J/z i/deblne Na razpotju .-' ; Atomska politika Zahodne Nemčije Postojna in Ilirska Bistrica-imata vse pogoje za izboljšanje kmetijstva Pristajamo v Nikolaju Zatirajmo nevarnega škodljivca Sodelujmo, da bo šahovski turnir vsestransko uspel Spomeniki, ki niso v čast padlim borcem Novo odkritje v Hrastovljah Doživeta in dinamična folklora Nove knjige ,in revije Industrijsko obdelana živila Vojaški trakec na zavihu Telesna vzgoja, šport, šah Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. KOPER — 25. JULIJA 1958 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VII. — ŠTEV. 29 /r < -jnl aur- i- ur PO WS®j Dan vstaje slovenskega ljudstva smo letos praznovali s številnimi proslavami širom po Sloveniji v znamenju obujanja spominov na zgodovinske dneve in dogodke naše narodnoosvobodilne borbe ter v znamenju vzpodbud za še intenzivnejšo izgradnje dežele in krepitve socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov. Osrednja proslava v počastitev 17. obletnice, ko je počila na Slovenskem prva partizanska puška, je bila v Jelenovem žlebu, na kraju, kjer so pred 15 leti Gub-čeva, Cankarjeva, Tomšičeva in Šercerjeva brigada uničile elitni bataljon italijanske divizije Ma-cerata. Na to veliko proslavo so prihiteli številni partizanski borci. Med njenimi udeleženci so bili tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, predsednik Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Ivan Maček, podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Bre-celj in drugi predstavniki našega javnega ter političnega življenja. Preživeli borci vseh omenjenih slovenskih partizanskih udarnih brigad in številni državljani so z zanimanjem sledili nagovoru nekdanjega komisarja operativne cone narodnega heroja Viktorja Avblja-Rudija. Naglasil je spontan odziv slovenskega ljudstva na poziv Komunistične partije na oborožen odpor proti okupatorju, ko je že v prvih dneh okupacije leta 1941 skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi začelo herojsko borbo za osvoboditev. Potem ko je omenil v kako težkih olco-lišičinah so se naši partizani borili s številčno brez primere močnejšim in do zob oboroženim nasprotnikom, je dejal, da je tako kakor med vojno, tudi sedanja naša borba za socializem sestavni del napredne borbe vsega človeštva. Viktor Avbelj je v svojem govoru dal velik poudarek analiziranju našega dosedanjega po-* litičnega in gospodarskega razvoja ter borbi za ostvaritev socialističnih odnosov tako v n'aši deželi, kot tudi v svetu. Po govoru je tovariš Avbelj odkril veličasten spomenik NOB in njenim borcem, ki bo poznim rodovom oživljal spomin na slavne bitke in zmage slovenskih partizanov. Mimo te osrednje proslave so v vseh večjih krajih in partizanskih naseljih v Sloveniji priredili partizanska slavja z akademijami in. družabnimi prireditvami, s prižiganjem kresov, partizanskimi pohodi in taborjenji. V koprskem okraju pa sodi med najpomembnejše proslave Dneva vstaje slovenskega ljudstva odkritje spomenika 13 padlim borcem v Velikem Ubeljskem. Temu svečanemu dogodku je poleg 600 TOVARIŠ MIHA MARINKO V KOPRU V četrtek, 17. t. m. dopoldne je obiskal Koper predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije MIHA MARINKOT V spremstvu predsednika okrajnega ljudskega odbora ALBINA DUJ-CA in sekretarja Okrajnega komiteja Zveze komunistov ALBERTA JAKOPIČA si je ogledal tudi tovarno TOMOS, kjer se je zanimal za razvoj tega najmodernejšega industrijskega obrata na področju našega okraja. udeležencev partizanskih patrulj prisostvovalo veliko število prebivalcev bližnjih in daljnih krajev. Vas je bila ob tej priložnosti lepo okrašena z zastavami in mlaji, tako da je zavladalo v tej vasici postojnske občine resnično praznično vzdušje. Akademije v počastitev 22. julija so bile tudi v vseh središčih občin koprskega okraja, kjer so po govorih naših vidnih političnih in javnih delavcev o pomenu slovenskega partizanskega praznika nastopile kulturno-umetniške skupine DPD Svobod ter prosvetnih društev in posamezniki z bogatim sporedom. V Kopru je bila osrednja akademija v gledališki dvorani. Govoril je podpredsednik občinskega ljudskega odbora Miran Bertok, pevski zbor Svobode pod vodstvom prof. VI adi-mira Lovca in gledališka igralca Albin Penko ter Ernest Zega pa so z izvajnjem partizanskih pesmi navdušili številno občinstvo. SV pretekli teden sta odpluli prvi dve ladji izolskega podjetja Riba na dolgo pot v Egipt. Naši ribiči bodo ostali tam leto dni. Prevzeli so odgovorno nalogo, ki jo je podjetju Riba zaupalo Ministrstvo za kmetijstvo ZAR, da ugotovijo pogoje za ribolov v egiptovskih vodah in posredujejo svoje dragocene izkušnje tamkajšnjim ribičem. Ob odhodu sc je v pristanišču zbrala množica Izolčanov, ki so se prisrčno poslovili od posadk obeh svojih ladij Golobice in Ovčice. Ob tej priložnosti je odhajajoč"m ribičem spregovoril predsednik občine Srečko Vičič in jim zaželel v imenu vseh občanov srečno plovbo ter mnogo uspeha pri opravljanju njihovega dela v prijateljski deželi. Podjetje Riba je v zadnjem času doseglo zelo lepe uspehe; zato ni slučajno, da so bili prav izolski ribiči izbrani za to odgovorno nalogo. Opremilo je svoje laclie s sodobnimi napravami za ribolov, med drugim tudi z ultrazvočnimi iskalci rib — ekosondami — in odličnimi n.vlon mrežami. Približalo je morje našim ljudem in vzgojilo veliko število dobrih mladih ribičev, tako da je danes povprečna starost posadk komaj 'JD let. Samo v zadnjih dveh letih so ribiči podjetja Riba potrojili ulov. S tem se je podjetje uvrstilo med najboljša ribiška podjetja v Jugoslaviji, Golobici in Ovčici pa želimo,, da tudi v tujini utrdita ugled, Jvi ga podjetje uživa doma. V KOPRU IN IZD LI SO SPREJELI Občinski ljudski odbor v Kopru je v ponedeljek -razpravljal in sklepal o perspektivnem petletnem načrtu razvoja gospodarstva na območju občine Koper. Odborniki so osnutek perspektivnega plana, ki ga je pripravila in predložila posebna komisija, v celoti odobrili in sprejeli brez bistvenih sprememb. Sprejet je bil le popravek, ki ga je predlagala skupina odbornikov, glede smotrnejše uporabe 335 milijonov dinarjev, namenjenih za komunalno dejavnost. Nekateri odborniki so namreč v razpravi predlagali, naj bi bilo -iz tega zneska namenjenih več sredstev za ureditev raznih vaških poti, cestnega omrežja, vodovodov ter za predvideno elektrifikacijo nekaterih vasi in zaselkov. Skupno je za komunalno in za druge dejavnosti družbenega standarda pred- videnih 600 milijonov dinarjev. Od tega bi prispevala občina 285 milijonov, ostalo pa se bi steklo iz prispevkov gospodarskih organizacij in iz drugih virov. Posebno temeljito so odborniki razpravljali o perspektivnem načrtu razvoja posameznih gospodarskih panog. Petletni načrt predvideva, da bo vrednost družbenega bruto proizvoda na področju koprske občine konec leta 1961 dosegla že 19 milijard dinarjev, medtem ko je leta .1956 znašala komaj 6 milijard dinarjev. Tako velik in nagel porast bruto proizvoda bo zagotovljen s proizvodnjo velikih obratov, kot je TOMOS, ki bo sam ustvaril 5 milijard 140 milijonov dinarjev bruto proizvoda. Veliko povečanje je predvideno tudi v prometni dejavnosti, zlasti s koprskim pristaniščem, v katerem bo leta Pomorski promet je važna postavka v načrtu gospodarskega razvoja Kopra. Pristanišče je zadnje čase oživelo in vsak dan pristaja več tovornih in potniških ladvj 1961 zaposlenih že 500 delavcev, ter z INTEREUROPO, ki bo predvidoma takrat imela 90 tovornih avtomobilov. V kmetijstvu je predvideno povečanje proizvodnje za 85%. Investirana bo milijarda 713 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo brez dvoma v veliki meri omogočila hitrejši razvoj kmetijstva, ki je v koprski občini izredno pomembna gospodarska panoga. V tem razdobju bodo znašale vse investicije okrog 16 milijard dinarjev, od tega 12 milijard 300 milijonov za gospodarstvo in 3 milijarde 600 milijonov za negospodarske namene. Samo za stanovanjsko izgradnjo sta določeni 2 milijardi 600 milijonov dinarjev, se pravi letno povprečno 863 milijonov dinarjev, medtem ko smo doslej porabili v ta namen letno le 360 milijonov dinarjev. Perspektivni načrt za razvoj go-spodarstva občine Koper med drugim tudi -predvideva gradnjo nove osemletke v Semedeli pri Kopru, nove avtobusne postaje v Kopru, kino-dvorane in telovadnice društva Partizan. V nadaljevanju seje je občinski ljudski odbor reševal še vrsto gospodarskih vprašanj ter med drugim odobril nekaterim podjetjem jamstva^., naietje posojil. Takšno jamstvo je bilo dano podjetju SLAVNIK za posojilo v višini 150 milijonov dinarjev, s katerim bo nabavilo 10 novih avtobusov. Občinski ljudski odbor pa se je odločil tudi za naietje. poso-jila za nabavo hidrobusov za prevoz potnikov ob naši obali. GOSPODARSKI PLAN OBČINE IZOLA Medtem ko je bila za predvojno gospodarstvo Izole značilna dobro (Nadaljevanje na 2. strani) GOSPODARSKI KOMENTAR Ekonomska vlaga ta Naš list je že poročal o posebnem posvetovanju o Krasu, ki je bilo v začetku tega meseca v Splitu. Poročilo se dotika osnovnih problemov, ki so bili obravnavani na tem posvetovanju in namena, ki ga je posvetovanje imelo. Spričo pomembnosti vprašanj, ki so se obravnavala na navedenem posvetovanju in spričo tega, da je pretežen del našega področja kraškega značaja, bomo še posebej govorili na tem mestu tudi. o tem. Gre namreč za ugotovitev, da pomeni navedeno posvetovanje začetek resnega študija vse problematike kraškega področja v naši državi in da bodo iz tega dela sledili določeni sklepi, ki bodo imeli velik ekonomski pomen za *vso državo. Brez dvoma bo slejkoprej prišlo do podobne rešitve, kot jo doživljamo danes, ko se po temeljitih študijih, pripravah in načrtih grade velikanske melioracijske naprave, ki so znane pod imenom kanala Tisa—Donava—Tisa. Seveda je to le primerjava, ker sta si močvirnata ravnica v Banatu in kamnita golota Krasa v geološkem pomenu pravo nasprotje. Osnovno pa je, da se in se bodo v obeh primerih reševala pomembna ekonomska vprašanja za vso našo skupnost, zlasti, pa za prizadeta kraška oodročia. ki zajemajo petino površine naše države. Problem. Krasa je torej splošen ■ problem, ki ga. je treba, kot take-aa tudi obravnavati in reševati. Vendar va je bilo na. posvetor>a-niu tudi ugotoiiljeno, da vred-stavlja Kras glede na posebnosti posameznih, področij tudi. reaio-nalno različne probleme in s tem zahteva tudi različno reševanje. Številni, referati (1?. po številu) in še številnejši diskutanti (okrog fiO od 300 udeležencev ~strok.ovnia-kov) so v tem pogledu predlagali različne vredlocre in sklepe. V prvi vrsti hi hilo treba, preučiti problematiko Krasa, in finansirati v tem- poal.edu študij po določenem. sistemu, vri. r-ome.r M bilo treba, žrtvovati nekaj sredstev tudi. iz lol~ahvh virov. Tako bi lahko prišli do najbolj koristnih načrtov in predloctov za. sistematično reševanje problemov, ki nastajajo kot posledica specifičnosti kraškega sveta. Pri tem. so navajali kot osnovno preskrbo z vndo in. ureditev prometa, kar bi hilo treba, reševali 'kot snlošen problem in v splošno korist ter ~nto vlaao.ti. skurma sredstva. Sir°r va. naj hi vri investiranju olortnli na načela rentabilnosti. Pri tem va ie seveda. tr°ha zovet sk.rboti. dn. hi rešili probleme kot so rirpnasčljfvost in nr»rast nre-hivnlvtvn. vosppševianip kmetijske rvrrii/ritnrtnje. vosnešpvanie vnno-■nlniiirnia z drevpsi. Ic?, mv.onnčaio v.nivači; ririrn<;t"k o» d.nhnripfc in jmntn mšžifri.i. zvn nfi i Trr. teraške •>-io-7ir5in/> in dnino. Posebpj ria so nriv/Jii-Vi r>otr°hn no nosnešen^m 4~7's>~i$XnnjH vodne sil.e in elektrifikaciji. Posvetovanje je nakazalo številne probleme, ni pa postavilo nekega izdelanega programa, ki M ga naj reševali oz. uresničili na Krasu v zvezi z zboljšanjem njegovega ekonomskega stanja. Smatrati je treba, da je to šele začetek, da je bilo načeto eno izmed važnih vprašanj, kar naj bi postopoma dovedlo do podrobnih načrtov in programov. To je tudi t' skladu z našim gospodarskim ustrojem, ki ne trpi ne-načrtnega reševanja ekonomskih problemov. -dt- Poljski narodni praznik Tudi letos je poljsko ljudstvo slovesno praznovalo svoj narodni praznik 22. julij. Na ta dan leta 1944 so namreč razglasili', da je dežela osvobojena dolgoletne nemške okupacije. Poljski komite narodne osvoboditve je tudi tega dne razglasil, da je prihodnost. Poljske v socialistični družbeni ureditvi. Vsi naši časopisi so ob 22, juliju objavili častitki predsednika Tita predsedniku Državnega sveta LR Poljske Aleksandru Zawadskemu ter predsedniku poljskega ministrskega sveta Ju-zefu Cyrankiewiezu, hkrati pa so v člankih poudarili, da se odnosi med Poljsko in Jugoslavijo dobro razvijajo. Ciper spet v plamenih Angleži so začeli z novo akcijo proti ciprskemu osvobodilnemu gibanju EOKA. Zaprli so okrog 1000 ljudi, ki so jih osumili sodelovanja s to organizacijo. Med njimi je tudi nekaj visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Medtem se incidenti med ciprskimi Grki in Turki nadaljujejo. Pretekli teden je bilo v raznih spopadih ubitih okrog 30 ljudi. Britanske oblasti na otoku so spet razglasile policijsko uro. Avstrijski obisk v Moskvi V Moskvi se že nekaj dni mudi na uradnem obisku avstrijska vladna delegacija, ki jo vodi kancler Raab. Le-ta je ob prihodu na moskovsko letališče izjavil, da je Avstrija nevtralna med obema blokoma, kar je dokazala s svojim nedavnim protestom proti poletom ameriških letal čez avstrijsko ozemlje. Raab je povabil Hruščova, naj obišče Avstrijo in se prepriča o njenem gospodarskem napredku. V Moskvi bodo govorili predvsem o gospodarskih odnosih med obema deželama. Avstrija bi rada dosegla zmanjšanje avstrijskih dobav nafte na račun odškodnin za bivša nemška podjetja ter vrnitev preostalih« vojnih ujetnikov. Madžarska vlada zavrnila jugoslovanski protest Iz Budimpešte so sporočili, da je madžarska vlada v torek izročila odgovor na protestno noto VLavite. s d^žaš-kega V nedeljo zvečer so na dolinskem županstvu razdelili nagrade vinogradnikom, ki so se udeležili II. vinske razstave v Dolini. Potem, ko je župan Dušan Lovniha omenil pomen dolinske vinske -razstave in njene velike uspehe, so o vinogradništvu, kot važni gospodarski panogi, spregovorili pokrajinski svetovalec Marij Grbec ter zastopnik Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva Galanti. Ta je izrazil željo, naj bi se teh tradicionalnih razstav v prihodnje udeležilo še več vinogradnikov lin izrazil prepričanje, da bo prihodnje leto breško vino lahko uspešno konkuriralo vinom širšega tržaškega področja. Ocenjevalna komisija je ocenila za najboljša vina na tej razstavi vuna Jakoba Zerjala iz Boljunca in mu zato podelila diplomo ter zlato kolajno pokrajinske uprave. Mimo te nagrade so podelili tudi G srebrnih kolajn ter več diplom, —O— Med delavci železarne HLVA v Trstu vlada še vedno velika zaskrbljenost zaradi predvidenih ukinitev nekaterih obratov. Izvršni odbor CISL. v R-mu se je odločno postavil na stališče, da ni dopusten kakršen koli odpust, z dela v zasebnih in v držav- -n'h podjetjih. Po mnenju tajn ka metalurškega sindikata delavske zbornice Cosulicha je treba sedanje stanje v tem podjetju temeljito proučiti in izvajati ukrepe za njegovo izboljšanje. To mišljenje dokazuje, da tudi sindikati, ki. so pod demo-kristjanskim. vplivom; z zaskrbljenostjo gledajo na sedanji, načrt o ukinitvi nekaterih obratov. Treba pa bo vsekakor najti iz sedanjega položaja zhod z enotnim nastopom vseh delavcev. —O— V avgustu bo začela obratovat,! nova tovarna papirja pri Stivanu, Začetna redna proizvodnja papirja bo znašala 150 ton. dnevno. To pomeni, da bo ta pa p rn i ca proizvajala na dan četrtino vsega pap rja, ki ga rabi italijansko tržišče, Surovine bodo v glavnem dobavljali iz Finske, Računajo, da bo v papirnici zaposlenih okrog '100 delavcev. . jugoslovanske vlade v zvezi z usmrtitvijo Nagyja in sodelavcev. V odgovoru je med drugim rečeno, da jugoslovansko veleposlaništvo ni imelo nobene pravice nuditi Nagyju in njegovim sodelavcem zatočišče, ker mednarodno pravo nekaj takega ne predvideva, Razen tega obdolžuje nota člane veleposlaništva, da so imeli zveze z uporniki. Glede jugoslovanskega protesta zakaj so kršili obljubo, da se ne bo Nagyju in tovarišem nič zgodilo, pravi nota, da so šele pozneje odkrili stvari, zaradi katerih so morali Nagyja soditi in justificirati. Jedrski strokovnjaki nadaljujejo z delom Kljub razburljivemu ozračju v zvezi z zadnjimi dogoditi na Srednjem vzhodu nadaljujejo jedrski strokovnjaki v Ženevi z delom. Doslej so imeli 15 sestankov in se sporazumeli o akustični metodi za ugotavljanje jedrskih eksplozij. Zdaj proučujejo uporabnost metode zbiranja radioaktivnih odpadkov. Pičla zaupnica Fanfaniju Poslanska zbornica je izglasovala zaupnico novi demokrščan-ski vladi Amintora Fanfanija. Zanjo je glasovalo 295 poslancev, proti 287, 9 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Proti Fanfaniju so glasovali liberalci, mo-narhisti, neofašisti, Nennijevi socialisti in komunisti. Desničarske stranke so glasovale proti, ker se ne strinjajo z uvedbo zmernega etatizma v gospodarstvu, medtem ko levičarske stranke menijo, da program vlade ne. bo bistveno spremenil sedanje gospodarske in družbene sestave dežele. Položaj na Srednjem vzhodu so v zadnjih ' sedmih dneh ni bistveno spremenil. Toda to ne pomeni, da je nevarnost svetovnega požara že mimo. Ameriški mornarji so še zmeraj v Libanonu in do zob oboroženi angleški padalci še vedno korakajo po ulicah jordanskih mest. Vesti o raznih premikih čet in o obsežnih manevrih kopenskih in pomorskih s'l prizadetih velesil tudi te dni niso potihnile. Zdaj smo nekako na usodnem razpotju in zatišje bi utegnilo pomeniti le mir pred viharjem. Vihar pa moramo preprečiti za vsako ceno. Čeprav je svetovna javnost ostro obsodila anglo-amcriško intervencijo na Srednjem vzhodu, ne nameravata ZDA in Velika Britanija odstopiti niti za ped. Predsednik ZDA Eisenhower je zavrnil predlog Hruščeva, naj bi se takoj sestali predsedniki vlad štirih velesil in Indije ter poiskali primeren izhod iz sedanje krize. Po mnenju Eisenhowerja zadostujejo Naserjev govor v Kairu Predsednik ZAR Naser je imel ob šesti obletnici egiptovske revolucije govor pred polmilijonsko množico v Kairu. Predvsem je obravnaval dogodke na Bližnjem vzhodu ter ostro napadel jordanskega kralja Iiuseina, ki se lažno proglaša za zaščitnika Arabcev. Rekel je, da se strinja s predlogom Hruščeva o sestanku petih in izrazil prepričanje, da bodo arabski narodi zmagali, Oimenil je tudi Alžirijo in zatrdil, da bo ta dežela kmalu osvobojena. Egiptovski časopis »Al Ahbar« je omenil nekaj podrobnosti o odhodu predsednika Naserja v Moskvo. Naser je bil že na ladji, ki je plula v Egipt, ko je zvedel za izkrcanje ameriških čet v Libanonu. Takoj je odplul nazaj na Brione ter zaprosil Sovjetsko zvezo, naj mu pošlje letalo. Tri ure pozneje se je že razgovarjal v Moskvi s Hrušče-vom. razgovori v okviru Varnostnega sveta, saj so pr'.šli ameriški in angleški vojaki na Srednji vzhod le na »zahtevo zakonitih vlad« in zaradi »zaščite interesov svobodnega sveta«. Ame-rikanccm se nikamor ne mudi, saj računajo, da bo čas delal zanje. Morda mislijo tako kot Angleži in Francozi ob napadu na Suez, da se bo svet počasi že spoprijaznit z izvršenimi dejstvi. Toda tudi tokrat gre najbrž za račune brez krčmarja. Hru-ščev je precej jasno namignil, da Sovjetska zveza ne bi mirno gledala napada na Irak, pa čeprav bi ga uprizorili pod firmo ustoličenja jordanskega kralja Huseina za iraškega kralja. Hkrati je tudi Združena arabska republika razglasila, da bo smatrala napad na Irak kot napad na svoje ozemlje. Pri vsem tem je zelo zanimivo, da zahodna propaganda na široko govori o raznih prevratniških revolucijah proti »zakonitim« vladam, niti z eno besedo pa ne omenja pravega vzroka intervencije na Srednjem vzhodu. In ta vzrok je petrolej. Po mednarodnih statističnih podatkih so lani načrpali na Srednjem vzhodu dobro tretjino svetovne proizvodnje petroleja, še pomembnejše pa je to področje zaradi ogromnih rezerv, saj je okrog 63 odstotkov celotnih svetovnih rezerv petroleja na Srednjem vzhodu. Ameriški in angleški bajoneti hočejo torej zaščititi milljardno dobičke monopolističnih petrolejskih družb. To- je njihov glavni namen in ker je propadla tako imenovana Eisenhowerjeva doktrina, so se zdaj poslužlli skrajnega sredstva. V zgodovini imamo mnogo primerov, da se je orožje obrnilo proti tU stemu, ki je napadel. Tudi v bližnji preteklosti imamo dokaz v zvezi s Suezom, ko je ves svet obsodil napadalca in je moral le-ta zapustiti bojišče, ne da bi karkoli dosegel, isti razvoj lahko pričakujemo tudi zdaj, če bo človeštvo prav tako odločno kot tedaj zahtevalo umik napadalca. Toda potrebna so hitra in odločna dejanja, Varnostni svet ni bil te dni dorasel položaju in je sprejel kompromisno japonsko resolucijo, ki preprečuje posredovanje sil OZN na Srednjem vzhodu. Praksa pa je pokazala, da je treba takrat, ko je mir v nevarnosti, sklicati parlament vseh narodov. Zato je tudi naše državno vodstvo objavilo, da je treba nujno sklicati izredno zasedanje Glavne skupščine OZN, ki naj prepreči, da tuja vojna intervencija v Libanonu in Jordaniji ne bi prerasla v napad na Irak. Izjava naše vlade je naletela na velik odmev v svetu in razvoj dogodkov bo sam potrdil, da so Združeni narodi edino mesto, kjer lahko pričakujemo rešitev tako kritičnih zapletov kot je sedanji. DRŽAVLJANI, KI JIH JE TREBA ZAŠČITITI (Nadaljevanje s 1. strani) razvita živilska industrija in so ostale panoge gospodarstva zaostajale, je bilo po drugi svetovni vojni, posebno še po priključitvi »cone B« k naši državi, nujno investirati domala milijardo in pol dinarjev, da bi se izravnala nesorazmerja v gospodarstvu sedanje izolske občine. Ta nesorazmerja pa so tudi vplivala na sestavo občinskega petletnega perspektivnega plana v težnji po čim hitrejšem in čimbolj vsklaje-nem razvoju vseh vej gospodarstva. Predvideno je, da bo družbeni bruto proizvod dosegel leta 1961 sedem milijard 347 milijonov dinarjev, se pravi, da bo za 92% višji od bruto proizvoda v letu 1956. Narodni dohodek, ki je pred dvema letoma znašal 1,4 milijarde dinarjev, se bo podvojil in bo leta 1961 dosegel vrednost 2,8 milijarde dinarjev. Tako bo znašal delež narodnega dohodka na prebivalca konec leta 1961 že 283.480 dinarjev, kar je za 56%> več kot leta 1956. Osebna potrošnja prebivalcev izolske občine se bo letno povečevala za približno 6,9 odstokov. Produktivnost dela se bo povečala za 7,8°/o letno; investicije tri milijarde dinarjev — bodo omogočile ne samo povečanje osebne potrošnje, pač pa tudi občutno izboljšanje družbenega standarda. Zato bodo lahko povečali pro- ZUNANJEPOLITICNI KOMEMTAR PRES-SERVISA V Zahodni Nemčiji še niso rešili tistih vprašanj, hi so jih začeli obravnavati v začetku tega meseca, tik pred volitvami v pokrajini Severni Rhein-Westfalija. Zmaga Aclenauerjeve krščansko-demokratske stranke je odraz razpoloženja volivcev ter smernica za vodenje bodoče evropske politike bonnske vlade. Sedaj ni več toliko pomembno, da so se industrijsko nerazvite pokrajine Zahodne Nemčije opredelile za atomsko oborožitev zahodnonem-ške armade, ker se pojavljajo številni problemi v notranjem, zahodnonemškem političnem načrtu. Ne moremo še trditi, da bi bil neuspeh socialnodemokratske protiatomske dejavnosti v Zahodni Nemčiji znak, da tamkajšnja javnost brez pridržka osvaja Adenauerjevo mednarodno politiko. Neuspeh protiatomskega gibanja se lahko tolmači s tem, da zahodnonemški volivci, zadovoljni z ekonomskim položajem b a a E) v-1 m m svoje dežele, zelo neprizadeto obravnavajo vprašanja združenja njihove dežele in miru v Evropi. Važno je le to, da so nedavne volitve v pokrajini Severni Rhein Westfalija dokazale, kak o zahodnonemški volivci nimajo volje, da bi vladal večstrankarski, niti ne dvostrankarski sistem vladanja dežele. V Zahodni Nemčiji se izgubljajo možnosti za delovanje zdrave opozicije, vsaj tako ocenjujejo sedanji položaj nekateri zahodni komentatorji. Vse manj je možnosti, da bi vzspostavitev ugodnega strankarskega ravnotežja omogočilo porajanje dobro znane »enostranakrske vladavine« v takšni buržoazni deželi, kot je Zahodna Nemčija. Ta dežela, kljub vsem dogodkom bližnje preteklosti hodi svojo specifično pot, ki ni po volji ne Nemcem samim in ne večini Evropejcev. Želji Bonna, da bi imel vsaj taktično atomsko orožje, ne za- upajo niti njegovi blokovski zavezniki v Atlantskem paktu ali v Zahodnoevropski uniji. To trditev lahko podkrepimo z odločitvijo sedanje francoske vlade generala De Gaulla, da bi tudi Francijo Čimprej, seveda še pred Zahodno Nemčijo, uvrstili med evropske in svetovne »atomske velike sile«. Tekmo za politični prestiž »atomske velike sile« pa je v Zahodni Evropi Bonn vsaj za sedaj izgubil v korist dežele, kateri prav Zahodna Nemčija nudi finančne kredite. Samo po sebi je razumljivo, da atomska politika bonnske vlade v primerjavi z atomsko politiko Pariza ne more peljati k boljše-?nu razumevanju med. dvema sosednjima deželama. Na to kaže tudi občutno ohlajenje odnosov med Zahodno Nemčijo in Francijo. Zato lahko zaključimo, da politika, ki izhaja s stališča moči, ne vodi k izboljšanju mednarodnega položaja, nasprotno: }ah-ko ga samo še bolj poslabša. računske izdatke v te namene za 86% in bodo letno uporabili nekaj več kot 70 milijonov dinarjev za izboljšanje življenjske ravni izolskih občanov. Iz sredstev stanovanjskega sklada občine in s sredstvi, ki jih bodo prispevale gospodarske organizacije, bodo zgradili 121 stanovanj. Stroški za elektrifikacijo bodo znašali 38,5 milijona dinarjev, za vodovodno napeljavo 9 milijonov dinarjev, za kanalizacijo v 14 ulicah 23 milijonov dinarjev ter za ureditev cest. letnega in zimskega kopališča športnih naprav in drugih manjših objektov 57,6 milijona dinarjev. Nadalje predvideva občinski petletni gospodarski plan ureditev šolskih prostorov. V ta namen je predvidenih 10 milijonov dinarjev, proračunski izdatki, ki pa se bodo povečali za 111% v primerjavi z dosedanjimi. Predvidene so tudi investicije za obnovo sedanjega Zdravstvenega doma in obratnih ambulant v podjetjih IRIS in ARGO. Kmetijska proizvodnja se bo povečala za 60%. Največji vzpon proizvodnje naj bi bii v proizvodnji zgodnjega sadja un zgodnje povrtnine, k čemur naj pripomore ustanovitev dveh kmetijskih posestev, ki lahko obnovita 400 ha vinogradov in sadovnjakov ter 8 ha jagodovih nasadov. Kmetijska zadruga ima vse možnosti, da na 10 ha pridela 300 ton zgodnje povrtnine. Perspektivni plan dalje predvideva, da bi se proizvodnja v sadjarstvu povečala na 507 ton, medtem ko je leta 1956 dosegla le 214 ton. Tako bodo konec perspektivnega obdobja pridelali okrog 84 ton jagod. 88 ton oljk, nekaj več kot 20 ten breskev in približno 22 ton drugega sadja. Pridelek grozdja pa bo predvidoma dosegel 2.620 ton, Ulov rib se bo povečal od 1861 ton v letu 1956 na 3934 ton v letu 1961, to je za 111%. Da bo ta ulov možen, bodo nabavili, oziroma zgradili še 19 ribiških ladij. Omeniti je treba -tudi. da se bo predvidoma povečal tudi promet trgovine na drobno za 34%. trgovine na debelo za 4.2%. gostinstvo Da bo povečalo realizacijo za 50"/o in obrt za nekaj manj kot 60°<'o, V živahni razpravi ob sprejetju tega perspektivnega gospodarskega plana so občinski ljudski odborniki občine Izo^ zlasti poudarili njegovo realnost in naglasih, da je njegovo izvajanje odgovorna naloga vsakega člana delovnega kolektiva in vsakega občana. S. K. Ureja uredniški odbor — Glavni urediiik Stane Skrabar — Odgovorili urednik Rastko Bridaškja ZA NAŠE KMETOVALCE * ZA NASE KMETOVALCE ZA NAŠE KMETOVALCE -jV ZA NAŠE KM Znano je, da sta se pred kratkim združili Kmetij sko-proizva-jalna zveza v Ilirski Bistrici in Gozdarska poslovna zveza v Postojni, ki sta doslej delovali ločeno na področju postojnske, pivške in ilirsko-bistriške občine. To združitev so narekovale zahteve po izboljšanju kmetijskega gospodarstva na tem obsežnem področju našega okraja. UREJENI PAŠNIKI — BOLJŠA ŽIVINOREJA Po dosedanjih podatkih, ki jih je zbrala Kmetijsko-proizvajalna poslovna zveza, je na omenjenem področju pet tisoč hektarov pašnikov. Ti so v glavnem na kraškem svetu. Na njih sedaj pasejo okrog 1800 glav goveje živine. Ce pa bi te pašnike uredili, jih temeljito očistili, redno gnojili in jih sistematično oskrbovali z vodo tam, kjer je to nujno potrebno, bi lahko na tej površini pasli domala -3500 glav živine. Taka ureditev pa je možna le s sodelovanjem med pašnimi interesenti in kmetijskimi zadrugami. Kako velik uspeh ima takšno sodelovanje, najbolje dokazuje kooperacija na področju kmetijskih zadrug ICnežak in Bač. Tudi krmsko bazo bi lahko povečali predvsem na nižinskih travnikih, če bi se lotili polnega gnojenja, zgodnje košnje in sušenja na sušilih. Treba bo tudi skrbeti za odbiro živine, ker le tako bo moč dobiti enotno in zdravo ter visokokako-vostno pasmo. Sedaj je pod stalno molzno kontrolo približno 1000 krav in skoro 400 glav mlade živine, kar pomeni 100% povečanje rodovniške živine proti letu 1955. Tudi molznost rodovniških krav se je močno povečala in je tako lani dosegla že 2821 kg. .Umetno osemenjevanje se"vse bolj uveljavlja. Na področju ilir-sko-bistriške občine se je najbolj uveljavilo. Ta zootehnični ukrep je že v zadnjem letu prinesel veliko gospodarsko korist in živinorejci, razen tistih s področja kmetijske zadruge Planina, načrtno odstranjujejo naravno oplojevanje goveje živine. Da pa bo ta akcija dosegla še večji razmah, bo potrebno izpopolniti osemenjevalne postaje, predvsem postojnsko. Zanimivo je pripomniti, da je bilo na področju KZ Košana in Dolane, kjer se je umetno osemenjevanje uvedlo že v začetku lanskega leta, konec leta 1955 bolnih skoraj 40 % krav, sedaj pa se je ta odstotek močno zmanjšal. Za opremo osemenjevalnih postaj je bilo doslej porabljenih milijon 623 tisoč dinarjev. Močno se širi prašičereja, kar je pripisati dejstvu, da so bile lani ugodne cene za prašiče in da so bili stroški njihove vzreje dokaj nizki. Prav bi tudi bilo, da bi ustanovili na socialističnih posestvih vzrejna središča in prašičerejo še bolj razširili. Velike dohodke bi vsem trem občinam lahko dalo tudi perutninarstvo, če bi na posestvu Ravne uredili valilnico. OBNOVA SADOVNJAKOV — OSNOVNA SKRB Obnavljanje sadovnjakov le počasi napreduje. Sadjarji so sicer obnovili okrog 28 ha sadovnja- NAŠE ŽITNE IN KROMPIRJEVE SORTE Boj za povečanje kmetijske proizvodnje je tudi boj za boljšo sorto in za boljša semena. To je zlasti važno pri žitu in krompirju, ki ju sejemo oziroma sadimo vsako leto ,in je torej od dobrega semena odviisen tudi dober pridelek, Da bi pri izbiri sorte pomagala vsem, ki Imajo s tem opraviti, sta napisala prof. .ing. France Mikuž in ing. Tilka Krivičeva knjigo NASE ŽITNE IN KROMPIRJEVE SORTE, ki jo je izdala Fakuleta AGV v založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani. Prva del knjige, ki Ima 210 str. žepne oblike, obsega opis in vzdrževanje žiitnih sort (pšenice, rži, ječmena in ovsa), drugi del pa govori o krompirjevih sortah. Za vsako sorto je v knjigi ustx~ezna celostranska sLika. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani'., Nanjo opozarjamo zlasti vse kmetijske zadruge ln pridelovalce sortnega semena in blaga. kov, vendar pa jim je uspelo urediti strnjene nasade le na površinah, ki ne merijo več kot 2 ha. Zato bo treba misliti na plantažni tip sodobnega sadjarstva. Predvideni so večji kompleksi na obnovljenih zemljiščih, last splošnega ljudskega premoženja v Ratečevem brdu in Trnovem. Ko govorimo o sadjarstvu, je treba omeniti še vprašanje asa-nacij sadovnjakov. Samo na področju Brkinov je primer, da je od 313.452 dreves rodnih le 168.309, Na nujnost asa-nacije kažejo tudi nerodovitne sadne letine. Izčrpano in zapuščeno drevje potrebuje mnogo časa, da si nabere moči za nov pridelek, in ko rodi, rodi tako polno, da se nekaj časa ne more opomoči. Prav zaradi zanemarjenih sadovnjakov grozi propad češpljevih in jablanovih nasadov, ker jih uničujeta češpljev ter ameriški kapar. Treba bo tudi pritegniti kmečke proizvajalce, da bi zasebna zemljišča zadružnikov vključili v socialistične proizvodne odnose in to s sodelovanjem kmetijskih zadrug. To je tembolj po- trebno, ker predvideva načrt obnove sadjarstva v Brkinih obdelavo 520 ha zemljišč. Ta obnova naj bi. zajela večje skupne komplekse, pa tudi manjše, ki bi jih lahko razširili. Na teh zemljiščih bi sadili predvsem jablano-ve in slivove nasade, le v manjši meri pa orehove, višnjeve in leš-nikove. ŠTINA L. Debevec: CEBELARJEVO LETO Čebelarstvo je pni nas že več stoletij priljubljena kmetijska panoga, ki se za njo zanimajo tudi mladi kmetovalci. Vendar pa so ti pogrešali prikladen priročnik, da b! jim svetoval, kdaj je treba pni čebelah opraviti kako stvar, kaj naj v posameznem primeru ukrenejo itd. Tudi marsikateri starejši čebelar bi se rad še kaj naučil. Da se .izpopolni ta vrzel, je izšla zdaj v založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani! knjižica CEBELARJEVO LETO, ki jo je napisal pr.zna-ni čebelarski strokovnjak in praktik Leopold Debevec. V prvem — splošnem — delu je opisal avtor nekaj glavnih stvari iz življenja čebel, ki jih mora poznati vsak čebelar. Drugi del pa obsega navodila za ..vse najpotrebnejše delo v čebelnjaku med letom. Knjižico je izdal Odbor za čebelarstvo pri Glavni zadružni zvezi LRS. Ima 152 strani in jo je s prikupnimi vinjetami opremil Bojan Slegl. V soboto, 19. t. m. dopoldne je posebna komisija, v kateri so bili zastopniki Luške kapetanije Piran in Luške izpostave Koper, ObLo Koper, okrajnega tajni-ništva za notranje zadeve' ter podjetij Vodna skupnost Koper, Turist Ankaran in Obalna plovba Koper, po temeljitem pregledu proglasili popravljen pomol v kopališču v Ankaranu za uporaben, Popravilo pomola je finančno oskrbel ObLO Koper, vsa dela pa so opravili delavci koprske Vodne skupnosti. Pri tem so morali izmenjati 70% lesenih delov in jih nadomestiti z novimi, Ce upoštevamo, da je bilo potrebno z miniranjem odstraniti vrsto iztrošenih pilotov, ki so ovirali manever ladij pri pristajanju ob pomol, lahko čestitamo graditeljem, ker so to delo opra-viil v dobrem tednu dni. Sedaj je omogočeno, da ladje manjše tonaže, kot so ladje Obalne plovbe Koper: Pinko To-mažič, Lubnik, Portorož in hi-drobusi, varno pristajajo in vkr-cujejo ter izkrcujejo potnike. Pomol je le zasilen, se pravi, da bo služil le eno leto, do prihodnje sezone pa bo potrebno zgraditi trdnejši pomol. Investicijski program za gradnjo armiranobetonskega pomola v Nikolaju je že odobren. Ta program predvideva, da bo gradnja armiranobetonskega pomola na betonskih pilotih veljala okrog Naš petletni perspektivni plan kmetijskega razvoja daje prvo mesto asa-nac-i.ii sedanjih sadovnjakov i.n šele na drugem mestu je njihova obnova. Ta plan predvideva, da bo s takšno politiko možno povečati proizvodnjo za 50%. Razumljivo je, da je pri tem nujno potrebno uvajati tudi razne oblastne ukrepe za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Zato je okrajni ljudski odbor v Kopru pred kratkim sprejel odlok o obveznem zatiranju jabolčnega cvetožerja. Ta rastlinsk. škodljivec dela mimo češpljevega kaparja največ škode sadjarstvu v Brkinih, To je hrošeek, pol centimetra dolg lin sivorjave barve. Proz, mi v zanemarjenih sadovnjakih ali v gozdu. Prvo pomladno sonce ga privabi v drevesne krone, kjer se hrani s popjem. Samica odloži okrog sto jajčec v cvetne brste. Ličinka se razvije v petih do osmih dneh in takoj prične objedat.i cvetne prašnike In pestiče. Ce je toplo, se cveti hitro odpirajo, ličinke padejo na tla še preden so uničile cvet. Ce pa je hladno, ima ličvnka vse pogoje za normalen razvoj. V takšnih letih opazimo velik odstotek porjavelega cvetja in pogostoma mislimo, da je to posledica slane, ne pa delo belkastega črv-.čka-cvetožerjeve ličinke. Ta liičnka doraste v treh tednih in prvi hrošči se pojavijo konec maja. Cve-tožer uniči okrog 70 do 90 °/o cvetja. Zato, da bi tega škodljivca čl.m hitreje in č.mbolj sistematično uničevali., je bil sprejet omenjeni odlok OLO Koper, kmeUjske zadruge in za- sebni sadjarji pa bodo morali skrbeti, da jabolčnega cvetožerja pravočasno zatrej o. 1 % iâ I lêw J Cvetožer in njegove ličinke Pil »BIHAČ« je 18. i. m. priplula na Reko, kjer izkrcuje tovor. P/l »DUBROVNIK« je na poti iz Port Arturja v domovino. Priplula bo predvidoma 10. avgusta. M/l »GORENJSKA« je 19. t. m, odplula iz Reke za Aleksandri-jo. P/l »GORICA« je na poti za US Gulf 19. t. m. priplida v New Orleans. P/l »LJUBLJANA« je 18. t. m. priplula v Gdansk, kjer vkrcu-je tovor za jadranska prista- TiiŠCCl M/l »MARTIN KRPAN« je 19. t. m. priplula v Aqabo. P/l »NERETVA« je 24. t. m. odplula iz Pule, kjer je bila v popravilu. P/l »POHORJE« je v popravilu na Reki. P/l »ROG« je 13. t. m. priplula v Split, kjer izkrcuje tovor. P/l »ZELENGORA« je 17. t. m. priplula v Iiouston. Voda je na Pivki problem, že odkar so jo poselili ljudje. Pravijo, da je bilo za vodo včasih veliko huje, zlasti ob večjih sušah. Dneve in noči so čakali vozovi s sodi v Repljah ali v Ko-rotaščici pri Orehku. Pa ne zato, ker bi je bilo zares premalo. Ne, le vsa se izgubi v podzemeljske tokove. Za marsikateri hrib ali grič vedo ljudje povedati, da je znotraj votel in poln vode. Po vaseh je pa le ni! Dandanes sicer ni več tako hudo, vendar problem vode za Pivko še zdaleč ni rešen. V občini je 9 uporabnih vodovodov, ki imajo nekaj manj kot 21 km cevi. Vodovodi v Čepnem, Košani, Novi Sušici, Nadanjem selu, Zagorju, Pivki, Petelinju, Selcah in Sla-vini oskrbujejo 13 vasi. 4200 ljudi, to je komaj 45% vseh občanov, ima v vasi vodovodne pipe. Rezervoarji imajo 27 celic in držijo 2082 ms vode. Druge vasi si pomagajo z vaškimi vodnjaki, ki so v 17 vaseh in so večina še izpred prve vojne. Malolcatera hiša premore lasten vodnjak. Od vodovodov ni nobeden mlajši od 30 let in nobeden ne zmore vode' za ves dan. Nekateri so odprti 3 ure in manj, drugi 6, nekaj pa jih poleti sploh zaprejo za 3 mesece in več. Pregledi povedo, da se izgubi zaradi slabe napeljave najmanj 30 % vode, pri nekate- rih vodovodih tudi polovica in več. Z obnovo in asanacijo sedanjih vodovodov bi se povečala zmogljivost za 100 %. Zal imajo načrte le zagorski, selski in sla-vinski vodovod. Večinoma so vsi skupna vaška last in se pogosto ta skupna lastnina pozna v zanemarjenosti in brezbrižnosti do naprav. Vodarino plačujejo le v Košani in Pivki. Zanimivo je tudi, da celo tam, kjer je vode dovolj, ima le malolcatera hiša priključek, Bali so se začetnih stroškov in dela, desetletnega prenašanja vode pa jih ni strah. Kopalnice so za naše vasi neznano razkošje. Stanje kot, je danes, zadošča minimalnim potrebam, je pa takoj vse narobe ob suši. Kapnice usahnejo, vodovodi so zaprti in redki izvirki so zbirališče sodov in vozov vseh velikosti. Železnica si pomaga s cisternami, ki jih polnijo v Ilirski Bistrici. Gorje, če nastane ob taki suši požar z vetrom, Kronika beleži, da so skoraj vse pivške vasi v zadnjih 150 letih dvakrat ali trikrat pogorele. Danes je nekoliko bolje, ker so hiše krite z ©peko in bolje zidane s cementom in je gasilstvo dobro organizirano, čeprav še nima zadovoljive opreme. Načrti za bodočnost so žal prilagojeni denarnim možnostim. Nameravajo očistiti in urediti vse vaške vodnjake. Sedanje vodovode stalno popravljajo. V Stari Sušici bodo naslednja leta uredili vodovod, za katerega že imajo nekaj materiala. Več možnosti komunalna uprava nima. Vodna skupnost, ki jo sedaj ustanavljajo, bo skušala čimprej pripraviti vse za gradnjo vodovoda Planina—Postojna s podaljškom do Pivke, vendar ta še ne bo letos ali drugo leto dograjen. Potrebe pa rastejo: Pivka sama bo letos in drugo leto dobila kakih 50 novih stanovanj s kopalnicami, potrebe za trgovino, gostinstvo, za povečano število goveda rastejo. Le industrijska podjetja si za sedaj pomagajo z lastnimi vodovodi. Vodnjakov so zgradili povojna leta zelo malo, komajda nekaj v vsej občini. Res je to odvisno od sredstev, ki so skromna, marsikaj pa tudi od čuta za skupnost v posameznih vaseh. Vodovode imajo le tiste vasi, ki so ta čut minula desetletja najbolj razvile. Prav bi torej bilo potrošiti nekaj sredstev za raziskavo podzemeljskih tokov, da bi se ugotovilo, kje je voda pod zemljo in kam teče. Predlogov in načrtov je bilo že več, a jih niso uresničili. S svojimi podatki in nasveti nedvomno lahko pomaga Inštitut za raziskavo Krasa v Postojni. S. M. 20 milijonov dinarjev. Njegova izgradnja pa bo omogočila pristajanje ladij velikosti »Ivan Cankar«, kar bo omogočalo vključitev, tega ladijskega pristana v sistem rednih sezonskih prog. A. Ž. ladja obalne plovbe Koper V nedeljo, 20. julija, je v dopoldanskih urah priplula v koprsko pristanišče bivša ladja Jugoslovanske vojne m.ornarice »PB 33«, ki jo je prevzela Obalna plovba Koper. Kot smo že poročali, je naša vojna mornarica del svojih pomožnih enot odstopila pomorskim podjetjem. »PB 33« je ena tistih ladij, ki jo bo treba pregraditi v tovorno ladjo in bo po rekonstrukciji usposobljena za prevoz do 140 ton tovora. Ladja pluje s hitrostjo 10 milj na uro in je prva moderna železna tovorna ladja, ki jo je dobilo novoustanovljeno podjetje Obalna plovba Koper. POLJSKA VOJNA MORNARICA Konec preteklega leta se je poljska vojna mornarica povečala za devet enot, ko je v smislu odredb Varšavskega pakta prevzela v Gdinji pet vojnlih in štiri patruljne ladje. Prevzela jih je od SZ. Eden izmed ru-šilcev je dobil ime GROM po slovitem rušilcu bivše poljske vojne mornarice, ki je v maju 1940 izredno junaško kljuboval nadštevilni nacistični mornarici. UGODEN RAZVOJ POMORSKEGA PROMETA Dne 2. julija jc priplula v .izolsko prsitanišče turška ladja »Askin« Iz Carigrada s 6u tonami palamtd za našo ribjo industrijo. Ladja »Askin« je ploveča hladilnica, ki lahko prepelje hkrati ISO ton zamrznjenih rib. »Askin« je že deseta tuja ladja, ki je odložila ali naložila svoj tovor v pristaniščih na slovenski obali v letošnjem letu. Največ tujih ladij — sedem po številu — jc bilo italijanskih. po ena pa poljska, grška in turška. Manipulacija s tovorom Je na splošno zadovoljstvo posadk in ladijskih poveljnikov potekala v vzornem redn in rekordnem Času, kar Je vsekakor lepo priznanje za mladi kolektiv podjetja Pristanišča K6-per. ki je opravil vsa dela okrog razkladanja in nakladanja omenjenih ladij. NAJLEPŠA IN NAJVEČJA PLOVNA ENOTA JVM JE IZDELANA DOMA Na Dan borcev je bila v ladjedelnici »3. maj« na Relsi pomembna slovesnost: kolektiv ladjedelnice je izročil naši vojni mornarici novozgrajeni rušilec »Split«. To jc največja in najsodobnejša ladja naše vojne mornarice. Dolga je 124 metrov, široka pa 12, Rušilec so začeli graditi', že leta 1939 v splitski ladjedelnici. Zaplaval Je že naslednje leto, po okupaciji pa so delo na njem nadaljevali Italijani. Toda v letu 1913, tik pred do-vršitvijo, so delavci ladjedelnice ladjo potopili, tako da ni nikoli služila okupatorju. Po osvoboditvi so jo dvignili iz morja in jo odvlekli v reško ladjedelnico »3. maj«, kjer so jo rekonstruirali in dokončali vsa dela na njej, Rušilec Je močno oborožen. Ima štiri topove po 127 mm, 12 topov po 40 mm 'n štiri po 20 mm. Razen tega ima pet torpednili cevi po 53 cm in prostora za 40 min. Ima tud'i dva ježa, šest metalcev in dve drsni napravi za globinske bombe. VSI MORAMO SODELOVATI Spomeniki. Ki niso v časi padlim borcem éfc- So dober teden nas loči od 4. avgusta, ko se bo v Portorožu začela ena najpomembnejših letošnjih mednarodnih prireditev — Medconski šahovski turnir za svetovno prvenstvo. Portorož bo potem 40 dni prizorišče plemenitega merjenja moči narodov z vseh predelov sveta; na mecleon-skem turnirju se bodo pomerili med seboj zmagovalci devetih con, v katere je razdeljen svet v borbi za naslov svetovnega šahovskega prvaka. 40 dni bo Portorož poln ljubiteljev šaha, ki bodo na lastne oči videli velemojstre pri njihovem igranju; poln pa bo tudi novinarjev, ki so že začeli prihajati z najrazličnejših koncev sveta, da bodo obveščali ljubitelje šaha v svojih deželah o poteku turnirja. Vsak bo prišel z upanjem, da bo ob koncu turnirja lahko sporočil v domovino veselo vest: Zmagali smo! V Portorožu so v teku zadnje priprave za dostojen sprejem gostov in za čim boljši potek turnirja. Dela v preurejenem • Ljudskem domu . kjer bo turnir, gredo h koncu. Prav tako se z mrzlično naglico zaključujejo dela pri ureditvi novega pnrka, ki bo s svojimi osvetljenimi vodometi nudil centru Portoroža prelepo sliko. Pripravljalni odbor je rezerviral za igralce, njihove se-kundante in spremljevalce ter za novinarje (vsaj kolikor jih je najavljenih) sto sob v hotelih, pa tudi pri zasebnikih. Za pričakovani naval gostov za časa turnirja poskuša ObLO Piran povečati kapaciteto ležišč še s campingom 40 šotorov po 2 ležišči v terasah za parkom Vesne . Portorož bo v času turnirja slavnostno okrašen. ObLO Piran in množične organizacije pozivajo prebivalstvo Portoroža, naj sodeluje pri okraševanju. tako da očisti svoje vrtove in dvorišča ter poskrbi, da bo okrog njihovih domov ves čas turnirja res lepo. Zavedati se moramo, da bodo no- Nova odkritja v Hrastovljah Restavracijska dela na srednjeveških freskah v podružni cerkvi Sv. Trojice v Hrastovljah, ki so se pričela že 1952 pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo LRS v Ljubljani, se z uspehom nadaljujejo in bodo letos — predvidoma v sredi avgusta — končana. Ilrastovcljskc freske so opremljene s številnimi slikanimi gla-golskimi napisi, na njih pa so vgrebeni tudi izredno zanimivi glagolski grafiti, V zvezi z vsestranskim znanstvenim proučevanjem teh fresk, ki se vrši vzporedno z odkrivanjem, konservira-njem in resta vri ranjeni, sc je Zavod za spomeniško varstvo LRS povezal z Jadranskim inštitutom Jugoslovenske akademije znanosti v Zagrebu. Sodelavec tega inštituta Branko Fučič, priznani strokovnjak za ugotavljanje in proučevanje glagolske pisave je razbral leto nastanka fresk in avtorja. To odkritje, ki je bilo vezano na izredno zahtevna prizadevanja, je visoko pomembno za proučevanje naših istrskih srednjeveških spomenikov, slikarskih delavnic in njihovih medsebojnih vplivov. Ugotovitve, ki jih je dosegel Branko Fučič tudi na številnih grafitih, kar vse bo v kratkem sani objavil v znanstveni razpravi, visoko dvignejo že itak izredni pomen hrastoveljskih fresk. Prof. Mirko Šubic Kdaj si bomo uredili razsvetljavo Precej je bilo že govora o vaški razsvetljavi v Hrastovljah. Zdaj pa je vse zaspalo. Dobro bi bilo, če bi se pristojni organi malo več zanimali za to vprašanje, in da bi tudi vaščani pokazali več prizadevnosti, saj je napeljava javne razsvetljave v njihovem interesu. R. K, vinarji pisali o vsem, ne samo o šahu in poteku turnirja. Mnogi bedo prišli v našo državo prvič; kdo ve. kakšno predstavo so imeli o nas doslej; zato je izredno važno, da dobijo na lastne oči pravo mnenje o nas — da smo kulturen nared, ki si z lastnimi silami pripravlja vedno lepše življenje, pri t eni pa nudi tovariško gostoljubnost. vsakomur, ki pride k nam z dobrimi nameni. Novinarji ne bodo vseh 40 dni turnirja preživeli v Portorožu. Že pripravljalni odbor je organiziral zanje nekaj izletov sirom okraja, sami pa bodo prav gotovo tudi poskušali zadostiti svoji poklicni radovednosti in bedo prepotovali gotovo lep del naše države. Zato ne velja poziv k lepemu vthu samo Portorožanom in Pirančanom, temveč prebivalstvu vsega okraja. Jule Ob Dnevu borca, Dnevu vstaje In raznih obletnicah .se spominjamo padlih tovarišev in polagamo vence na spomenike padlim borcem po vsej deželi. Takšne spomenike in spominske plošče imajo že skoraj v vseh vaseh, /lasti v listih, kjer je prebivalstvo v narodnoosvobodiln' vojni na i več prestalo. Zal pri so med spomeniki tudi takšni, ki niso v čast OZE T o jc vse. kar smo zmočili postaviti v Kopru v spomin padlim borcem Sindikat občinskih uslužbencev iz Hrpelj je konec junija priredil izlet, v Plitvice. V udobnem -Slavnikovem avtobusu je bila vožnja zares prijetna in nič ni molilo dobrega razpoloženja izletnikov. čeprav so nad pokrajino viseli gosti oblaki, iz katerih je tkal na zemljo mokro mrežo blagodejen dež. Petinštirideset ljudi pogreznjenih v mehke sedeže elegantnega Alercedesa jc ždelo v nekakšni zasanjanosti in poslušalo radijska poročila ter za vsakogar nekaj- . ••Bi kakšno ,rekli', tovariši? , je nekdo predlagal. Tu so bile Mara, Marija in dve Marici, ki so predlog takoj po-prijele, ko da so komaj čakale na kaj takega. Pridružile so se še druge, jih podprli moški in potem je šlo kakor namazano. Od nepogrešljivih murk v srajčki rumeni do luna sije in rož rdečih so se zvrstile narodne pesmi v neizčrpnem repertoarju od Hrpelj do Ogulina. V kotlinah in prepadih Gorskega Kotarja se je zgostila megla in poplavila tudi cesto. Čast previdnemu šoferju, ki nas je z -visoko kvalifikacijo: varno prepeljal skozi megleno morje v romantično Liko. Tako varno, da nas ni bilo prav nič strah niti tedaj, ko smo se peljali čez sumljivo ozke. nezavarovane lesene mostove. Na ostrih ovinkih, ki jim tod pravijo :okuke nas je blagi voznik pozibaval malo naprej, malo nazaj, dokler ni ogromnega vozila naravnal in smo veselo zdrčali naprej. V Ogulinu nas je čakalo neve-selo presenečenje. Naš izletniški štab je dan pred izletom dobil od uprave hotela Kapela- brzojavno zagotovilo, da je zagotovljenih 45 postelj za prenočitev. Direktor hotela pa je dejal, da je praznih samo 11. ; Oštja, saj vendar znate šteti do 45, < je bil ogorčen Frane, ki je prav na tem izletu treniral svojo zaročenko za ženitovanjsko potovanje. Da je neka skupina učiteljev podaljšala svoje zborovanje še za en dan in da bo še to noč prespala v Ogulinu, je mencal hotelski mož. ■Vaš brzojav je za nas pogodba!« je pojasnjeval naš »stari-:. Če ne v hotelu, poskrbite za ostalih. 34 prenočišča drugje!« ■Nadaljujte v Slunj. Tam vas bodo z veseljem sprejeli. Saj je .samo' 70 km od tod,« se nas je hotel ' odkrižati hotelir. •Nikar! S tem avtobusnim kolesom ne pridete živi do tja. Slaba je pot, ovinki in trhli mostovi .,.- Našlo se je plemenito in človekoljubno bitje v Ogulinu, ki se je pogumno uprlo rabeljski zanki »tovariškega« pospeševalca turizma. Kaj bi še o tem razpletal. Po dva, po trije smo se potem gnetli na eni postelji, ostali pa kar na tleh na pokrivačah. Nekdanji borci so obujali spomine na partizanska leta, drugi na politične »pržone«, vsi skupaj pa zabavljali čez gostoljubnost ogulinske-ga hotela. Z otrdelimi kostmi in krmež-ljavimi obrazi smo naslednji dan nadaljevali pot proti Plitvicam, kjer nam je mati narava dala bogato zadoščenje za ogulinsko mučeništvo. Nešteti srebrni slapovi, ki sc kakor koprena prelivajo iz jezera v jezero, pojo večno šumečo pesem o lepotah naše zemlje. Nedavno je pričel poslovati ob plitvičkih jezerih sodoben hotel s še modernejšo restavracijo, kater'..: ogromna terasa je opremljena s steklenimi stenami. Restavracija lahko naenkrat sprejme v zasteklenem prostoru okrog 300 gostov, na odprti verandi pa več kot. še enkrat, toliko. V prvih popoldanskih urah smo sc odpravili skozi Otočac, Senj, Crikvenico in Reko proti domu. V Crikvenici imajo raz-kopane pločnike in smo morali paziti kam stopimo. Zato drugega nismo videli, niti slišali kake godbe. Ker ribje porcije nimajo izpod 250 dinarjev, smo se morali zadovoljiti z golažem, ki stane 210 dinarjev. Tako uračunani smo se podvizali v avtobus, zapeli ■Oj zdaj gremo in odbrneli v ljubo doma . J. 2. * Letos sc bo udeležilo kakih 70 otrok iz pivške občine letovanj tako v Njivicah na otoku Krku, kamor jih bo šlo največ, kakor tudi na Vranskem in na Dcbelom rtiču. Letovanja prirejajo občinski ljudski odbor, občinski odbor Zveze borcev in Rdeči križ. Zadnjo nedeljo v juniju so nekatere prevroče glave prehitro končale ples, ki so ga organizirali pivški gasilci. To so bili delavci beograjskega podjetja ANTIKOR. Stcpli so se in Bori-vojc Savič ter Miroslav Jcftič bosta morala sodniku pojasniti, zakaj je potrebno nositi gumijasti kabel in 63 dekagramov težak kos svinca zaradi »osebne obrambe:. Razen njiju sc bosta zaradi pretepa zagovarjala tudi Dimitar Banovič in Stanislav Vrančič, * Dcia na partizanski grobnici dobro napredujejo. Pripeljali so že obdelano kamenje in si prizadevajo, da bodo vsaj do 22. julija zaključili glavna dela. ■ Kolodvorska ulica še sedaj ni urejena tako, kot bi morala biti. Se vedno niso odstranili kupov kamenja, ki niso prav noben okras zunanjemu licu Pivke. Pač pa so lepo uredili in razširili pločnik pred postajo Ljudske milice. * Iz dneva v dan se veča promet skozi Pivko. Zlasti narašča promet s težkimi motornimi vozili s prikolicami, ki vozijo na Reko ali z Reke. Prav bi bilo, če bi cestna uprava oziroma drugi pristojni činitelji poskrbeli za namestitev posebnih opozorilnih znakov na najbolj nevarnih mestih. ker dosedanji pred osrednjim križiščem niso zadostni. Temu je najboljši dokaz vrsta prometnih nezgod v središču Pivke in nepotrebno zaustavljanje zaradi orientacije voznikov. Okrajni sindikalni svet v Kopru je priredil ob organizacijski pomoči občinskih sindikalnih svetov v prvi polovici tega meseca tridnevne seminarje za predsednike delavskih svetov, Ti seminarji so bili v Kopru, Izoli, Piranu. Ilirski Bistrici in Sežani. Medtem ko so se seminarja v Sežani udeležili tudi predsedniki DS s področja občin Hrpelje in Divača, so seminarju v Postojni prisostvovali predsedniki DS iz Pivke. Težišče proučevanja gradiva je bilo na temah: gospodarstvo naše države, zakon o delovnih razmerjih, metoda dela delavskih svetov in odnosi med podjetji ter komunami. Razprava o teh temah je bila zelo živahna in vsi udeleženci seminarja, ki jih je bilo 155, med njimi tudi nekaj članov delavskih svetov, upravnih odborov ter sindikalnih podružnic, so temeljito obravnavali vrsto vprašanj o vlogi gospodarskih organizacij v zvezi z delitvijo celotnega dohodka in NOV VODOVOD Novim vodovodom v Slovenski Istri —- v Mavrežu, Bezovici in Kubedu — se bo verjetno še letos pridružil tudi vodovod v Hrastovljah. Ze dober mesec dni je, odkar so začeli s prvimi deli. Investitorju — Vodni skupnosti — pomagajo s prostovoljen delom tudi vaščani. Za Hrastov-ljc- bo novi vodovod velika gospodarska pridobitev, delitvijo skladov ter razpolaganjem z njim zaupanimi sredstvi, dalje o načinih odstranjevanja napak pri nastavitvi delovne sile, ker njena nesistematičnost povzroča tako podjetjem kot tudi komunam dokajšnjc težave, poseben poudarek pa je bil na razjasnitvi vloge delavskih svetov. Udeleženci seminarja so ob zaključku tridnevnega študija naglasih nujnost sistematičnega prirejanja takih seminarjev oziroma tečajev, saj so jim najboljši usmerjevalec njihovega dela v organih delavskega upravljanja. Pripomnili so, naj bi sindikalne organizacije poskrbele, da bi se komisije za sprejem in odpovedi delovnega razmerja čimprej usposobile za samostojno reševanje problemov iz njihovega področja, naj bi se na posebnih tečajih delovni kolektivi, predvsem pa člani delavskih svetov in njihovih upravnih odborov podrobneje seznanili s finančnim in komercialnim poslovanjem podjetij, kakor tudi naj bi povečali nadzor nad kakovostjo in obsegom dela uslužbencev, ki proučujejo ter izvajajo sistem plačevanja dela po učinku. O teh predlogih bodo razpravljale predvsem sindikalne organizacije, ki bodo tudi v prihodnje prirejale podobne seminarje z anketiranjem udeležencev. padlim borcem, čeprav so bili no stavljen; z najboljšni namenom. Da je lo res, se lahko prepri6amo kar tu v Kopru: na križšču v ¿Hoc-janu stoji poldrug meter visok kvader z izpranim zbledelim napisom ki ga jc komaj moč prebrati, In ker drugega n. naj bi bil to spomenik padlim našega mesta! Res je skrajni čas, da naša Zveza borcev o tem razmisli in sproži akcijo za postavitev dostojnega spomenika, 1'odobno je bilo do nedavnega tudi v našem glavnem lurstičiicm središču — Portorožu. Zdaj so sicer tu-, prnieren spomen k odstranili, toda medtem - o komisija za postavitev no. veg-'. spomenika, izvoljena nekako pred tremi ali šiir in leti, ni spora-zumeli! nili za kraj, kjer naj bi nov spomenik stal! Ostal! so torej brez spomenika in ni čudno, da je to po-vzročlo v vrstah Zveze borcev hudo kr:. Nedelavnost komsje moramo tem bol.l grajati, ker jc h lo že prod trem let' zbranega v ta namen ne-kaj manj kot mil .ion dinarjev in že takrat s '-irani Občnskcga odbora Piran zagotovljena sredstva za kritje ostalih zdatkov. Navedli smo samo Koper n Portorož, kjer jo zadeva najbolj nujna. Številni /letniki, tako domač, kot tuji, namreč t ud po spomenik h sodijo. kako spoštujemo n ccnmo t -ste, k! so žrtvovali svoja življenja za novo Jugoslavijo in lepšo prihodnost. vseh naših ljudi. Iv DARILO TEČAJNIKOV ESŠ OTROKOM PADLIH BORCEV Kolonijo otrok padlih broccv iz Sežane. Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne v Ankaranu so pretekli teden obiskali predstavniki tečajnikov Ekonomske srednje šole iz Kopra in jim v imenu absolventov zadnjega letnika podarili 20.000 dinarjev za nabavo športnih rekvizitov. Lepo je, da so se tečajniki kot stari partizanski borci spomnili otrok svojih soborcev, mladine, ki ji je kruta usoda iztrgala starše med narodnoosvobodilno vojno. Ko odhajamo spet na svoje domove. se tovarišem najlepše zahvaljujemo za njihovo pozornost in darilo. Otroci padlih borcev iz kolonije v Ankaranu i ' ' n......., . . .. ~ 1 [ Silvestra Resinovič | Preteklo soboto so v llrpeljah pokopali 19-letno S.lvostro Resinov, č, ki je podlegla neozdravljivi krvni bo-lezn;. Pokojna Silvestra je bila vzorna mlad nka in zato splošno priljubljena. Bila je tud. zvesta član, ca pevskega zbora hrpeljske Svobode. Kljub bolehnosti se je rada udeleževala raznih tečajev za tplošno izobraževanje. Njena bolezen in prezgodnja smrt pa sta ji preprečili, da bi si »SLOVENSKI JADEAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! ostvai::la življenje, kot ga je želela-Kljub izredni požrtvovalnosti hipelj-skega zdravnika dr. Staneta Kobleija in zdravnikov koprske bolnišnice ter skrbni negi staršev je podlegla zahrbtni levkemiji. Polna mladostnega verovanja v ozdravljenje ni slutila, ko so jo pripeljali iz bolnišnice domov, da so ji dnevi šteti. Kako globoko so občutili nleiw smrt prebivalci Hrpelj in Kozine, je dokazal pogreb, kakršnega Hrpelje že dolgo n so videle. V pogrebnem sprevodu so bili pionirji, šolska mladina, predstavniki mladinskih, gospodarskih in drugih organizacij, zastopniki občine ter številni domačine-Pevski zbor Svobode ji je v slovo zapel žalostinke, godba na pihala pa jo je z žalnimi koračnicami spremila od doma do preranega groba. V slovo so j,i spregovorili predsednik mladinske organizacije Marijan Kavs, v imenu pevskega zbora Svobode Milka Sosie in njena nekdanja vzgojiteljica Marija Čibej. Naj ji bo lahka domača zemlja!^ o KULTURA PROSVETA ° KULTURA POSVETA o tXölTößÄ PROSVETA ° KULTURA PBOSVETÄ ° KULTURA PROSVETA ° ¡CULTURA ZAKLJUČEN PRVI MESEC II. LETNIH PRIKEDITEV Gostovanje ansambla narodnih igara TANEC iz Skopja v Kopru, Izoli, Piranu in Postojni 0 (17.. 18., 19. in 20. julija) ¥ itet A KNJIŽNI lllli]]||[lllll!!llllllll[!IIIIHini¡{IJI[¡iHII|]||[[]j||l[!!lll[!]|||[||¡|[|¡lllll[||Unlll¡j!jli!llltllllll|]l![U([|l!llllf]l!l!ll¡|[|||ll Trije naši folklorni plesni ansambli veljajo za najboljše: Laclo iz Zagreba, Kolo iz Beograda in Tance iz Skopja. Vsi trije so se že afirmirali tudi v tujini in prinesli v domovino številna laskava priznanja, ki pa veljajo prav toliko našemu folklornemu bo- ■ gastvit, kot njihovi izvajalski kvaliteti. Vse te tri ansamble smo spoznali že tudi v Kopru in žal smo morali, zlasti ob gostovanju zagrebškega Lada, zapisati, da jih je želja po uveljavljanju zapeljala proč od prirodnega vira folklornih plesov in pripeljala v čudno mešanico, ki ni ne balet in nc folklora. Še najoriginalncjši od teh trdi je ostal makedonski Tanec, ki smo ga letos že tretjič pozdravili v naši sredi in vedno bolj in vedno znova nas jc navdušil in prepričal. Prav gotovo ni slučajna asociacija med letošnjim uspehom Tanca pri nas in gostovanjem ljubljanskega Baleta nekaj dni pred tč-m. Ljubljančani so nam namreč pokazali Hrističev balet »Ohridska legenda« in kljub njihovemu mojstrskemu plesanju, smo zaman čakali na svojevrstni makedonski ritem, na bobnanjc in piskanje, ki te prevzame in privzdigne do zadnjega vlakna. In ker so nam prav to makedonski gostje prinesli takoj v prvem plesu, Sedenki Trajka Prokopo-va, so nas na mah osvojili. Ko smo že pri programu, ga naštejmo do konca. Videli smo razen Sedenke še srbske narodne plese, vrličko kolo (severna Dalmacija), šiptarski ljubezenski ples Sotc, šopsko petorko, eksotični orientalski ples Čifte-čafte, baranjsko humoresko (plešejo jo vsi folklorni ansambli, pa bi jo brez škode izpustili!) in saborske plese (dolina Vardarja), poslušali smo makedonske in slovenske narodne pesmi. Kot koreografi so sc nam predstavili Grigor Va-silev, Dragan Petrušcvski, Atanas Kolarovslti, Cvetko Mieevski in Emanuel Cuckov, kot solisti pa Vera Sijakovič, Duško Georgijev-ski, Džordži Torkov, Desanka Ar-sova, Atanas Kolarovslti in Dančo Eftimovski. Naravno jc, da nas pritegne tisti ansambel, ki je čim original- nejši, katerega izvedba je čimbolj pristna in neposredna, čim močneje zveni skozi ples posebnost posamezne dežele. Ta sila nas jc pritegnila in osvojila pri makedonskem Tancu. Res, da so bili njihovi plesi včasih morda za spoznanje preveč stilizirani, preudarno in hladno koprsko občinstvo. Zato tudi če bi hoteli zapisati kako bolj kritično pripombo na račun izkoriščanja ali pričenja našega folklornega bogastva (malenkosti se vedno najdejo!), ne bi mogli zmanjšati velikega uspeha, ki ga je doživel pri V okviru naših II. letnih prireditev je nastopil tudi ansambel narodnih igara TANEC iz Skoplja s številnimi plesi ¡2 naše folklorne zakladnice. Zal je morala biti prireditev v Kopru (17. t. in.) zaradi slabega vremena v gledališki dvorani preračunani na efekt, vendar pa smo čutili (poznavalci to lahko potrdijo), tla je njihovo izvajanje v bistvu pristno in neposredno, organsko povezano s krajem in deželo, kjer jc ples nastal. Občudovali smo še veliko več, kot so pristnost, čudovite noše in stili-zacija — to je predvsem eksplozivna temperamentnost plesalcev, junaška moškost in prikupna ženska milina, mojstrski skoki, obrati, na kolenih in v zraku, skratka virtuozno izvajanje in dramatična pripoved. Vse to pa je teklo sproščeno, kot nekaj samo po sebi umevnega, pristno in živo, doživeto in dinamično. Zato ni čuda, da je naša gledališka hiša bučala od navdušenja; če se je človek ozrl na tretjo in četrto galerijo, kjer je bilo največ mladine, se je zdelo, da jih bo razneslo: hrumeli so in ploskali, da so potegnili za seboj tudi bolj nas ansambel jugoslovanskih narodnih igara Tanec iz Skopja. Brez dvoma: do zdaj je bil prav nastop Tanca ob nastopu mešanega zbora JLA iz Beograda vr-huncc naših letošnjih poletnih prireditev. Z. L. DVE KNJIGI FRANCETA BEVKA Pred kratkim sta se pojavili na našem knjižnem trgu dve knjigi književnika Franceta Bevka: prvo, TONČEK, je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani kot 10. knjigo zbirke Kondor (ilustriral Nikolaj Omerza), drugo, MRAK ZA REŠETKAMI, pa koprska založba Lipa (opremil Marijan Vojska). V bogati Bevkovi književni žetvi je dobra četrtina mladinskih del, najboljša pa so tista dela, ki jih je pisatelj sam doživel. Povest Tonček ima svojevrstno zgodovino: pisatelj ga je napisal še takrat, ko je bil v Gorici pod policijskim nadzorstvom, zalo ni čuda, da govori o fašističnem nasilju. Rokopis se je posrečilo skrivaj spraviti čez mejo in pod psevdonimom naj bi izhajal pri Mladinski matici. Toda. še preden se je to uresničilo, je izbruhnila vojna in Italijani so zasedli Ljubljano. Zaradi preiskav v tiskarni so slavci razmetali stavek, rokopis pa se je izgubil. Tako je moral napisati Bevk po vojni Tončka čisto znova. V povesti Tonček nas popelje Bevk v Gorico, kjer so številni mladi. Slovenci in Slovenke doživljali za časa fašizma težave in bridkosti, ko se dečki niso samo obmetavali s kamenjem in klatili tuje orehe, ampak je v njih zorela tudi upornost proti krivici in nasilju. Čeprav je to čisto preprosta zgodba ir vsakdanjega življenja, kjer so otroci čisto navadni otroci, dobri in nagajivi, neubogljivi in trmasti, v bistvu pa pošteni, je vendarle prav Tonček postal simbol narodnostne zapostavljenosti na Primorskem, ko so dobivali otroci in njihovi starši klofute za vsako slovensko besedo. Ta poanta pa je spretno zavita v fabulo. ni vsiljiva in pove mladim in starejšim bralcem mnogo tudi zdaj, ko je trpljenje slovenskih šolarčkov v italijanskih šolah že zgodovina. Povest bralcem še približa preprosto in prisrčno napisan pisateljev uvod, kar pomeni več kot dolge literarnozgodovinske in Uterarnoteoretične razprave. V del Bevkove avtobiografije, razdobje od propada avstro-ogrske monarhije do vstopa Italije v vojno, sodi knjiga Mrak za rešetkami . Ta leta pa niso bila pomembna samo za zgodovino, pač pa tudi za Bevkov pisateljski razvoj, za njegovo mnogovrstno in vsestransko udejstvovanje. To spoznamo tudi pri samem branju dela ■Mrak za rešetkami \ kajti pisatelj pri pripovedovanju svojih spominov nariše obenem kulturno in politično podobo takratne Primorske, spoznamo številne kulturne in javne delavce, ki so delali skupaj z njim. Srhih zgodovinskih podatkov Bevk ni vnesel v sam tekst pripovedi, pač pa jih je dodal ob koncu knjige. Tako pomeni knjiga kot celota dragocen prispevek, dokument, za do bo od let" 1918 do 1940. NAŠA SODOBNOST, ŠTEV. 7 Iz vsebine: Jože Goričar: cij i, Vladimir Letošnji maj v Fran-Kavčič: Iz gozda se razlega krik I. Ivan Minattl; Prevodi iz c ganske lirike, Marjan Rožanc: Pravljica o Alodesli I, Milena Merlak: Pesmi, Smiljan Rozman: Kavarna, Isidora Sekulič: Orsat Veliki Iva Vojnoviča. _j\íj i—ir. dobne makedonske 1 rike (prevodi Veno Taufcr). Mirče SuSmel: Svoboda n čas, Janko Kos: Modernost, realizem in tra-d cija v slovenski poeziji, Luc Me-naše: Tan6 ne, nasprotja, prot slovja. druženja; Herbert Grün: Na rob »Usodnega roba«. Marijan Krambcr-ger: Andrej II.eng, Miklavž Proscnc: Komentar k >MoL.tv.U, Dimitar Solev: Poezija in mladost. PIŠEJO NAM ■¡1 o IZ DEKANOV emijenje ali Rad bi pisal o kulturnem življenju v kraju, ki bi po številu ljudi in po njihovih sposobnostih brez dvoma lahko pokazal lepše in večje uspehe. Zlasti ne morem molče mimo dejstva, da smo v Dekanih pred leti te lepe uspehe že imeli, pa na žalost niso prešli v tradicijo. Sem in tja ljudi še vzdramijo razne prireditve s sodelovanjem domačinov, že bolj redko gostovanja. In vendar nam prav ti redki dogodki dajejo upanje, da še ni vse izgubljeno in da lahko pričakujemo prebujenje kulturnega življenja tudi v Dekanih. Napačno bi bilo misliti, da si pri nas ne želimo kulturnega razvedrila. Prireditve so razmeroma dobro obiskane, prav gotovo pa bi bil obisk večji, če bi imeli večkrat v gosteh dobre kulturne skupine, nas že dokazali, posluha za pravo da čim rekdej.še tembolj ljudje pravilni občutek. Povedal bi še rad, da ima v našem kulturnem življenju pač največ vpliva film. Obisk pri predstavah ni slab, čeprav je vprašanje zase slab zvočnik, pogosti slabi filmi in disciplina obiskovalcev. Po drugi strani pa se ljudje kljub vsem tem pomanjkljivostim zaclovolje s filmskimi predstavami in ne čutijo potrebe po živih oblikah kultur- Ljudje so pri da niso brez umetnost. To-so prireditve, izgubljajo ta nega življenja, po gledaliških predstavah, dramski družini, pevskem zboru in podobno. Ne pretiravam, če trdim, da daje v Dekanih veliko pobudo za širše kulturno življenje kolektiv tovarne Lama. Razen dijakov osemletke so člani tega kolektiva edini, ki pripravljajo programe za razne prireditve in akademije. Med takimi uspelimi prireditvami bi omenil tudi prvi javni nastop v Dekanih »Pokaži, kaj znaš«. Vsi nastopajoči so pokazali veliko dobre volje, poguma in nekaj sposobnosti. Za poživitev večera so poskrbeli člani orkestra »Jadran«. Z uspelostjo te prireditve je bil led prebit in slišati je bilo, da nekateri pripravljajo nova presenečenja v pestrosti kulturnega življenja, Upamo, da bodo te nove oblike razgibale in zbrale predvsem mlade ljudi in jih vključile v l.iudskoprosvetno udejstvovanje. Kjer je pripravljenost, ne more izostati uspeh. Zdi se mi. da je prav ta živahna prireditev sprožila potrebo, da bi znova oživeli naše ljudskoprosvetno društvo, ki naj bi vzbudilo v ljudeh veselje do tovrstnega udejstvovanja. Društvo sicer imamo, toda le na papirju, kajti v resnici dela samo knjižnica. Pričakujemo pa, da bodo oživele tudi druge oblike in nadaljevale v Dekanih staro tradicijo. F. L. CARLO GOLDONI: KRČMARICA Vesela krčmarica Mirandolina je že stara znanka naših poklicnih in amaterskih odrov, saj je ena najduhovitejših in najbolj vedrih Goldonijevih komedij. Avtor jo je napisal za otvoritev gledališke sezone leta 1753 Medebacovi gledališki družini. Takrat je začela »Krčmarica« svojo zmagoslavno pot po gledaliških odrih. Zdaj je dobila tudi mesto na naših knjižnih policah, kajti založba Mladinska knjiga v Ljubljani jo je izdala v zbirki Kondor v prevodu in z opombami dr. Silve Trdine in v opremi J. Pirnata, z reprodukcijami starih slik. Prav je, da jc založba seznanila mlade bralce z delom in pomenom odličnega benečanskega komediografa in prav je, da je izbrala kot posrednico pri tem prikupno, veselo in navihano krč-marico Mirandolino. JANEZ OVSEC: Prisotnost Nedotaknjcnost svetlega morja. Sam med visokimi travami. Veter utriplje in me širi v zavetje nepojmljive prisotnosti. Tisoč iveri hiti v bitje. Ljubezen mi dviga roke v polnost objema. O a vsepovsod priteka nepoznana moč. Založba Lipa v Kopru je izdala v svoji peti knjigi sodobne slovenske poezije pesniško zbirko Janeza Ovsca pod naslovom SAMOTNA JUTRA. To .ie prva knjiga mladega pesnika, k». se .ie do zdaj oglašal v leposlovnih revijah in v literarnih oddajah Ra-d a Ljubljane in ki ustvarja že dobrih deset let. Ovsečcve pesmi primerjajo z modernim slikarstvom, ker ga odlikujejo lepe in zgovorne podobe. lahko pa bi iskali prispodobe tudi v glasbi, ker gradi svoje pesmi na melodiji besede. Vsekakor pa je čutiti v ozadju te nove oblike toplo čustvujoče človeško srce, ki zor. v podoživljanju utvar in resničnosti. ANKETA O SODOBNI SLOVENSKI PROZI — Drago Sega, Juš Kozak, Alojz Rebula, Milja Mejak; SREČANJA — Skice s poti po Angliji (Jože Gorlčar). GLASBA — Marjan Lipovšek: Operne premiere v letošnji sezoni, MED KNJIGAMI — Branko Rudolf: Parnas majhnega naroda, Ivan Bralko — Pomlad v februarju; Marjan ljrezovar: Od dončeviča do Daviča; ZAPISKI — Ivo juvančič: Od italijanskega nacionalizma do fašizma; Iz ciganske lirike. SODOBNA POTA, štev. 5 Iz vsebine: Vinko Trinkaus: Pogovori (dr. Bralko Kreft), Grigor V.ltez: Samotar, Vitko Musek: Programski sveti, Er-nest llammer: Fant, ki nI znal pripovedovati, Mirko Zupančič: Okrajni prosvetni serv.isi; Pismo bralcem, ,1. St.: Galska pesnitev o Miklavžu Bregnonu, Dr. Marijan Košičck: Delo s starši v posvetovalnici za vzgojo otrok v družina, Milena Merlak: Po poti slikarjev-amaterjev, Miroslav Ravbar: Ob 50-letn.ici Janka Li.ške, Viktor Malovrh: Ali amatersko zborovsko petje res odmira?. Mir nad Tržlčem, En dan v tednu za kulturne prireditve, Noviice z Delavskega odra v Ljubljani, Direktorjev rojstni dan, Jezični dohtar Petelin, Gledališki amaterji v Srbiji, REVIJA 57, štev. 3—4 Iz vsebine: PROZA — Jože Iludcček: Legenda, Veljko Rus: Ljudje so tudi ob žlebovih, Marijan Kolar: Nepravilni trikotnik, POEZIJA — Dane Zaje, Branko Somcn, Franc For.smerič, Iz ¡¡o- Kot vemo, deluje pri našem okrajnem Svetu Svobod in PD Baletna šol a. Zaradi obolelosti in drugih tehničnih ovir se ni mogla šola predstaviti ob koncu šolskega leta s samostojnim večerom, del pripravljenega sporeda pa so nam pokazali na dveh prireditvah: na veliki okrajni reviji kulturnoprosvctnega udejstvovanja (15. junija v Kopru) so izvajale gojenke šole ples na glasbo W. A. Mozarta »Sanje male spominčice« (koreografija Dana Ren čel j), na slavnostni akademiji v počastitev Dneva borca (3. t. m. v Kopru) pa koreografsko upodobitev pesmi istrskega skladatelja Matetiča-Ronjgova »Čače moj« (koreografija Vuka in Slavko Iliti). — Na sliki vidimo prizor iz baleta »Čače moj«. ItNA m DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA ir ŽENA m DOM i? ZDRAVSTVO M VZGOJA * ŽENA IN DOM tV ZOKAVSTVO IN VZGOJ CAS KUHANJA ZELO SKRAJŠAJO V zadnjem času je vedno bolj živa želja, da bi nam nudila živilska industrija čimveč takih živil, ki so popolnoma ali vsaj deloma pripravljena za kuhanje. Ce bi jih imeli več, bi gospodinje lahko zelo skrajšale čas, ki ga sicer porabijo za pripravljanje vsakodnevne prehrane, prav tako pa tudi prehranbeni obrati. Gospodinjam bi odpadlo zamudno nakupovanje in prenašanje živil, ki jih potrebujejo za določene jedi. Vzemimo n, pr. samo govejo juho. Treba je k mesarju po meso, na trg po zelenjavo, poskrbeti za jušno zakuho. Z nakupom Argo ali druge juhe pa vse to odpade. Še več, industrija je namesto gospodinje juho tudi skuhala in ji skrajšala dve do triurni postopek na 7 do 10 minut. Razen jušnih konserv, ki jih je pri nas zadnje čase lepa izbira, so najbolj udomačene testenine različnih vrst. Vendar so še go- iSliSS Nv Ps « Ne samo za kopanje, tudi za sončenje potrebujete primerno obleko. Tale model vam je gotovo všeč, zamisel pa lahko uporabite pri predelavi stare obleke spodinje, ki njihovo vrednost premalo cenijo in dajejo prednost raznim domačim izdelkom. Pri tem pa gotovo ne računajo s časom, ki ga izgube po nepotrebnem. Te izgube so nekateri gospodinjski zavodi ugotavljali in izračunali, ker so hoteli gospodinjo s številkami prepričati, da je bolj ekonomično kupiti zavitek testenin, kot pa mesiti rezance doma. Takale je bila njihova ugotovitev: za količino pol kilograma širokih rezancev traja priprava (sejanje moke, mešanje jajc, mešenje, valjanje testa, zvijanje in rezanje) cca 50 minut, kuhanje pa 21 minut. Če pa kupimo polkilogramski zavitek širokih rezancev, bo trajalo kuhanje na plinu 26 minut, na elektriki pa 30 minut. Tako prihranimo na času cca 45 minut pri kuhanju na plinu in cca 41 minut pri kuhanju na elektriki. Prav gotovo si vsaka gospodinja želi takih prihrankov na času. Pri tem pa se nehote vsiljuje vprašanje kvalitete. Tudi pri rezancih bodo imele gospodinje prav gotovo upravičene pripombe. Predvsem si žele, da bi vsebovali kupljeni rezanci večjo količino jajc, ker bi bili s tem izdatnejši. Isto velja glede juh: kljub pogostim pripombam potrošnikov so le-te še vedno preveč slane, preveč poprane in zato neprimerne za stare ljudi, za otroke in bolnike. Naše gospodinje pa si ne žele JOGURT Z JAJCI 1 liter jogurta, 4 jajca, 15 dkg sladkorja. Jajca in sladkor dobro umeša-mo, cla penasto naraste. K temu dodenemo med mešanjem še jogurt in za boljši okus še vanilin. SIROV NAMAZ S ČOKOLADO 1 žlico surovega masla ali margarine, -1 žlice skute, 2 žlici nastrgane čokolade ali 1 žlico kalcaoa, vanilin in sladkorja po okusu. Uraešamo surovo maslo ali margarino, ji pr.denemo pretlačeno skuto, čokolado, van'Min in sladkor. Vse skupaj premešamo ter namažemo na en cm debele kruhove rezine. Ako uporabimo kakao, ga skuhamo z 1 žlico vode, da ima nadev boljši okus. samo končnih, ampak tudi polizdelke. Pri tem gre za kaj preproste stvari. Velika pomoč bi bila n. pr., če bi lahko iz službe grede kupili kuhano kislo zelje ali repo, kuhane vampe ali pljuča, fižol, rdečo peso in drugo. S tem bi bil čas priprave kosila bistveno skrajšan, obogatile bi jedilnike s takimi jedili, ki sicer zaradi pomanjkanja časa pridejo bolj redko na mizo. Naša prehrana bi se tako tudi pocenila, saj vemo, da na hitro pripravimo kosilo iz živil, ki so draga (jajca, zrezki, jetrca in podobno), Nekateri imajo pomisleke, da nimamo dovolj urejenih higienskih pogojev v naših trgovinah za tako prodajo. To vselej ne drži. Saj prodajajo delikatesne trgovine celo vrsto občutljivih in hitro pokvarljivih živil, ki so včasih tudi odprta: n, pr. paštete, razne solate, tlačenke in drugo. Ce lahko ostanejo ta živila nepokvarjena, bi ostal prav tako tudi fižol, vampi ali kislo zelje. Treba je le začeti in videli bomo, koliko hvaležnih odjemalcev bo imela vsaka trgovina za taka živila. (Po -Sodobnem gospodinjstvu«) 81.6 Izšla je šesta letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«. V uvodniku piše direktor CZNG tov. živa Beltram o različnem gospodinjskem izobraževanju pri nas. Revija prinaša zanimiv članek o rezultatih ankete o poslovanju trgovin, ki jo je med potrošniki razpisal Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju. Danes, ko urejamo mehanizirano pralnico, bo dobrodošel članek o pralnih strojih, ki mu bo sledilo nadaljevanje v prihodnji številki revije. Rubrika »Stanovanje in oprema« je v tej številki bogato zastopana. Vladimir Mu-šič piše o stanovanjski kulturi, inž. Seta Jurkovič pa objavlja navodila za izdelavo kombiniranih. omaric. Načrt za te omarice lahko naročniki dobijo v uredništvu. Z ozirom na pomanjkanje mizarskih načrtov, je treba pozdraviti zamisel uredništva o izdajanju teh načrtov. »Sodobno gospodinjstvo« je edina revija pri. nas, ki se je lotila tega vprašanja, Tudi rubrika »Prehrana« je bogata. Tu najdemo prispevek o skrajšanem času kuhanja pri uporabi industrijsko obdelanih živil in prispevek o prehrani. v starosti. Bralke bodo vesel.e morejo drugače, naj se vsaj se-zujejo, seveda pod pogojem, da si na teden vsaj enkrat umijejo noge. Ko sem se v nedeljo sprehajal ob semedelski obali, sem videl lep prizor, ki vam ga moram opisati. Bil je lep dan in v morju na stotine ljudi. No, in če se kopanje prileze ljudem, zakaj bi se ne živalim? Tako je pomislil neki napreden živinorejec in jo pri-mahal v kopališče s svojim — volom. Povcdel ga je med, kopalce, lepo »ožajfal« in opral. Pri tem sta se oba. vola držala, kot da gre za porišem naravno in vsakdanjo stvar, ne meneč se za številne pvossteste ostalih kopalcev. Nekoliko naprej od koprskega stadiona, kjer zavije cesta proti novi. bencinski črpalki in servisni postaji, stoji. napis: «Mercedes servis — 300 /)!«. Dolgo sem študiral, zakaj piše 300 metrov, če pa jih je samo 100. Naposled pa se mi je posvetilo: Cesta je namreč tako zbita in luknjasta, da moraš z ogibanjem prevoziti res najmanj 300 metrov. Ko pa je avto ali motor srečno čez in pri servisni postaji, je v 90 primerih od 100, tudi če mu prej ni ničesar manjkalo, popolnoma zrel za popravilo. V Pivko sem prišel ravno prav, da sem še videl dva lovca tamkajšnje lovske družine, ki sta se vrnila z lova hudo pomanjkljivo oblečena. Čakala sta namreč srnjaka, ta čas pa je živina, ki se je pasla okrog grmovja, kjer sta skrila, nahrbtnike in suknjiče, zavohala dober zalogaj in požrla vse skupaj z nahrbtniki med. Vidite, kako lepo držijo živau skupaj? Naposled, sem zavil še v Du-tovlje. kjer im.aljo zelo živahen kino, kar sem si moral ogledati. Vidite še nekako, slišite pa prav nič, razen vpitja in razposajenega smeha, mlajših obiskovalcei\ Ker so Dutoveljčani znani I kot potrpežljivi dn mirni ljudje, 'si uprava kina nič preveč ne prizadeva, da bi razgrajačem stopila na prste. Zato bo takšno stanje verjetno trajalo še len čas. dokler pač ne bodo starejših popolnoma izrinili in počeli v kinu, kar bodo hoteli. Vsaj tako pravijo tam gori. ■ Tako. Zapisal sem, kar sem videl in slišal, zdaj pa na svidenje Vaš Vane FILMSKI REVEŽI Med najresnejšemi problemi nemškega filmskega gospodarstva je inflacija plač, ki je med producenti izzvala pravcati preplah. V zadnjem času se namreč množijo primeri, da peščica filmskih veličin obojega spola' cene naravnost narekuje, producenti pa se njihovim vedno večjim zahtevam skoraj ne upajo upirati v strahu, da se jih ne polasti konkurenca. Naj sled; le en sam značilen primer: Neka igralka si je v najkrajšem času znala zvišati plačo za 50.000.— zahod-nonemških mark. Medtem ko se je pri prvem filmu še zadovoljila s 100.000,— DM in ne ravno neznatnim deležem dobička, je za naslednji film zahtevala že 150.000,— DM z 10 % udeležbo pri dobičku, pri svojem tretjem filmu si plače sicer ni zvišala, toliko bolj pa delež pr: dobičku. 330 let že počiva na morskem dnu ob robu stocliolmskega pristanišča švedska jadrnica >WASA«, admiralska ladja tedanje kraljevske mornarice. Komaj se je za svojo prvo vožnjo odtrgala od obale, jo Je nenaden viharni sunek prevrnil in pogoltnilo jo je morje z vsem, kar je bilo na njej. To se je zgodilo v avgustu 1G2S. Ponovno so jo že poskušali rešiti iz mokrega objema, spravili pa so na dan le nekaj topov in malenkosti. 50 m dolga in 12 m široka »\VASA« Je bila oborožena z 30 bronastimi topovi, njen celotni bronasti okras pa cenijo na več kot pol milijona švedskih kron, to je nad 100,000 dolarjev. Zgodovinarji primerjajo Mescc? Znani ameriški učenjak nemškega porekla von Braun je izjavil, da bodo v ZDA konec prihodnjega meseca izstrelili raketo, ki bo padla na Mesec. Ob isti priložnosti je von Braun tudi omenil, da bosta v septembru poletela dva ameriška pilota v višino 300 kilometrov s hitrostjo 8.000 kilometrov "na uro. MARXOVE ZNAMKE Sovjetska filatelija je ustanovitelju znanstvenega socializma posvetila že nekoliko serij poštnih znamk. Prvo ob petdesetletnici njegove smrti leta 1933, deset let kasneje sta za 125-letnieo Marxovega roj-Etva ¡izšli dve znamki z njegovo sliko, tretjo serijo, posvečeno Marxu in Engelsu, je izdala sovjetska poštna uprava leta ISIS ob stoletnici izida »Komunističnega manifesta«, Zdaj se je pojavila že četrta serija treh znamk (za 40- -in 60- kopejlc in za 1,— rubelj, v rjavi, modri in rdeči barvi) z Marxovo sliko in napisom: Karl Marx, 1818—1883. Pri gradnji hidrocentrale na jezeru Sevan v Sovjetski. zvezi so graditelji odkrili na dnu jezera ostanke starega mesta. Razen dobro ohranjenih spomenikov in stavb, so našli tudi veliko število drugih predmetov: orožja, bojnih in navadnih voz, obleke, glinene posode in podobno. Na sliki vidimo umetnino davnega mojstra, nastalo pred približno tri tisoč leti. Cez dva meseca na — vrednost te najdbe z odkritjem Pompejev ali s Tutanka-menovim grobom. »VPASA« je namreč najstarejša povsem identificirana ladja na svetu. Nedavno so se znova kar naj-resneje lotili reševalnih del in računajo, da se bo slovita jadrnica v prihodnjem letu z lastno močjo ponosno vrnila v stockholmsko pristanišč*.. Nov rudarski stroj. Na Češkem so nedavno montirali tale ogromen stroj za dnevni kop. Orjak tehta 700 ton, poganja pa ga 26 elektromotorjev. Pri njem ¡je zaposlenih 9 delavcev, ki izkopljejo v eni 'izmeni do 20.000 ton rude. —■ K vragu s temi modernimi urami. Človek res nikoli ne ve, koliko kažejo! Devetinštirideseta zvezda. Alaska, ki jo je carska Rusija prodala leta 18G7 ZDA za nekaj nad sedem milijonov zlatih dolarjev, je postala nova federalna država v okviru Združenih držav. Ameriška zastava je tako dobila 49. zvezdo. Na sliki vidimo ženo in otroke guvernerja Mike Stepanovicha z novo zastavo Medtem ko je pr.i nas v posebni časti vino iin tudi žganja ne zametujemo in so Nemci predvsem trdi na pivo, Angleži. pa na whisky, se narodi Bližnjega in Daljnega vzhoda navdušujejo povsem za druge pijače. Or.ientalcem je naš alkohol tuj. Mohamed ga ,1e svoj m vernikom prepovedal, zato pa sc je skoraj po vsem mohame-danskem svetu udomačila kava kot prava narodna p jača. Iz etiopske pokrajine Kaffa je nastopila svojo zmagoslavno pot po vsej zemeljski krogli. Zdaj je že prav tako priljub- Cigarete. pred sodiščem. Neka italijanska tobačna tovarna je v stilu »sodobne« reklame natisnila na zavojčke svojih cigaret hudo pomanjkljivo oblečeno črno lepotico. Neki pravnik je tovarno tožil, češ da ga slika resno vznemirja pri kajenju. NAJVECI SILOS V JUGOSLAVIJI Zgrajen bo na Reki do leta 1001. Gradbeni stroški so predvideni na poldrugo milijardo dinarjev. V dolžino bo mer 1 83 m, v širino 25 m, njegov -tolp bo segal 50 m visoko. .■Taenkrat bo lahko sprejel 34.000 ton ž'ta vseh vrst. Š-los bo urejen najmodemeje. Ob neznatnem številu delovne moči bo v enem dnevu lahko vsklad ščil nad 330 vagonov žita, to je šest dolgih , tovorn h vlakov. ljena na zapadli kot v novem svetu. Kava je zavojevala svet, V IncL'jl kot tudi po vsej jugovzhodni'. Azjj.i prebivalstvo najbolj ceni pijačo toddy ali larl. Je to sok raznih vrst palm. Stiskajo bodisi, cvetovje ali sadeže. Tudi navezujejo debla nekaterih palm, lcot to delamo pri nas z brezami ali borova. Sok vsebuje sladkor. Čim zavre, je uporaben. V mnogih krajih Afrike varijo domačini .¡z raznih vrst prosa pivu podobno pijačo. Pravijo jii pombe. Je kisellca-kastega okusa, deluje upijan-ljivo. Brez pombe med zamorci ni slavja. Dobesedno narodna pijača je pombe v Vzhodni Afriki. I,EPA CIGANSKA DOMPTEZA V nekem francoskem mestecu je gostovala ciganska družina, katere edina zanimivost je bila dresirana koza, ki je splezala po majav.i lestvi do čaše, polne mleka, čašo izpraznila in okretno spet sestopila na trdna tla. Ker koze itak rade plezajo, ta edina točka ciganskega programa ne bi bila imela kdo ve koliko gledalcev, če bi koze ne »krotila« stasita, .izredno lepa c.ganka. Ustavljali so se moški, metali na krožnik franke in strmeli v domptezo. Njene koze skorajda opazili niso. Pa je nelci novinar po poklicni radovednosti — tako je vsaj kasneje zatrjeval ! — stikal za cigansko lepotico tja do njenega skritega bivališča . . . No, in kaj je odkr.l? Lepa Esmeralda je bil moški. Ciganom se je naslednji dan nekam zelo mudilo Cz usodnega kraja. Težka mladost. Libanon je te dni v središču zanimanja vsega sveta. Kakšno je bilo doslej življenje v tej deželi, nam delno pojasnjuje gornja fotografija. Na njej vidimo skupino otrok od S do 14 let, ki si služijo svoj borni košček kruha s tkanjem. preprog, medtem ko lastnik delavnice razmetu-je denar po tujih letoviščih. LETALČEVA DOMISLICA V bližini zahodnonemškega mesta Dilhngen je sredi ceste pristal mlad ameriški pilot s svoj.m šolskim letalom. Stekel je na bližnjo njivo in zaprosil kmeta za ogenj, da si prižge cigareto, nato pa je skočil spet v letalo in odbili el. Trideset- tisoč otrok v Nemčiji ima prirojeno hudo srčno napako, da njihovo življenje visi na nitki iz dneva v dan. Operacija pa je težka in nevarna, tako da so se je zdravniki le redkokdaj lotili, posebno še, ker niso imeli priprave, ki umetno vzdržuje krvni obtok med operacijo in omogoča dihanje. Slišati je bilo protestne glasove: »Mar v naši deželi ,gospodarskega■ čudeža' ni mogoče najti potrebnih sredstev za takšno napravo in bodo morali vsi ti otroci umreti?« Naposled so s pomočjo nemških izseljencev v tujini zbrali potreben denar (227.000 mark) in namestili napravo v neki. berlinski bolnišnici, kjer bodo zdaj operirali bolnike iz vse države. Sprague in Stine sta prišla, ko sta bila Cok in Kriš prav sredi svojega prijetnega opravka. »Že spet zamuda!« se je pritožil Sprague. »Ali ne bomo nikoli odrinili?« Cok je zajel polno žlico in si jo zmašil v usta, potem pa prazno dal Krišu. Nobeden izmed njiju ni črhnil besedice, dokler ni bila posoda prazna in skrbno ostrgana. »Seveda, midva sva ves čas roke križem držala,« je rekel Cok, ko si je obrisal usta z roko. »Kar lepo stala sva in v oblake gledala, kajne? Zato seveda vidva nimata obeda. Res ni lepo, da vaju tako zanemarjam.« »Že dobro,« je dejal Stine. »Midva sva že jedla tam v šotoru, pri naših prijateljih.« »Sem si mislil,« je zamrmral Cok. »Zdaj pa le pojdimo, saj sta končala,« je silil Sprague. »Tamle je čoln iin naložen je tudi,« je rekel Cok. »Kako pa odrinemo, kaj pravite?« »Zlezemo vanj in odveslamo. Kar hitro na delo!« Bredli so proti čolnu. Gospodarja sta takoj zlezla vanj, Kriš in Cok pa sta ga odrinila na globoko. Ko pa jima je začela voda pljuskati v škornje, sta se tudi onadva zavihtela na krov. Ker gospodarja nista držala vesel nared, je čoln takoj pognalo nazaj h kraju, kjer je nasedel na pesek. Kakih šestkrat so z velikim naporom ponovili to delo. petindvajset let, »čas je, da gremo na pot. Cok, vi in pa ■—« Tu se je vprašujoče ozrl na Itriša. »Sinoči si. nisem dobro zapomnil vašega imena,« »Dimač.« »Torej dobro, Cok in vi, gospod Dimač, pričnita nakladatil čoln.« »Recite samo nimač, brez gospoda,« je svetoval Kriš, Sprague je malo pokimal lin se izgubil med šotori, doktor Stine, vitek, bled, tudi mlad mož, mu je sledil. Cok je pomenljivo pogledal svojega tovariša, »Več kot poldrugo tono je blaga, pa nama ne bosta prav nič segla pod pazduho. Boš videl.« »Zdi se mi, da sva za to delo plačana,« je dobrovoljno odvrnil Kn;š, »in najbolje bo, če takoj začneva.« Prenesti na plečih kar tri tisoč funtov teže sto metrov daleč ni bila prav lahka naloga in če jo je človek opravljal v divjem vetru in snegu, obut v težke gumijaste škornje, ni čudo, ce je na koncu onemogel. Razen tega je bilo treba zviti! šotor m zamotati kuhinjsko opremo. Potem sta začela nakladati. Ker se je čoln pod težo blaga vedno bolj pogrezal, ga je bilo treba polagoma potiskati proti globolcejši vodi. Zato sta morala brest.i zmeraj dalje. Do druge ure je bilo vse končano in Kriš se je čutil kljub temu, da je použil dva zajtrka, tako slabotnega, da bi se bil slcoro zgrudil. Kar kolena so sc mu šibila. Cok, ki ni bil nič boljši, je začel nekaj brskati med lonci in ponvami in je privlekel na dan velik lonec kuhanega fižola, v katerem je tičal precejšen kos slanine. Ker sta imela samo eno žlico sta drug za drugim zajemala iz posode. Kriš bi bil takrat prisegel, da svoj živi dan še ni okusil kaj tako dobrega. »Neverjetno,« je mrmral, ko je dal žlico tovarišu, »veš, dokler nisem postal nosač, nisem vedel, kaj je dober tek,« Cok so jc nezadovoljen usedel na rob in si zatlačil v usta pest tobaka. Gledal je v oblake in sam zase nekaj mrmral. Kriiš pa je povezoval čoln, medtem ko sta gospodarja tu pa tam izpustila kako pikro opazko. »Ce bosta poslušala moja navodila, bomo kmalu spravili eoln od obale,« je končno rekel Sprague, Njegov nasvet je bil sicer dober, toda preden si je laliko pomagal na krov, je bil moker do pasu. »Bomo že morali itt.1 na suho in zanetiti ogenj,« je rekel, ko se je čoln zopet zagreznil v pesek, »Zmrzujem.« »Ne boj se moče,« je prezirljivo rekel Stine. »Drugi so bili se bolj mokri, pa so vendar odpluli. Zdaj grem jaz poskušat; videl boš, da bo splaval.« Zdaj se je premočil Stine, ki je z zobmi šklepetajoč naznanil, da je res treba zakuriti. »Kaj bi tistih nekaj kapljic vode,« je zaničljivo dejal Sprague, čeprav je sam šklepetal z zobmi. »Najbolje bo, da vožnjo nadaljujemo.« »Cok, poiščite vrečo z mojo obleko in zakurite,« je ukazal Sline. »Nak, tega pa že ne!« je zavpil Sprague. Cok je pogledal zdaj tega, zdaj onega ter pljunil, toda ganil se ni. »Cok je moj sluga in mislim, da bo poslušal moie ukaze,« je odvrnil Stine. »Cok, nesite vrečo na breg!« Cok je ubogal, Sprague pa je še naprej trepetal v čolnu. Kr.iš je mirno čakal, kdaj bo dobil ukaz, in je bil vesel počitka. »Čoln, ki ga tlači nesloga, ne preplove morja,« je rekel sam pri sebi, »Kaj ste dejali?« se je obregnil Sprague. »Sam s seboj govorim — imam tako navado,« je odgovoril Kriš. Delodajalec ga je ošiiiil s pogledom od strani in še nekaj minut molče trepetal. Potem se je vdal. »Mojo vrečo, Dimač,« jc ukazal, »in pomagajte malo pri ognju! Na pot gremo šele jutri zjutraj.« Naslednjega dne je veter še vedno pihal. Jezero Dinder-manu je bilo ozka, gorska globel, napolnjena z vodo. Ker je veter pihal z gorskih strmin in se tesnil po tej soteski, ni vlekel enakomerno, ampak je bil včasih podoben hudim sunkom burje, včasih pa je oslalieval v svežo sapico. »Ce zadevo prepustite meni, mislim, da mi bo uspelo,« je rekel Kriš, ko je bilo vse pripravljeno za odhod. »Saj vi ne veste ničesar o teh stvareh,« ga je Stine na-lirulil. »O, čisto nič,« je rekel Kriš hladno 111 odstopil. Kriš je prvič delal za dnevno plačo, toda nI mu bilo težko-privaditi se disciplini, ki jo tako delo zahteva. Poslušno in dobre volje se je udeleževal neuspešnih prizadevanj, spraviti čoln na širino. _ »No, kaj bi pa vi storili?« ga je končno vprašal Sprague, težko sopeč od napora. »Usedite se in se pošteno odpočijte, dokler sc burja ne poleže; takrat, pa bo treba riniti iin veslati, kar se da,« Čeprav je bila misel čisto preprosta, je bil on prvi, ki mu je bila šinila v glavo. Takoj prvič, ko so poskusili, jim je uspelo. Potegnili so odejo na jambor in čoln je odbrzel po jezeru. Stine in Sprague sta postala takoj zadovoljna. Cok je Bil kljub svojemu nagnjenju k zabavljanju vedno zidane volje, Kriš pa sploh ni mogel biti drugačen, Sprague se je četrt ure ukvarjal s krmilom, potem pa sc proseče ozrl v Kriša. »Kmalu bi se mi bile kite pretegnile,« se je opravičeval Sprague, ko je Kriš prijel za veslo. »Gotovo še niste jedli medvedjega mesa, kajne?« ga je Kriš vprašal prijazno. »Kaj zlodja menite s tem?« »O, nič; kar tako sem si mislil.« Toda za hrbtom svojega gospodarja je Kriš zapazil odobravajoči nasmeh Coka, ki je že vedel, kam to vprašanje meri. Kriš je krmaril vso pot preko Lindermanškega jezera, Pri tem je bil tako spreten, da sta ga petična in delu'nenaklonjena mlada gospoda določila za krmarja. Cok je bil tega zelo vesel in je prav rad ostal pri svojih loncih ter prepustili čoln tovarišu. Jezeri Uindcrmann in Bennett veže pretok. Čoln so le mogli naložen speljati po ozki, deroči vodni struji. Pri tem je Kriš odkril marsikaj novega o čolnih in o plovbi. Ko pa je bilo treba raztovorjeno blago prenesti, sta Sline in Sprague izginila kot kafra in njuna najemnika sta garala dva dni, da so jima kosti pokale, preden sta znosila stvari od lconea enega jezera do začetka drugega. Prav taka je bila zgodovina še mnogih dni tega potovanja. Kriš in Cok sta delala kot črna živina, njuna gospodarja pa sta stala s prekrižanimi rokami in celo zahtevala, naj jima slugi strežeta.