Štev. 254. POLITIČEN LIST NAROD. Leto XXXII. r Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah itev. 2. (vbod tez dv«rliie nad llakerno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,-12. ure dopoldne. Rokopisi *e ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona Ster. 74. & V LJubljani, v ponedeljek, 7. novembra 1904. labaja vsak dan, isvitmši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejema«: sa celo l«to 2C K, sa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2 K 20 h. Vupravnižtvs prejeman: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, in četrt leta S K, sa i mesec 1 K 70 h. Xa pošiljanje r Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. g— Upravništvo je T Kopitarjevih ulicah štev. »."^j Viprejema naroCnlno, Inserate ia reklamacij*. — laierall ae računa|o enostopna petitvrsta (dolilaa TI Milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, aa trikrat « b, za vet kot trikrat B b. V reklamnih noticah etane enostopna (artnondvr.la M b. — Pri večkratnem objavljeni« primeren pepcil. UpravniSkega telefona iter. 188. Enkefa o »Slov. ljudski stranki«. Zinimanje, katero je zbudil naš sobotni uvodnik, nam priča, da smo zadeli pravo struno. Popolna svoboda besede in objektivne kritike mora razširiti predsodke in naB zbli žat;, da bomo zmožni za stvarni pogovor. Objavljamo v naslednjem mnenje zaslužnega načelnika »Slovanske zveze«, kateri se kot voditelj katol.-narodne kot najmočnejše slovenske stranke čuti seveda v prvi vrsti in-teresiranega. Odločen, logičen, lapidaren, kakor vedno, je njegov odgovor. 1. Dr. Ivan Šusterilfi: Vprašanje, ki je stavljate slovenski javnosti, je zanimivo in važno. Po mojem mnenju so izvajanja VaSega članka teoretično pravilna. Nobenega dvoma na more biti, da bi velika ljudska stranka, ki bi se opirala na trdno večino ne samo v ljudstvu, temveč tudi v sedanjih volivnib kurijah, odstrani 1 a za dogledenčas — za večnost itak ni namenjena nobena politična kombinacija — nevarnosti, ki pretijo iz sedanjih strankarskih rszmer obstoju našega naroda. Tudi se ne tajiti, da tiči v strankarskih razmerah kranjskega dež. zbora glavni vir razkola in prepira, kojega zamašiti je nujna potreba slovenskega naroda. V tistem hipu, ko bi imela složna Blovenska stranka trdno večino v našem deželnem zboru, prene hala bi vsaka možnost, da bi se ta ali ona slovenska stranka vezala z narodnimi na sprotniki, ker bi taka zveza ne imela več prektičnega zmisla. Složna in trdna slovenska večina bi je ne potrebovala, morebitni slovenski manjšini bi pa nič ne koristila. Po mojih misl h bi nasprotno morebitni slovenski opozieijonalci v našem dež. zboru najkrepkeje povdarjali slovensko-narodno sta- lišče in izvrševali v tem pogled^ najo^trejšo kontrolo nad gospodt^o^^^jš^to naeijo kranjskega dež. zhtfPŽrbilo v resnici s stališča celotnega slovenskega naroda veliko pomagano. Kranjska, edina kronovina 8 pretežno slovensko večino, bi mogla izvr ševati svoj poklic kot središče narodnega življenja slovenskega. Zdi se mi, da v t o o r i j i stoji stvar tako jasno, kakor da je dvakrat dve štiri. Toda kot realen politik ne morem prezreti velikih težav, ki nasprotujejo praktični izvršitvi označene ideje. Te težave zde se mi skoraj nepremagljive. Pokrajinski partiknlarizem bi se dal še ložje premagati. Saj sodelujemo v »Slovanski zvezi" drž. zbora zastopniki vseh tistih slovenskih ptifkrajin, ki so v našem državnem parlamentu sploh zastopane in nihče ne more trditi, da ozkosrčen partikularizem moti složno delovanje slovenskih poslancev. S tega vidika bi torej osnovanje vseslovenske ljudske stranke ne zadelo ob nepremagljive težave. Poglavitne težave tiče v kranjskih strankarskih razmer a h. Tu je večletni boj strank razdelil slovensko ljudstvo v dva ostro ločena politična tabora, ki drug drugemu ravno toliko zaupata, kakor ruska vojska pred Mukdencm japonski in nasprotno. K j e hočete v teh razmerah vzeti ljudi za »slovensko ljudsko stranko«, ki naj prevzame gospodstvo v našem deželnem zboru ? Izven obstoječih strank jih ne dobite, ker jih ni. Da je f u z i j a katoliško narodne in liberalne stranke nemogoča, o tem smo se že večkrat prepričali. Dandanes je še manj mogoča, ket kdaj popred. Večletni boj je nasprotstva poostril in vrhu tega je ena stranka še za tri leta s trdno pogodbo politično zvezana z nemškim veleposestvom. Fusija je utopija, to mora potrditi vsak poznavalec razmer. Ostane le deposediranje ob- stoječih strank na ta način, da so jim vzame vežin* somišljenikov ter jih zveže v novo ljudsko stranko — inBtransi-goc.tai na levi in desni pa ostanejo na ce-dilti* in lahko, če jih. veseli, nadaljujejo se danji strankarski boj, ki bi seve v teh raz merah ne tangiral več skupnih slovenskih interesov. Toda tudi ta misel je po mojem trdnem prepričanju neizvedljiva. Obe stranki — katol. narodna in liberalna — sta se v večletnem boju trdno organizirali. »Organizacija« je pravzaprav preslab izraz. Opraviti imamo z d jvršano kristalizacijo na obeh straneh. Iz enega kakor iz druzega strankinega telesa morete dobiti k večjemu par d i s i d e n t o v, več pa ne ! Po mojih mislih mere zaželjeno zboljšanje prinesti le naravni razvoj naših razmer, ki bode neizogibno ta, da k a t o -liško-narodna stranka sama za-dobi trdno večinovnašem deželnem zboru. Na celi črti napredujemo. Predsodki v gotovih krogih čedalje bolj ginevajo. Vsakdo vidi, da je naše delo pošteno. Brezobzirno se lotimo vsakega sovražnika in škodljivca našega ljudstva, bodisi kdorkoli, bodi njegova šarža Se tako visoka. Demokratična misel je popolnoma pro drla v naših vrstah. Vsacega izmej naB navdaja trdno prepričanje, da le zdrava, čila ljudska sila more premagati naj hujšega sovražnika našega ljudstva: proti-ljudsko, tujo birokracijo! Tej velja naš boj v prvi vrsti. In na tem boju je baš akademično izobražena slovenska inteligenca ravno tako interesirana, ka kor naše ljudstvo. In pošast »k I e r i k a I i z m a«, ki moti spanje marsikomu sicer dobromislečemu ? Ne tajim, da je naša stranka nekdaj bila precej »klerikalna". Dandanes pa našo stranko imenovati »klerikalno*, je anakro-nizem, zmota, ali laž — resnica na noben način! Stranko, ki zastopa strogo demokratična načela, stranko, ki vodi brezoziren boj v smeri splošne in enake volivne pravice, katera pravica, ko se uveljavi, bode dala 1 a j i -škemu e 1 e m e n t u v d r ž a v i tako moč, kakršne še nikdar popred ni imel, stranko, 'ki v doslednem izvajanju svojih načel pobija celo virilne glasove in volivne predpravice Škofov in prelatov, — imenovati »klerikalno", je malo prehud tobak! Katoliško- narodni pa smo, da, ker stojimo v znamenju odpora proti izvestni, malo olikani in še manj duhoviti gonji zoper verske svetinje našega naroda in ker hočemo, da se v naši slovenski domovini nihče ne žali v svojih najvznešenejših čutstvih. Spoštovanje našega verskega prepričanja, prepričanja ogromne večine našega naroda, zahtevamo po vsi pravici, baj je domovina naša hiša in v svoji hiši Be ne damo žaliti od nikogar. Svobodo zahtevamo, služiti po svojem prepričanju svojemu Bogu — priznamo pa isto svobodo vsakemu drugemu! Ali je to »klerikalizem* ? Le prisiljeni po izvestni gonji, v opravičenem odporu zoper nasil-stvo, ki se brutalno dotika najneinejih čustev in najdragocenejše svobode posameznika, — moramo versko zastavo nositi v dnevne poliliJne boje. Nihče bi ne bil bolj vesel, nego mi in z nami ogromna večina naroda, tistega dne, ko bi nam tega več treba ne bilo! Res pa je, da bi izvestni nam s o -v r a ž n i krogi radi vsilili naši stranki znak »klerikalizma« ! Ni dolgo, ko so se delali taki poizkusi, ki so se p« takoj razrušili ob našihdemo-kratičnih načelih, katera varu-rujemo napram vsakomur, bodi kdorkoli. Tako bode vedno tudi v bodoče. Kajt- LISTEK. Nevoščljivi Pumfek. Zavist se smatra povsodi za jako grdo lastnost in nevosčljivca ne marajo v nobeni družbi; a lovska zavist je še posebno neznosna napaka. Dočim nastopa navadna ne-voičljivost v življenju v dveh oblikah, namreč kot nevoščljivost proti drugim in proti samemu sebi, kakor skopost, se pojavlja lovska zavist le v prvi obliki; to se pravi, lovski nevošiljivec zavida svojemu bližnjemu vseko peresce v repu suhe jerebice in vsako dlaiico v kožuhu siromašnega zajca, dočim bi njemu samemu veBt ne očitala prav ni-t/osar, ko bi popadale pod njegovimi streli na žrtvenik njegove lakomnosti cele heka-tombe kur, zajcev, srnjakov, srn, jelenov, košut, koz, mrjascev, svinj, praset, lisic, veveric in vrabcev — pa še poljskih miši bi se ne branil. Zakaj lovska zavist proti drugim je obenem brezmejna nenasitnost proti samemu sebi. Ta lepa dvojna lastnost je navdajala tudi gospoda Pumfka v nenavadno obilni meri. Bilo je v nji nekaj groznega, kakor v znani ljntosti balkanskih hajdukov, katere znamenja so se kazala tudi pri gospodu Pumtku, kakor hitro je kdo drugi kaj ustrelil. Ko je imel nekoč Bukovčev Tone, tisti, ki običajno niti skednjevih vrat ne zadene in sploh ni nikakršen »pravi« lovec, takšno nenavadno Brečo, da je zvrnil v enem dnevu tri šesteronoge srnjake — eden je bil lepši, nego drugi — je imel ubogi Pumfek zaradi-tega šest tednov rumenico, tako da je bil pisan, kakor stsr srnjak, kedar mu dlaka sivi! In kako je bila njemu samemu sreča mila! Za časa preže je odhajal vsako jutro eb treh na lov, premočil se pri tem do kože v jutranji rosi in čepel potem neksj ur na svojem sedežu, da so se mu krčile noge od mraza, kakor mrtvemu komarju, in da so mu klepetali zobje, kakor lesena vevnica. Vsak večer od šestih do osmih je zopet čakal in se puščal obirati od tistih preklicanih komarjev, da mu je bilo kakor mrtvemu krtu v mravljišču, toda videl ni ničesar, razven k večjemu kako staro srnjo, srnjaka pa niti vohal ni, — in pri tem naj človek ne skoči iz kože! Osem mest je Pumfik poizkusil in čakal povsodi več juter in večerov zaporedoma z neizpremenljivo angeljsko po trpežljivostjo; a če je šel kedaj na drugi kraj, da bi tam poizkusil svojo srečo, je gotovo ustrelil kdo drugi še tisti dan srnjaka. Pnmfek bi bil najraje znorel, a kaj Behoče! Kakor po navadi se je ubogega Pumfka držala strahovita smola tudi na tisti znameniti gonji, pri kateri se je razigrala sledeča grozna drama: Nekega dne je dobil gospod Pumfek povabilo na gonjo v sosednjem lovu s pri-stavkom: »Prosim, privedite jazbečarjev seboj!" No, Pumfekov jazbečar je bil zares jazbečar, da je bilo veselje! »Takelj" v najsmelejšem pomenu besede, uzoren, „Takelj", strašanski »Takelj", čudovit „Takelj«, hud, ks sam parkelj, celo na ljudi, kar je dokazovala ogromna svota, ki jo je bil gospod Pumfek že prisiljen potrositi za raztrgane hlače in razmesarjena meča. — No, gospod Pumfek je odrinil torej s »Takljem" tisto jutro na vse jutro na vse zgodaj na kolodvor, da se odpelje na kraj, kjer se je imel vršiti lov. A že na kolodvoru se je začelo: »Takelj" si je privoščil obilna meča dražestne ženske stvarice; ker pa je bila ta prikazen pe nesreči Ribničanka, katerim teče jeziček kakor kolovrat, je oštela »divna nimfa" nedolžnega Pumfeka zaradi Taklje-vega napada tako, da je začel od same zmešnjave v glavi dvomiti o sebi, je li „masculini" ali »feminini generis*. A tudi to je minilo in nekaj ur zatem je stal Pumfek z napetim pričakovanjem v srcu in z »nabito morilno cevjo v roki" ob robu loka, kjer so ravno gonili. Zlodej ubogemu Pumfku tudi tu ni dal miru in tako si je razlagati, da sta imela njegova soseda že ogromen plen, dočim Pumfek sploh še ni imel prilike, da ustreli. Razume se, da je že vrelo v njegovi duši, kakor lava v ognjeniku. Njegov desni sosed, Bukovčev Tone, je bil podrl že enega srnjaka in lepo lisico in sosed na levi, krčmar pri »Črnem kozlu", je imel že poln hrbet zajcev, dočim je bila Pumfkova torba še prazna in ohlapna, kakor beraška malha. Pumfek se je jezil, kakor star petelin, kadar zagleda tekmovalca, to se je videlo že na »balkonu" njegovega tolstega obraza, ki se je žarel v ognjeno-rdečkasti zarji; toda prikrival se je in vztrajal na svojem mestu. A zdajci — strela gromska! — lov gre proti Pumfku, Takelj je zalajal, vsak živee mi gremo le naprej, n a ■ a j nikdar t »Klerikaliiem« je dane« pri naa gola f r a i a in ima ravno toliko realno iti, kakor ■trah, ki je Enotraj votel, zunaj ga pa nič ni. V ime stranke, koji trenotno naflelujem, zahtevam in smem zahtevati, da ae ista ne sodi po praznih frazah, temuč po njenem političnem delovanju; ta delovanje je pa dosledno tiko, da se ji v ■ a k resnični prijatelj slovenskega ljudstva lahko pridruži. bklepam : Veliko a I o v e n s k o 1 j u d s k o atranko, katero Vaš dopisnik išče, ie imamo! To je katoliško-narodna stranka, v koje t a b o r u je sdružena velika večina slovenskega ljudstva na Kranjskem, s koje načeli in delovanjem se strinja tudi ogromna večina izveakranjskih Slovencev. Neizogibna popolna zmaga naših idej na Kranjskem privede v doglednem času do zaželene narodne koncentracije. Seve utegne sedanji razvoj v najhujšem Blučaju trajati še kakih deset let, in priznam, da je ta položaj kritičen ca našo narodno situacijo. Toda jaz ne vidim nikake praktične poti, po kateri bi se dalo to izpremeniti. Ca pa kdo drugi najde rešilno pot, mu bodem iz srca hvaležen. — To so misli, katere mi je Vaš sobotni uvodnik vzbudil .prima vista". Mogoče, da se pozneje vnovič oglasim. V Ljubljani, 7. novembra 1904. Dr. Ivan Susteršič. » * # Tako državni in deželni poslanec dr. Iran SusteršiS. Simo ob sebi umevno je izrekel le svoje osebno mnenje, ker strankarskega sklepa o tem pač ša nimamo. Pričakujemo še drugih glasov tudi iz vrst ka-toliško-narodne stranke. Krvavi dogodki v Inomostu. Časopisje se obširno bavi s krvavimi dogodki v Inomostu. Del kršč. soc. časopisja" odločno izjavlja, da se je po krivdi nemških nacionalcev zopet razvilo italijansko vseučiliško vprašanje. Pri teh dogodkih se nam vsiljuje misel, kaj bi bilo n. pr. na Hrvaškem ali v Ljubljani ob takih dogodkih. Imeli bi že davno obsedno stanje. L. 1882 so po Zagorju na Hrvaškem kmete radi izgredov obešali. Nemško nacionalno časopisje slavi ljudi, ki so rušili in demolirali tujo last, pri kazinskih izgredih v Ljubljani pa so ti ljudje radi strelov, ki niso nikdar padli, proglasili Slovence za ^barbare." Surovost nemških nacionalcev v Inomostu je taka, kakor bi bila n. pr. surovost Slovencev, če bi razrušili nemško kazino v Ljubljani. A kako vse drugače bi potem nemško časopisje nastopalo, nego sedaj, ko ima prave siloviteže med »Herren volkom!" In vendar imajo Lahi v Inomostu ravno tolike pravice, kakor Nemci v Ljubljani in še več, nego Nemci s s voj o „Eintracht" v Trstu. Inomost je glavno mesto tudi laške Tirolske, na Primorskem pa se n. pr. o domačem nemškem življu niti govoriti ne je napet in oči prodirajo goščo s krčevitim naporom. Aha! Nekaj rdečega beži proti njemu, ne, naravnost proti Tonetu! ... to je lisica. Ne, te pa Tone ne dobi zopet, čeravno je nekoliko predaleč za Pumfka, zakaj za lisjaka treba krepkega strela . . . zdaj se zopet ne vidi nič drugega, kakor trava, ki se giblje — zdaj zopet nekaj rdečega . . . bum! Pretresljivo tuljenje! Tone vzmahuje po zraku z rokami ter kriči: „Sakrabolt namol, gesput Pumfek, Taklna sa ustrelil'!" In tako je tudi bilo. Ubogi Takelj je imel okrog ^dimnika" svinčeno zmoto svojega nevoščljivega gospodarja, ki je bil hotel pripraviti Toneta ob dozdevno lisico. A zakaj je tudi moral biti Takelj rdeč! Drugi „Taklji" so pač črni in zato se po navadi ne zamenjavajo z lisicami. Je pač zopet Pumfkova ne ločljivo zvesta smola, da mora imeti rdečega Taklja. Pumfek je nesel ranjenega Taklja v torbi domov in nedolžni ranjenec je kmalu zopet ozdravel. Gospa Pumfkova pa so doma strašno osvetili ubogega ljubljenca nad ušesi in ambrozijskimi kodri njegovega nepravičnega in nevoščljivega gospodarja ter mu brali levite in držali „filipiko", ka-kršne nas Bog varuj! — more. Nemška surovost je tem večja, ker so leta in leta bila v Inomostu že laška predavanja, sedaj je pa vlada ustanovila fakulteto izven Inomosta, a kljub temu nemška nasilnost še ni bila nasičena. Nemci naj si ne domišljajo, da bedo nenemški narodi v Avstriji hlapčevsko dalje prenašali njihove brutalnosti! « * « Iz Inomosta se o dogodkih v soboto še poroča:'Množica je priredila burne ovacije nadvojvodi E v g e n u , ker je bil nadvojvoda proti temu, da nastopi vojaštvo. Govorilo je na trgu več govornikov. Eden je kričal: „Opravili smo s Francozi, opravili bomo tudi z Lahi, fej, laške lovce so na nas posjali, ker bi Tirolec ne streljal na Tirolca." Župan v Inomostu je izdal o dogodkih izjavo, v kateri pravi, da so Lahi jrvi pričeli psovati Nemce in izraža zahtevo, da Nemce v Inomostu podpira v njihovih jrizadevanjih vse avstrijsko nemštvo. Posebni poročevalec neke dunajske do-jisovalnice je imel pogovor s ces. namestnikom v Inomostu, ki je obsojal, da so ahi streljali, dasi so jih Nemci psovali in jim tudi grozili. Vojaštvo je pozval, naj posreduje, ker župan ni mogel povzročiti, da bi se bila množica razšla Ako se občinstvo ne bi pomirilo, morala bi vlada poslužiti se nasilnih sredstev, da nastane zopet red. Namestnik je mnenja, da z laškimi predavanji v najkrajšem času ne bo mogoče pričeti, cer je večina laških dijakov zaprta in ker je oprava pravne faktultete popolnoma uničena. Namestnik je izdal tudi oklic na pre-uivalstvo. Z Dunaja se vnovič poroča, da vlada nikakor ne namerava italijanske pravne fakultete v Inomostu zapreti. Vse zabave v Inomostu so odpovedane, gledališče zaprto. Socialno-demokraško vodstvo je izdalo oklic, naj delavci ne bodo toliko neprevidni, da bi se žrtvovali za nemško gospodo. Vsi deželni zbori in razni obč. zastopi, v katerih imajo Nemci večino, sklepajo izraze simpatije za nemške rogovileže v Inomostu, istrski dež. zbor pa je sklenil resolucijo v prilog laškim dijakom. Obč. svet v Trstu je sklenil protest proti dogodkom v Inomostu. Na Dunaju Odsek dunajskih-nemških visokošolcev je imel pogovor z rektorjem ter je sklenil, prirediti v avli akademično žalovanje za žrtve dogodkov v Inomostu. Istega dne bo pa tudi protestni shod nemškega dijaštva dunajskih visokih šol. Laških dijakov ni bilo k sobotnem „bumlu". Ali ae bodo demonstracij e ponavljale? V Inomost so došli vojaki iz Scbvvaza in Halla, Bregenza in Briksna. V soboto zvečer je bil v Inomostu mir. Če bi se demonstracije ponavljale, ni izključeno, da se proglasi izjemno stanje. Korber je dobil za svoje nadaljne korake cesarjevo odobrenje. V nemških krogih v Inomostu se govori, da bodo boj odločno nadaljevali, če vlada laške fakultete ne zapre. V tem slučaju bi fakulteto zopet demolirali. Fakulteta naj se zapre, ker ni mogoče prevzeti jamstva in varnosti laških dijakov ... Mo-nakovsko nemško dijaštvo je brzojavilo nemškemu dijaštvu v Inomost, da lahko pošlje 500 nemških dijakov na pomoč. Demonatraoije v Pulju P u 1 j, 6. nov. V tukajšnjem gledališču je bila včeraj pri predstavi igre „Alt Hei-delberg" velika demonstracija. Ko so v drugem dejanju nastopali dijaki, nastal je silen vrišč. Igralci so si morali odstraniti nemške dijaške čepice in trakove. Ko so peli dijaško pesem Gaudeamus, je bil vrišč še večji: Častniki in mornariški godci so zapustili gledališče. S predstavo so morali prenehati. Po predstavi je okolu 300 ljudij demonstrilo po mestu ter psovalo vlado in vojaštvo. Ob 10 uri zvečer je bil zopet mir. Občinski svet v Pulju je poslal Kor-berju radi dogodkov v Inomostu protestno brzojavk«. Demonatraoije v Llnou Line, 6. novembra. Dines dopoldne je okoli sto Vsenemcev demonstriralo pred cesarskim namestništvom s tem, da so peli nemSke narodne pesmi. Policija je izpraz nila trg. Mir ni bil potem več kaljen. Zader sa laike dijake. Zader, 6. novembra. Oočinski svet je sprejel protest proti dogodkom v Inomostu in proti postopanju vlada. Občinski »vet je zahteval ustanovitev la§kega vseučilišča v Tratu. V gledališču so radi silnega hrupa morali prenehati s predstavo Franchettijeve opere »Garmania«. Po mestu so se vrSile malo demonstracije. Ko so prišli orožniki, je vsa množica zbežala. V Italiji. Liški Usti v Italiji pišejo še precej mirno, obsojajo pa vlado, da ni pravočasno latrla vsake demonstracijo. Listi izražajo nado, da avstrijski Lihi sedaj dobe svoje lastno vseučilišče. »Corriere della Sera« pravi, da ie že pred mesecem bilo znano, da Nemci v Inomostu hočejo povzročiti krvave demonatraoije. Pomirjevalno vpliva vest, da pred laškim konzulatom v Inomostu ni bilo demonitracij. Laiki grb je odstranil laški konzul sam, ker se je selil. Demonatraoije v Gradcu. Grade e, 6. novembra. Danes dopol dne so Be zbrali nemški burši na univerzi in *o sklenili, da gredo demonstrirat k gostilni »Zum wilden Mann« v Jakominijavi ulici, kjer bi se imela vrSiti gledališka pred stava, katero je hotelo prirediti češko iz obraževalno društvo »Praha«. 01 univerie so šli v »Gosposko ulico«, kjer so žvižgali, peli ia hajlali. Potem so šli žvižgajoč in hajlajoč na promenado, kjer so aa zanič-ljivo smejali buršem nemškega kat. društva »Carolina«. Policija je gledališko predstavo C hov zabranila. Igrati so hoteli »Mlinar in n|e gova hči«. Ze včeraj zjutraj je »Grazer Tag blatt« pisal proti Čehom, Češ, da hočejo izzivati v nemškem Gradcu. Danes dopoldne je prišla deputacija nemških buršev k rektorja tehnike ter zahtevala, da nsj pustivse deske nenemških a k a d e m i č n i h društev odstraniti. Rektor se je udal zahtevi Nemcev inrea pustil odstraniti vse n e n e m -ške deske. Slovani bo radi tega početja rektorjevega silno ogorčeni. Poprijeli s j bo Jo vieh zakonitih sredstev, da pridejo do svoje pravice. Gradec, 6. novembra. V soboto zjutraj so bili na črni deski na graški univerzi nabiti listi, na katerih je stalo: „Ab-zug Morder! Studenten, Rachefur Innsbruck!" Ko so jih pedeli zapazili, so jih odstranili. Ob desetih se se res pridrvili burši brez čepic na univerzo in so stali v avli v gručah. Imeli so palice in stare ovršnike. Bržkone so mislili Lahe izgnati. A ti se ta dan še pokazali niso, tisti pa, ki so zjutraj prišli so jo hitro odkurili, ker so videli razburjenost. Gradec, 6. novembra ob 7. uri zvečer. Velikanska množica se je zbrala na Jakominijevem trgu pred restavracijo „Zum eisernen Mann" (cucina italiana). Čuje se vpitje in žvižganje ter hajlanje. Množica je silno razburjena. Med množico se nahajajo tudi nemški nacionalni akademiki, zavedajoč se svojega poklica „Ehre, Freiheit und Vaterland." Cink, cink — in šipe v restavraciji so zdrobljene. Vse šipe so razbili. Tudi svetilka nad vhodom je strta. Graška občina ima baje preveč denarja, da dovoli pouličnjakom tako nedeljsko zabavo. Policija graška se vede jako čudno. Od Jako-minijevega trga se vleče množica v Gosposko ulico in od tam mimo gledišča v Leonhardovo ulico. Gradec, 6. novembra. Nemško dijaštvo se je zbralo v vseučiliški avli in sklenilo brzojavno pozdraviti nemško dijaštvo v Inomostu. V brzojavki je stavek: „Mi smo pripravljeni iti z Vami do skrajnosti." Včerajlnji dogodki v Inomostu — Pogreb slikarja Pezzeja — Nove demonstracije. — Danea Je mir. (Teletonična poročila „SU>fencu".) Inomost, 6. nov. Danes ponoči se je izvršil napad na neko laško brivnico. Straža je preprečila škodo. Do 3 ure popoldne sicer ni bil kaljen mir. Ob 3. uri popoldne se je pričel pogreb zabodenega 20 let starega slikarja Pezzeja. Na grobu je pelo pet nemških pevskih društev. Krsta umorjenega slikarja je bila vsa pokrita z venci. Na dekleta in žene je izšel naslednji poziv: Vzemite s seboj vse cvetlice in položite jih na slikarjev grob. On je žrtev boja v našem rojstnem mestu. Njegov spomin nam bodi svet!" Inomost, 7."novembra. Včeraj zvečer so bile tu zopet demonstracije. Ko je bila množica potisnjena proč od dvorca, je demonstrirala po Marije Terezije cesti. En demonstrant je bil aretiran. To je množico razburilo, da je vdrla pred magistrat. Bati seje bilo, da naskoči magistrat. Množica je metala pokalice in užigala umetalne ognje. Razburjenost je vedno bolj naraščala, napetost je bila vedno večja. V tem hipu se je postavilo 10 orožnikov z nasajenimi bajoneti med vrata magistratnega poslopja. Glavni veditelj demonstracije je bil aretiran nakar se je vihar polegel. Inomost, 7 novembra Včeraj zvečer je bila razširjena vest, da so italijanski dijaki na neki cesti trikrat ustrelili preti Nemcem. Tja je odšlo orožništvo. Inomost, 7. novembra. Včeraj je policija zaprla Dvorno ulico, ker so se demonstrante skrivali med vrata in za hišna okna v tej ulici in metali na policijo kamenje. Magistratnemu svetniku Neunerju se je opetovano v toliko posrečile pomiriti občinstvo, da ni bilo treba posredovanja vojaštva. Resne demonstracije so za sedaj končane. Včeraj je demonstrirala samo poulična druhal, med katero je bilo mnogo pijancev, Resnejše demonstracije zopet nastanejo, ka kor trdijo v nemških krogih, ako vlada vnovič otvori laško pravno fakulteto. Splošna sodba je, da so demonstracije druhali in nastop poslanca Steina, ki je pričel po pogrebu slikarja Perreji govoriti, dasi je bilo dogovorjeno, da po pogrebu na cestah nihče ne govori, vpliv dostojnega pogreba otemnili. Inomost, 7. novembra. Župan je nabil na vogale dopisa namške liberalne in nemške ljudske stranke, ki sta objuhili svojo parlamentarno pomoč. Zupan poživlja občinstvo, naj počaka uspeha parlamentarne akcije. Med včerajšnjim pogrebom slikarja Pezzeja je bilo nekaj Italijanov izpuščenih iz zapora. Bili so prepeljani na kolodror. Rektor dunajske univerze je pisal po imen« onih dunajikih laških visokošolcev, ki ao imeli revolverje. L i n e c, 7. novembra. Deželni glavar gorenjeavstrijski, dr. E b e n o h o c h , je izrazil nemškemu dijaštvu v I ao mostu svoje simpatije. Inomost, 7. novembra. Proti po-slancu Steinu, ki je pri včerajšnjem pogrebu sunil magistratnega svetnika Naunerja, ki je hotel preprečiti, da bi Stein govoril, se bo uvedlo sodnijako postopanje. DAneB dopoldne je mir. Ljubno, 7. novembra. Včeraj je tu-tajioje dijaštvo manifestiralo za nemSko dijaštvo v Iaomcstu. Inomost, 7. nov. Po mestu hjdijo številne patrulje. Včerajšnjih demonstracij jred drorcem so se udeležili skoro samo mladoletni fantiči. Kričali so „Proč z namestnikom, proč s polentarji !u O/ožnišfci straži je prišlo na pomoč še 50 orožnikov, katere so demontrantje sprejeli z žvižganjem. Orožnikom se je posrečilo demonstrante potisniti proč od dvorca. Dohxl do dvorca je se sedaj za vsakega zaprt. Včerajšnjih demonstracij se inteligenca in delavstvo ni udeleževalo, ker hoče počakati, d« se vrne v Inomost poslane« dr. Erler, ki prinese seboj Korberjevo odločitev. Dosedanja straža v dvorcu: laški lovci, je zamenjana z drugimi vojaki. Inomost, 7. nov. Pogreb zabodenega alikarja Pezzeja ae e včeraj najslovesnejše vršil. Pogreb a so se udeležili vsenemški poslanci Stein, Barger, Sohalk. Na pokopališču je bilo truplo blagoslovljeno, nato se je sprevod pomikal do cerkve sv. Janeza, kjer je bilo truplo drugič blagoslovljeno in nešeno nazaj na pokopališče. Dr« vosa sta bila polna vencev. — Za krsto so stopali občin, svet in poslanci. N« grobu je govoril mestni župan, ki je dejal, da bo ostal časten spomin na Pezzeja, ker je žrtvoval svoje mlado življenje za nemško čast. Nemški dijaki so križali meče. — Jako hujskajoče je govoril Sjhalk. Po pogrebu so bile velike demonstracije na Marije Terezije cesti. Policija j a dvakrat brezuspešno hotela razpršiti demonstrante. Stein je lahteval od navzočega magiatrat. svetnik« Neunerja dovoljenje, d« sme govoriti. Neu-ner ni hotel dati dovoljenja. Kljub temu je Schalk stopil na neki voz in pričel govoriti. Berger se je vstopil pred voz. Policij« je hotela St«in« aretirati, a množic« ni pustila. — Magistralni svetnik Neuner je posredoval, da ni priSlo do skrajnosti. Stein se je koniuo odpeljal n« kolodvor. Rusko - japonska vojska. Boj sa Port Artur. London, 4 novembra. V nedeljo in ponedeljek so Japonci zaman poizkušali prodreti ruske jarke. Pri vsakem naskoku j« p a 4 1 o okrog 1000 Japoncev. Sodijo, da Japonci ne bodo prenehali z napadi, «mpak na vsak način vzeli trdnjavo. London, 5 novembra. Kakor je poročal včeraj »Standard« it Sangaja, so Japonci baje razstrelili ntrdbo in skladišče sa provii«nt v Pejušanu. London. 5. novembra. »Daily Cbro-nicle« poroča is C fua: Posebni sel poroča iz Daljnega, da je bil boj pri Port Arturju od 29. oktobra do 2 novembra silneji nego prejšnji boji. Pri utrdbi ISan so bili pose-čeni celi jsponski bataljoni, napadi na Er-lunšan pa odbiti. VTokiu so mnenja, da ne bodo Japonci baje do spomladi pozikušali več novih n a p « d o v. Rusk i konzul je prejel šilri-rano brzojavko, glasom katero je prenehal ogenj pred Port Arturjem. Rusi željno pričakujejo prihod baltiške eBkakre. London, 5. nov. „Morning Post" poroča nasproti »Daily Uhroniclu« iz San-sraja od 4. t. m., da so Japonci vzeli utrdbe Erlunšan, Kikvanšan, Talunšan ia SanpuSan ter da sa bliža padec trdnjave. London, 5. novembra. »Daily Telegraph« je izvedel včeraj iz C faa. da so Japonci zasedli pota in rove na 300 metiov blimo Ančana in Sanšupana tsr da so zavzeli baterijo B utrdbe Erlunšan. Toda sedaj se nahajajo v zelo neugodnem položaju ravno pred utrdbo. O.ii so hoteli zavzeti pozicijo, ki bi jim omogoSila pregnati ruske ladje iz pristsniiča. Nadalje se poroča, da so Ja ponci vdrli v kita|al(o mest?, kjer bo se naglo utrdili. Sedaj so bije poldrugi kilo meter pred pravim mestom ; t a v e s t p o trebujepaše potrdila. Kakor Be sliši, je car Nikolaj dal Ste siju popolno svo bodo akcije, toda te vesti ni možno izročiti Steslju. Peterburg, 5. novembra. Dopisnik »Biržev. Vjedomosti" je brsojavil včeraj iz Cifua: Iz zanesljivega vira morem z a -g o t o v i t i , da je vest, da so Japonci zavzeli utrdbo Sikuanšan, neresnična. Izid zadnjega napada na Port Artur ni v nobeni razmeri z neznaskimi izgubami, ki je vse dosedanje presegel. Tukajšnja japon ska kolonija se tolaži, da so štiri nadih vojnih ladij pokvarjene ter da ne morejo zapustiti pristanišča. Daljni je napolnjen z ra njenoi. Japcnci iikrcavajo sveže čete. London, 5. nov. Dopisnik »Daily Telegrapha« javlja, da je vladal pred Port Arturjem mir do petka, 6. ure zvečer. To-govo brodovje blokira iuko v poiumeru 16 do 50 km. Njegovo ladjo so Japonoi vsta-vili, ko je plula v Čifu. Iskali so nekega Franccaa. Pozneje je na ladjo streljala neka japonska torpedovka. Okrog Port Arturja se lepo svetlika oJ metalce* svetlobe. N bana tuja ladja Be ne sme približati Ijaotcšanakemu pogorju bližje ko 20 arglt&kih milj. — Ako sa položaj Japoncev prod Port Arturjem ni zboljšal, je jako neugoden. Japonci prizna vajo, da je njihov prvi namen sedaj, pregnati ruake ladje iz luke. Pottm bo sledilo redovito zimsko obleganje, da bode lahko odšlo nekaj čet od Port Arturja v Mandžurijo na pomoč Ojami. Dopisnik pa smatra to sa izgovor, ker Japonci niso mogli vzeti trdnjave S. novembra. London, 5. nov. Edini uspeh japonskega napada je, da so zavzeli Japonoi ki tajsuo mesto (?) Toda tudi tega bodo težko obdržali, ker jih dosega ondi ogenj is utrdbe Pajufiari. Japonci sj namigniti dopisnikom, naj odpotujejo, da ue bodo priče njihovih akoij. Z i Japonoe bi bilo velikega pomena, ko bi mogli vzeti nekaj utrdb zahodno in vzhodno od železnice, da se tako rešijo ne varnosti, ki jim preti pri morebitnem umikanju. Rusi v Cifu pravijo, da se bo trdnjava ie držala, a prorokovati nočejo, ker vidijo, da je posadka vsa izmučena ter mnogo trpi od japonskih težkih topov. London, 5. nov. „Daily Chronicle" javlja iz Čifua: Napadi na Erlumšan in San-čučan so se ponesrečili; pač pa je vzet Ecešan, potem ko je padlo in bilo uničenih več japonskih bataljonov. Ta utrdba obvladuje luko ob Tigrovem repu ter je ključ pozicije. Vsled tega bo trdnjava padla. Dopisnik potrjuje vkljub temu, da je pričakovati nadaljnih napadov še le spomladi. Ogenj je ponehal. Čifu, 5. nov. Vkljub najsilovitejšim napadom Japonci utrdbe Ljaotešan nemorejo vzeti. Pri včerajšnjem napadu so imeli Japonci velike izgube, Rusi mnogo manjše. Japoncem se je pa posrečilo razdreti eno malo utrdbo na Zlati gori. Sedaj bodo Japonci podminirali utrdbe, kar doslej niso hoteli storiti, ker se jim je škoda zdelo človeških življenj. Ker se pa general Steselj noče udati. bodo morali vreči utrdbe v zrak. London, 5. nov. Vesti krožijo, da so vzeli Japonci utrdbo Vantaj, potopili več prevoznih ladij ter zažgali eno bojno ladjo v luki. Potrjene te vesti še niso. London, 5 novembrs. Dlunka, ki je zapustila Daljni 3. t. mcB., poroča, da Be je vršil tedaj strašen bombardemtnt. Preliva-nje krvi v jarkih pred utrdbami je bilo grozno. Nekaj ruskih jarkov in ena utrdba je prišla v japonske roke. Ruski topovi so bili pogostoma med japonskim topniškim napadom popolnoma mirni, a so začeli na enkrat Btraino streljati v naskakujoče vrste. Strojne puške so uničile osle polke. Tudi so pričeli Rusi takoj streljati, ko so hoteli Japonci postaviti kje topove. V Daljnem je le malo čet. Čete sicer neprenehoma prihajajo, a jih takoj odpoSilJajo k fronti. Japonci so razočarani nad izgubami, a ena baseda njihovih častnikov zadostuje, da gredo zcpst naprej. Šangaj, 5. novembra. Tu se govori, da bo japonske baterije potopile 1. t. mes. dve ruski bojni žadji, 2. t. m. pa eno tip ničarko Peterburg, 6. nov. Steselj je izjavil, da če ne bo prisilil posadke do kapitulacije mraz, ker ji manjka obleke, ne dobe Japonci Port Arturja nikdar. Pričakuje se, da pride baltiško brodovje v Port Artur januarja meseca. Steselj je prosil carja dovoljenja, da sme na svojo roko v potrebi ukreniti kaj izrednega, in je dobil odgovor, da mu car prepušča popolno svobodo. Okrog Mukdena. Peterburg 5. nov. „Ruska brzojavna agentura* je sporočila danes iz Dadsipu, južno od Mukdena: Danoma se vrše manji boji topništva. Obe vojski se dotikata nepo- sredno pred vasjo Navganza. Japonci naprav-ljajo navidezno baterijo. Peterburg, 6. nov. Iz Mukdena se poroča: Sem je došlo 30.000 Kitajcev, ki so pobegnili zaradi japonskih nasilstev. Japonci so opustošili vse kraje v svojem operacijskem okrožju. Število uskokov je vedno večje; tožijo, da so izpostavljeni mrazu ter trpe lakoto. Peterburg, 5. nov. Dne 2. nov. je mandžurska armada odbila dva japonska na pada na železnic -. Dnu 7. nov. je bilo ■« Mandžuriji vse mirno. Ruske in japonske baterije le bolj redko streljajo. Peterburg, 6. nov. »Ruafre Vje dimosti« trdijo, da ee pripravlja v Mandžuriji v kratkem nova velika b-tka. Maršal Ojama je dobil na no-o 60000 mož. Zdaj ima veege skupaj 368 000 m'i s 1000 t;povi. Kuropatkin ima pa 345.000 z 980 topovi. Kmalu pa dobi Kuropatkin na pomoč še 8. armadni sbor, in tedaj bo nasprotniku »saj enak. Zato mora biti Ojami do tega, da prisili Kuropatkina do bitke, prede a dobi toliko pomoč. Novi ruski poveljniki. Peterburg, 6. nov. „Ruskij Invalid" poroča, da je za poveljnika prve mandžurijske armade imenovan general L i n e v i č, za poveljnika tretje mandžurijske armade pa general baron Kaulbars. Uradno se še poroča, da je imenovan za poveljnika v Odesi poveljnik 20. voja general Koha-nov, za poveljnika v Kijevu pa general Suhomlinov. Rusko-angleški apor. Peterburg, 6. novembra. Ruska vlada je odobrila predlog angleške vlade glede komisije, ki naj preišče dogodke pri Hullu. Ko bosta imenovi na ameriški in fran • ooBki zastopnik, se snide komisija v Parizu. Rusijo bo v komisiji zastopa! admiral Kas nakcw. Komisija ima nalogo, da srs!avi natančni dejanski položaj. Peterburg 6 novembra Ru ka y?ada ima za pričo kaoitana neke trgovske ladje, kateri je sile! Japonca na suicljivih lad;ah v Severnem morju. Zasedanje deželnih zborov. Štajerski deželni sbor. — Slovenski poslanci vztrajajo v obstrukciji. Povedali smo, zckaj so pričeli v štajerskem deželnem zboru sloven ski pcBlanci z obstrukcijo. — Na Spodnjem Štajerskem živi slovensko ljudstvo, in to nima od dežele tega, ker bi mu morala dati. Z denarjem Blovenskih davkoplačevalcev naj pa se ponemčuje slo\ensbi StajertcI Nemci se daj prete, da Slovenci ne bodo dobili ničesar, kar bi bili morebiti drugače mileatno dovolili. — Čim oSabnejše bodo nastopali Nemo1, tembolj bo med slovenskimi Štajerci odmesd klio „Proč od Gradca«. V sobotni seji je g?of Kottulinsky poročal o proračunski postavki »prkega trgovca, piše sa Pr. Kocuvan. Ta si je na pravil pred par tedni slovenski napis, katerega je pa kmalu zmanjkalo. Coz noč so mu napis z blatom pomazali, zato ga je prebelil in postavil je nad vrata prejšnjo tablo s samim napisom Pr. Kocuvan To je delo trojiških nemškutarjev, ki svojo omiko zajemajo iz »Štajerca«. Po trgu kroži govorica, da je Ferdinand Golob neko trgovsko vprašanje glede Kocuvana le pod tem pogojem ugodno rešil za njega, da odpravi slovenski napis. Naj bo temu, kakor hoče, vsekakor e odgovoren za to čedno dejanje glavni troiiSki nemškutar Ferdinand Golob in pa njegov pomagač Tončuk Družovec iz Gorenje Lenarske. Kajti gotovo je, da sta ta dva Blavna občinska predstojnika osebno pritiskala na slovenskega trgovca Koouvana, da bi napravil nemški napis. To je nemšku tarska nestrpnost, ki se masti od slovenskih grošev in ne pozna pravičnosti. Sram jih bodi ! Preteklo poletje se postavili pri Sv. Trojici not>o hišo za stanovanje nadu5itelj». Stroški znašajo okoli 9000 kron. Lopo, lično poslopje stoji za fiolo, na južni strani, bla goslovilo Re je 2. novembra. Staro naduči-teljevo stanovanje se je predelalo za učil nico; z novembrom se je namreč dosedanja trirazredaica razširila v štirirazrednico, pouk ostane utrakvističen. Novo učao meBto jo dobila učiteljica gdč. Desimira Dolžan i i Sto pič pri No?om mestu. Imamo torej tri uči teljo in eno učiteljico. — Letina je bila letos jako slaba v S!of. goricah vsled mokro zime in spomladi ter veled velike suše po-jeti Pač pa je sadja veliko, da so ga težko spravili. Ljudje so mnogo sadja prodali in ga imajo še dosti za dom, zlasti jabolčnioo imajo veliko, ki jim nadomestuje vino, katero je letos skoraj popolnoma cdreklo. Pri Sr. Trojici je šest nemških prskupcev za jabolka. Ze čez dva meseca noč in dan do važajo kmetje iz sosednih župnij jibollia, piebupci jih razpoSiljajo v večjs nusts. V začetku ao plačevali 8 do 10 h kilo, zdaj pa plačujojo 12 do 14 h. Skoda, da ni tukaj gospodarske zadrugo, ki bi kmetom lahko mnogo dražje prodala njih s/d' e in druge f.ridelke, dobiček bi pa dom.i ootsl V Ljubljani, 7. novembra Resnica o dogovoru med Mlado-Čehi in Jugoslovani. Z ozirom na uvajanja vladnih listov o razmerju med Mladočehi ia Jugoslovani piše „Edincst« : „Ker je atvar vel:ke važnosti za bodofi po ložaj in taktiko Jugoslovanov, smo se potrudili tudi mi, da bi zadobili pojasni!« od take strani, ki jo v polož&ju, da moro dati kako zanesljivo pojasnilo. — Od te kompetentne strani, iz krogov jugoslovanskih državnih poslancev Brno doznali: Dogovor ob« stoji faktično. Sestavljen je bil z vsomi form, al no strni in podpisan od predsednikov mladočeškegn kluba in »Zvezo". Vtempaktu je določeno precizno in izrecno, da Čehi morejo odnehati odobstruk-cije edino lev aporazumlje-nju z »Zvezo*. Parlamentarna situacija. — Se atanek Cehov in Jugoslovanov, i3 ope tovano napovedani sestanek parlamentarnih komisij mladočeškega kluba in »Slovanske zveze" se vrši dne 15 t. m. ob 3 uri popoldan v prostorih mladočeškega kluba na Dunaju. Isti dan ob 11 uri dopoldan sa snide parlamentarfia komisija »Slovanske zveze", da se posvetuje o stališču, ki je za vzomati v popoldanskem sestanku s Čehi. (S tem popravljamo tudi. naše tozadevno subotnn poročilo ) Obstrukcija v štajerskem dežel nem aboru h Gradca sj i am p roda: Kakor v petek, so slovenski p slanci tudi v soboto v razpravi o proračunu z^htt.v i'«!a-sovanjo po imenih. Ker je deieln glavar zagotovil, da hoče tejo skleniti že opoldne, so Blovenski pc slanci krcčili samo osem predlogov. Pr.hodnja seja bode v torek MegoSe, da se to dni doseže premirje, za kat.ro se poaebao truli cesarski na^e^tnik grof Clsiy, gotovo pa ni. A to je gotovo, da preračun za leto 1905. ne hod« dovoljen, je nemška večina odkloni vse naše zahteve. Sloitinski poslanci štejemo le deset glasov, ki pa zadostujejo, da moremo vlagati preminjavalno predlogo. Oseba« vesti. V VIII činov razred je uvrščen profesor g. Anton B • r t e 1 na I. dri. gimn. v Ljubljani; v VII. činotni razred pa gg. dr. Karol G a r z a r o 11 i p". Tburulack na Dunaju, , dalje gg dr. Jos. Marinko v Novem mestu in Alfonz Pa-n I i n in dr. Jožtf Svetina v L ubljani. Pohvalno priznanje vojnega mi nistrstva. Pri rešilni akciji ponesrečencev neke potapljajoče se ladje je sodelovalo tudi več slovenskih vojakov trdnjavsko topni ikega polka grel Colloredo Mels št. 4 v P u 1 j u , —■ med njimi topnifiarja Pr. Stru-oelj, Fr. Hribornik, Iv. Klobas, Ant. Kar lovifi i. t. d. Vojno ministrstvo je vsem iz-reklo javna pohvalo in priznanje za njihovo — s nevarnostjo za lastno življenje združeno pogumost ter ukazala, da s s vsakemu izplača tudi nngrarla v mestu 20 kron. — Umrla je v Kostanjevici na Krasu gospa Jožefa T r a m p u ž, rojena Konjedic, soproga ondotnega učitelja. — Umrl je v Ribnici posestnik g. Friderik Logar, star 76 let. — Umrl je na Dnnaju včeraj, 6. t. m., tajnik ravnateljstva c. kr. priv. južnih železnic, g. Raj ko Deu, rodom Slovenec iz Tržiča. N. v m. p.! — Kletarski tečaji bodo zimsko mesece pri drž kit ti v Novem mestu D.tidni razglas objavimo jutri. — Posredovalne osebe sa neaktivne vojake morajo b.ti zanesljive in mora vsak, kdor prejme kak poziv zi vo jaka, bivajočega v Ameriki ali drugje v tu jini, temu tudi takoj vsako listino doposlati. Kaznjiv je kenečno le tisti, kateremu dotični poziv oziroma ukaz velja, ako tudi ni ničesar prejel. Čj niso posredovalci zanesljivi, vse nsredbe, ki so jih veješka cblastva epe tovano izdala, nič ne koristijo. Nekje v kočevskem okraju je prejel letos stric za svo jegu v Ameriki bivajočeg« nečaka pozivnico za orožno vajo. Mož, nevešči branju, je mislil, kakor pravi, da je to kak h r a n i 1 n ž č n i list in pozivnico priložil hranilničui knji žici, mesto da bi jo odposlal. — Češka socialna demokracija je imela nedavno shod. Dne zanimivosti sta vredni, da jih priobčimo svojim bravccm. Soc. demo&ratiško časopisje so silno širi. Na leto prihajajo njihovi listi v 12 milijonih izvodov Tsa a?il!o. Dazda; in-*jo dva dnev nika; v kratkem dobe še tretji. Tednik Z&H se tiska v 35 700 iz sodih po krsje-trju. Vo dilni list „PiAvo Lidu" je po svoji doBtoj nosti podoben naši »Soči« ali „Slov. Ntrodu". Resnične ali patvorjene 2godbice zlasti od duhovnikov in menihov opisuje z vso slastjo. Pri shodu se je {a čul protest proti temu. Čefikim soc. demokratom so torej svinjarije v tisku neprebavljive. Naša inteligenca je dtugrga mnenja. Pr;cej nižje steji od soc • demokratskih delavcev! — Družba sv Cirila in Metoda v Ljubljani je imela avoto 156. vodstveno sejo dne 3. novembra 1904. Razpravljala se je zopet zadeva o „d r u ž b i n i kavi" ter se sprejel dar tvrdke Henrik Franck in sinovi v Zagrebu v snesku 300 K. Potem, ko »o rešijo še nekatere druge zade?e ter se je pretresajo tudi vprašanje glede ustanovitve d r u ž bine šole pri Sv. Jakobu v R o i u, zaključi prvomestnik ob 6. uri zvečer seio. — Brzojavni urad v Št. Vidu nad Ljubljano. Na opetovano prošnjo županstva na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trst so pričakovali tukajšnji prizadeti krogi, da c. kr. poštno ravnateljstvo že v tek. mesecu združi c. kr. poštni urad v Št. Vidu z brzojavno službo. Kakor pa vse kaže, bomo še dolgo čakali. Glavna ovira je ta, ker poštna uprava zahteva prispevek 300 kron za vpeljavo brzejava. Sicer se oddajejo brzojavke na postaji tukajšnje drž. železnice v Vižmarjih, kamor tudi dohajajo, vendar pa ne z isto točnostjo, kar bi bilo pri poštnem uradu pričakovati. Železnica namreč najprej svoje brzojavke rešuje in potem šele pridejo druge na vrsto. Zato so te dostikrat vsled zamud skoraj brezpomembne. Mnogokrat je to v veliko škodo tukajšnjim obrtnikom, ker ne morejo ali oddati ali sprejemati tudi brzojavnih poštnih nakaznic. Malo čudno je pač, da poštna uprava zahteva od občine prispevek za napravo brzojava 300 kron, ko se vendar povprečno odda in prihaja tukaj že sedaj do 60 brzojavk na mesec. Ako se računa ena brzojavka s temeljno takso samo 60 novčičev, znašajo dohodki na mesec 36 kron, na leto torej 432 kron. Ako se torej omenjeni želji ugodi, pričakuje se še večjih dohodkov, ker se prihodnje leto otvorijo škofovi zavodi. Ta prispevek 300 kron pa poštna uprava zaman pričakuje od občine. V obč. odboru so večinoma posestniki, ki res ne potrebujejo brzojava ali pa le v izjemnih slučajih. Zato jim tudi ne zamerimo, če ne dovolijo zahtevanega prispevka. Drugače pa je z obrtniki, ki se večkrat morajo posluževati brzojava. Ker imajo ti že itak stroške za brzojavke, tudi ni pričakovati, da bi iz lastnega žepa pri- spevali še za napravo brzojava. Naj bi i trgovska zbornica na prošnjo tukajšnjih obrtnikov vplivala pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu za to pre-koristno napravo, kar mogoče v najkrajši dobi. Obračamo se tudi na naše gg. poslance, da nam v tem oziru pomagajo. Razstava vajenških del Z dežele nam piše obrt tik: Č tali smo o marljivih pripravah za prireditev razstave va.e.iikih del. Pri tej priložnoati se je nameravalo, kar se je pa opustilo, razstaviti tudi mu torje. Razstava motorjev in sploh strojev razn h strok bi imela pravi pomen le tedaj, če bi se priredila splošna obrtna razstava dežele Kranjske. Ker sa je zadnje čase tudi pri nas precej razvila obrtnija, bi bilo umestno, da bi se taka razstava priredila, katera naj bi bila doktz, da morejo domači obrtniki v vsakem oziru tekmovati s tujimi obrtnimi izdelki uli jih oelo še prekositi. Razstave so sploh navodila h kulturnemu napredku in na korist udeležencem, kateri s tem javnesti pokažejo svojo zmožnost. To poapišuje obrte, kar je v koust tudi državi sami. Umevno je pač, da so take razstava zdru žene z velikimi stroški, katerih razstavljalei nikakor ne zmorejo. Zato povsod merodajni faktorji podpirajo take raistave, kar se po-vr&ČUje, ak'.. je razstava dobro oenovana in z dobrimi izdelki založen,?. Maraiiateri obrtnik bi želel po kazati tem potom svoje zna nje, ko bi bila razstava v domačem kraju. Na tuje no mera pošiljati in se tako javnosti ne more pokazati v pravi luči. Ker je ne katerim gospodom ras na tem, da bi se obrt nija povzdignila tudi pri nas, naj se s tem ne zadovolje, da se priredi le vajenška raz stava, katera vendar še ni prii pogoj do brega razvoj obituijs v naši deželi. Radi tega je potrebno, da i razstavami pričuo tudi samostojni obrtniki. Ato ims dežele dovolj zmožnih obrtnikov in njih izdelki do ber glas tudi v tujini, to koristi tudi vajencem m pomočnikom. Vajenci se morejo izobraziti, ako se dda napravljajo za svetovni trg, pomočniki p.i si izboljšajo plačo. Vd& kd j je pa v domačiji tudi z manjšim zado voljen, da so Id pošteno preživljati moie. Zadnji čbs je, da se pričnemo tuli mali obrtniki gibati. S svojimi močmi jokažimr, da imamo resno voljo, povsdigaiti tadi prt nas razne obrt3 ter zadostiti vsem zahte vam. V tem oziru smeaio zahtevati tudi od vlade, da nas podpira. Vsakega domoljuba gotevo boli srce, ko opazuje, kako se iz-jo ljujejo obrtne mlajše moči v tujino. VeSe kapitalizem v tujih državah izmozgava nsša mlajše raoči toliko čuaa, dokler mu dona šajo kaj dobička. Ko povBem omagajo, jih vrže na cesto. Vsi taki ee potem vračajo v domovino, kjer ao v nadlogo posameznim občinam. Z ozirom na to je potrebno, da se takoj prično priprave za splošno obrtno raz-siavo v ruši deželi. Vsakega obttnika, ki se zaveda bvojo dolžnosti, naj bode resna volja, delati na to, da aa taka razstava priredi tudi v naši deželi. Obrtniki moramo pokazati javnosti, dot tudi Kraajoi moremo tekmovati v obrtni stroki s tujimi industrijskimi obrtnimi izdelki. S tem bi bilo gotovo omejeno tudi izo&lievanje krepkih obrtnih delavcev. Torej na delo, rojaki 1 — Monolog liberalnega učitelja. V »Učiteljskem Tovarišu" biruoao ped na slove m »Knjiga priroda" tledeči duhoviti samogovor uiitelja J . ., . n : »Globoko se zamislim: Kaj bo pa z našo plafio 1 Pri tem pa nima nič odgovoriti knjiga prirode. D,i, oj, hombile dietu 1 — menda aam Oče ne beški uima tu besede, tu je meroda,na grd« sebičnost, prekanjeno aleparstto, ostudno so vraštvo edinega človega do bednega uč telj stva. Omma vana sunt, bi rekel Breznik. Vse je minljivo, čast in moč, moč in čest. Priroda no trpi gnilobe. Prehud km so zg»ize, eigo ? Oče nebeški je pravičen. C6j gfjeh. (Dvojni greh je, krivico delati onemu? fci se mu je ie sto rila krivica.) Čemu to hinavsko besedičenje! S.6;o ne utrjel&, a 5.vi če raziti. (Beseda 111 strela, a hujše rani.) Ntj ii začnem tudi jaz proučavati knjigo prirodt, da me upokoje in potem zopet nastavijo kot pomožuga učitelja ? Vsaj za Btotak Btarega denarja bi bil vrč vreden. Oavari me, Oče nebeški, da ne obup»m da so v opravičenem srdu ne izpoaabim. Odpusti mu (komu? — Njemu), saj tegs, ne dela on (kdo ? — O11), to dela pjs.go»» provzetDcst, njegovo sovraštvo. On (1, ido vendar?) niavoj : predal sa je strasti. Strast mu je iztaknila oči, da tudi resnice no vidi. Strast ga ima v verig,h, kakor parkelj samega — Oče nebeški n*B vaiuj 1 — hudiča 0.1 ima sto denarnih virov, jas pa tiOim v Bvojem plačiinem razredu že ne broj let. O, kdaj si bom mogel kupiti grad s posestvom ali si vsaj seziisti viio?!« (Konec sledi.) — 25 000 kron znaša gla?r. nedikt? Vi nosite žalno obleko ?« »Kako neki ne,« odgovori tašča angleškega ar isto-krata, ki izvira od Marije Stuartske, »saj je danes Misikin smrtni dan!« Mislila je na kraljico Marijo Stuartslso. Vpliv cigarete na brke. Urednik nokegn angleškega lista je nedavno prou-čavai vpras&nje, škoduje li kajenje brkam. Zielo bo mu j«, d« brke današnje dobe niso take ko prej. U?ednik je med drugim »piašal za sjet tudi tumošnjega vlaaulcrj*, ki 171 u jo rekel, da dim cigare ali cigarete šsodijivo vpliva na brke, ker izgube bario ter hitrejšo odpadajo. Pipa ni tako škod jiva. Stoletnica dvorne in državno ti skarne r;a Dunaju je bila 5 nov. Prej so cesarski uradi in oblasti pustili tiskat svoje potrebščine v zaBebnih t'f»karnah. Pod ravnateljstvom Degena, Auerj«, viteza E seuau, Bieka, Voli m ara in drugih se je raivili ti-8"tr plačaj! Socialne stvari. soc Delovrib v Avstriji je bilo 1902. 1,041063, v katerih je delalo 3,517 767 delavcev in delavk. Podjetnikov rtom«<>« industrije so pa našteli 356.995 s 463.536 de lavci. Med zadnjimi je bilo poleg lastnikov, ki so všteti mod delavca domače industrije, tudi 86 738 rodbinskih članov in 19 803 n«. rodbinskih članov. Dalavk je bilo 1,059.736. soc Bolezni med irevljarji so navadne, alasti v spodnjih delih telesa in pa srčne napake, ker se črevljarji gibajo jako malo. — Ker sa jako napeajajo roke, imajo mnogi čravljarji takozvani črevljarski krč. Nesnažno delo povzroča v mnogih slučajih kožne bolezni, unetje, gnojenje in izpuščaje. Tuli kolena rada otečejo črevljarjem. Vedna seja povzroča tudi jetiko. Velik škandal v francoski zbornici. — Oklofutani vojni minister. Dne 4. t mas. je nadaljevala francoska zbornica razpravo o odkritih škandalih v francoakem vojnem ministrstvu. Vojni mini ster Andre je z drznim čelom in b pristno framaaonsko nesramnostjo opravičeval svoje podlo postopanje napram katoliškim častnikom, češ, da je hotel le očistiti armado klerikalnih nestrpnih častnikov General Jacquet je zaklical ministru, da laže. Britko je toiil minister, da g» zaradi tega napadajo, ker je hotel kot republikanski minister očistiti armado. V ta nam»n je vršil tajne poizvedbe v sporazumu z W*ld«c't - Rousseau-om po ministru sa notranje stvari in po poslancih. Poslanca Berteaux in Jaures sta pritrjevala ministru. — Predno »e je izvršilo glaiovanje, je šel aa vojnim ministrom pariški poalanec Syveton, in ko je hotel minister usesti, je Syveton priložil ministru na desno lice preoej krepko zaušnico. Andrč se je stresnil, a med tem mu je Sy-veton priložil še na levo lice klofuto. Vladni pristaši so hiteli na pomoč ministru, ki se je sesedel na stol, a Syveton je stal ponosno, Pričel se je pretep in je socialist Coulomt udaril Syvetona do krvi. Ker Syveton ni hotel zapustiti zbornice, ga je odvedla straža. Minister je imel lice oteklo. Predsednik je prekinil sejo in pustil izprazniti galerijo. Poklical je tudi po telefonu prokuratorja, kateremu je vročil tožbo proti Lyvetonu. Zbornica je Syvetono izključila za 30 sej. Pri glasovanju je dobila vlada 107 glasov večine. Opozicionalno časopisje graja Lyve-tona, ker je stvari v svojim postopanjem škodoval. Kakor je Siveton pripovedoval, ga je najbolj razjarilo ker je bil minister tako drzen v svojem nastopanju protiv opoziciji. Posledice svojega čina bo z veseljem nosil, ne obžaluje, kar je stojil, dasi je pri-pravlje na dve letni zapor. Na svoje volivce je izdal oklic v katerem izjavlja, da je s svojim dejanskim napadom na rajnega ministra hetel maščevati ovadene častnike in ne obžaluje svojega čina. Kakor poročajo iz Pariza, bo Syveton najbrže raradi svojega čina obsojen na zapor od enega do dveh mesesev. Vojni minister je moral radi rane v postelji. Stanje vojnega ministra Andrdja sicer ni uznemirljivo, a bo kljub tem moral ostati nekaj dni v sobi. Telefonska In brzojavna poročila. Izgredi v Inomostu. Inomost. 7. nav. O včerajšnjem Siei novem nastopu (ostala poročila glej spredaj) s« še poroča: Po včerajšnjem pogrebu je Stoin v svojem govoru na trgu iiustil kot željo nemškega prebivalstva v Inomostu silno klotev proti ces. namestniku, katero pa nej moreme priobčiti, ker bi bili konfiicirani. Množioa je upila „HeilB. Policija mu je prepovedala dalje govoriti, Btein je pa le govoril, ker se je zanj zavzela množica. Poizkus aretovati Steina je bil bresvspešen. Mao-žica j« spremljala vsenemške poslance do njihovega atanovanja. Predno je polioija mogla vipešno poaeči vmes, so poslanci že odpotovali na Dunaj. Dnnaj, 7 novembra. Narodni a vet nemške ljudake stranke je imel včeraj tu sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh dežela. V ospredju vseh posvetovanj so stali dogodki v Inomostu. Poročal je poalanec Erler, ki je dejal, da sta z županom opozarjala vlado na razburjenje prebivalstva, a vlada kljub temu od avojega stališča glede laške pravne fakultete ni odnehala. Klub je sklenil posredovati, da ae takoj laika pravna fakulteta zapre ter ae je aklenilo, prepustiti klubu, da formulira predloge in postopanje v državnem zboru. Nato sa je vršila debata o političnem položaju. Soglasno se je po-vdirjalo, da za Nemce ne bi imel nemški strankaraki minister tistega pomena, kot ga ima za Cahe, da bi moral biti mož, znan z razmerami vseh dežela, in da bi bilo njegovo stališče silno težko, tako da bi ga bili r. pr. dogodki v Iaonaoatu gotovo vrgli Sejo so prekinili, ker sta šla Erler in dr. Derschatta h Korberju, kjer sta ostala eno uro. Dunaj, 7 novembra. Pri vsprejemu pri Korberju sa je vršil med ministrskim predsednikom in dr. Erlerjem bnren prizor. Erler je v ostrih besedah kritiziral Korber-jevo brzojavko. Korber je razburjsn zaklical, da mu ni treba v svojem salonu poslušati takih besedi, Erler najeto stori v parlamentu Erler je nato zaklical, da nima s Korber-jem nič več govoriti ter je zapustil salon. Končno se je posrečilo dr. Derschatti spraviti Erlerja zopet nazaj v salon, nakar se je konferenca pričala. Odgovor Korber-jev nemške ljudske stranke ni zadovoljil. Dnnaj, 7. nov. Korber in naučni minister sta dr. Erlerju dejala, da vlada n e more ugoditi zahtevama, naj bi se laška fakulteta zaprla in naj se odpakliče sedanjega ces. namestnika v Inomostu. Laški dijaki, ki so streljali, bodo kaznovani. Sedanje določbe glede italijanskih kurzov so vendar boljše, nego prejšnje, sicer pa je vlada že prej imela namen zadevo postavno urediti s zak. predlogam o ustanovitvi laške fakultete v Roveredu. Vlada pred demonstracijami ne bo uklonila, prej mora v Inomostu nastati mir, predno more ona mirno proučiti nadalnje korake. Tudi napram dr. Derschatti, ki je tudi zahteval, naj se laška fakulteta zapre, sta ministra isto povdar-jala. Dunaj, 7. novembra. Situacija za Korber ja je jako kritična, ker se je včeraj razmerje med njim in nemško ljudsko stranko — o liberalni stranki še ni govoriti — silno poostrilo. Počakati je treba, če bo razburjenje, ki se je kazalo v včerajšnji seji narodnega sveta prešlo tudi na ves klub. Češki poslanci, ki so prišli sem proučevat situacijo, so mnenja, da je najbolje počakati, kako se stvari med Korberjem in nemško ljudsko stranko dalje razvijo. Dnnaj, 7. nov. Danes je bila v avli vseučilišča manifastačna slavnost ca žrtve v Inomostu. Avla je bila napolnjena. Govorilo je tudi več poslance/. Slavnost ao končali nemškonacionalni dijaki z .Wachl;am Rhein«. Nivzoči slovanski dijaki ao ostali pokriti. Naroči bo jim trgali klobuke z glav. Slovenci, Čehi in Hrvatje bo protestirali pri rektorju. Vrii s a preiskava. Trst, 7. novembra. „Piccolo" piSu: »Za Nemce ne sme biti te dni geslo lov na Italijane, ampak združiti se morajo z Italijani in napovedati najhnjši boj sedanji vl«di, katera neti osodapolno sovraštvo med Namci in Italijani«. Dnnaj 7. nov. Vesti o krizi v ministrstvu so n e o s n o v r n e. Dunaj, 7. novembra. Po nemških me stih se radi dogodkov v Inomostu vrše so-žalne slavnosti. Nemško nasilstvo v Gradcu. (Ostala poročila o tem glej spredaj.) Gradec, 7. novembra. Nemško dijaštvo pred namastaištvoni upilo „Djli z Itali- jani!« Demonstrantje so tudi v Lembardov' ulici pri italijanski kavarni „Simoni", kjer je sedež italijanskega akademičnega društva okna razbili. Demonstranti so streljali z revolverji. Gradeo, 7. novembra. Danes opoldne so nemški dijaki vrgli slovenske tehnike iz avli, ne da bi Slovenci dali za to povod. Japonsko-nuka vojaka. London, 7. novembra. .Standard" poroča, da ao vse ruske utrdba na suham v japonskih robah (?). Utrdbo Erlunšan ao ai Japonci osvojili. Rusi že od 2. t. m. napadajo japonske oblegovalce. P/i L:aotešanu imajo Rusi 10 topov s ladij. London, 7. novembra. Najnovejših vesti o japonskih uipebih pred Port Arturjem v tukajšnjih vladnih krogih ne verujejo. Japonci ne povedo datumov in sami priina-vajo. da so sa Rusi mnogih, od njih že zavzet h utrdb zopet polastili. Peterburg, 7. novembra. General Miščenko je imenovan za generalnega poročnika in generalnega p o b o č -nika carjevega. New Jork, 7. nov. Japonska je obvestila tuje vlade, da se je japonska ladja „Jo-fiima« res potopila. Praga, 7. novembra. V spomin na bitko na Beli Gori je včeraj 5000 oseb šlo k Beli Gori, kjer sta govorila Baxa in Foft. Po slavnosti so bile demonstracije pred praško nemško kazino. Nemški dijaki so zbadali. Straža je Nemce odstranila, nakar je nastal mir. Opava, 7. novembra. Državni in de-žalni poslanec Fr. Hoffmann je izvajal posledice na netaupnic9 svojih volivcev. Olložil je oba mandata. Oderbnrg, 7 novembra. Tu so bile velike češke demonstracije. Ii Opave je moralo nnti vojaštvo. Rim, 7. nov. Doslej znani izidi držav-nozborskih volitev izkazujejo, da ima vlada veliko večino. Pariš, 7. novembra. Tu je umrl politik Pavel Granier de Cassag-n a c. Pariš, 7. novembrs. Vojni minister se bo prihodnje saje zopet udeležil. Barolin, 7. nov. Tu je žena delavca Klenca obesila svoje tri otroke in sebe. Storila je to zato, ker ni mogla plačati 15 mark denarne kazni, v katero je bila obsojena. Ko je prišel mož domov, je našel ženo in otroke že mrtve. MstiorologKno poročilo. ViBinanad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736.9 mna S Qw opt- MTMja b»ro-■«tra. « MS, nton f« Oalulj. Vrtini. Sob. 6 9. evefi. V36-3 66 sl. svzh. jasno. 7 7. zjutr. 738-4 0-7 brezvetr. megla 0.9 2. popol. 737-1 8-2 sl. svzb. pol. obl. Ana Vrhovec roj. BShm, naznanja v svojem imenu in imenu rodbin Vrliov-čeve, Braketore, Čukove in Knšarjeve, prežalostno vest o smrti nepozabnega soproga, oziroma brata, strica in svaka, gospoda Feliks Vrhovec=a računarskega asistenta v c. kr. finančnem ministrstvu na Dunaju, ki je danes dopoldne ob pol 10. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v dobi 30 let, mirno v Gospodu zaspal Pogreb blagega pokojnika bode v sredo dnž 9. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti 50. m Sv. maše zadušnice se bodo brale v mestni župni cerkvi sv. Petra. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 7. nov. 1904. Tužnim sre?m nananjamo žalostno vest sorodnikom, prijateljem in znancem, da je n<*S iskreno ljubljeni oče, oziroma tast, gospod Friderik Logar posestnik in trgovec po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. veie, v 76. letu svoje dobe v nedeljo dne f. novembra ob 1. uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogrfb dragega pokojnika bo v torek ob 8. uri popoldne. V Ribnici, dn6 6. nov. 1904. Frlda, Amalija, porod. dr. Merhar. hčeri. - Dr. Ivan Merhar, zet. Službe išče mlad, priden, pošten in zanesljiv mož v kaki notarski, odvetuUki pisarni, oziroma pri kaki hranil-uici ali posojilnici odnosno kaj sličnega v mestu Ljubljana ali pa v kakem trgu na Gorenjskem ali Dolenjskem. Vešč je slov. in nemškega jezika. Ponudbe naj s-e pošiljajo pr.d naslovom: »Pridnost ln poštenost« poste restante, Ljubljana. 1871 3-1 11 —n— «» Žganje # zajamčeno pristno # destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku Antonu ferlan di Giorjio -RovInJ, Istra Sprejme se takoj JKS* pomočnik za črevljarski obrt, plača na teden 5 K in prosta hrana. 1873 3 —i Istotam se sprejme tudi učenec, JOŽEF BEČAN, Rakovnik, p. Medvode. Učenec boljšega stanu, nemškega in slovensk. jezika zmožen, ki je že par let bil v trgovini z mešanim blagom, išče prostora. Naslov pove upravništvo »Slovenca". 1872 1-1 Oljnate barve uporabo se dobč pri tvrdki BRATA EBERL v LfubljanI, Frančiškanske ulice 524 5 12—6 Vnauja naročila proti povzetju. Izjava. Podpisani izjavlja, da ni plačnik za dolgove, ktere bi moj sin Karol KaVČIČ pod ktero koli pretvezo napravil. 1837 3-2 Jernej Kavčič, posestnik v Medvodah št. 7. Mesnica na Javorniku C. tik glavne Ceste, na zelo obljudenem prostoru se da za več let v najem spretnemu mesarju pod ugodnimi pogoji. V hiši je tudi stanovanje, 1§61 2 Ponudbe sprejema in pogoje stavi Marija Bregant, posestnica na Javorniku. niiiiitiiiiiiiiiiniiiiniiiHiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiimtiiiiiiiiiiminHiiniiiiiiiitiiiiii ! Že skozi 19 let boleham na želodcu. Po poskušnjah z različnimi zdravili sem začel leta 1896. rabiti Vašo , tinkturo za želodec, ki mi je vedno prav dobro služila kot učinkujoče zdravilo, pa ne = le meni, ampak tudi | raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-| daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, 5 ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—27 Friderik Rcpolusk, = župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Misalina. Š 10. dee. 1003. | Resnici čast! p Vaše „ŽeleznafO vino" se mi je pri = mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, | kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav | posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- = krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- | rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato i morem Vaše res izborno železnato vino iz E lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih Sj slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! | Anton Žnldaršič, = župnik pri Beli cerkvi, p. St. Jernej, Dolenjsko "r 1. marca 1004. | Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje 1 | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana = lekarna „Pr! angelu", Dunajska cesta, dvorni = š založnik Njihove Svetosti papeža. = »..........................i..............................................................ii Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastiška umetniška razstava. V forek, 8. novembra 1904. HF" Zadnji razstavni dan. Velezanimivo potovanje po Spitzbergih, Gronlandiji in s poto valcem po severnem tečaju Nansenom v ledeno ozemlje. 1874 V sredo, od 9- do 12. novembra Ruska osrednja Za šole in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer. Po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice šle«. S. i W Pijte "vi Klctuerjev »Triglav" najzdravejši vseh likerjev. Jk 644 150-94 Glavni dobitek _kron 25.000 kron Srečke vojaškega spomenika priporoča a 1 krono J. C. Mayer, Ljubljana. 1753 10 Dobitki obstoje iz efektov in se ne izplačajo v denarju. I Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni, dragi brat, gospod Rajko Deu, tajnik ravnateljstva c. kr. priv. juž. žel. na Dunaju dne 5. t. m. v 52. letu svoje starosti, rodom iz Tržiča, po dolgi in mučni bolezni izdahnil svojo blago dušo. Pogreb predragega rajnkega bode na Dunaju danes, dne 7. t. m., ob 3. uri popoldne. Predragega rajnkega priporočava v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana-Šiška, dne 7. novembra 1904. Mihael in Josip Deu, 1869 brata. „Katol. Bukvama" v Ljubljani priporoča sledeča znamenitejša dela slovenskega slovstva: 1. Cramer: „ Apostolski dušni pastir", aii dušni pastir, kakšen naj bo in kako naj deluje. Po naročilu in na stroške premil. in presvetl. gospoda Antona Bonaventure, kneza in škofa ljubljanskega izdal dr. Fr. Lampe. K 120, pol platno K 190. 2. Didon -Bohinjec: „Jezus Kristus". Izdal dr. Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski. Trije zvezki K 4-20, v platno vezani K 7-20. 3. F/is: „Stabinski slogi", zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami. K 13—. 4.Kos: „Gradivo za zgodovino Slovencev" v srednjem veku. Prva knjiga (I. 501—800) K 8-—. 5. Kosec.- ,,Katoliško zakonsko pravo" z ozirom na državne avstrijske pravice. K 2 —, v pol platno K 3 20. 6. Laser-Marešič: „Lurški čudeži". Nadaljevanje in drugi zvezek bukev imenovanih „Lurška Mati božja". V pol platno K 2-—. 7. Poč: ,,Duhov ski poslovnik". Drugi, popravljeni natis. K 4-—, vezano K 5 20. 8. „Sveto pismo" stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, od apostolskega sedeža potrjenega sv. pisma, ki ga je iz Vulgate poneničil in razložil dr. I. F. Allioli, šest debelih vezanih zvezkov K 20'—. 9. Veternik: „Razlaga velikega katekizma" ali krščanskega nauka. Štirje vezani zvezki K 12 20. 10. Wolf-Pleteršnik: „Slovensko - nemški slovar". Dva vezana zvezka K 29 —. ♦f f + f f f t f 1854 2-1 4 Dr. J v cm JV(ilcm Hribar uljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v JLjubljani, Sodnijs^e ulice štev. 2. f 4* ♦f ♦f ♦f •f r L Izurstpo frrpogko uinft | Trgovci in gostilničarji, ako želite kupiti dobro kapljico dobrega Hrvata, potrudite se v Samobor, pri nas imamo dosti vina in to samo prve vrste, kakor: traminec, muškat, risling, burgunder, zelenlka, kraljevina, portagizec, i. t. d. Cene vinu so letošnje od 16 gl. do 20 gl., a lanskemu pa od 17 gl. do 22 gl. Toraj, če kateri želi kaj kupiti, naj se pismeno ali osebno obrne na podpisanega, kateri daje daljna pojasnila. Anton Kogoj, upravitelj trgovišne dače v Samoboru. JI ■ i imam mmmammmm»mmmr. *» » m mhmhmmmi M*Jkmp ta pr*daja #4Bkovr«tnša ■flrfca.vaith »mi*, ienarje* itd. )&»WW»vanJa »a :igntn Mi &£eA*aJlh, pri iilhrebaaju najaiaj-t«*a dobitki« — i^rivsaaae u« t«*k* Rrtbtaje. « » I * # t» « l«ffH'«i »nr»4ll a a boril. Menjariina delniška družba „31 K It C II It" L, Villaili 10 in 13, Dunaj, I., StribBlguii 2. mt Pojasnila *«g t vseh gospodarskih in llnanf-tlh stvareh, potem o kurinih vrednostih vseh ipeknlaoljs^a vrednostnih papirjev ia vestni n&svdtl u dosego kolikor |e ms|o«0 *i»on*|« ebreitovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnlo. 134 395 U«s»)»i»ii m *«gn«iM*t f»ft i|sa«S| .itslk. Clsk .Katoliške Tiikarns* v Ljubljani.