pa je bilo storjenega, da bi se mreža kinematografov še bolj razširila in’ da postanejo pogoji za to še boljši, namreč da »e film približa še večjemu številu delovnih ljudi Kot uspeh pa lahko štejemo, da so v letih 1956-57 v Jugoslaviji uredili 120 kinematografov za prikazovanje kinom askop. fll-
pravilnih »instrumentov«. Po odločbi bi moralo biti vsem kinematografom v Jugoslaviji vrnjeno okoli 200 milijonov dinarjev od njihovega vsega prihoda v preteklem letu, kar bi pripomoglo k ureditvi tega perečega vprašanja.
Skupščina je nadalje ugotovila, da se je filmski program v zadnjih letih znatno zboljšal. Letos bo na primer Jugoslavija uvozila okrog 120 novih filmov za potrebe 1.497 kinematografov. — Mnogo so na skupščini govorili o nakupu filmov, zakaj ti niso boljši, in še o drugem. O kakovosti filmov je bilo dosti razprave, kajti svetovna proiz. vodnja filmov zrfhša okrog 2.400 na leto, s čimer pa ni še rečeno, da dobi Jugoslavija od nakupljenih 120 filmov res najboljše. Včasih se zgodi, da pride to razmerje na 3:1 ali pa še na slabše. Torej filmov za prikazovanje ni ravno veliko, oziroma toliko, kolikor b} jih hoteli, kot to marsikdo misli. Kinematogra-
momin inn+1 4 r\ Ir s* O /-> I i m
nudi in je torej največ odvisno od distributerjev, kakšne filme bo kino zaključil.
Prav tako je bilo mnogo razprave o izbiri filmov, pri čemer so ugotovili, da je bil v tem pogledu dosežen znaten napredek. —» Ko so obravnavali programsko politiko kinematografov, so delegati opozorili na to, da Je bil obisk domačih filmov večji kot drugih. Leta 1956 je gledalo domače filme 7,720.000 gledalcev, leta 1957 pa že 9,5^6.000. Ce bi bila kvaliteta domačih filmov na taki višini, kot je bil na primer film »Svojega telesa gospodar«, potem bi razprave o naših domačih filmih imele vse drugačen ton, kot ga imajo danes.
Med predlogi so zastopniki kinematografov Slovenije prišli z upravičeno zahtevo pred podjetja za prodajo filmov, da naj se vsaj ena kopija, namenjena za prikazovanje v Sloveniji, pod-naslavlja s slovenskim besedilom. hi to v dobri slovenščini, ne pa v spakedranl, kot se je to že zgodilo. To zahtevo so zastopniki Slovenije utemeljili s te*m, da so bili od gledalcev napadeni, če tega vprašanja ni mogoče pravilno rešiti. Ob slovenščino v nekaterih filmih se j« spotaknilo tudi naše dnevno časopisje. Prav je, da so naši delegati načeli to vprašanje, saj so nekatera filmska podjetja sodila to za nekakšne muhe Slovencev. Upajmo, da bodo podjetja za prodajo filmov to pritožbo razumela in tudi ugpdila zahtevi slovenskih gledalcev, ki ne morejo trpeti, da bi Jim kdorkoli maličil njihov jezik.
KAJ BOMO V BODOČE GLEDALI V NA8TH KINEMATOGRAFIH?
Za zaključek je prav, da omenim še filme, ki so jih naši predstavniki videli n* sejmu v Splitu in jih tudi že zaključili za predvajanje v naših kinematografih v letošnjem oziroma v prihodnjem letu. Vedno bolj prevladujejo filmi po kinema-skopskem sistemu. Navedel bom samo najboljše filme.
Podjetje za promet s filmi »Kinema« v Sarajevu ima na
roTnnlotfft	flUmP'
Ameriški revijski film (kine-maskopski. v barvah) »BODIMO SREČNI«; ameriški kinema-skopskj film v barvah »VIDELI SE BOMO V LAS VEGA-SU«;, angleški kimemaskopšftt film v barvah »GLOBOKO SINJE MORJE«; italijanski kine-maskepski film v barvah »CARSTVO SONCA«; francoski cT> kinemaskopski film »VSI ME MOREJO UBITI«; sovjetski c/b film »ŽERJAVI PRELETAVAJO« (ta film je prejel pred dnevi v Cannesu Grand prix); ameriški tehnicolor film »LUKSUZNI BROD«; francoska filmska komedija »LJUBEZEN JE NA KOCKI«.
Podjetje »Vesna« v Ljubljani ima na razpolago:
Francoski kinemaskopski film v barvah »VRAZICA«; ameriški vveetern film (kinemaskopski) »BELO PERC«; sovjetski kinemaskopski film v barvah »DON KIHOT«; češki film v barvah »POKORNO JAVLJAM« (2. del »Dobrega vojaka Švejka«), Podjetje »Morava film« v Beogradu je kupilo:	v
Ameriški kinemaskopski film v barvah »OSVAJAČ DZliNGIS-KAN«; francoski mutoikalni ki-nemaskopski film v barvah »PEVEC IZ MEHIKE«.
Podjetje »Croatia film« v Zagrebu razpolaga s filmi: »SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV« (ameriški kmema-skopeki film v barvah); ameriški kinemaskopski film v barvah »POT« OKOLI SVETA V 80 DNEH«; ameriški kmemaskop-afci film v barvah »SAYONA-
TRG V SPLITU. V OZADJU DIOKLICUANOVA PALAČA
RA«; francoski kinemaskopski film v barvah »NOTRE DAME DE PARIŠ« ter »SLEPI POTNIK« (kinemaskopski film v barvah); italijanski kinemaskopski film v barvah »POSLEDNJI RAJ«.
Podjetje »Makedonija film* v Skopiju razpolaga:
z italijanskim kinemaskop-skim filmom »IZGUBLJENI KONTINENT«; s kinemaskop-sklm filmom v barvah »VOJNA IN MIR« (1. In 2. del); s francosko-jugoslovanskim kinemaskop-
skim filmom v barvah »ČUVAJ SE LA TOUR«.
To je samo nekaj filmov, ki jih bomo videli v naših zasavskih kinematografih. Razen njih bodo navedena in še druga film* ska podjetja imela.na razpolago vrsto filmov, ki jih bodo prikazali na filmskem festivalu v Puli.
V Trbovljah ln ostalih krajih Zasavja bomo lahko gledali re9 najboljše filme svetovne produkcije
Stane Šuštar
Radioaktivni dež tudi v Jugoslaviji
Se vedno prihajajo poročila o eksploziji novih atomskih hnmh Amerike in Analiie.
Splitska panorama
Hkrati postajajo tudi vse glasnejši glasovi narodov sveta proti takšnemu brezglavemu ravnanju. Doslej se je razpočilo že več kot 170 atomskih in vodikovih bomb in razpršilo v ozračje ogromne količine radioaktivnih delcev, ki se usipajo s padavinami na zemljo in ogrožajo zdravje in življenje ljudi. Geigerjevi števci po svetu kažejo vznemirljivo povečanje radioaktivnosti t) ozračju.
Tudi v Jugoslaviji pada včasih radioaktivni dež, vendar doslej radioaktivnost nad našo državo še ni presegla tiste meje, ki bi bila škodljiva za zdravje ljudi. V zvezni komisiji za jedrsko energijo zdaj razpravljajo o ukrepih za vzpostavitev široke službe za spremljanje gibanja radioaktivnosti v Jugoslaviji.
Proučevanja profesorja Pa-šiča, strokovnjaka o gibanju radioaktivnosti, so pokazala, da imamo tudi pri nas radioaktivni dež, sneg in druge padavine. Radioaktivnost padavin se je zlasti povečala lani. Od februarja do novembra se je povprečna radioaktivnost povečala za trikrat. Maksimalno stopnjo radioaktivnosti pa je po ugotovitvah prof. Pašlča kazal dež, ki je padal nad Sarajevom 26. septembra lani.
Tudi v inštitutu za jedrsko fiziko "-Boris Kidrič~ v V inči , so pred dvema letoma in pol opravili prve meritve radioaktivnih sevanj v zraku in v manjši meri tudi v padavinah■
Sodelavci inštituta so izdelali na podlagi svojih meritev zelo zanimiv grafikon o gibanju radioaktivnosti. Krivuljo tega grafikona je v glavnem podobna podatkom iz drugih evropskih držav. Tudi v Vi ni* so prišli do zaključka, da radioaktivnost v ozračju nad našo državo — prav tako kot skoraj povsod drugod na zemlji — počasi, a stalno narašča. Čeprav še ni dosegla, kot rečeno, tiste stopnje, da m lahko postala nevarna za človeško zdravje, pa je to vznemirljivo znamenje, ki še po>e' bej opozarja, da je treba tako) prenehati s poskusnimi eksplozijami jedrskih bomb
• V noči med 28, februarjem in 1, marcem letos sq Geigerjevi števci v Vinči spet pokazali skoraj štirikratni dvig radioaktivnosti padavin, v noči med 17. in 18. aprilom pa cel° 12-krat več.
Prav tiste dni so tudi iz dragih evropskih držav prihaja}6 novice o močnem povečanji radioaktivnosti. Visoka stop* nja radioaktivnosti dežja se J6 .bbdržala vse do konca aprila-
»
AGATHA CHRISTIE
28
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
»Ta, ki bi vsekakor podedoval le hišo,« je pripomnil prijatelj. »Vendar Ja Verjetno, da «n tega ne ve. AJi je on shranil oporoko gospodične. Po mojem ne, ker bi potem listina ne ležala kdo ve kje naokoli, da ponovim Nicki-ne besede. Zaradi tega ne sluti nič o oporoki in ii,vl v veri — da je njen naslednji dedič — on.«
»To zveni veliko verjetneje,« sem odgovoril.	I
»Hastings, vi nepoboljšljivi, tukaj prihaja zopet do izraza vaša romantična duša. Ta lopovski odvetnik — skoraj v vsakem romanu mu da pisatelj vlogo. Ce pa ima ta odvetnik še zapet obraz, »e v resnici o njegovi krivdi, ne da več modrovati in jo pretresati. Zaradi gotovih dejstev je naš Charles Vyse veliko bolj sumljiv kot madame — to ne morem zanikati. Prej bi on vedel za pištolo kot ona in jo znal bolje uporabiti.«
»Tudd skalo bi bil laže zvalil!«
»Dragi moj, nekoč sem vam že dejal, da pri tem ne prihaja v poštev telesna moč. Toda dejstvo, da se je skala »trkljala v nepravem trenutku in Je tako zgrešila gospodično, bi kazalo na žensko povzročiteljico, tod# pripetljaj s poškodbami zavor na avtomobilu kaže zopet bolj na moško domiselnost, čeprav je dandanašnji marsikatera žena prav tako dober mehanik kot njeni moški kolegi. Po drugi strani pa ima obtožba proti Charlesu Vys«u dve pomanjkljivosti.«
»Katere?«
»Imet je manj priložnosti kot madame zvedeti o zaroki. Drugič je bilo njegovo ravnanje prenagljeno. Do včeraj zvečer se še ni za gotovo vradelo, da se je Se ton utopil. Delati hlastno ln le na podlagi porpčil, pa s« ne «]»ma z juridično miselnostjo.«
»Kakšna žena bi vsekakor napravila preuranjene zaključke,« sem pripomnil. »Poirdt, pravi čudež je, da Je Nick ušla smrti!«
»Seveda,« jč mračno odgovoril prijatelj. »Toda niti malo ne po moj! —hifltl«
»Useda!« sem zamrmral.
»Man and, jaz pa raje n« bi elaba človeška dejanja naprtil na pleča
usodi! ,Usoda’... VI rečete to v svoji slovesni vdanosti, ne da bi pomislili, da niste v resnici rekli nič drugega, kot da je miss Buckley ubila uaoda.
»Toda Poirot!«
»Resnično, prijatelj moj. Toda Jaz ne maram udbbno sedeti, prekrižati roke in reči: .Usoda je vse tako Izborno uredila, da mi ni treba poseči vmes’, v prepričanju, da je Hercule Poirot ustvarjen za to, da poseže. To je moj poklic.«
Počasi sva priplezala po cikcakasti atezt in končno stopila »kozi mali vhod na posest Nick Buckleyeve.
»Hu!« je sopel Poirot. »Prekleta vzpetina. Prav vroče mi Je postalo ln celo moji ubogi brki so se povesili. No, kaj sem še hotel reči: stojim na straneh nedolžnih. Na strani gospodične Nick, ker Je bila napadena, in na strani gospodične Maggle, ker je bila ubita.«
»In vi ste proti Fredertci Rice in Charlesa Vysea.«
»Ne, Hastings, ne. Čuvam si jasno sliko In trdim le, da trenutno na enega Izmed obeh pade sum ... Pst!«
■ Prišla sva do travnatega pasu pred NIckino hišo, kjer Je nek! možak s kosilniiti strojem kosil travo. Poleg njega je koračil mali desetletni deček, na pogled zoprn, toda prebrisan. Osupnilo me je, kako da nismo poprej slišali brnenja kosilnega stroja. Verjetno je leni vrtnar zopet počival ln pognal strojček, ko je zaslišal najin glas.«
»Dobro jutro!« je voščil Poirot.	,
»Dobro jutro, sir.«
»Ce se ne motim, »te vi vrtnar.«
»Res je, sir,« se Je neumno režal vrtnar. No, mani »e pa zdi, da stoji pred menoj gospod' Inozemec, po poklicu detektiv. Kako Je z mlado gospodično?«
»Ravnokar prihajam od nje. Počuti se znosno.«
»Policija Je bila tukaj,« ja »klepetal mali. »Da, tam, kjer se Je gospodična mrtva zgrudila. Tudi jaz sem videl nekoč, kako st ubije svinja, kajne očka?«
»Ja,« Je zamrmral roditelj.	.
»Ko je očka še delal na neki farmi, je moral ubijati svinje. Kajne, očk®1 Enkrat sem tudi jaz kukal. Joj, kako je bilo imenitno!«
»Vsa otročad rada opazuje, kako se koljejo svinje,« Je razlagal vrtna* kot da bi ugotovil neki neprecenljivi naravni pojav.
Vendar pritlikavec še ni končal s svojo modrostjo.	-
»S pištolo je bila dama ustreljena,« Je pripovedoval vatno. »Ni Ji b“ prerezan vrat, ne, to ne!«
Zastudil »e mi je krvoželjni fantič ln najbrž je Poirot Isto občutil, k* je pospešil korake proti hiši. Kot že nekoč, sva stopila skozi te resna vrat»> da bi prišla v spalnifco in tam pozvonila. Okretna kot vedno In oblečena črnino, se je pojavila vrla Ellen, ne da bi Jo najin prihod začudil.	.
Poirot ji je sporočil, da nama je gospodična Buckley dovolila preiskan hišo.
»V redu, gospod.«	*
»Ali Je policija že odšla?«	.
»Da, že ob prvem jutranjem svitu je stikala po vrtu. Ce Je kaj sunVJ vega našla, ne vem.«	,
Gospodinja je pravkar hotela zapustiti sobo, ko jo je Potret zadržal vprašanjem. »Ali »te bili včeraj zvečer zelo presenečeni, ko ste zvfdeli, a leži miss Buckley ustreljena v travi?«	,
»Da. Gospod, nedoumljivo je, da je mogel nekdo ljubki, mladi dami * je bila miss Maggie, storiti zlo.«
»Ce bi bil kdo drugi, bi bili manj presenečeni, kaj?«
»Jaz, jaz vas ne razumem povsem, gospod.«	-
»Ko sem namreč jaz stopil v vežo, sem dejal namesto prijatelja, »ste tgkoj vprašali, če se Je kaj zgodilo. AH »te bili morda na kaj takega P11 pravljeni?«
Ni odgovorila, a ■ prsti Je gubala rob predpasnika.
Nočete odgovoriti?«
»Gospoda me tako ne bosta razumela.«
»Bova, bova,« je zatrjeval Bolrot. »Naj bo še tako presenetljivo, razum* mrva, kar boste povedali.«
Izza pol priprtih vek ga Je ocenila ln presoja je bila v prid Poirotu.
»Vidite, gospod,« Je vzdihnila, »to sploh ni dobra hiša.«
Mojemu prijatelju se pripomba ni zdela nenavadna.
»Vi mislite, d« Je to stara hiša.«
»Ze, toda na slabem glasu.«
»Rte 1« dolgo tukaj?«	_m.
»Seet let, sir. Vendar sem le pravzaprav poprej kot dekle stregla gosp®0^
(Dalje prihodnji*)