150. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 6. julija
XVIII. leto, 1885.
Ithnia vssik dan »ve^er, istttfi nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejetnan za avstri j sko-ojrerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., &a četrt leta 1 gld., jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljanu brez pošiljanja ua dom za vse leto 18 tfld. za četrt leta 3 tfld. 30 kr., za jeden mesec I tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae
10 kr. za meneč, po   0 kr. za Cent leta. — Za tuje dežele toliko ve<\ kolikor poštnina znaša. Za oznanila pljuje se od četirintopne petit-vrste po £ kr.. če »e oznanilo jedenkrat tiski, po ft kr., će se dvakrat, m po 4 kr, će se trikrat ali vočkr.n tiska Dopisi naj se izvole fraukovatt.     Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo Je v Rudolfa Kirbiša hiši, „(.tiudaliAka stollia-. U pra v n i h t v a naj se blagovolijo pošiljati naroenuif, rokianuciji:, oznanila, Lj.VM adurinUtrativu« .uvari.
za
se po
Važno gospodarsko vprašanje.
n.
Ko bo je na Francoskem našli trsno uš in spoznali, da se vsled njenega sesanja na koreninah sušijo trsi, bila je pač prva misel, da se mora pokončati ta mrčes in da bode s tem tudi konec trsne bolezni. Gotovo, ko bi se trsna uš dala popolnem pokončati. Pa ne le, da ima silno životno moč in prenaša mraz in vročino, sušo in mokroto, ne da bi poginila, plodi se v tako velikanskih razmerah, da se jih iz jedne same živalice v malo mesecih namnoži na milijone in mej temi so v poletnem času celo krilate, katere same naprej frfotajo ali je pa veter zanese tudi preko širokih vod, kakor je Dunav. Dalje se iz početka ne pozna okuženo mesto v vinogradu, ampak še le v drugem ali tretjem letu, navadno še pozneje. V tem času pa se je filoksera že lehko zatrosila na tisočerih drugih mestih.
Škoda tedaj za vsak krajcar, ki se izda za uničenje trsne uši. Predno pa je prodrlo to spoznanje — in ni še povsod prodrlo —, iskalo se je po sredstvih in izdalo mnogo denarjev za preganjanje in uničenje filoksere. Kot glavno in najceneje sredstvo obveljal je konečno žvepleno-ogljik, ki se je zalival okolu trsa, ki pa tudi ni vseh ušij pokončal, kar se je pokazalo na izkopanih koreninah, kjer so se še drugo in tretje leto nahajale žive filoksere, dasi je trs bil posekan. Koliko sitnob da so imeli vinogradniki v okuženih krnjih, kako zbegano je bilo ljudstvo, katero je videlo očitni nevspeh tacega uničenja trsov, kazala je žalostna dogodba 1. 1882 v Sromljah Brežkega okraja, ki je imela vsaj to dobro posledico, da so od tistega časa opuščali nepotrebno zatiranje in izkopavanje trsov.
Kaj tedaj? Ali naj roke križem držimo in mirno gledamo, kako da se suši vinograd za vinogradom in tam, kjer je poprej razkošno rastel vinski trs preobložen s sladkim grozdjem, ostaje pusta paša preraščena z germovjem? Nikakor ne. Večina naših vinogradov je v tako dobri legi, da bi škoda bilo opustiti vinograde, tembolj, ker ravno naj • bolj za trs pripravni kraji neso za nobeno drugo kulturo.
K sreči pa neso vsi trsi tako občutljivi proti filokseri, kakor naši evropski. Američanski trsi se prav nič ne zmene za trsno uš in čeprav vse
mergoli po njenih koreninah tega mrčesa, rasto in rode, kakor da bi jim tako glodanje še dobro delo. Torej imamo sredstvo, s katerim lehko obranimo svoje vinograde, ne da bi je morali spremenjati v drugo kulturo: za s a j e n j e a m e r i č a n s k i h t r s o v. Francozi, ki so konečno spoznali, da je boj proti filokseri brezvspešen, začeli so saditi američanske trse ter jih že zasadili na opustošenih krajih do 00.000 trsov. Trsi razkošno rasto in cepljeni z naj-boljimi francoskimi plemeni donašajo več plodu, nego poprej domači. Vendar ni treba, da bi se morali cepiti, kar bi pri nas v mnogih krajih težavno in neprilično bilo, temveč so tudi taki američanski trsi, katerih grozdje daje prav dobro vino, ne da bi poprej bili cepljeni.
Ali pa se bode dala v praksi izpeljati taka sprememba trsnega zasada V Odkod dobiti toliko milijonov trsnih sadežev? In kako pripraviti vinogradnike k tacemu težavnemu delu, kakeršno je novo zasajenje, katero bi tudi veliko stalo, a mnogi zlasti mali posestniki še za navadne stroške nemajo kje in kaj vzeti? Kar zadeva sadežev američauskih trsov, je res težava, dobiti je v obilnem številu, ker je prepovedano vsako uvažanje trsov iz okuženih krajev v neokužene in taka zapoved bo morala ostati veljavna, da hkratu ne bodo vsi vinogradi okuženi. Toda že se napravljajo na raznih mestih američanske trsnice in ker te vrste trsi silno naglo rasto in poženo dolgo šibovje, jih bode sčasoma laže dobiti, ko zdaj, zlasti, kedar bode vlada vso svojo pozornost obračala v množenje američauskih trsov.
Dozdaj pa so se take trsnice v Avstriji ma-lokje napravljale, ker trsov ni bilo dobiti, semena pa, katero je razpošiljalo poljedelsko ministerstvo zlasti vinogradskim šolam, neso se rada cimila in, ako so se, izrastla so razna plemena, od katerih bi se še le v teku let poizvedelo, so li dobra ali ne. Kolikor je pisatelju teh vrstic znano, ima na slovenskem Štajerji jedini naš rojak g. dr. Geršak v Ormoži del vinograda nasajenega že več let z američauskim trsom: Yorks-Madeira, kateri je stanoviten proti filokseri in brez požlahtnovanja baje rodi okusno vino. G. dr. Geršak bi gotovo ustregel čitateljem, ko bi objavil svoje poskušnje s tem trsom, kedaj ga je že nasadil, ali je tačas „rigolal" ves vinograd, kako se trs obnaša, ali mu je treba gnojiti in kakšno in koliko vina daje. Ker je g. dr. Geršak naznanil, da
oddaja šibe ali bilfe od tega američanskega trsa, naročilo je tudi poljedelsko ministerstvo 2000 komadov. Kaj hoče početi s tako malim številom in zakaj ni naročilo vseh, kolikor jih je bilo dobiti, ni razumljivo.
V nekem strokovnjaškem listu je bilo čitati da je v Vinarjah pri Konjicah, kjer raste slovečo rudeče vinarsko vino, novi lastnik poprej Pannovih vinogradov, baron Maji našel zasajeno okolu poslopij američanski trs: vitis riparia in ponujal „društvu v obrambo avstrijskega vinaritva", v čegar odboru je tudi naš drž. poslanec g. V. Pfeifer, mnogo tisoč šibovja od tega trsa. Mariborska vinarska šola že več let goji američanske trse in letos so se na raznih vnestih napravljale trsnice, tako da bodo sčasoma vsaj nekaj teh trsov dobiti in da bodo vinogradniki, katerim bo volja, začeti z zasajanjem, ne bodo zadržani po pomanjkanji ali preveliki dragoti trsnih sadežev.
Ako se zdaj obrnem do druzega pomisleka, kako pripravljati vinogradnike k zasajanju američauskih trsov, moram pred vsem na to opozarjati, da trsna uš pri nas ne gre naprej s takimi obširnimi koraki, kakor na Francoskem in da se tudi uničenje popadenlh vinogradov ne vrši tako naglo in tako popolnem. Na Bizoljskem je na primer filoksera bila konstato.ana 1. 1881, a skoro gotovo že več let poprej s Hrvatskega bila tja zatrošena. Tačas so izvedenci z ozirom na francoske žalostne izskuŠ-nje prorokovali, da v treh hitih na Bizeljskem ne bo več videti vinogradov. In kdor dandanes, štiri leta pozneje, hodi po tistih krajih, vidi pač tu in tam opuščene vinograde, pa večinoma neso le zeleni, temveč tudi rode veliko grozdja ter se lani po Bizeljskem ni znatno manj vina pridelalo, ko prejšnja leta« Treba je pač v okuženih krajih gnojiti, kar se poprej navadno ni storilo. Mogoče pa je tudi, daje najhuja doba te trsne bolezni že presta na in da bo sama po sebi začela po neha vat i, kakor mnoge druge jednake živalsko in rastlinske bolezni.
Vsekakor pa se moramo pripravljati povsod za slučaj, da trsna uš napreduje, in ta priprava so trsnice američauskih trt, iz katerih bi revneji vinogradniki - in teh je pri nas največ — dobivali trsne sadeže brezplačno. Pa samo s tem jim ni pomagano, kajti novo nasajanje veliko dela in troškov stane in ni pričakovati, da bi se ga lo-
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Reiie Lofebvrc.  Poslovenil * * * Stat noininis umbra.)
Triintrideseto poglavje. Doktor Olvbrius.
(Daljoj
Doktor Danijel, odgovoril je škripaje z zobmi, jaz ne trpim nesramnosti. Ali veste s kom govorite, dragi gospodek?
Da, vem, imenitni gospod, s starim tepcem.
Gospodine, odvrnil je, ne izpozabite, da imate pred seboj moža, katerega so vsi evropski vladarji odlikovali.
No, pa govorimo o tem, vzkliknil sem. Veliko knjigo polno neunmostij da se v rudeče usnje vezati ter se nese k poslanstvu, na to se pa imenuje za križanika (komenduik) ali viteza reda Povodnega konja ali pa Kondorja. Križi in svetinjo! to so le miloščina, katero knezi slovstvenim in politiškim beračem mečejo.
Ali veste vi, gospodine, odvrnil je Olvbrius ves razjarjen, ali veste, da sem bil jaz že z dve-intridesetim letom jednoglasno izvoljen članom zdra-viloznanske akademije?
Za Boga, odvrnil sem, dosta bolj prav imam, kakor sem mislil. Ko bi vi bili zares nadarjeni, imeli bi bili sovražnikov; do petdesetega leta vas bi bili pustili čakati pred družbenimi durmi in izvolili bi vas bili le z neznatno večino glasov. A tepci nikogar ne razžalijo, zato jih spuščajo v akademijo kakor teleta v mlin.
Čutil sem, da sem segel nekaj predaleč. Polkovnik grohotal se je na vso moč; I!eynard pa me je čudovito pogledaval in Olvbrius je skoro jeze se udušil. Videl sem že bližati se trenotek, ko se bi nalogi zamenili ter bi bolnik zdravniku krv izpustil. Odvetnik moral je pač raztopljenega zlata imeti v grlu; kajti dve sami besedi, Olvbriju na uho po-šepetam', ste bedaku povrnili vso prejšnjo veselost. Prav hudičevo smehljanje se je zasvetilo na zgrban-čenem obličji. Približavši se polkovniku, potolkel mu je na ramo ter ga peljal v kot, kamor mu je Bernard, zvest njegov svetovalec, sledil.
To postopanje, to posvetovanje vpričo mene in vender brez mene, zdelo se mi je kaj čudno. Široko sem stopal po sobi gori in doli, ter sem ravno hotel izpregovoriti, ko je Olvbrius odšel ter me še pozdravil ni. Kevnard nasproti pa se mi jo kaj globoko priklonil. Na to se mi je polkovnik približal prav veselega lica. Oči so se mu kar bliščele.
Ali veste, rekel mi je, da ste kaj lepo pogodili onemu budalu?
Nesem storil prav, odgovoril sem.
Tega pač ne pravim, odgovoril mi je Saint Jean; napravili ste mi veselje, da bi je prav lahko ugrabil, pri mojoj duši! -laz zaničujem te palčke, ki se s križi in trakovi puste pokrivati, ter pri vsem tem nikdar neso življenja tvegali, ampak so le kožo drugih prodajali. A, mej nama, možicelj ni ravno zadovoljen. Prav naravno je, kaj ne V Trdi, da ste ga razžalili; zahteva tudi, da ga prosite odpuščan a.
Jaz? vzkliknil sem.
Umirite se, rekel je polkovnik; jaz sem mu
tili tisti mali posestniki, ki se prežive od dnevnega zaslužka. Torej se jim bo tudi moralo pomagati z denarno podporo. Treba je tedaj ustanoviti poseben fond v dvojni namen: v napravo trsnie in v podporo zadetih vinogradnikov.
Politični razgled.
Kotraiije dežele.
V L j ubijani 6. julija.
1C. avgusta bodo imeli založniki, uredniki in sodelavci avstrijskih kutoliNko-koiiscrvativ-
iiili listov shod. Kje se ni določeno.
To poletje bodo mej vodjami de*nir<» posvetovanja, ali bi bilo dobro, da bi se združila Lichtensteinov in Hohenwartov klub Od teh posvetovanj pa ni pričakovati nikakih posebnih vspehov, kajti mej konservativci je Se preveč nasprotstev, da bi se kar tako mogli zjediniti. Ko bi se združila ta dva kluba, odpalo bi od desnice morda nekaj poslancev Lichtensteinovega kluba in nastopilo svoja pota. To bi zopet pomanjšalo moč desnice. Ako pa ostaneta oba kluba, bosta v Lichtensteinov klub ustupila tudi solnogradsku poslanca Fuclis in Neu-mayer, ki sta do sedaj hodila z Lienbacherjem. Zallinger se je že tudi izjavil, da pristopi temu kluki. Dvorni sovetnik Lieubacher bode tedaj popolnem osamljen V državnem zboru.
„Nemšku zveza v Šumavr', katero društvo se je ustanovilo zato, da širi velikonemške ideje po južnem CeakMts, obrnila se je do nemških knjigo-tržcev in založnikov da bi jej pomagali osnovati nemške ljudske knjižnice po južnih čeških krajih. S temi knjižnicami upajo ti vetikoueinški matadorji najbolj utrditi nemštvo. Sicer pa ta misel ni napačna, tudi pri nas Slovanih bi se morda dalo kaj storiti na ta način za razširjenje in uf.rjenje na-rodne ideje. — Kakor „Narodni Listv'1 javljajo, mislijo Cehi osnovati pripravljalno- Bolo za politični naraščaj po vzgledu Pariške Conference Mole-Tocipie-ville, v katere] se bodo mladi ljudje pripravljali za javno življenje.
Hrustu trgovska zbornica izvolila je Nemca lli'miga svojim tajnikom, Ta mož no razume niti besede češkega jezika, zato so proti njegovi izvolitvi odločno protestovali C lii, a zaman. Nemci ne-Čejo slišati o nikakej narodnoj jednakopravnosti in, kjer se jim ponudi priložnost, prilože Cehom kak udarec
Rusini se odo jako upirali temu, da bi se 4 ■ s i j i; i "i j i '/ločila iz dežel v državnem zboru zastopanih. Husinski listi odločno pišejo proti temu. „Slovo", glavni organ Rusinov, |iiše mej drugim: „Mi ne razumemo, da se mej Galicijo in Hrvatsko delajo primere, ko jo vender Galicija dežela z ine-šov i r i m prebivalst oni, na Hrvatskem pa biva samo jeden narod Ali je narodna jednakopiavn.ist že tako daleč dospela, da se misli, da se pri rešen j i gali-škega vprašanja ni treba več ozirati na Rusine, katerih je nad polovico vsega gaii.škega prebivalstva? Ali se morda misli, da sta Galicija in Poljska identična pojma? Dobrovoljno se rusinski narod ne bode odločiti dal od Avstrije, temveč pvotestoval bode odločno, da bi se na, ta način obnovila Poljska in tako popolnem izročilo rusinsku prebivalstvo Poljakom.
Sedaj se vrše pogajanja za novo »vatro-ogertiko pogodba Od ogerako strani se je neki predlagalo, da bi se z Nemčijo sklenila carinska pogodba. |>o katerej bi bili obe državi na zunaj skupno carinsko okrožje, v tem ko bi nji ločila carinska meja. Avstrijska vlada neki ni nič posebno navdušena za ta projekt, ki je le nekaka carinska unija z Nemčijo. I/, take unije bi se utegnila razviti s časom popolna carinska unija, ki bi zopet imela za Avstrijo nevarno politične posledice.
1 riiaitfe dajatve.
Po posredovanji Busije sporazumeli so se popolnem boE^KrNki konservativci in liberalci. Can-
kov in Karavelov sta se sprijaznila. Prvi pojde za bolgarskega diplomatičnega agenta v Carigrad. To sporazumljenje bode morda velikega pomena za razvoj mlade kneževine, morda pa tudi sploh za daljni razvoj politiških razmer na Balkanu.
S tem, da je upniški zvezni sovet izključil vojvodo Cuinberlandskega od brunšviškega prestola, še vprašanje o prestolonasledstvu v tej vojvodini ni odločeno Zdaj je zopet navstalo vprašanje, kdo naj bode brunšviški vladar. Oglasil se je sicer zopet drugi, da ima pravico do brunšviškega prestola. To je petinšestdesetletni princ Jurij Cambridgski. Ker je ta princ že star in neoženjen bi po njegovi smrti utegnile zopet navstati težave zaradi prestolona-sledstva. Sicer pa Nemcem tudi ne ugaja, da bi kako deželo nemškega cesarstva vladal kak angle ški princ. Zategadelj bode nemški zvezni sovet najbrž tudi tega izključil oil prestolonasledstva in kakega pruskega princa proglasil brunšviškim vojvodo.
Londonski dopisnik Berolinske „Kreuzzeutung" imel je pogovor z angleškim novim minister-skim predsednikom Salisburv-jem. Ta mu je zatrjeval, da ni res, da bi angleški konservativci sovražili Rusijo, samo to je težava pri rešenji afganskega vprašanja, da Rusija nikdar besede ne drži. (Jelo njenemu teženju k morju bi se ne moglo ničesar očitati, ko bi je le pošteno izjavila in držala svoje obljube. Novo angleško niinisterstvo bode skušalo ohraniti mir na zunaj in doma. Ko bi Rusija napala Afganistan ali angleška posestva, bode pa začelo vojno. — Kraljica podelila je generalu Lums-denu veliki križ Bath reda. To kaže, da sedanja vlada udobnije njegova postopanje v Afganistanu. Kakor je znano, je ta general sovražim Rusiji. Iz tega se da sklep ti, da bode angleško-ruskemu prijateljstvu kmalu konec, ako ostanejo konservativci na krmilu, saj je že sedaj le navidezno, naj govori Salisburv. kar hoče.
Bivši podkralj egiptovski prodal je Adri-jatskej železniškej družbi za 050.000 frankov hišo v Floreneiji, katero je bil kupil za l'/2 milijon frau-frankov. Sodi se, da se podkralj misli povrniti v Egipet
Dopisi.
lw, ISfr/.iV 4. juliia. [Izv. dop.j K nemčur-ski propagandi, ki je 29. p. m. naše mestice ozve-ličevala, Še nekoliko epizod: Vodja Brežkih Nemcev bil je neki homo novus, ki nema trohice, politične omike in kateri je iz borega „sehneiderja" podjetnik postal in si tukaj precej žepe napolnil, ter sedaj na vsakem nemškonarodnem volilnem oklici poleg Ausserja, Glantschnigga in drugov s svojim Imenom dela žalostno parado.
Kot ud vsprcjeinnega odbora je napoiuiiiani vodja hotel vse slavnostne napise in pozdrave Celjskim misijonarjem jedino v velikonemškem zmlslu osnovati, čemer je vender bolj mirni načelnik odbora g. Ž. ugovarjal in se tudi pri napitnicah najbolj umno ravnal, ker se je premlevanih fraz o „deutschthum* in o „deutsche brttder" ogibal, za to pa tudi od vodje Brežkih Nemcev zaničevan bil, da ni miš ne ptič.
Drugi ud \ sprejemnega odbora, graščinski sluga pardon — ekonom, gori nekje v Savinjski dolini od slovenske matere rojen, imel je nad svojimi hišnimi vratmi napis: „deutsehcr gruss den deutschen brtidern". Kdo bi se temu ne smijat? Mej kmet-skiiui pajdaši neničiirske propagande, ki so „dem deutschen test- za stafažo bili, se je Pečnik z Bi-zeljskega s svojim državniškim govorom opekel, ko je rekel, da smo tudi vladi v jednom ali drugem oziru zahvalo dolžni. Na to čuli so se gromoviti „pereatu-kriki. Priznati se pa mora, dajje bilo inej kriČači, ki le mir kalijo in se s svojim sovraštvom
do narodnosti slovenske napihujejo, tudi takih poštenih mož, katerim se je na obrazu videlo, da neso te prisiljene demonstracije nič kaj posebno veseli, takih, ki so tudi dejanski kazali, da ne gojijo slepega sovraštva do naroda, mej katerim si vsakdanji kruh služijo. Tako je znani pangerman .Pelin" iz Sevnice nekega graščinskega oskrbnika iz Brežke bližine, ki je po naključji v družbo prišel in k nemški napitnici „živio" klical, surovo napadal in mu grozil, da ga vrže na zrak. Na to se je g. St. iz Krškega, ki se sam nemški stranki prišteva, oglasil, ter psevdo-kulturtraegerja prav ostro zavrnil in mu takoj postavljenje na zrak in še nekaj druzega napovedal. Pri odhodu je še na kolodvoru Neckermann iz Celja pri postavljanji od Brežkih propagandistov svojo neslanost prodajal in o meji „barbarovu govoril. Kako se to z naslovom cesarskega svetnika strinja, naj sodi čitatelj teh vrstic sam.
i/. It«! a dne 4. junija. [Izv. dop ] „Za letos smo pa že dobri!" — dejali so naši Trentarji, ko so ugledali o svojej sredi prevzvišenega knezo-nad« škofa Alojzija. Njih veselje pa je bilo tem večje, ker so taki pohodi najvišjega cerkvenega dostojanstvenika naše knezo-nadškofije jako redki, tako redki, da malokoji Trentar doživi po več takih srečnih dogodkov. To se zgodi pa navadno le tedaj, ko nastopi kak novoposvečeni Škof svojo prvo ka-noniško vizitacijo. Ker pa obiskuje mil. knezonad-škof sedaj prvič svoje verne ovčice za svojega vla-dikovanja in obiskuje po starej navadi vse cerkve svoje nadškoflje, tako prišel je tudi tja gori v daljno Trento, da se je Trentarjem srce kar veselja tajalo, a kar jim je pa še najbolj ugajalo je bilo to, da je mil. knezonadškof tako prijazen in dobrot« Ijiv. Trentarski možakarji pa so z glavo kimaje ugibali: da se jim letošnje leto dobro obnese in da se jim ni bati za letos nikakega zhi, saj je pre-vzvišeni knezo nadškof sam blagoslovil celo njih dolino.
Da smo se mi Bolčani skrbno pripravljali na dostojen ubod v dan lil junija, tega menda ni ravno neobhodno potreba, da omenjam, da-li smo se pa dostojno vsem zahtevam odgovarjajoče pripravili — td je drugo vprašanje. Naši strankarski optimisti (če teče voda na njih mlin) so si prikimovali, da je bilo vse neki prav lepo, tako lepo, da ni moglo biti lepše. Ker se pa jaz nikakor ne morem prištevati optimistom in gledam svet skozi pesimistično pobarvano steklo, tedaj sem bil jaz ad personalu živ kontrast našim tedanjim optimistom, reete našim nemeurjem in narodnim nasprotnikom.. Kar ' se je zdelo njim lepo, tako, lepo svitlo, tako, svitlo, da lepše in svitlejše za nje ni moglo biti, tedaj sein videl jaz z svojim pesimističnim steklom grdo. tako grdo, temno, tako temno, da grše n temnejše ni moglo biti.
Ker smo — ^avstrijski Slovenci, katoliški Slo« ! venci" —, dajal bi, da bi se morali naši p r v a k i (?)* i tudi vesti, kakor Slovenci, pa naj si bode že ka-1 kor katoliški, ali pa avstrijski, a pokazali bi se, da so Slovenci — in to je menila najslavnejše. Žal! da si je kne/.o-uadškof skoro moral mi-! sliti, da je zalozel tja gori kam na Švabsko, da je i zalezel mej prave pravcate Svabe.
Naši optimisti so dajali, da je bil slavolok : krasen, prekrasen; jaz pa pravim, daje bil za Boleč pravi „speculum paupertatis". Nosil je star nad-
že povedal svoje mnenje. Pameten je In poravnal sem vso zadevo.
Prav dobro.
Vi se bijete z njim.
Bila bi se V rekel sem ves začuden. Kdaj pa?
Precej nemudoma. Pri takej zadevi je najbolj nevarno, će se ohladi. Da sem čakal štiriindvajset ur, izgubil sem najmanj deset prilik k dvoboju. Moj voz čaka spodaj, odpeljeva se lahko, jaz imam kaj izvrstnih pištol, lehko bodetc zadovoljni ž njimi. Na trideset stopinj sem mlademu gospodu odstrelil ušesnico, ker je Škilel t r me po strani pogledal. Pojdiva, dragi junak, trenutki so šteti. Na pot, pri mojej duši!
V hipu sem pripravljen odgovoril sem.
Vi hočete še ženo in otroke objeti? Napačno postopanje! Človek se le razdraži in roka se mu trese. Odveč je ta žalosten poslov; pite rajši kozarec madejre ter pušite par cigar; to osrči človeka ter mu roko okrepi.
Osrčevati me pač ni bilo treba, srd me je popolnem prevzela, Ustopil sem v stan šče. Jenny,
bleda in nema, sedela je tam ter otroka k sebi pritiskala; vse so slišali.
Ali greš z doktorjem, vprašala jo Jen»y z umirajočim glasom.
Da, draga moja, mogoče je, tla za nekaj dni odpotujem.
Kmalu se bodeš vrnil, rekla je; na to je omolknila kakor vsa prestrašena.
Da, odgovoril sem, če Bog hoče, vrnil se bodem kmalu. Vender naj pred odhodom vas vse ob-jamem.
Z Bogom, dragi Henrik; spominjaj se mojih svetov. Nič se ni storilo, da bi ti udihnili trdno voljo, in to je velika nesreča; strasti v našem srci zavzemajo mesto, kjer pomanjkuje trdne volje. Ustanovi si pametno prepričanje in močen neomahljiv značaj; to ie stvarja moža. Izberi si nezavisen stan, ter sreče pričakuj le od sebe samega. Ne upogibaj se nikomur, glej, da ne bodeš nikdar zarudel pred Bogom ter nevziniruj se zarad bodočnosti. Sreča ni v pozemeljskih stvareh, temveč le v vesolji dobre vesti; prava velikost in imenitnost je le velikost in ime
nitnost poštenjaka, ki se je z delom in krepostjo povzdignil. Zdrav ostani, bodi dober kristijan in dober državljan. Spominjaj se, da sebičnost, ki v nas vlada premagujete le dve nepremagljivi moči: ljubezen do Boga in ljubezen do svobode.
Z Bogom, draga Suzanka; izvoli si sama svo* jega moža. Ne glej ne na stan, niti na denar, glej le na srce, to je jedino bogastjo, katerega ne more ne čas, niti nesreča razdreti. Izberi si pred vsem moža, katerega čislaš in kateri misli kakor ti; bodi ponosna na očeta svojih otrok. Ljubezen se izkadi, a zaupanje in spoštovanje ostaneta na domačem ognjišči ter postaneta v starosti slajši in blagodejnimi od ljubezni. Kadar dobiš otroke, pusti jim dušo popotnem se razviti, ne uči jih krvoločne modrosti sedanjega sveta, ki vse po koristi in osebnosti presoja; pusti jim sanjariti, kakor je sanjaril njih staii oče, naj bi tudi trpeli kakor on. Najbolj nesrečni tu na zemlji neso jokajoči.
Z Bogom, draga Jennv; odpusti mi, če sem te kedaj razžalil, ter sprejmi zadnji moj svet. Ve, Francozinje, imate preveč duhovitosti in olikanosti,
pi8: Viribus unitis. Čudno se mi dozdeva, kako in od kdaj si je naš knezo-nadškof prisvojil znamenito gaslo presvetlega vladarja. Pa no! pri delenji svete birme je treba vsekako družiti moči, to se umeje, zato pa molčimo. Slišali smo, da se je dal baje od neke više glave nekak svet, ali bolje: ordres, da slavoloka ni treba krasiti s slovenskimi trobojnicami, — in da je bil napravljen nek nadpis: VVillkom-men! Čudno! A pozneje smo pa videli tam v sredi Viribus unitis-a neke spakedrane črke, katere naj bi se čitalo za: Dobro došli! Naši optimisti pa so si prikimovali: A! tos is šen". Poglej pa tja spodaj ob strani slavoloka! Glej! tam plapolata sra-možljivo dve slov. trobojničici in še očesec si ne upate povzdigniti k prevzetnim sosedam. Kolika milost ! Sicer so naši — ? — dovolj predrzni, a to pot jih je „korajža" vendar le zapustila.
Trg bil je ves res praznično oblečen. Ob straneh ceste nastavljeni so bili gosti mlaji, hiše pa so bile nadičene z mnogobrojnim! zastavami. Narodnih trobojnic le malo, to se že umeje! Bog ne daj pa, da bi se s slovensko trobojnico okužila hiša, kjer prebiva mogočni naš župan, slovenski poslanec, veleposestnik itd. itd.; Bog ne daj, da bi plapolala „Naša" zastava nad hišo, kjer prebiva viši naš dušni pastir (!); Bog ne daj, da bi plapolala slovenska zastava nad nekimi drugimi gosilnicami, kojih pa nečem še imenovati, ker to je zastava tiste proklete „Groskravacije", to so barve napredujočega panslavizma, to je zastava mogočne Rusije!!
Ko se je pripeljal prev. knezo-nadškof, zagro-meli so topiči, da se tako mej bliskom in gromom čebrnja tisto znamenito: Staatssprache. Znameniti predsednik nekega našega društva pa je knezo-nad-Skofu pridigo val: „Wir haben eineu Gott, eiuen Glauben, eine Fahne, und die i s t die schvvarz-gelbe!" Poudarjal je osobito slednje besede. Kdor pozna tega možaka, največjega noinškutarja in sovražnika vsega, kar le diši po slovaustvu, kdor pozna preteklo njegovo soduikovanje v Bolci, — ta bode umel, kaj znači: da imamo le jedno in to „črno-rumeno" zastavo. Čudom se čudimo, da je ni že zdavno pobrisal tja kam na Švabsko, ker mu le „za tajč gori srce" in ker bi vse Slovane rad kar požrl, čudimo se, da uživajo svojo pokojnino ostane še dalje v naš j sredi, kjer sicer ni ravno tako dobrega kruha za njegove germanske zobe. Solnce temni! Pozdravi jaje knezo-nadškofa v „hoh-tajčarski šprahi" pa se je okolnstoječim neinčutar-Čkom in tudi nekemu našemu »namestniku božjemu" Brce kar radosti topilo morila povzdigovaje svoje misli k Vsemogočnemu, da bi se vražje Slovence magari vse raje vzel v nebesa, kakor da jih pušča že dalje na svetu, da rušijo ljubi mir ter vedno le kriče in razsajajo.
Nek župan v obližji Bolca pa je mil. knezo-nadškofa kaj originalno nagovoril: „Ajer volgeporen!
Alsden---alsden---alsden" — in
vsemogočna Staatssprache ga je pustila na cedilu, kakor pred leti našega mogotca, ko je nazdravljal Tržaško solnce, da se je ves rudeč sramote obrnil v stran ter rekel: „Meine llerren, loh babe fiasco gemacht!" Čudni, smešni prizori! A kaj to de, da je le tajč!!
Gospod urednik! Nečem Vas dalje mučiti z nadrobnim popisovanjem, kako in kod da je mil knezo-nadškof hodil, ker vidim, da Vam potrpežlji-
fcloveku treba je biti bolj priprostomu, da je srečen. Zakaj zmeraj izhajate? Svet vas more le razdražiti in dolgočasiti. Spominjajte se besed sv. Pavla: „Mož ni ustvarjen zaradi žene, temveč žena je ustvarjena zaradi moža". Omožite se s svojini ognjiščem, iščite največe radosti, da voljo svojega moža izpolnujete, ter bodite kraljica panja, v katerega vas je Bog postavil. V tem je sreča, katero v daljavi iščete, in katera vas v zapuščeni hiši zaman pričakuje. Oh! dragi Jenny, zakaj nesmo v Ameriki? Tam pač je bila prava ljubezen in sreča!
Moja žena bila je močno razburjena ter se je jokala, a pri zadnjih besedah izmuznila se mi je iz naročja ter se je močno tresla, ko sem jo objel. Henrik je moje poljube sprejel kaj hladnokrvno in bil je celo v zadregi. Jedina Suzana obesila se mi je krog vrata ter me s solzami polivala. Še jeden-krat sem jih pritisnil na srce, potem pa ostavil hišo, da se nikdar več vrnil neseni. Doli po stop-njicah teči, skočiti v kočijo, kjer me je polkovnik B svojimi pištolami čakal, storjeno bilo je v hipu. Vprašal sem Saiut-Jeana, kam se peljeva.
(Dalju prib.)
vost že omahuje. Povedati pa Vam hočem vender še to, da ste g. Matijo hudo oplašili, ker ste v dokazu resnice zadali neki 24 „artikelcev", ki vsi govore zoper g. Matijo. Corpo di Bacco! to je pa res prehudo! Matijeva zakonska polovica pa baje poskuša, da bi nekoje Vaše priče spravila v svojo hišo in — tako — dalje. Vederemo! Raznesla se je tudi vest, da ste Vi, gosp. urednik, na kolenih prosili, da se obravnava proti Vam preloži — ali celo uniči. Hm! hm! čudno bi bilo res. Pa saj veste, kdo je ti-ti možakar, ki zna tako infamno lagati in opravljati — a se potem skrije, kakor jazbec. Vzgledov imate doma — na papirji.
Čudom sem se čudil, ko sem pred volitvami bral „Sočo", kjer sem čital, da je bila „Sloga" radi kandidata za veleposestvo sprva nekako v zadregi. Corpo di Bacco! dejal sem, li „Sloga" ne ve, kje ima možaka, ki jedini zasluži zaupanje veleposestnikov, da ga pošljejo na Dunaj. Učen je, zmožen je, itd., kaj hočemo več? Gospodje, se li neste spomnili nanj? Zakaj pa ne? Zato se je pa maščeval nad Vami in nami — ter glasoval za našega nasprotnika — kneza Hohenlohe. Prav Vam stoji! — zakaj ga neste postavili kandidatom? in glasoval bi potem gotovo za — — samega sebe. Še jedenkrat: Prav Vam stoji!
NB Nekoje možake, koji bi se imeli še največ brigati za blagor ljudstva, kojim je značaj klobasa, koji resnice nečejo videti, da-si se jo lehko zagrabi z obema rokama, — te možake Vam popišem in narišem, ko se dovrši pravda g. Matije proti „Slov. Narodu". .
Iz Komendo 4. julija. [Izv. dopis.] J Kdor govoriti kaj ne ve, - cn vreme hval' al' toži." Tako uči mojster pevec in tako storil bodem danes tudi jaz.
Dne 25. pr. in. bil je hud piš nad našo okolico. Razen par treskov, ki pa niso prouzročili ni-kake škode, preminul je prvi vihar.   Dne 27. treščilo je v neki kozolec v Zalogu — pogorel je deloma ves Dne 28. popoludne prišla je zopet huda nevihta in posledica bilo je pogorišče na Gori, kjer je zgorelo ondašnjemu posestniku Žimantu hišno in gospodarsko poslopje. Vsled treska užgalo se je takoj s slamo krito poslopje kljubu izdutnej pomoči ni bilo m .žno požara uničiti. Dne '20. namerila se je strela zopet v Kozolec posestnika Kočevarja na Brniku. Kozolec je deloma zgorel.   Najbolj čudno pa se je zgodilo s strelo dne l.t. m. na Klanci malej vasici poleg Komende.   Treščilo je ta dan v poslopje hišarja „Ilribca". Strela zadela je sprva v strešino podstavo v tako zvano leseno strešino8, katere je precejšen del odcepilo. Od todi prišla je k „škoporeznici", katero je močno poškodovala, raztopila je na pr. verige okolu nje. Kje da je prišla od todi v stanico, se ne more določiti. Nekateri trde, da po luknjici, v kateri je bil zabit žrebelj, na katerem je visela ura, kr pa se ne more kot gotovost konstatovati. Sicer pa bi bilo verjetno, ker je uro na drobne kose razdrobila, nje notranjo mehaniko in verižice popolnem raztopila iu uničila. Pometala je podobe raz steno in jih osmodila da ni znati več njih prvotne podobe.   Iz stanice izgubila se je v zemljo. Največi sreča jo, da nikogar ni bilo v stanici.   Gospodinja bila je v v< % čuvši strašni pok, hiti po svoje dote, ki je spalo v drugem konci poslopja in na to jame klicati sosede na pomoč. Že je plamen švigal kvišku iz slamnate strehe, toda jaki mladeniči zlezli so na streho, ter v kratkem času ogenj popolnem udušili. Gospodar Ilribec tedaj nema razen raztrgano strehe, in pokon-canega orodja nikake škode — a za-to zahvaliti se mu je jedino dvema ali trem ondašnjim fantom, ki se neso strašili nevarnosti ter so s tem pokazali blago in pogumno srce.   Razen tega pa je tudi le malo manjkalo do požara dne 25. pr. m, tedaj treščilo je poleg nekega kozolca  v Kapljivasi v zemljo le par korakov od kozolca in dne 28. v neko hruškovo drevo prav tik poBlopja Janeza Koželja posestnika v Kapljivasi. Puh strele bil je tako močan, da je prevrnil celo skladnice iz blizu stoječega kozolca. — ač.
Domače stvari.
— (Nadvojvoda Viljem) odpeljal se je danes v Pulj.
— (Sobotni dogodek) pred kazinskim vrtom bode vsem nemško-židovskim listom kakor nalašč, da bodo po stari navadi grdili iu psovali Slovence in kričali o zatiranj Nemcev. Ker vemo, da se bode na vse možne načine ta dogodek pre-
tiraval in zavijal, potrebno je, da povemo kako je bilo. Nemški turnarji priredili so veselico na ka-zinskem vrtu, kateri je bil v ta namen okrašen, kakor še nikoli. Bilo je, kakor v Brnu: „alles schvvazrothgold". Sredi vrta vihrala je velikanska črnorudeče-zlata zastavo, okolu nje pa vse polno drugih nemških trobojnic. Vsakdo, kdor jo šel mimo kazinskega vrta, u videl je takoj, da se namerava veliko-nemška demonstracije. To sodbo čuli smo iz ust pristašev nemške stranke. Ker je pri tej veselici svirala vojaška godba nabralo se je v „Zvezdi" jako veliko občinstva, mnogo menda tudi takih, ki menda neso pomislili, da bi nas Nemci in nemškutarji radi izzvali in tako priredili izgred, ki bi bil, kakor navadno, njim v korist. Kajti, ko je po neki točki navstalo v kazin-skem vrtu glasno ploskanje in hoeh-kričanje, začulo se je hkratu po „Zvezdi" žvižganje in br izganje in posamični živioklici. Nikakor ne moremo odobravati žvižganje in brlizganja in veliko ljubši bi nam bilo, da je izostalo, še manj pa moremo odobravati postopanje nemčurske gospode, ki je takrat pokazala, kaka je nemška kultura. Ko se je namreč žvižganje ponavljalo, prileti predsednik kazine Anton vitez Ga ribo ld i s palico v roki z vrta, udari prvega, ki ga dobi, po glavi in udriha po drugih. Velika sreča je bila, da ta surovost ni imela nasledkov, ki so se menda nameravali in da se je nekaterim hladnokrvnim osobam posrečilo narediti mir. Policija bila je takoj pri roki, prijela je gospoda, katerega je vitez Gariboldi udaril, a lepi in hrabri Tonček šel je v kazino nazaj, akoravno bi mi v svojej pripro-| stej pameti mislili, da bi bil, ako je bilo aretovanje j neizogibno, moral vitez Gariboldi prvi priti na vrsto, j ker je prvi in jedini začel s palico udrihati. Policija prijela je še par mladih ljudij, katere so pa kmalu izpustili, občinstvo začelo je polagoma razhajati se, zatorej se nam je prav neumestno zdelo, da se je pozvalo še 0 žandarjev. Mestna policija bila je več nego dosti in žandarji naj bi se klicali le, ko bi mestno redarstvo ne shajalo. Veselica turnarjev trajala je še nekoliko časa, a ne dolgo. Nemci so menda sami uvideli, da pri tej priliki ne bode slave, vrt začel se je prazniti in o polunoči bilo je baje že vse prazno. — Čestitati si moramo, da je stvar še tako dobro izšla, čestitati pa moramo tudi kazinskemu društvu, da ima takega predsednika, ki zna tako hrabro mahati s palico po glavah, in ne zakriva svoje viteško narave. Omika je vender lepa stvar, in v kazini je mora biti jako veliko, kajti ako je že predsednik tak česa se nam je še od drugih nadejati? — Pri tej priliki pa bi vprašali nemško gospodo: Jeli bila na mestu sobotna velikonemška demonstracija, ko je vender vsakdo vedel, da biva ta dan v Ljubljani član Najvišo rodbine? Ali bi ne kazalo, postopati malo manj provokntorično? In slednjič, ker smo videli, da sta v. kr. proflVMirju Binder in Ned-ved tudi mej turnarji, kaj bi rekli, ko bi kateri naših mladih in čilih profesorjev in učiteljev v opravi „Sokolov" hodil po mestu?
— (Ljudska veselica pri Koslerji ) Jako marljiva „Šišenska čitalnica" priredila je s priiaznim sodelovanjem društev „Sokola" in „Slavca" včeraj veselico, katera bi bila pri lepem vremenu res velikanska in krasna. A vreme bilo nam je tudi včeraj neugodno in jedva polovica bilo je občinstva, kar bi se ga bilo sicer nadejati. Kljubu neugodnemu vremenu iu silnemu dežju izvajal se je spored jako točno. Društvo „Slavec", možki in mešani zbor Šišenske čitalnice in vojaška godba izzvali so toliko ploskanja in pohvale, da se jo morala večine točk ponavljati. Posebno dopadalo so zale Šišenske pevke v svojih krasnih pecah. It zen petja in godbe skrbljeno je bilo še za mnogotere druge zabave. Bilo je streljanje za dobitke, plezanje na mlaj, loterija, tekanje v vrečah, ob (i. uri pa telovadba udov „Sokola" na drogu, ki je bila zares izvrstna. Občinstvo se je kar čudilo izvežbanosti in predrznosti naših Sokolov in gotovo je, da ima redkokatero telovadno društvo toliko in tako i/bornih telovadcev. — Ob 7. uri izpustil se je velik balon, ki je v kratkem zgubil se v oblake. .Mer mu je bila proti Moravčam. Dasi je vreme bilo slabo, je zabava bila vender živahna, občinstvo pa v obče dobre volje, /eleč za prihodnjič večjo naklonjenost neba, poručati nam je še, da so dobitke za Streljanje dobili:  l. g. Lipovšek,
II. g. Lederer, 131. g. Pance, IV. g. Soban, V. g. kalinus. Za posamičen dobitek (zlato uro in zlato verižico) vlečena je bila št. 611.
— (Umrl) je včeraj zjutraj gosp. Valentin Žeschko, tovarnar in posestnik v Ljubljani v 78. letu svoje dobe. Pokojnik bil je jako priljubljen in spoštovan v vseh krogih in pridobil si je veliko zaslug za domačo obrtnijo. Nedavno praznoval je svojo zlato poroko in bil odlikovan viteškim križem Fran Josipovega reda.
— (Toča) pobila je v 30. dan junija v Soteski pri Rudolfovem tako močno, da je večina poljskih pridelkov uničenih.
— (Železnica Spielfeld-Itadgona) otvorila se je preteklo soboto v 4. dan t. m.
— („Ljudske knjižnice") izšel je 13. snopič. V njem je 27 narodnih pravljic in pripovedek, katere je po raznovrstnih časopisih in knjigah nabral g. Ii. Krek, s Čemer nam je jako ustregel. V prihodnjem snopiči bode še 23 takih pravljic in pripovedek. „Ljudska knjižnica" pridobila si je že veliko prijateljev in čitateljev, ker je izborno podjetje, ki se odlikuje po točnosti, dobri obili vsebini in nenavadno nizki ceni. Snopič stoji le G kr.
— (Iz Komende pri Kamniku) dne 5. julija. Že zopet nesreča. V noči 4. in 5. t. ra. podrl se je v hramu posestnika, Franca Vrbiča v Kapljivasi, strop vsled trohljivosti in gnjilobe. Bruno, ki drži strop, prelomilo se je ter palo na dvanajstletno deklico Marijo Kanžič, spečo na postelji. Ubo-žica bila je vsled silnega pritiska in teže takoj mrtva. Petletnemu sinčeku posestnika, spečemu na istem mestu, se razen lahkih poškodb ni ničesar zgodilo. Ko bi naši posestniki, mesto da vedno po-pijajo in babajo se po gostilnah, tudi kaj za popravo razdrtih poslopij storili, ne bilo bi tako!    — ač.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Pariz 6. julija. V Thiersu (Auvergne) podrla se je streha sejmske prodajalnice. Dvanajst osob je ranjenih, mej njimi trije težko. Courcv brzojavlja iz Hue-a, da jo v noči po prihodu nepričakovano napala anamitska posadka čitadelo. Napadovalce so Francozi odgnali. Courcv se ne boji novih napadov in ukrenil je, kar se mu je potrebno zdelo.
Madrid r>. julija. Včeraj je v vsej Španjskej 1639 ljudij za kolero zbolelo, 825 pa umrlo. Kraljevo obitelj je občinstvo v gledališči navdušeno pozdravljalo.
(Vedno bodi previden.) Vsi, ki trpi) za zgoščeno krvjo iti vs ed tegu za spuščaji kože, navalom krvi v :J.i\'i in prsi, zlato žilo itd., ne »mejo zamuditi ohraniti se s p< mladnim čistilnim zdravljenjem, ki stane samo nekaj krajcarjev, sveže in zdravo telo. Vzame naj se v to r:aj-boljše sredstvo: lekarja K. Ji ran d t-a švicarske pile, ki se dobe v škatljicah po 70 kr. v lekarnah. (280)
Listni« u upruviiiHtvtk. Slav. hotel Woisk v Ptuji. Vaša naročnina je sedaj plačana do 81. oktobra t. 1.
~~™~~~~~~^ Tujci:
4. julija.
Pri Nloim: Jacobi I Dunaja — Hoja iz Celja. — pl. Santo iz Trsta. — Kolka z Dunaja.
Pri MHlU'it Hertl z Dunaja. — Szugluvich, Aničič iz Trsta. — Kirchliaumer iz Gradca. — Rosenberg z Dunaju. — llicng iz Rakeka.
Tr/iic cene i 8J ubijati t
dne 4. julija t. 1.
i Pšenica,	hktl.		jI. i;	ki. i'li	Speli povojen, kgr. .	|E kr. - 6«3
|Rež:		•    • •	:.	1	Surovo maslo, „	- 8; 1
| Ječmen,	n	•   • •	4	55	Jajce, jedno ....	— S
Oves	n	.    . >	8	bi	Mleko, liter ....	- 8
Ajda.	n	>   • •	4	87	Goveje      meso, kgr.	- tU
Proso,	n		D	n.	Telečje         „ „	- 5«
Koruza,	ji	■ •	5	4	Svinjsko	— 86
Krompir,	n		4		Koštrunovo   „ „	- 88
Leča,		•    • •	8		Pišanec.....	— 35
Grah,		...	H			
Fižol,	i	.   . •	8	50	Seno,   100 kilo   . .	1 69
Maslo,		kgr. .	—	9«	Slama, ,	1 51
Mast,			—	s-.'	Drva   trda, 4rjmetr.	7 2«'
1 Speh frišen,		n		54	„   mehka,   „ „	5-
MeteoroLogično poročilo.
Dan	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve- i trovi	Nebo	Mokri na v mm.
3. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	789 90 m. 740 01 mm. 740*67 mm.	180" (J 27M)'1 C 21*4« 0	si. jvz. si. zali. si. jz.	jaa. jas. d. jas.	000 m.
a u •—i 4	7. ijutral B. pop. 9. BVeoei'	.•11 -70 mm. 789*20 aa. 738*0*7 mm.	18 2 t: 296' C 21 ■«•'(!	'"' . si. jvz. al. jz. al. j z.	jas. jaa. d. |as.	000 m.
5.julija :	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	789*86101. 7.'l.r) UOiiiiii. 7m 22 sat.	20*2" G 27*0*0 18*0° C	brezv. hrezv. brez v.	jaa. obl. obl.	0(50 rani. dežja.
IDimaJslsa. "borza
dne" 6. julija t. 1.
(hvirno teleantlično porodilo.)
Papirna renta.......... 82 gld.
Srebrna renta.......... 83 „
Zlata renta........... 10» „
5*/0 marčna renta......... 60 j
Akcije narodne banke....... 861 „
Kreditne akcije......... 237 „
London .... 124 „
Srebro........   .   . — n
Napol                           ... 9 ■
0 kr cekini                        .   . 6 n
Nemške marke              .      . 60 „
i% državne srečke iz I  18:4  *250 gld 12« „
Državne srečke iz 1 1864         100 gld 167 „
4°/0 avatr zlata renta, davka prosta 106 „
Odrska zlata renta 4°/0                 .  . *?8 „
„    papirna renta 5°/0     .          .  . 92 „
b*!0 štajerske zemljišč odvez oblig. . 104 „
Dunava reg arečke 5°/0           100 gld 116 „
Zemlj ohč avstr. 4'/|°/0 zlati zaat listi 123 „
Prior oblig Elizabetine zapad železnice 114 „
Prior oblig Ferdinandove aev. železni' e 106 „
Kreditne arečke.....100 gld 175 ,
Kudolfove srečke.....                     10   , 17 B
Akcije anglo-nvgtr. banke        120   . 99 „
Traunnway-društ vel j. 170 gld a. v .   , 194 „
60 kr. 45
rt
20 i
50 ;
25 i
S vi "
88 ,
95 ,
50 ' 75
25 ,
80
60
Zahvala.
(393)
Trpela sem že tri leta za nekim hudim ule-som na prstu, tako da sem se že bala, da zgubim roko. Spretna in vspešna operacija, katero je izvršil gospod dr. V. Gregorlfi v Ljubljani, je rešila mojo roko, tako da io lahko rabim pri vseh delih. Ko je tudi moja hči nevarno zbolela, rešila jo je tudi spretnost tega gospoda doktorja, za kar se mu javno toplo zahvaljujem. SL K.
Trgovsk pomočnik,
dober prodaj-dec. vešč slovanskega jezika, išče mesto v jednoj meiinej trgovini. (394—1) Dopise v Zagreb, poNte realunte S. 100.
VELIKA RAZPRODAJA.
Posoda iz ploščenine, železna, postekle-nena in porcelanasta posoda
prodaja se pod tovarniško eeno lili slarnn živinskem sejrmišel iiiiNprotl parnoga iialina.
Častiti p. n. občinstvo vabi odano (395—1) 3". G-., trgovec a posodo.
Sedem sodov 200-250 hektolitrov
izbrauega najboljega
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
JsEtjige* i n.. fe n j i ž i a ©
za ljudske šole in učitelje:
a Praktično metodiko.......cena 80 kr.
b) Prvi poduk...........60 „
c) Fiziko in kemijo..........60 „
č) Prirodo p is......... n   M o
d) Zemljepis............ n   26 „
e) Geometrijo........... n   24 „
fi Malo fiziko........... ,   23 ,
g) Domovinoslovje , . ....... n   20 „
10 Prlpovestl iz zgodovine Štajerske „ 6 „ i) Opia krškega okrajnega glavarstva , 30 , j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima * zalogi tudi razne pisanice in
risanlre, potem: (283—24) mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih kronovin   ....      .  . cena 1 kr.
ter slovensko-neniški zemljevid Avatrijsko-
Ogerske............ »In
iu zemljevid Krškega okraj, glavarstva „   5 „
Srednja temperatura 22'8», 231° in 21*7°, za 3*3J, 4'39 iu 2*8° nad no: malom.__
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičke, ptič«o črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od inielkine zalege ro ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnioi pri
J. AND£L-u,
13, Hiisova (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Bličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po pla .aiih." (211—5)
ega vina
od leta 1883, kakor tudi staršega vina od leta 1881 in 1879 prodajam po jako ugodnih in nizkih eenah; manj od jednega soda 12—15 hektolitrov se ne more oddati.   Kaj več se izve pri
Jakobu Zimmermann-u
v Karlovci, kjer leži vino, in v Zagrebu,
Ilica št. 24, v moje j prodaj alnici. (378-3)
Velika : rtija uraa-ioa)
ostankov sukaa
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5 gl.
L.. Storch t Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. JJzovci proti posiljatvi marke za 10 kr.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
~Velili£i,iiHka*
razprodaja,
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, kateio smo mi zastopali, ce je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvime H ashin--touske žepne ur« so najboljše uro vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane
ter so amerikanskoga sist m a.
Vse ure so natanko renasirane ter gnrnutnjemo z« vrtMko uro pol let«
V «lokn« gotovega jnuiNlvii in Hlroge so> liduoHti, prevaememo h (om dolinos)( |ai no,
<lu VNtiko nepriS)toJe<0 uro uitzuj >/liiMcuio iu /. drugo ziiiuoiiJMiuo.
1000 komadov remonLoir žepnih ur, katero se pri kozici navijaj(» brez ključa, s kristalnim okro-vom, i/.rviino iihIiineno regulovaue; razen tega so tudi elektiogalvanično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj legi. 8.20.
1000 komadov kraunih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-ranimi kazali, kuzalom za trenutke in kristalnim plosčnatim steklom, natančno uu Mekuude rr-piiM-t ne; prejo jeden komad al. 21, zdaj ■arno gl. 7.25.
100 komadov ur na valje (cvliuder-uhr) v -jiljo-iir alh okrnvih od srnhrnegu niklja, h kristalnim plo-čuai.m steklom, iku h na 8 rubinih, fino repa-ra;.*, t ver!..ci/ mudu]fonom, in baržunastim Btnijem, preje ^i. lj, sdaj .e g;. 6.6 J.
1000 komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega l.ilotio'ga srebra, odobrenega od «. kr. denarnega o nula. teko-.b ua 15 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, lino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40.
1000 komadov VVashingtonskih rem jntoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim Jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, takt) da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dii so zastonj tud' jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etul In ključ; vsaka taka ura štala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15.
1000 komadov ur za dame od pravega :uata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40.
650 komadov ur za stene v finem emalbokvirn iu z biloni, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, Ono regulovaue, dajo se rabiti tudi na pisalne] mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov: (241-10)
Uhren-Ausverkauf
der
Ulirenfabrik Fromm,
Wien, [L, Obero Donaustra3se 107.
izdtttelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastni na in tisk „Narodne Tiskarne".