mera v imvm tura trnu n u m t mah r Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII ▼tak dan rjntnf. Ur- . ulica Dopisi mj & " i., . s« ne vnUJo. Izdajale Sni r.ik tiskarna Edinost. Tisk tirin . .. .. x, i Mesece L 19.50, pol leta L 32.— In celo leto L Mk-% Za taocemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon urednilNa In apnre M. 11-ff- EDINOST Posamezne številke v Trst« in okoHd po 20 cent — Oglasi se računajo t flvokosti ene kolone (73 nun.) — Oglasi trgorcc? in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice »hvale, poslanico In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodof mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — OgJas^ naročnina in reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trst«, ulica sv. PrančUka Asiikega štev. L nsdatiopjt. — Telefon uredništva in npravo 1147. Narodnost in poIMka Dejstvo, da je Poljska, kil so jo bili razdelili med tri države, zopet vstala, je djc-kaz, da so se vsi nasprotni ji nameni razbili ob neporušni živl/enski moči tega naroda. Nadalje pričajo upor Ogrske proti ježefinskemu sistemu, osvobojevalne vojne nemškega naroda in borba vseh narodov za ohranitev svoje narodnosti, da jim je prišla nacionalna ideja v zavest, In so dokaz ponifcmbncsti te ideje v procesu ustvarjanja držav. Ta zavest, oživela v drugem desetletju 19. stoletja, je ustvarila povsod po Evropi v javnem mnenju tako močno strujo v prilog narodnostni ideji, da so celo na dunajskem kongresu (leta 1814.) zbrani vladarji — Avstrije, Rusije, Prusije, Danske, Bavarske, Badenske in Wiirtenberške — morali prevzeti slovesno obvezo, da dobijo Poljaki — priključeni drugim državam — Ta na ideja nem jeziku. Je torej pojav, ki druga in ne na politično polje, zahteva seveda svoboden razvoj te duSevn^ dobrine, čim kak narod občvti svojo da-ševno vkupnost kot mondicno dobrino! S politikoi v ožjem zmislu, z državatvor-stvam in državnimi1 mejami nima narodnostna ideja nič opraviti In vendar se j« tudi ta ideja — zavestno ali nezavestno — začela zlorabljati za politično propagando, da so n. pr. enega kneza ipriegnali pod! videzom osvoboditve naroda, da so potem potisnili v drug težak jarm, ter da so trgali ozemlja od ene države na korist druge. To so bile politične neo-dkritosrčnosti. Tudi v zapadni Evropi so mogotci! izrabljali popularno narodno idiejo v svoje politične namene ter so pospeševali svoje sebične ali pustolovske kabinetske interese. Gumplowicz piše: Če se torej že ne da zastopstvo in svoje naprave. Seveda ni bila! uresničiti misel, da bi se državne in narod-ta obveza odkritosićno podana, ker so _ i nostne, oziroma jezikovne meje povsem posebno Pruska — pozneje vse drugače i ^^ m kcr «« taka zahteva niti ne da iz-p ost opal i s Poljaki I va*ati iz bistva in pojma narodnosti: se pa Kmalu na to je junaška borba grškega mo»? " P^Jf*^5* g*"* naroda za narodno osvoboditev sklonila' ^^^ ra^ ^^^a ,ezika v javnem vlasti, da so izsilile od Turčije neodvisnost v soli, pn sodnj, ▼ uradih. Te| Grške. Tudi to je bil triumf narodne ideje. !ab! f^f moderna knltuma država Ta zmaga, dosežena v težkih bojih in skozi ho<~? Tblt* Viedf« teg* 7T fj?*! mor'ig krvi, je bila v tolažbo i« vspodbudo na Pot! In ta «-}e z nobanimi direktnimi tudi drugim zatiranim narodom. zabranamr, ampak tudi ne s pasivnim od- r» j . i t .i porom! Ne sme se kazati gluha za narodni Po dunajskem kongresu je postala na-; jezik enega dela svojega prebivalstva, češ rodaosma ::le>a geslo m bojm khc yseh;dla tega jezika ^ raaume. te država raz-evropskih narodov, ki so |thi zatirali abso-: U£nim svojim narodmm sestavnim delom iutrsticm vladarji. Pod oživljajočun dihom ^ enake dolžnosti, potem zahteva te idefZ so, se začeli dvigati plameni narod- ;. da daje vsakemu delu tudi nega navdušenja v Italiji, v Nemčiji m enfike pJ.avicCf da more ta poslednji ne le v domačem (rodbinskem) življenju, maffveč v naiiji, v Poljski. Seveda niso imeli vsi enako zavest' glede pomena rn ciljev tega gibanja. Vsaka taka nova ideja vzbuja najprej nedoločena Stremljenja, ki često šele po dolgih ovinkih in bolestnih razočaranjih dovajajo do pravega cilja in uresničenja narodnostne ideje. K temu pa prihaja še to zlo, da na vsako idejo — pravi zopet Gumplovvtcz — prežijo zli duhovi človeštva, da bi jo izrabili v svoje namene in zvabili ž njo mase v svoje tudi v javnem se posluževati svojega jezika. Država mora torej vse ukreniti tako, da ne krati svobodnega udejstvevanja narodnosti! Tako spoznanje je pridobitev novejših časov. Izpolnjevanje te dolžnosti je najvišji znak mfcderne kulturne države! Gumplo-wicz pravi: « Država, ki se? odteguje tej dolžnosti in ki ne pripoznava popolne ena- se je dogajalo z najbolj vzvi- j kopravnosti vseh narodnosti, obstoječih v njenem področju, je na stališču staro- in srednjeveških csvajalnih držav in je sredi kulturnega sveta anahronizem (nekaka zakasnitev), ki nikakor ne mofrfe imeti ob stankaf» šenimi idejami človečanstva, vere in domovine. In tako se -je zlorabljala tudi narodnostna ideja. V prvo narodnost ni nič drugega nego duševna vkupnost, ki ima svoj izraz v skup- Italija Kolajna za bivše vojne prostovoljce na italijanski fronti RIM, 23. O priliki obletnice italijanske vojne napovedi se je na predlog vojnega ministra ustanovilo novo odlikovanje za zasluge prostovoljcev v italijansko-avstrij-ski vojni, ki se bodo podeljevala podanikom bivših sovražnih dt-žav, kateri so se prostovoljno uvrstili v italijansko vojsko, kakor tudi onim italijanskim državljanom, ki so* se prostovoljno udeležili zadnje vojne. Koliko je prejela Italija vojne odškodnine od Nemčije RIM, 27. Kakor poroča agencija Volta, je poslalo italijansko odposlanstvo v repa-racijski komisiji vladi poročilo o stanju računov vojne odškodnine koncem 1. 1922. Iz tega poročila izhaja, da je Nemčija plačalaj vojne. Jo sedaj skoraj 8 miljard mark v zlatu in da so si zpvozniki razdelili do sedaj med seboj nekaj nad p«t miljard. Od te svote je dobila Italija nekaj manj kot 250 miljonov mark. Ostale tri miljarde se imajo šele razdeliti. banju na Bolgarskem. Nasprotno tem trditvam vlada v vsej državi popolen mir in red. Jugoslavlla Kralj obolel BELGRAD, 27. Kralij je nekoliko obolel ter ni prisostvoval slavi garde, ki je praznovala obletnico 12. maja 1838, ko je bila osnovana prva garda kneza Miloša. Proslave se je udeležila kraljica Marija, vsi trije vojni atašeji, diplomatski zbor, generaliteta, zastoipmiki vlad« in narodne skupščine ter drugi odličnjaki. Z druge strani se poroča, da bosta kralj in kraljica v kratkem odpotovala med prebivalce v Suma-dijo in vzhodno Srbijo. Kraljica želi osebno spoznati Šumadijo, med} tem ko hoče kralj posetiti kraje, v katerih ni bil od prlčetka Od petih miljard, ko so si jih zavezniki razdelili, so šle skoraj tri miljarde na račun povračila stroškov za zasedbo in za predujme za premog v smislu dogovora v Spa-i. Od tega je dobila Italija le 10 miljonov mark v zlatu ali 0'3%. Delež vojne Pašič o pogajanjih s federalisti — Zaključek verifikacijske debate — Samoradikalsko predsedstvo BELGRAD, 27. Na včerajšnji dopoldanski seji se je nadaljevala verifikacijska debata. Prvi je govoril Svetozar Pribičevič, ki je odgovarjal na izvajanja Ljube Jova-noviča in imel velik poetičen govor o notranjem položaju v državi, posebno o Ra-dičevi «eksteritorijalni poziciji«. Po njegovem mnenju je iskati vzroke radićevske-ga separatističnega gibanja v tem, ker se zave. Italijansko odposlanstvo bo pošiljalo cd sedaj dalje svoje poročilo o slanju računov o vojni odškodnini vsakih šest mesecev, in sicer koncem junija in o stanju koncem decembra. Zborovanje društva za pomoč zapeljanim in zapuščenim mladoletnim RIM, 28. Včeraj se je tu otvorilo zborovanje za pomoč zapeljanim in zapuščenim mladoletnim. Zborovanja se udeležujeta tisdi ministra Oviglio in Gentile. Pomdrjenje med fašisti v Kampanji RIM, 28. Vsied strogih ukrepov minrsftr-ikega predsednika in izvršilnega odbora fašistovske stranke je prenehala napetest «ned fašisti Kampanije. Iz raznih krajev so ^ašji svojega vojvodo zagotovili brezpogojne pokorščine. Zanikanje vesti o revoiucijoaamem gibanju na Bolgarskem RIM, 28. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo zavrača naedločneje vesti nekaterih inozemskih listov o revolucionarnem gi- odškednine, ki pripada Iialiji, znaša 11%, vedno menjajo v državi politični kurzi. toda ni rečeno, da bi moralo to razmerje Radič tako lahko ribari v kalnem in vedno v vsakem hipu obstojati, temveč je treba ojačuje svoje vrste. Zato pa se je bal zo-upoštevati razne predpravice, ki jih imajo petne r a d ikal no -d emo kratske koalicije in posamezne države z ozirom na red in je deloval za ustanovitev homogene radi-mero plačevanja. Italija je prejela tako n«aj- kalne vlade. Sedanja vlada skuša doseči hea znesek na račun povrnitve stroškov i:a nekak spo.raz.uim s federalisti, ne pomisli zasedbo tudi radi tega, ker nima svoje za- pa, da si predstavlja pod tem Spaho mekaj sedbene armade ob Renu kakor druge dr- drugega kakor dr. Srskič in dr. Koirošec, nekaj drugega kakor dr. Laza Markovih. Ako stojimo na stališču narodnega jedinstva, potem mora odločiti vodja večine. Ra-dićeva zahteva po nevtralni mirotvorni hrvatski republika), ki naj bi bila.v konfederaciji s kraljevino Srbijo, diametralno nasprotuje vidovdanski ustavi ter ideji narodnega in državnega edinstva. Ako sprejmemo tezo o treh narodih, p>oiem je treba potegniti tudi demarkacijsko črto med temi tremi narodi, kar pa je nemogoče. Vidovdanska ustava, m slučajna. Njena načela so bila sprejeta kot historična potreba, kot posledica ujedinjenja. Protokol z Radićem naj se publicira, dai bodo volilci vedeli, kaj zahteva Radić* obenem pa naj Pašič pojasni, ali hoče protokol izvršiti ali ne. Obrnjen proti zunanjemu ministru dr. Ninčiću, je PHbtČević zahteval od njega striktnega odgovora, kaj je resnice na Radićevi trditvi, da do sporazuma sploh ne bi prišli, ako se ne bi vmešavale tuje države. Radić evo početje je posledica omahljivosti in neodločnosti. Radić je dandanes faktično izvem zakona, kajti njemu je dovoljeno, kar ni nobenemu drugemu dr- žavljanu. (Medklic: Kaf pa Orprna). Orjuna je samo reakcija proti Radićevi predrznosti Nihče v državi seveda- ne more biti za politiko nasSstva, toda vsi moramo zahtevati striktno in skrupulozno izvajanje zakonov napram vsem m proti vsem enako. Potem bodo gotovo izostali tudi izbruhi, kakršne «i dovoljuje Radić na svojih zborovanjih proti državi m narodnemu edinstvu. Ako hoče radikalna stranka stabilizirati položaj države, mora voditi jasno politiko in si u-s t variti tako parlamentarno, situacijo, da bo imela absolutno sigurnost za svojo politiko. Proti sedanjemu sistemu pa je treba protestirati z vso odločnostjo tako s stališča državnega, kakor tudi narodnega jedinstva. Nato je ministrski predsednik Pašič izjavil, da se je stanje na Hrvatskem, ko. je nastopila homogena radikalna vlada, malo izpremenilo. V Belgrad so prišli Radićevi delegati, ki so izrazili željo, da sa prično pogajanja za dosego sporazuma. «Jaz sem jim odgovoril, da stoji radikalna stranka na stališču vidbvdanske ustave in da bo delo težko. Ako pa se izkaže na obeh straneh dobra volja, se more doseči tudi nekak sporazum». Ljuba Jovanovič je nato še cn-krat povdarjal, dat protokol ni bil sprejet pač pa je on zato, da se nadaljuje delo za bratski sporazum. Za govori poslancev Pečića, Gjorgjevića, Krafta, Božovića in Popovića je bila debata zaključena. Sledilo je glasovanje in je bil predlog verifikacijske ga odseka, da se razprava o Radićevih mandatih odgodi do predložitve polnomočij in razveljavijo mandati demokratskih poslancev Vukotićai in Mijovića sprejet z glasovi večine. Na mesto imenovanih poslancev pridejo v skupščino najmočnejši srezki kandidati tamošnjih demokratskih list. Vsi manjšinski predlogi demokratov in zemljoradnikov so bili odklonjeni. Ob pol treh je bi|a sela zaključena in sklicana prihodnja za 17. uro. Popoldne ob 6. je začasni predsednik dr. Peleš otvori! s»ejo narodne skupščine, katere so se udeležili skoro vsi poslanci. Poslanci skupine dr. Spaha so prišli v fesih in so zasedli mesta pred džemijetovci. tako da so bili vsi «feslije» skupaj. Tajnik Koka-novlć je prečital zapisnik zadnje seje, ki ga je skupščina sprejela in odobrila. Nato je predsednik dr. Peteš izjavil, da je prejel akt vejrifikacijskega odbora, v katerem se določa, da pride kot poslanec v narodno skupščino namesto dr. Vukotića Rasta Jo-jić, a namesto Mijovića Milan Savić. Tudi to poročilo je narodna skupščina sprejela. Oba mandata sta bila potrjena in imenovana gospoda proglašena z narodna poslanca. Skupščina je nato prešla na dnevni red. Vsi poslanci so stoje izgovarjali prisego tako-le: «Prisegam, da bom ustavo verno čuval m da bom imel v svojem poslanskem delovanju vedno pred očmi dobro kralja in naroda po vsej svoji duši in svojem znanju*. Po priseg je predsednik (pozval poslance, naj podpišejo polo, na kateri je stalo besedilo te .prisege. Poslanci so prihajali k tajniški mizi in podpisovali polo z besedilom prisege. Posebno zanimanje so vzbujali poslanci džemijeta, ker se o nekaterih izmed' njih ve, da ne znajo pisati. Interesantno je bilo, kako so nekateri džemijetovci svoje podpise risali (po arabski). Podpisovanje je trajalo 15 minut. Potem je predsednik naznanil prehod na drugo točko dnevnega reda: Volitve pred-sedništva narodlne skupščine: in sicer predsednika, dveh podpredsednikov in štirih tajnikov v smislu člena 10. poslovnega reda. Za tem je predlagal, da se volitve skupščinskih častnikov izvršijo hkrati, vendar s p oseb okni glasovnicami, kar je bilo sprejeto. Nato so bile na stenografsko mizo postavljene tri žare, prva za predsednika, druga za dva podpredsednika in tretja za štiri tajnike narodne skupščine. Za skruti-natorje so bili izžrebani posl. Krsta Miletić, Boža Simonović, Dimitrije Čičevič, M. Sokić m dr. Hohnjec. Ob pol 7. zvečer se je začelo glasovanje. Trajalo je pol ure. Ob 7. zvečer se je začela štetje glasov, ki je trajalo četrt ure. Po dovršenem skruti-niju je predsednik dir. Peleš objavil rezultat voiitev. Za predsednika je glasovalo 206 poslancev. Od teh glasov je dobil Ljuba Jovanovič 122, Dragotin Pečic 41, Voja Lazić 10 glasov. Praznih je bilo- 33 SLS in muslimanskih, glasovnih. Za oba podpredsednika je glasovalo 208 poslancev, in sicer sta dobila radikala Ljuba Bakić 118 in M. Ranković 119, demokrata Venčeslav Vil-der in Jos%> Reisner pa po 40 glasov. Praznih je bilo 49 SLS, muslimanskih in zemljoradničkih glasovnic. Za štiri tajnike je b$o oddanih 206 glasovnic, in sicer so dobil: Števo Kobasica 120, Drago Bojović 120, Janko Šijačić 120 in D. Popović 120 glasov. Vsi ti so radikale! Praznih glasovnic je bilo oddanih 44. Ko jer bil prečitao rezultat volitev, so se čuli z levice klici: ^Federalistični blok poka. Protokol je omajan. Sporazum je propadel*. Za Ljubo Jovanovića je torej glasovala tretjina narodne skupščine in je ril proglašen za predsednika. Nato je Mftfflii predsjednik dr. Peleš ugotovil, da je konstituiranje narodne skupščine izvršena in se v svojem ter v imenu svojih tajnikov: zahvalil za zaupanje, naje pozval predsednika Ljubo Jovanovića, naj prevzame svoje mesto. Ljuba Jo- vanovič je zasedel predsedniško mesto ter S? v kratkih besedah zahvalil za zaupanje. Proeil je skupščino, da ga podpira, zagotavljajoč jo, da se bo strogo držal ustavnih določb in zakonov. Nato je sporočil, da bo svečana otvoritev skupščine v sredo, dne 30. maja ob 9. dopoldne. Predlagal je nastopni dnevni red': Svečana otvoritev narodne skupščine. Volitev zakonodajnega odbora po členu 130. in 133. ustave. Volitev administrativnega, imunitetnega in finančnega odbora ter odboaa za prošnje. iehoslovaika Nikolaj Vladhnirovič Jastrebov umrl PRAGA, 28. Spomladi 1920. je došel v Prago prof. Jastrebov ter pričel predavati na filizofski fakulteti Karlove univerze. Bolehal je ves čas svojega bivanja v Pragi in včeraj je podlegel bolezni. Jastrebov je znan ruski učenjak, dober poznavalec Slovanov, posebno Čehov in Bolgarov. Na Karlovi univerzi je predaval o bolgarski in ruski zgodovini, a v seminarju je tolmačil dieillcvanje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Obtok papirnatega denarja na Čeho-slovaškem PRAGA, 27. Obtok papirnatega denarja je znašal dne 23. t. m. na Čehoslovaškem 8.587 miljonov č. kron, tako da je za 2465 miljonov manjši, nego dovoljuje tozadevni zakon. Zlata rezerva znaša 904 miljonov in rezerva inozemskih deviz 1565 miljonov. Pridobivanje zlata na Čehoslovaškem PRAGA, 27. Proizvodnja zlata je dosegla letos 300 kg, srebra 25.000 kvmtalov in svinca 222 vagonov, Čehcslovaška zunanja trgovina PRAGA, 27. Po zadnjem poročilu statističnega urada je Čehoslovaška izvozila v mesecu aprilu za 1.055 miljonov č. kron blaga napram 901 miljenu v prejšnjem mesecu. Na prvem mestu stoji izvoz sladkorja s 325 miljoni, potem pridejo premog in les s 156, tkanine s 134, volneno blago s 103, železni! izdelki s 81 in stekleni s 77 miljoni č. kron. Celokupni izvoz cd januarja do konca aprila znaša 3.606 miljonov č. kron. Poljska Demisija poljske vlade VARŠAVA, 28. Ministrski predsednik Sikorski je predložil predsedniku republike demisijo celokupne vlade, ki je bila sprejeta. Načelniki strank desnice in desne ljuidske stranke so bili sprejeti! pri pred. sedniku republike. Bomba na varšavski univerzi VARŠAVA, 28. Včeraj je na univerzi eksplodirala bomba ter ranila profesorja za statistiko Orzenckija, ki je davi vsled hudih poškodb umrl. Atentator je še neznan. Francija Razprava o položaju v Poruhrju v francoski poslanski zbornici — Nove važne izjave Poincareja — Burni incidenti PARIZ, 28. Takoj v zaaetku sobotne seje v parlamentu je (prišlo do burnih prizorov pri razpravi o poruhrskem položaju. Ko je prišel Poincare v zbornico', so« ga desnica, center in desno krilo prisrčno pozdravljali, medtem ko so se komunisti in socialisti začeli smejati radi v zadnjih dneh podane demisije vlade. Seje se je> udeležil tudi komunist Cachtn, kš se nahaja na začasni svobodi. Kot iprvi govornik je nastopil radikale« Herriot, ki je izjavil, da ni radi tega glasoval proti akciji v ruhrski kotlini, ker smatra Nemčija za nekrivo na sedanjem položaju. Prepričan je celot, da ni Nemčija le prekršila obljube, ampak ni pokazala niti onega patrijotičnega ponosa, ki je dvignil Francijo iz propasti leta 1871. Govornik je smatral kot samo olb sebi umevno, da mora Nemčija plačati odškodnino, vprašanje pa da je, kako bo to plačala. Po njegovem mnenju bi se morala Francija prej sporazumeti z Anglijo in se ozirati na mnenja pristojnih osebnosti pred pohodom v ruhrsko kotlino. Pokazalo se je namreč, da so bila ta mnenja prava in če sef niso angleški ugovori na pariški konferenci zdeli Franciji za sprejemljive, bi lahko služili za temelj novim pogajanjem in to tem bolj, ker so predvidevali za slučaj ponovnega nemškega verolomstva drakon-sker sankcije. Govornik je rekel, da ba treba iskati izhod iz tega mučnega položaja, ki ne sme dalje trajati. Poincare je v svojem govoru naglašal, da ni zasedba ruhrske kotline politična, ampak gospodarska operacija. Predlagal je na koncu, da bi Francija vodila miroljubnejšo zuna^o politiko. Drugi govorniki so se vsi izjavili za odločen nastop proti Nemčiji. Stoletnica Pasteurja PARIZ, 27. Svečanosti povodom stoletnice Pasteurja so bile danes otvorjene. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik republika Millerand. Belgija Nori belgijski predlogi — Pogajanja za enoten nastop zaveznikov PARIZ, 28. Listi se obširno bavi jo z belgijsko noto* ki je bila izročena zunanjemu ministrstvu v Parizu. Nota vsebuje iz-ave belgijskih strokovnjakov in članov reparacijske komisije o plačilni zmožnosti Nemčije in predlagajo nove garancije, ki jih je treba vzeti v zalog za izpolnitev ob ve« s strani Nemčije. Belgijci hočejo vzeti v zalog nemške železnice, sladkorne in tou bačne tovarne, ki bi donašale dve miljardl zlatih mark na leto. Francoska vlada bd proučila ta načrt in bo tako olajšano delo za sestavitev belgijsko-francoskega načrta za odškodnine. Nemčija Nemška vlada pripravlja odgovor na nota zaveznikov BERLIN, 28. Danes so se pričeli pogovori kancelarja in zunanjega ministra z voditelji parlamentarnih strank o temeljnih smernicah odgovora, ki ga bo Nemčija dala na zavezniške note v odškodninskem vprašanju. Komunistično gibanje v Poruhrju se širi BERLIN, 28. Nemiri v Rochumu so se ponavljali vso noč. Dve centuriji komunistov sta se podali v vojašnico ognje-gascev ter razorožili agente. Tu je prišlo do spopada z oddelki policije. Padalo je kamenje in kmalu se je začelo tudi streljati z revolverji. Proti 21. uri so ognjegasci poskušali narediti izpad, a so bili zavrnjeni od upornikov. Komunisti so ponovno napadli ognjegasce. Ena oseba je bila ubita, 33 pa težko ranjenih. Stavka se širt z veliko naglico, število stavkujočih je narastlo na 150 tisoč. Tudi v Essenu in Recklinghausenu je prišlo do hudih nemirov. Romunska Napad na vseučiliškega rektorja BUKAREŠTA, 27. Na kološvarskem vse. učrlišču je bil izvršen revolverski napad1 na rektorja Jakobovicija, ki je bil ranjen. Napadalca niso izsledili. Bolgarska Komunističn*. akcija na Bolgarskem SOFIJA, 27. Iz Varne poročajo, da je po. licija zasledila veliko komunistično skladišče orožja in municije, ki izvira iz Rusije. Komunisti, ki so hoteli pobegniti s parni-kom, so iz strahu pred policijo pometali v morje velike zaloge propagandnega gradiva, ki so ga pa kljub temu konfiscirali. Ogrska Uspeh Bethlenovega potovanja v inozemstvo PRAGA, 27. Praška «Tribuna» je objavila članek o nedavnem potovanju ogrskega mini« sirskega predsednika Bethlena, v kateren pravi: Uspeh Bethlenovega potovanja po zapadnih državah je negativen. Proti Bethlenovi smeri« Ici se lahko ozuiača kot neoportuna trdo-vratnost, so socialistični in napredni krogi, ki zahtevajo približanje k Malemu sporazumu. Njihov glas podpira sedaj tudi bivši ogrski minister za zunanje zadeve dr. Gratz, kateri j« pred kratkim ugotovil v govoru, ki ga je imel v «Meščanskem klubu* VI. okraja v Budimpešti, da so na Ogrskem ljudje, ki nočejo razumeti, da vodi pot v oddaljene države, kjer se rešujejo velika ogrska vprašanja, skozi male sosedne države. Ogrska se vdaja često romanticizmu in se ne briga za resnični položaj. Gotovo ?e, da se bo morala Ogrska braniti tudi v bodočnosti pred navalom svojih slovansikih sosedov, kar pa nikakor še ne pomeini, da bi morala biti rojena politika odločno protilovanska, in to ne v napadalnem pomenu te besede, ne v njenem pomenu nepriznavanja dejstva, da so postali Slovani po vojni mnogo važnejši činitelj v srednji Evropi, nego so bili prej. Politika, ki bi tega ne upoštevala, bi bila popolnoma napačna, Glede notranje politike je gotovo, da se bo moralo v njesj ninogokaj izpremeniti. Predvsem bo treba odstraniti nepotrebno nezaupanje napram legitimizmu, kateri po smrti Kari? Habsburškega itak ni več sodoben.* «Tribuna» pripominja k temu govoru sledeče: «Ta govor ogrskega državnika, pod čtje vlado se je zgodilo marsikaj, kar je povečala nezaupanje malega sporazuma napram Ogrski, je treba smatrati za resen znak nezadovol^ stva, ki je v širokih množicah, tlačenih oH onih U; ot-ic^^i i 11 «WII«I«|a Skrivnostno obnasanfe ranjenca. Včeraj _ Težak Ru^ero Riz2r, star 24 let. postaje mu fe podal prvo pomoč, nato je bil - j i - - * , , . . ■ ■ ■!.,., m - iwm mmm-m mm^mmm^m Bremitz prepeljan v mestno bolnišnico. — np določili en mandat od onih, ki so prženi: _ . ... . Okreval bo v 14 dneh. včeraj Madžarom. Na drugi strani pa niso češki do- vršil sta- stari mandata. Predlog organizacijskega odbora ^bo na zelezmskt postaji v Rocolu, našel v, ' jen v ^adiščai št. 32 pomeni tore, da bodo nemške stranke iz Av-( bhzim postaje na travniku moza ki ye lezec P ^^ R ^ gcj minio nekega &klada sir^e, Čehoslovaske m Nemčije v zvezi z An- na tleh stokajoč prosil pomoč. Stražnik se je V 1 padla z ^^ okoH ioo kg težka glijo (15+7+314 30) nad vlad ovale novo inJ- sklonil k neznancu m teda je zapazil, da e ta ZZl'JIST. Pri tem sa ie mož dogodku. Ta je nemudoma stvar telefonično R . ^ ko mu . pomoč, sporočil rešilni postaji, s .katere ie kmalu po- d } v mestno bolnišnico. tem pri hi tel na lice mesta zdravnik. I a je ra- r !__ Vastl t Goriškega . - . — , ------------- ---' —------. . : .. . ---------- — j6 . vreča ter ga podrla na tla. Pri tem se je mož ternacionalo, da bodo torej mogle izrabljati ranjen; kn mu je curljala a rane na desni wf levi^oki nad zapestjem. Vsled pre-svojo moč proti malim deželam in strar.kam. | strani prs. Stražnik je takoj uvidel, da je treba ^enečen]- in strahu ie hnel hud živčni napad. Posledica temu bo. da bedo zelo enostranske ranjencu zdravniške pomoči; podal se je na ^"ek{1<> izjnea „a^o^ih delavcev je poklical v presojanju političnih razmer in akcij v malih; bližnjo postajo m fbvestil postajenacelnika o na Hcc mesta zdravnika rešilne postaje, ki je strankah in malili deželah. Na se;ah organizacijskega odbora je če sta se javila v banki dva agenta kvesture, katerim je Černe razložil, kako je prišel do teh bankovcev. V nedeljo, dne 20. t. m. so plesali v Čer-netovi gostilni in med plesom sta prišla v njegovo gostilno dva neznanca s prošnjo, da jim menja one tri bankovce. Ker je Černe nabral na plesu mnogo drobiža, je nič hudega sluteč ustregel njuni prošnji. Ker je Černe znan kot poštenjak, sta agenta takoj uvidela, da imata pred seboj žrtev grde prevare. Varnostna oblast išče ona dva neznanca, ki sta pripravila Čeme ta ob 3000 lir, 200 let star skelet so izkopali na dvorišču hiše št. 17 v visa Favetti, ko so popravljali vodovodne cevi. Da je skelet 200 let star, sodijo po tem, ker je bilo v dobi tam pokopališče. VELIKA ZALOGA »ena. nhmi in ovsa najnižjih cenah. Tvrdka via Udltie 23. pO 754 PEKOVSKEGA učenca karna Viktor Jejčič, Ajdovščini. sprejm* takoj pe-Dobravl^s 105 pri 755 URADNICA. zmožna slovenske, netnšk« fc> hrvaške korespondence, knjigovodstva, stenografije in strojepisja, išče »hiŽbe. Zna nekoliko italijanščine. Cenjene ponudbe pod «Devetletna praksa > na upravništvo. KROJAČNICA Ant. Jerič, Via Valdirivo 15/1 naznanja siav. občinstvu, da izdeluje obleke po znižanih cenah. 736 KOVČEG s perilom in drugimi predmeti se je zgubil v soboto na novi openski cesAr, Najditelj naj prinese proti nagradi na Opačine št. 423. 757 POSTELJE 60, chiffoniers 200, nočne omarice 50. umivalniki 200, vzmeti, žimnice iz morske trave iti polvolne. popolna soba 800. — Fonderia 3. 758 400 kg salamovih izrezkov, izborna I raia za prašiče, po L 1. kg. Naslov pri upravniStvu. 759 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov* fe pe najviSjih cenah plačuje edini grosi*! Befleli "" -- fleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 oni Sport njenca prekkal ter ugotovil, da ima dve dolgi, globoki rani na desni strani prs, ped zadnjim rebrom in na Ihrbtu, v isti višini telesa, blizu hrbtenice. Radi velike izgube krvi jej bilo ranjenčevo stanje precej nevarno, zato ga ie dal zdravnik nemudoma prepeljati v mestro bolnišnico. Tam je ranjenca zaslišal policijski agent, ki vrši nadzorovalno službo v mestni bolnišnici. Temu se je ranjenec izkazal za 52-le'nega sladoledarja Antona Klanjšek, sta-nujočega v ulici Settefontane; povedal je, da ga je ranil nekdo izmed njegovih tovarišev, s katerimi se je bil spri, baje iz ljubosumnosti. Ni pa hotel povedati ne imena, ne starosti ranilca, sploh nobene podrobnosti, ka bi služila policiji za identifikacijo poslednjega. Klanjšek je bil sprejet v prece; nevarnem stanju v ki-rurgični oddelek. Krvav pretep med mornarjema. Preteklo seboto pozno po noči se je nahajale v zloglasni hiši v ul. Fortinc št 3 več l^udi, med katerimi sta bil athidi dva kurjača, zaposlena na parniku Presidente Wiison», po imenu Ci-prian Celisi-Palma, star 30 let iz Valparaiza v Braziliji in Manoel Montorilli, star 29 let, tudi cd tam doma. Oba sta bila precej vinjena; začela sta v šali imeti drug drugega za norca, obkladajoč se medsebojno z razmimi smešnimi pridevki. Sčasoma stia se moža1 pri tem tako razgrela, da sta si skočila v lase ter se začela pretepati. Nastal je straže® hrup in vrišč; jetiki je uspelo pretečeno nedeljo v domači'tresk polomljenih s*oiic se je mešal z žvenke- Lep sprejem vojnih pohabljencev v Gorici- V seboto med' osmo in deseto uro se je izvršit napovedani prihod vojnih pohabljencev v Gorico. Gorižko prebivalstvo jim je priredilo nadvse sijajen in slavnosten sprejem. P© celem korzu, posipanem z lo-vorjevim listjem in bogaten okinčanem z rastavama, je stal špalir šolske mladine in goriškega meščanstva, ki' je burno pozdravljalo in obsipavalo goste s cvetjem. Čim so pohabljenci izstopili iz vlakov, je bil vsakemu podarjen majhen jerbasi z jedili in steklenico likerja, nakar so se uvrstili v spreved ter se pomikali burno pozdravljeni od občinstva po korzu na Telovadni trg. Težje pohabljenim so dali Goričani na razpolago avtomobile in kočije. V prostorih goriškega telovadnega društva so bili dcsleci znova pogoščeni. Ob 4. uri pop. je že bila zbrana na Travniku ogromna množica ljudstva, ki je z nestrpnostjo pričakovala govor velikega vojnega pohabljenca Karla del Ćroix. Ob pol štirih se je pojavil na nalašč za ta govor pripravljeni tribuni Del Croix in se je v blestečem triče trt urnem govoru spominjal PODLISTEK W1LK1E COLLINS: Gospa v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE b9 štvom m te je uverila, da so bili skoraj vsi vsaj negotovi, če je dama, ki jim je bila predstavljena, njihova mlada gospodinja ali pa Ana Catherick (o kateri so slišali, da je bila Razen nas ni stanoval mhČe drugi v ihi$i in prihajali smo ter odhajali, ne da bi morali skozi prodajalno. Vsaj za prve čase sem določil, da ne «me nobena izmed njiju iz hrše gospe Glyde podobna), ni mogla g ospica Hal- in da ne smeta pustiti nobenega v svoje sta-combe niti za trenotek dvomiti o tem, da je novanje, ko sem jaz odsoten. Nato sem šel k dolgotrajno ujetništvo v umobolnici povzro- nekemu znancu, Jd mi^je poskrbel delo. Ko smo čilo v zunanjosti in tudi značaju gospe bili v tem oziru brez skrbi, sva zložila z Ma-Glyde veliko večje izpremembe, nego je ona rijano Halcombe vse, kar. sva premogla. Ona prvotno mislila. < je imela Se iu&ih dve ali tristo funtov od Ker se je bilo bati preganjanja od strani svojega majhnega premoženja, jaz pa tudi pri- Naslednjega jutra je bilo njeno prvo delo, da je šla h gospodu Fairlie; ko ga je na naj- pre vidnejši način pripravila na to, mu jev( _ _ . . _ _ _ . . _ priprostih, jasnih besedah povedala, kaj se $e umobolnice, pri Čemer bi bilo odločevalo sta-. bližno toliko, kar mi je ostalo, Ito sem odstopil zgodilo. Ko se je po prvem presenečenju in Iišče gospoda Fairlieja, sta sklenili, da pobeg- ■ svojo klientelo, predno sem odpotoval iz An-iznenadenju nekoliko opomogel, je z jeznimi neta v London jghje; skupaj sva torej imela preico štiristo besedami izja vil, da se fe gospica Halcombe Zadnji dan pred odhodom sta obiskali po- j funtov. Vložit sem to pSSio premoženje v pustila zvoditi za nos od Ane Cathrick. Opo- kopališče. Kako smo se tam dobili, sem že banko, da nam bi za stroške tajnih razisko-poril jo je na to, kar mu ie ona sama pripove-; povedal. vanj in poizvedovanj, zakaj jaz sem setrdno do vala 0 podrobnostih Ane z njegovo umrlo IV. odločil, da iz v edem to sem, če ne dobim no- nečakimo ter se je odločno uprl temu, da bi Po vsem tem je bilo torej jasno, da je bila; benega pomočnika. pripeljala predeni blazno žensko. Že to, da si Ana Catherick pripeljana kot gospa Glvde v j Odrekel sem se vsakemu upanju, da bi jo je upala pripeljati v njegovo hišo, ga je za- hiio grofa Fosca, in da je gospa GfaJe pre- moglo moje ali Maripirino prepoznanje Lado sit užalila. ; vzela mesto umrle Ane v umobolnici. To pre- vre dužiti kot dokaz za ugotovitev njene isto-Ko pa je gospica Halcombe nekega dne meščenje se je zgodilo s pomočjo ljudi, ki so vetnosti. PrK-edla preden^ svojo sestro, je odločno iz- bili popolnoma nedoižni pri tem zločinu (vsaj Zunanje izpremembe, ki sta jih povzročila vil, da ne pozna te osebe; v njenem obnaSa- o zdravniku in obeh deklah je bilo to gotovo, tifijenje in strah, so bile fako strašne in nju in na njenem obrazu ne vidi nič takega, verjetno pa tudi glede imetnika umobolnice). , skoraj obupne ter so Se povečale njeno uso-ftar bi utegnilo le za trenutek zmajati njego- Uspelh tega zločina fe prinesel obema mo-; dno podobnost' z Ano Catherick. vega prepričanja, da leži njegova nečakinja, žema čisti dobiček tridesetih tisočev funtjov! Spočetka sva upala, da bova sčasoma obu-pokopana na pokopališču v Limmeridge. — enemu dvajset, drugemu po njegovi ženi dila njen spomin na osebe m dogodke, ko ni Tudi je zagrozil, da pozove čuvaje zakona pa deset tisoč. Mi trije pa nismo mogli pri- bilo še nobene sleparske osebe zraven, pa na pomoč, če ne zapusti ta oseba njegovo čakovati od grofa m gospoda Persivala no- tudi to zadtojs upanje se \m Izkazalo varljivo, hišo, predno poteče dan. benega usmiljenja. i Vsa previdnost, a katero sv« faz in Marijana Tudi če presojamo egoizem, lenobo in pri-; Zavest o tej grozeči nevarnosti — nevar-; občevala z Lamo, vHsko iiijuMiijli sredstvo, rojeno brezčutnost gospoda Fairlie z naj- nosti, ki se nam je bližala z vsakim dnem, z s katerim sv« poskušala polagoma vzbuditi in slabše strani, je bilo vendar nemogoče po- vsako uro, — js odločevala pri iabiri našega okrepiti ajeus pretresene umske eile, je bilo misliti, da bi bil sposoben take podlosti ter pribežališča. V enem tedna sva ss z Marijano obenem nova ovira m obupsnejs njenih apo-da bi zavedno zatajil otroka svojega brata, sporazumela, kako nam je uredit! naše novo j minov na ono uibrnljim in skalno preteklost Ko je nato napravila poškus s dužabni- življenie. | Dalje. športno društvo «Adria» priredi v nedeljo 3. junija 40-kilometer. vzpodbuje vaino dirko na progi: Bazovica, PadriČe, Trebče, Opčine, Sežana, Po vir, Divača, Lokev, Bazovica. Znamenje zal odhodi od siarta bo dan točno ob 15. uri. Maksimalen čas dirke je doiočen na 20 minut po prvodošlem. Prvih pet kolesarjev bo društvo nagradilo s krasnimi svetinjami. — Rok za vpisovanje k dirki je določen do sobote 2. junija. Priglasiti se je pri predsedniku g. Podbrščku Antonu ter pri tajniku g. Zerjal-u Dr. (na naslov: Guardiella 801). Ravnotako sprejema vpisovanje k dirki za šL-jakobski okraj MDP-Sv. Jakob. Kolesarji, pokažite, da pojmuijete napore društva in da se v obilnem številu odzovete pozivu SDA. — Odbor. Nogometna tekma' med Italijo in Čehoslo-vaško, ki se je preteklo ne d c jo odigrala v Pragi, pomenja velikansko presenečenje. Ni-kdo ni pričakoval taikega izida. Tekma je končala s 5 : 1 v prilog čehoslovaški nacionalni vrsti. Italijanska nacionalna vrsta je ena najmočnejših in najbolj izurjenih na evropskem kontinentu in letos ni še doživela poraza, V zadnjih tekmah z Avstrijci in Ogri se je častno bila. Prazani so se merili z Dunaj-čani z različno srečo. Močna praška «Sparta» je podlegla proti Amateurjero, medtem ko je «STavja» dosegla proti dunajskemu Rapidu sijajen uspeh. Protr an^leSki nogometni vrsti W. H. U., ki predstavlja na \-sak način dobro na vsak način dobro merilo, so se Du-najčani bolje obnesli nego Pražani. Sodeč po teih< na kratfeci označenih nastopih so si Du-najčani in Pražani nekako držali vago, a italijanska nacionalna vrsta je v aprilu bila na Dunaju neodločeno igro. Na podlagi teh predpostavk je razumljivo, da se fe nedeljska tekma med Itali;ani in Čehoslovaki pričakovala z veliko napetostjo, da pa je bil obenem izid skrajno presenetljiv. Ta zmaga nad močno italijansko vrsto bo na vsak način povzdignila sloves čehoslovaškega nogometa. Konjske dirke na Moniebella so bile v soboto, posebno f*a v nedeljo izvanredno dobro obiskane. Eleganca ženskih toalet in živahno gibanje ob totalizatorfu pričajo, da posebno sedanja sezra pomeni za tržaške konjske dirke nenavadno velik napredek. Prifeodmie dirke bodo v četrtek, dne 31. t, m. popoldne. ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje if prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?t GiacintG Gallina 2f (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori sc slovensko 22 KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski komadi L 8.85, 20 kronski zlati L 81.— Via Pondares 6/1 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugI Pertot. via S. Francesco 15, II. 45 PLISSE'. Delo hitro in natančno, velike in majhne oblike, podviti, na pahljačo in na harmoniko. Oliva de Battisti, Via S. Seba-stiano St. 4-III Trst. Vhod pri prodaji listov, 51 RRZPIS MRGRfIDE Dne 28. januarja t. 1. je bil zažgan hlev pri graščini Haasberg pri Planini. — Dne 16. maja t. 1. je neznanec vlomil v pisarno uprave veleposestva in ukradel pisalni stroj znamka „Schmith Premier" brez pokrova. Stroj se lahko spozna po tem, da ima spodnje tipke bele, zgornje črne. Od uprave veleposestva Windischgraet2 v Planini pri Rakeku se razpisuje nagrada Din 5.000.— za podatke, na podlagi katerih bi se mogel izslediti požigalec hleva in Din. 1.000.— za podatke, na podlagi katerih bi se mogel izslediti tat pisalnega stroja. (287) DAROVI Na svatbi v Kodričevi hiši pri Sv. Ani nabrala je Zorka na predlog g. Andreja Širce za «Šol. druMvo» L 163, katero vsoto se je doseglo posebno po tekmovanju med predlagateljem g. Drejčkom in med «gazdo» g. Lojzkom; polovico dobi magdfclcnska, polovico Ske-denpka podr. «Š.