Posamezne Številke: N avadne Din —'“75, ob nedeljah Din 1*—. ,TABOR* izhaja raak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10‘-—, za inozemstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10*—. inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR* Jurčičeva ulica štev. 4, rPoriBTfl¥i!aIIWflS’ Cena danaSnfo Slav. 75 o ara. N aslov TPM DAD lAtSOK. Posamezne Številke« Navadno Din *«v»*75, ob nedeljah Dih UREDNIŠTVO ~ nahaja boru, Jurčičev* at. »t. 4. (..nad-, •tropje. Telefon interurb, 2tj 276. UPRAVA »e nahaja « Jurčifavi ulici it. 4, pritličje tleano. >TeJ** ton it. 24- — SHS poithočdMMT«* račun itev- 11 ^787» Ja-’*!'* ). Na naročila brc» dtnatja na •• oo-ir*. —* Rokopisi a* »a yr*4*j(*. Maribor, petek 31. julija 1925. Leto: VI. — Številka: 1 L . CURIH, 30. julija. (lav.) Sklepni tečaj. Pariz 24.46, Beograd 9.25, London 25.02, Praga 15K. Milan 18.95, Newyork 515, Da naj 0.007250. ZAGREB, 30. julija. Švica 10.72—10.83, London 258—270, Berlin 1307—1311, Du-| naj 87—97, Prapra 164.05—166.05, Milam 201.30—203.70, Newyork 55.02—55.62. Ostra kritika sedanje finančne politike. Enourni govor posl. Demetroviča (sam. deni.) na današnji dopoldanski skupščinski seji. BEOGRAD, 30. julija. Po izvršenih formalnostih se je nadaljevala na današnji dopoldanski seji narodno skupščine podrobna debata o proračunskih dvanajstinah. Kot prvi govornik je nastopil poslanec Jura j Demstrovič (sam. dem.). V svojem enournem govoru je kritiziral principe vladne finančne politike ter protestiral med drugim, da se vlada ponovno bavi z idejo kulaka, ki naj bi se zopet uvedel v jeseni. Ostri kritiki in analizi je podvrgel govornik osnove o štedemju v državnem aparatu, k.i jih tako brani finančni minister. Ornemil je med drugim, da uvaja finančni minister štedenje tam. kjer bi bila najbolj potrebna izdatna državna pomoč. Minister št odi pri izdatkih za uradništvo in upokojence, in ni še rešil vprašanja razlik draginjiskih doklad uradništivu, čeprav je bil podal dalekesežne obljubo. Govor- nik je v na daljnih izvajanjih povdar.il, da mora država in finančna uprava Slediti predvsem pri neproduktivnih izdatkih. Potrebna je temeljita reorganizacija celokupne državbe uprave. Kato jc izčrpno govoril o položaju jugoslovanske industrije in je omenil, da bo uvedba nove carinske tarife prinesla industriji novih bretmem. Nadalje je konsta-tiral, da imajo sedaj banke dovolj ue-nar.ia, med tem ko so vasi brez njega. Banke padajo polagoma v roke tujcev. Država se je financijelno opomogla, ljudstvo pa je postalo finančno slabše. Za njim je govoril posl. Dimitrij Vujič (zemlj.) nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši danes popoldne _ ob 4. uri. Na tej seji bo najbrže sprejet tudi v podrobni razpravi vladni predlog o pro-računsidh dva na jstlu ah. Tiskovni zakon bo vendarle sprejet že v soboto? Jutri sc bo debata zaključila. BEOGRAD, 30. julija. Danes ob 8. uri zjutraj se je začela plenarna seja zakonodajnega odbora. Nadaljevala se je razprava o tiskovnem zakonu. Debata □ ------- bo bržkone jutri zaključena im vsa znamenja kažejo, da bo tiskovni zakon vendarle že v soboto sprejet. Anglija pred nevarnimi dogodki. Brezupen položaj v rudarskem vprašanju. — 14urna nepretrgana pogajanja bezuspešna. LONDON, 30. julija. Sinoči je imela Balidlwinova vlada, daljšo sejo o preteči rudarski stavki. Kljub temu, da še rudarsko vprašanje ni rešeno, ni vlada v u&čemur iizpremeniila svojega stališča.. Po uradnih vesteh niso včerajšnja^ pogajanja prinesla nikakega zadovoljivega rezultata. Tajnik rudarskih organizacij je tekom. noči izjavil, da je položaj brezupen. Pogajanja se bodo daines ob 10. dri nadaljevala. Ministrski predsednik se je pogajal nepretrgoma 14 ur z zastopniki delavstva im, podjetij, a ni imel na nobeni strani usp6h.a, Madžari demonstrirajo proti vojaški kontrolni komisiji. Dogodek v Sobotišču. BUDIMPEŠTA. 29. julija. Včeraj je Prispela v Soll>otišče (Szoinibothely) med- narodna vojaška kontrolna komisija, da bi preiskala stanovanja v župnijski palači. Veliki žppan je izjavil, da se to lahko zgodi le na podlagi sodnega odloka. Ker pa odloka ni bilo meči dobi ti že tekom včerajšnjega dne, je komisija o-stala čez noč v župnijski palači. Danes se je zbralo pred palačo ogromna množica ljudstva, ki .je demonstrirala proti kontrolni komisiji. Oblasti so skušale množico pomiriti, a so našle gluha, ušesa. Množica je Vdrla v poslopje, odkoder pa jo je kmalu napodila močna četa policistov in nato razkropila. Mestni poveljnik in župnijski predstojniki so izrekli komisiji svoje obžalovanje. (Tako uradna vest. Razmere v Hortyjevi Madžarski pa ne izključujejo možnosti, da je bilo vse dogovorjeno. V župnijski palači so že vedeli, česa se imajo bati. Ur.) —(D— LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA. Lesno tržišče. LJUBLJANA, 30. julija. Tramovi 8:11, 11:11, 11:13, naklad, postaja, denar in blago 290. Hrastove deske, 43 mm, 265 m obmejna postaja, denar 13.50. Bukov les, naklad, postaja, denar 18.50. Vojna v Maroku. Maribor, 28. julija. 2o dolgo časa prinašajo listi dan za dnemi ve&ti iz Maroka. Najprej so se tepli z maroškimi uporniki španski vojaki- Španska. redna vojska je ibiila poražena in Potolčena im žirom Afrike in Azije je šel glas o tej pomembni zmagi 'ttiohaimedanoo.v nad »neverniki«, kolo-bijalnlh podanikov nad' gospodarji. Pod Poveljstvom enega najnemirnejših diu-hov severnoafriških gora, proslulega Abd-ol Krima so se nedavno uprli tudi Rifanci iiu zaipočeli oster boj proti Evropejcem’ v francoski sfeTj M n rok a. Francozi niso bili pripravljeni na take dogodke in so v nekolikih spopadih podlegli. Ustašem je to podžgalo pogum , in Abd-el Krimu se je kmalu pridružilo še nekaj gorskih plemen, iki so dotlej stala ob sirarni in čakala. Tako !je dolbita ta Pojbuna značaj vojne in afriški nasprotnik se je ogrnem, k ostri ofenzivi proti slavni in izkušeni francoski vojski. Leta pa mi bila ravno cvet francoske armade; tujske legije se niso nikdar preveč obnesle in so zlasti na ozemlju, ki je zelo težavno In zahteva ogromnega napora, prilično hitro opešale. Tako se je zgodilo, da so lahko Rifamci nekaj časa triumfirati. Francijo so začeli dogodki skrbeti, zlasti ker so dobili resno politično ozadje. V Mareku ne gre za kako industrijsko izmozgava® jc ljudstva ko na pr. kje na Kitajskem. Tu gro predvsem za svobodna morska pota, za vrhovno oblast nad napol civiliziranimi plemeni na afriški obali Sredozemskega morja 4 n za prestiž (ugled in upliv), ki ga hočejo imeti Evropejci v Afriki in Aziji. Če bi bila Francija v Maroku resno poražena, bi to bolj škodovalo njenemu ugledu v kolonijah nego anabltra« izgubljena vojna v Evropi. Ta položaj so začeli izrnh-liati francoski komunisti in agitirati proti vladi, češ, da je vojna v Maroku krivična, nepotrebna in im perij ali stana. Komunisti so in še podpirajo vstaše, doma pa zagovarjajo defetizem. S takimi gesli vzbujajo pozornost in si pridobivajo pristaše. Tudi sovjetska Rusija zlorado peti vojni ogenj v Afriki im poročila pravijo, do je ruskih emisarjev vedno več v vseh severnoafriških mestih, V kolikor so,resnične trditve, da se v spor vmešavajo tudi nemški zakrinkani militaristi, je težko dognati, neverjetno pa to ni, ker Nemci sigurno z veseljem škodujejo Francozom, če se jim le ponudi prilika. Francozi so stopili v pogajanja s Španci, da bi le-ti prijeli Rifance z druge strani in jih na ta način razgnali in preplašili. Pogajanja so uspela in napovedujejo za bližnje dni skupno francosko - špansko ofenzivo, ki bo za Maroko velikega pomena. Medtem so nastopili novi važni momenti: V Maroko je prispel eden najboljših francoskih vojskovodij maršal Petain. Njegov prihod je vplival blagodejno na francoske vojaške čete in položaj se je za Francoze močno izboljšal. Abd-ol-Kvlm jo stavil ponudbo za premirje, v kateri zahteva, da naj Francija, prizna neodvisnost rifanskih plemen. Zdi se, da je ta ponudba le pretveza, ki jo namerava vodja vstašev izrabiti za to, da ojači svoje nekoliko zrahljane sile in vžge v bojevnikih novo bojno navdušenje. Trenutno je položaj v znamenju priprav za odločilno bitko in šele po bitki se bo situacija razčistila. Abd-el-Krim pravi, da se bori za neodvisnost, afriških plemen. Francozi trde, da je to navadna vstaja nahujskanih kolonijalcev, ki se bunijo na račun komunistične »svetovne revolucije«. Da Abd-el-Krim na komunist in da niti ne sanja o Marxovih in Leninovih naukih, je jasno. Abd-el-Krim je poglavar plemena. ki hoče vladati in si despotsko pridobiti oblast nad drugimi plemeni. To je družabni proces, ki ga poznamo pri vseh napol omikanih plemenih in ki ga beleži tudi zgodovina evropskih narodov. Nemara je to nastajanje novega naroda. No vemo. Toda za sedaj gre za to: ali bo francoski prestiž rešen in evropska vrhovna oblast v Afriki utajena li ne. Gre za interese zaipadne civilizacije proti afriški in azijski »primitivnosti«. Komunisti so v tej borbi med kulturnim imperijalizmom in primitivnim svobodoljubjem, zgolj zloradi podpihovalci, ki skušajo kar najbolj škodovati evropskemu imperij alfama, ki edini širi v Afriki in Aziji zapadno civilizacijo. Stara in dolgotrajna, za.res dramatična borba. T«da borba, ki je neizogibna. Abotno bi bilo misliti, da se bodo afriška plemena oprijela Leninovih naukov, verjetno pa je, da se dado dobro izrabiti za boj proti evropskim1 velesilam. Lokavo se smeje in muza neomikani Afrikanee tja čez Sredozemsko morje in pravi: »Mogočni ste, a kaj če smo mi še mogočnejši!« Boji v Maroku so stari in ne bodo tako kmalu prenehali. Pravzaprav so saimo epizoda v iboju med Evropo in njenimi kolonijami. Taki boji bodo trajali še dolgo, z njimi se bodo primitivni narodi jačali in nazadnje bo najbrže podlegla Evropa, ki bo sama uvidela, da je treba s temi narodi skleniti pošten in pravičen sporazum. B. Dnevna kr®nSka. — O političnem položaju jc napisala zagrebška »Rijoč« dne 30. t. m. »Slkok Puceljev v Radičev klub in koketiranje ostanka (4) razbite zemlj orado iok e vojske z radičevskijn delom v naši vladi, niso nikakor prijetni simptomi zn sedanji položaj. Radikali gledajo po strani rndi-čevsko jačanje. Pričakovali so razpad, sedaij Pa se pojavlja to, kar smo jim mi prerokovali: da se je s sporazumom zaustavil proces propadanja radičevske stranke med ljudstvom in da se dviga pošast velike razredene zemljedelske stranke, ki ne bi miti Srbov pustila na miru... Radikali so pričakovali, da bo Pucelj prestopil k njim in da bodo dobili preko njega nekako jedro za svojo »stranko v. Sloveniji. Toda Puceli.ia ša! med radičevce in še zahteva, kpl; edini Slovenec, da mu dado za nagrado plini-strsiki stolec, da bo sporazum, zares SHS, ne le ŠH.« , ■ —■ Ave Thenis! Naročita strana v »Jutranjem listu«, ki je topot sam g- Stje-pam Radič, je zapela v zadnji 'številk' nekak »Te Deum laudamus«. 'Zapela gr, je boginji pravic Temidi, ki jtrjjrečna varovala Radiča v zaporih. Temidivni služabniki — hrvatski sodniki —so visoko umevali svojo nepristranost i® so, Z Radičem postopali tako, da jc hilp ,zadoščeno pravici, zakaj polieijiskg.oi^*^ so hotele spraviti v ječo — riedjjHftmsr8-Ker vemo, da tiči v zaporih mnogo ljudi, ki so zagrešili veliko nedplznejša POr litična dejanja nego Radič, je ta slavospev hrvatskim sodnikom nekolikd sumljiv in ne vemo. ali mu bodo za-rtj preveč hvaležni'. Nemara pa se Radič priporoča za —. prihodnjič1?! , ČR ;* — Konjerejske prireditve 't' Ljuto« meru. Na razstavi konj, ki se vrši dne 15. avgusta v .Ljutomeru, - 6e bo videl prvovrsten kasaški (Gaberški)'in-toplokrvni materijah Nadvse zanimiva d>o tudi uporahnostna preizkušnja kasačev, ki ho pokazala da je kasač prvovrsten dirkač, pa tudi v kmetskem gospodarstvu popolnoma vporaben konj. Drugi da®, 16. avgusta se vrše, dirke za katere 3* priglašenih lepo število tekmovalcev. —■ Po dirki ljudska veselica v" gostilni Ra jh na Moti. Godba ■ vojaška, t&mf **• hoče udeležiti te poi desetletnice Kola jahača i vozača v Ljutomeru ima ugodne železniške zveze na vse strani, Dtt*t M, avgusta zvečer bo vozil najbrž. $p$l' Posebni vlak iz Ljutomera do "Pfageg&fr ga. Iz Maribora odhajajo dne 15. Avgusta ob 8. uri zjutraj avto čije. Naša država ho transportirala preko Grške velike količine tobaika Za kav je grška vlada že dala dovoljenje- — Vstop v tujsko legijo v Franciji Naje oblasti obveščajo one, ki Sp -Vstopili v tujsko legijo, da ne morejo bit? oproščeni. Vsak, kdor vstopu .V Jegajo mora podpisati pogodbo, s kate.ro.ee' obvezuje do bo služil pet let za plačo 50C frankov. V takih primerih ne ritpre paše pariško poslaništvo intervenirati ta naj zato vsakdo, kdor potuje; v',»vet i® so misli začasno spraviti pod »troho r tem, da vstopi v tujsko legijo,, dobro prevdari dalekosežncst.svojega, korak*. (V tujski legiji shižbiijejo; tudi volifc* naših državljanov, ki sp prhv ridi 8rb*-poselnosti in deloma iz vesel ja do pustolovščin zašli na to pot, Vsi so seve hudo razočarani in potrti, a zatopiti ne morejo in jim — kakor je videti iz zgornjega službenega obvestila — tudi država ne more pomoči. Pozor torej! TJred.) - • ‘ .N,:.;' -v- _ .■ u.-R — Zionističnl kongres se bo otvoril n* Duna.ju dne 18. avgusta. Kongres ho Mnužea tudi.* nastopom. 3500. %T A" B O" ir« 'V MafrfiiSC m 31 'julija' 1925. atletov iro z židovsko industrij sko-tr.gov- sko razstavo. Baje 'bo -prišlo na kongres ■razen delegatov kakih 10.090 Židov iz vseh dekw sveta. Kongres bo eden največjih te vrste. Dunajski nemški nacionalni listi delajo radi tega. velik hrup in Hackenkreuzlerji se pripravljajo, da nastopijo z oboroženo akcijo. Policija, ki zastopa stališče dunmjr-ik.ih pridobitnih krogov, pa se pripravlja, da energično prepreči hacke n k reuzl er sk e nastope im zaščiti Žide. — Usoda slavne igralke. Dunajski listi so se včeraj spomniti, da je nekdanja ljubljenka Dunaja, sijajna zvezda »Volik#8heatra-' Hfeieinia Odi loti dovršila 60 leto. Dunajska Sara Bernhard živi sedaj kot pohabljena in revna starka v sirotišnici svojega rojstnega mesta Dresden in samo prirojen ponos ji brani, da si ne prosi od hiše do hiše kruha... — Prva češka sladkorna tovarna v Turčiji. Turški, poslanik v Pragi je izjavil, da je ravno te dni dobil neki češki konzorcij dovoljenje za ustanovitev sladkorne tovarne v Izmidu blizu Carigrada. Ta tovarna bo velikega pomena, ker je Carigrad velik odjemalce češkega. sladkorja.* — Lov na romunsko roparje še vedno brezuspešen. Romunska roparja. Tome-scu in Muintiamu še vedno zanimata vso romunsko javnost. Te dni .sc je razširila vest, da so ju orožniki že obkolili. V tem trenotkiu pa je završala velika nevihta in tolovaja sta izrabita naliv ter ušla. Vlada je izdala razglas, da bodo vsi vaščani, ki pomagajo razbojnikom pri begu, takoj obešeni, prizadeta vas pa bo morala plačati visoko kasen. Enako zapoved so dobili vsi gozdarji, ki bi v svojih gozdovih skrivali navedena razbojnika. — Nov češki izum v rudarski tehniki. Trem.' češkim inženerjenr iz Pribrama se je po dolgih poskusih posrečilo sestaviti novo rudarsko svetiljko, ki samostojno označuje na termoelektrični način vsebino plinov in na ta način opozarja rudarje na pretečo nevarnost. Poskusi so uspeli izborno in pokazali izredno občutljivost svetilk. Vojaška reforma v sovjetski Rusiji. <: Praga, koncem julija. Ruski revolucij en arni vojaški svet je predložil predsedništvu centralnega izvršilnega odbora in svetu ljudskih komisarjev predlog o novi ureditvi vojaške službe v rdeči sovjetski armadi. Ker 8x> načrt marsikaterega čitatelja zanimaj, ga podajamo po najnovejšem izvirnem poročilu CEPSA: Potrjeni rekruti se imajo prijaviti Po možnosti med 15. sept. in 15. oktobrom Vojaška dolžnost se razteza zgolj na delavski razred, med tem' ko morajo drugi meščanski stanovi kakor trgovci, duhovniki in bogati kmetje plačevati davek in druga bremena. Vojaška dolžnost se pričenja s 19. letom ter se deli v predslužbo do 21. leta, na aktivno službo do 26. leta in službo v i"ezervi do 40. leta. Aktivna služba ne pozna stalnega ■petletnega službovanja. Po dosluženeni ■roku posameznih panog, ki je za pešce določen na dve leti, za zrakoplovstvo na [trt leta, za mornarico na štiri leta, odidejo rekruti na daljše diopuste. Opravljajo lepe dvomesečne orožne vaje. dokler ne poteče doba petih let. Novi zakon uvaja tudi tri vrste predpravic: prvi za one, ki so edinci v družini, -drugi za one, ki so poleg drugega Člana v rodbini potrebna delovna moč in tretji za. one, ki imajo več otrok. Oni m eš čarni, katerim ni dovoljeno -izvrševati vojaške službe, morajo v času vojaške dolžnosti plačevati poseben davek. Mariborske rasti. Maribor. 30. julija 1925 mi Oficirski doni v Mariboru priredi v soboto 1. avgusta. ob 20.30 uri na vrtu restavracije »Narodni dom« družabni večer. Vabljeni so v,si prijatelji, kakor tudi rezervni častniki s svojimi draži nami. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Obleka promenadna. Sodeluje vojaška godba. . m Nadaljni češki gostje na slavnostih v Rogaški Slatini. Danes je došla iz Prage razveseljiva vest, da bo zastopana pri češkoslovaško-jngo-slov. slavnostih v Rogaški Slatini tudi Češkoslov, jiugosl. liga v Priibraimu na Češkem-. V ta namen odpotujeta v Jugoslavijo njena odbornika gg. Josip Šip in Vaclav Petri k. Pfibr-anska delegata bosta prispela v Maribor v soboto z opoldanskim -praškimi brzovlakom. Vodstvo tukajšnje lige prosi gg. odbornike, da pridejo po možnosti na kolodvor. Pfibran&ka liga je zelo delavna in je njeno zanimanje za našo prireditev vredno tern večje pozornosti. Žal dia moramo postaviti pfibram-ske Čehe za vzgled mnogim Mariborčanom, ki se še' niso prijavili k udeležbi, d-asi spadajo v vrste ornih, ki jim liga zaupa in o katerih m?*!,.da so vneti za njene velike naloge. Smatramo, da je udeležba naše reprezentančne prireditve v Rog. Slatini za l.igine člane moralna dolžnost. Tudi naj se člani vsaj ob tej priliki malo potrudijo za ligo in poagitiraj o v krogu svojih znancev, da bo Maribor kar na j častne je zastopan. m Na povratku is Rogaške Slatine. V nedeljo, dne 2. avgusta bo na razpolago udeležencem tudi avtobus Zdravilišča, s katerim se bodo lahko peljali po lepi cesti -skozi Dravinjsko dolino in po krasno izpeljanih serpentinah preko Boča na postajo Poljčane. Ker je zveza nad vse ugodna z večernim vlakom, ki pride v Maribor ob 21.50 uri in ker je avtomo-•bilna vožnja v mraku v prekrasni naravi Dru-vinjske doliine in Boča nedosegljiv užitek, naj nihče ne opusti te ugodne prilike. Vsak naj si že prej rezervira sedež pri zdraviliškem ravnateljstvu, ki je določilo 10 Din za kilometer in osebo, m Soeijalistična ofenziva proti radičev-ccm. Pod geslom »Veliko izdajstvo ljudstva! Pomilostite politične zločince!« bo priredil tukajšnji okrožni odibor soc.-de-mokrateke stranke prihodnjo nedeljo 7, dne 9. avgusta pa 9 javnih shodov. Shodi so naperjeni v prvi vrsti proti rndi-čevcem, katerim socialisti očitajo, da so izdal) republiko in ljudske interese. Socialiste je nenadni rad Rev.siki preokret nekoliko poživel im upajo, da bodo sedaj oni posneli radi če v sk o smetano v mariborski oblasti. m Radičevsko zborovanje v Studencih, Včerajšnja socialistična »Volks-stimmie« beleži, da se je vršilo v ponde-ljek v Studencih zborovanje radičevske stranke, ki ima tni svojo krajevno organizacijo. Udeležilo se ga ije 35 mož, baje večinoma socialisti. Govoril je neki doktor iz Zagreba, ki pa -so ga navzoči — po poročilu navedenega lista — tako »paneli« z vepohlikamstvom1, da je nazadnje zatajil Radiča in se proglasil za —komunista. čudni doktorji prihajajo iz Zagreba: en in isti večer so lahko monarhisti, republikanci in komunisti. m Nenavadno visoko število radičev-skih voliicev v Mariboru je ob zadnjih skupščinskih volitvah i-znenadilo vse politične kroge, posebno pa najbolj prizadete socialiste in Nemce. Sigurno je namreč, da so mbegli v Radičev tabor mnogi socialistični voltlci, ki so takrat še veliko zaupali Radiču tki ie tičal v zaporu) in pa mnogi nemškutarji iz Scbauerjove vojske. Slednji so verjeli Radičevim preti-srbskim pr e tm jam in so mislili, da bo mogočni Radič Nemce preje spravil do veljave nego kričavi Scha-uer. Oboji so se zmotili in bodo prihodnjič zopet iskali stranko. To je napotilo socialist e k večji aktivnosti. Kakor poročamo na drugem mestu, so že razpredli agitacijo proti radičevcem po deželi. Za naše mesto pa so priredili v soboto shod, O katerem' poroča socialistično glasilo, da je bil kljub dežju dobro obiskan. Govorila sta gg. Grčar in Ošlak. Tudi v samem Mariboru pričakujejo socialisti bogato dedščino po radičevcih. Seveda jo čakaljo trudi klerikalci in scha-uerjevci. Kakšna bo sedmina, ne vemo, ker namišljeni mrlič za sedaj še brca in se lahko še postavi po koncu. Vsekakor bomo te demageške posle zasledovali. m Napad v Vrbanovi ulici. Sinoči se je vozil na kolesu iz Kamnice Anton Mahič, mizarski pomočnik, stanujoč na Ptujski cesti. Ko je privozil v Vrbano-vo ulico, je opazil nekega moškega, v travi. V tem' trenutku je neznanec skočil po koncu in Mahiča udaril s palico po levi roki. Mahič je padel s kolesa. Po kratkem suvanju je neznanec zbežal na polije in izginil v temi. Doma je opazil Mahič, da mu manjka listnica, ki jo je najbrž izgubil pri padcu. V listnici je imel pet bankovcev po 100 Din im nekaj drobiža. Policija je uvedla strogo zasledovanje. m Policijska kronika. Od srede na četrtek je bilo prijavljenih 15 slučajev raznih prestopkov: 1 napad na ulici, 3 vožnje po pešpot ih, 1 neprevidna vožnja, poškodbe tuje lastnine. Aretirani so bili trije radi kajenja nočnega miru, nadalje 1 radi beračenja in 1 radi nedostojnega vedenja. m V soboto 1. avgusta se otvori v Štajerski kleti podzemeljsko kegljišče in v Narodnem domu na novo preurejena veranda, kegljišče in vrt. Vojaška godba. Ples! Policijska ura ob 3. uri zjutraj. Brez nočnega davka in brez, vstopnine Znižane cenc jedi in pijače. 1570 m Ceno meso. Tvrdka Popovič bo prodajala v soboto dne 1. avgusta t. 1. od 8. ure najprej v ulici na sejmišču pri klavnici več što kg. drobovine (pluča, jetra in srce) kilogram po 5 Dim in nekaj črevesne masti. 1571 mKlub-bar: Prolongira Lenard, Fo-dor in Sinkovsky s popolnoma novim programom. 1485 /pori. : S. K. Železničar (Zagreb) v Mariboru. V nedeljo dne 2. avg. igra proti našemu TSSK Mariboru prvorazredni klub SK Železničar iz Zagreba. Gostje spadajo med najboljše reprezentante prvorazrednega zagrebškega nogometa, kar dokazujejo njihovi uspehi doma in v inozemstvu. Že danes opozarjamo mariborsko športno javnost na to redko nogometno tekmo, ki bo brez dvoma višek naše poletne sezone. : ISSK Maribor — nogometni odsek. Naistava moštva za tekmo proti SK Že-Ijezničar, Zagreb, v nedeljo dne 2. avg. jc rojzvidna v oblačilnici, na kar se i-gralci opozarjajo. Kratke novice. Po svetu. V Berlin je dospelo 100 ameriških u-čenijiakov, ki se nahajajo na poučnem potovanju po Evropi. — V Nemčiji, ki ima 62 in pol milijona prebivalcev, je žensk za 2 in pol milijona več kakor moških. — V New Jefseyu je storil samomor neki Vandusky, kor je hotel ■storiti zaslugo svoji ženi, ki se je zaljubila v nekega mladeniča. Zapustil je Večjo dedščino obema zaljubljencema, da bosta lepo in brezskrbno živela.. Položaj na Kitajskem se je zopet poslabšal. Ponovile so se večje protian-gleške demonstracije. — Belgijski parlament je odklonil povišanje poslanskih dnevnic. — Na vseh angleških postajah je polno tovornih vlakov, ki odvažajo z vso naglico premog radi bližajočega se rudarskega štrajka. — Na Mar mola. ti na, Tirolskem je padla turi.st in ja. Diezke z Dunaja v prepad, im se ubila. — Na Dunaju je zavžila 241etna žena Zahrad-nik pred očmi soproga cijankalij in se zgrudila mrtva na tla. — Blizu Wiener Noudorfa je zavozil moki avto v gručo ljudi in smrtno povozil eno osebo, dve pa težko ranil. Ker pa je šofer prehitro potegnil zavoro, je avto padel v brzO' javni drog in se provrgel. Pri temi udarcu je bil šofer mrtev, ostali potniki pa ranjeni. — Maksim Gorki, Id se je do sedaj zdravil v južni Italiji, se vrača v Ljeningrad. — Od 1- jan. t.J. je bilo v Opatiji 25.800 tujcev. V preteklem tednu je prišlo 1861 gostov. — V Viareggio pri Genovi je bil neki nemški rodbini ukraden nakit, vreden 40.000 lir. Storilce so k sreči t.alkoj izsledili. —Vročina postaja v Siciliji neznosna. 26. t. on. je kazal termometer 40° C v senci. — V opekarni v Reinsbergu pri Dortmundu so padh štirje delavci v žarečo peč. Dva sta rila takoj mrtva, dva pa se nahajata v obupnem' stanju. — Svetovno znani gospodarski polit ik Keynes se je zaročil z rusko baletko Lobuchkowo. — V Bolgari.!) so napadli neznani roparji 7 nemških turistov in jih popolnoma oropali. Naš skavfSzem. Starišem, oblasti in prijateljem pravega skavt,izina. (Dopis). Odkar imamo v Ljubljani tri organizacije, ki nosijo skavtski kroj, prihajajo na steg izvidnikov iin planink (skavtov) pritožbe, da naši člani, ki so srednje in viscikošolci, kade in pijejo in ne žive po skavtskih zakonih. Zato srno prisiljeni pojasniti občinstvu in oblastem' sledeče: Skavti, organizirani v Savezu izvidnikov in planink v Beogradu in v Zupi za Slovenijo v Ljubljani, spoštujejo vsaj pri nas svoje lepe zakone popolnoma. Med temi zakoni so važni n. Pr-sebno oni, ki zahtevajo zvestobo do Boga, kralja in domovine, popolno abstinenco. ljubezen do bližnjega, čuvanj® prirode i.t. d. Tako na pr. naši ljubljanski skavti ne smejo utrgati nobene cvetice brez posebnega dovoljenja. V g®2) dovih in n.a gorah m tihi. Vriskanje ji«* je prepovedano! Na ta način se lahko približajo divjačini. Prestopke kaznujemo z izključitvijo in to brezobzirno, ker hočemo, da. poverjeno- nam mladino duševno in telesno enakomerno vzgojim®-Glavni znak naših skavtov — Bnden P®" welovih — je rumena kovinska lilija ®a klobuku. Poleg tega imamo v Ljubljani še dve slični organizaciji, ki sta, nastali v novejšem času. To so Taborniki in t. **• Udarniki (TTdruženie delavskih rediteljev). Vsi ti imajo skavtski kroj. d asi je ministrstvo zaščitilo naš kroj. Taborniki inraijo prav lepe zakone, todn. koliko se po njih ravnajo, ne vemo. Udarniki pa posebno ignorirajo prepoved kajenja) in pitja' alkoholnih pijač. Zato vk mo včasih takega »skavta« s cigareto v stili ali pred steklenico vina,. Organizacija’. ki ne spoštuje skavtskih zakonov, pa ni vredna imena skavt in tudi ne kroja! Te vrstice snulo napisali v obrambo časti pravih, dobrih skavtov ter -v željo da bi tudi ostali dve organizaciji izboljšali disciplino v sv o vi h vrstah in pomagali vzirojevat.i mladino bodisi že T®o Baden Powelovih ali po Letonovih zako- IIUICKOMITC za *u~in inozemske ifete in#CKM IE sprejema uprava »Tabora*. Ja isdftjatdljj; JžogttOrcii »I>fcor», filial Ja odgPTjbrai $&koalo v Špindler, — Thia Mnrihorek* ti* karu* d. d, n ih. — Sivi volk. Omesa m*©, niklaste, po Din 400-— pri R. Bizjak, urar, Maribor, Gosposka ulica 16. 1552 Dam posestvo v najem, prati posojilu. Oddaljeno eno uro od Maribora, na Tržaški cesti. Izvese v RuSki cesti it. *, pri Fr. Plevniku. 1678 Lepa soba, z električno razsvetljavo, sc da solidnemu gospodu v najem. M. Berdajs. Trg svobode. 1672 Stanovanje s hrano iščeta dva solidna gospoda, najraje v I. okraju. Cenj. ponudbe pod »Avgust*, na upravo lista. 1626 Kurje o ih ■*-» a> ctf e o •"1 c o > ja Zaštitni znak, ^ Gkladiita u lekarama I drogerijama Ni Izravno iz tvornice t filavnog skladllta M.Hrnjak,ljekarnik pisarniške potrebščine 1385 najboljše kvalitete, kupi le pri Zlati Brišnik, Slovenska ul. 10 Dgavice svileni flor Din 22,-30, la svileni flor Din 36’—. nogavice, otroške nogavice, otroške majce po najnižjih cenah pri 1161 tvrdki Leseno pohištvo Železno pohištve Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo aj Zavese Blago za pohištvo Posteljno perje po Izredno nizkih cenah v zalogi pohištva v MM; Maribor k t Gosposka ulilca St. 20 j (Pirchanova hiša) Svoboden ogledi Ceniki brezplačno!