Poštnin»» nln^an» « eotorlnl
Leto XIX., št. 96.
udi a vitimi vo i.iutn lana rtuaiiievu 5
-	I'elefor Hl 3122 3123 3124, 3125 4lüö
tn.<wr Hin' vinelek Liubliana Selen-ourgnva al - Tei S4H2 in i4»2 Podružnica Marlbor »raisRi tTß 7
Telefon At 2455 t^iHiružnif« Vite K<«fnova ulica 2
-	I>iefon *t 1»0.
Radimi nr iwiSt <Vk ortih l.julv ijana	11 M 2 Krag» *ialo
*<< |K«> W'pp 5t Dlfi Z41
LJubljana, sreda 27.
1938
Cena t n?
Izhaja vsak u&n razen ouiieueijka Naročnina zna Sa mesečne Dtn 25 — Za inozemstvo Din »0 -
Uredništvo: Ljubljana Knaflieva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg àt. 7, telefon St 2440 Celje StrossmayprievB ulica 4tev 1 telefon St 65
Rokopisi se oe vračajo
Henlein
Z razumljivo napetostjo je pričakovala ne le češkoslovaška, marveč vsa evropska politična javnost sklepov ne-deliskega kongresa sudetsko-nemške stranke v Karlovih Varih Razvoj političnih razmer v srednji Evropi je privede! do tega, da je vprašanje sudetskih Nemcev postalo ena tistih točk, na katerih se sekajo linije bodoče evropske usode. Vprašanje, ki bi bilo v normalnih razmerah izrazita notranja zadeva Češkoslovaške, je dobilo v sedanjem tesnobnem ozračju neprimerno večji pomen, kakor ga ima katerokoli manjšinsko vprašanje v tisti Evropi. ki ima manjšinskih problemov v izobilju Da se je v toliki meri napihnilo in nevarno zaplelo boš vprašanje sudetskih Nemcev, ki izmed vseh narodnostnih manjšin v Evropi uživajo največje pravice, je samo nov dokaz, kako malo zdrave razsodnosti in moralnega čuta je v današnjem svetu.
Sudetskonemški »vodja« Henlein je torej govoril in postavil osmero točk. ki naj bi jih izpolnili Čehoslovaki, če hočejo zadovoljiti sudetske Nemce. Tako je Henlein v nedeljo doigral svojo taktično igro in pokazal vse karte, razen one, ki bi jo morda vrgel tedaj, ko bi bile vse zahteve izpolnjene in bi lahko zadal poslednji udarec državi, o kateri pravi, da je sudetski Nemci niso nikdar prostovoljno priznali. Henlein je precej časa manevriral s svojo taktiko in dopovedoval inozemskim novinarjem, da je pristaš demokracije in ideološko samostojen. V nedeljo je padla tudi ta maska. Nihče si ne more več delati nepotrebnih iluzij o tem, kam vodi ali bi vsaj rad vodil Henlein sudetsk^ Nemce.
Enodušen in odločen »Ne«, ki se je takoj prvi dan oglasil iz vseh čeških političnih listov, je najboljši dokaz, da so Čehoslovaki dobro poznali Hen'ei-nove namere in da jih nedeljski sklepi niso presenetili. Niso iih osupnile ne HenlPinove točke, katerih prozoren namen je v tem, da pod krinko teritorialne avtonomije sudetskih Nemcev pod-minirajo in razkroje suvereno češkoslovaško državo v njenih temeljih, ni jih osupnila tudi Henleinova iavna svetovnonazorska veroizpoved ki jo je podal na svojem kongresu. Henlein je s tem samo razčistil ozračje. Stvari so danes tudi na zunaj postavljene tako, da ne bo mogoče slepomišiti
V normalnih časih ie bila nobtika umetnost kompromisa; Henlein je pokazal. da pozna samo tak kompromis ki bi zadel češkoslovaško državnost pri koreninah. Odtod njegova nesmiselna zahteva, naj Čehi revidirajo svojo zgodovino oo željah in potrebah onih sudetsk'h Nemcev, ki so danes v njegovem taboru.
Sülosno mnenje evropske javnosti je da so Hen'einove zahteve za narod ki hoče ostati svoboden in ki hoče ohraniti ne svojo narodno državo marveč vsakršno svobodno državo na tleh Češkoslovaške. nesr>rejemliive in da so dokaz, da Henlein soloh nima resne in iskrene volje po sporazumu Sporazum je mogoč samo ob pravilnem in oravič-nem upoštevanju oboi e stranski h interesov predvsem pa interesov državne skupnosti Ni še dolgo, kar so se v nemškem in angleškem tisku oglašali predlogi, da bi bilo trpba spremen^ Češkoslovaško v drugo Švico. Spričo mentalitete. kakor so jo pokazali Hen-leinovci ne bi mogel niti naiagiln°iš; državnik ustvariti na Češkos!o va «kpm švicarskih razmer, ki stole in padejo z načeli demekraciie in brezno<minp narodnostne strpnosti Men+a^tpta ki ie snrpTovorna v nedelio «kozi usta oosl Kundta in Henleina. np vodi k novim sappiti m-rveč k novim tragičnim
^ppl-i+li^i '"TP r~r' P r! -vn T o d t
POGLOBLJENO SODELOVANJE
MED ANGLIJO IN FRANCIJO
Pred važnimi političnimi, vojaškimi in gospodarskimi razgovori v Londonu ob obisku francoskih državnikov
London, 26 aprila b Snoči se je vrnil v London francoski poslanik na angleškem dvoru Corbin. da pripravi vse potrebno za razgovore francoskih in angleških državnikov Kakor se doznava se predmet razgovorov ne bo toliko nanašal na splošne smernice skupne angleško-francoske politike temveč bo šlo predvsem za ureditev nekaterih konkretnih vprašanj glede skupnega zadržanja v kakršnikoli novi mednarodni situaciji.
Pogajanja bodo obsegala tri skupine vprašanj, vojaška politična in gospodarska Glede prvih so bili že v dosedanjih stikih pristojnih odgovornih krogov na obeh straneh izdelani podrobni načrti o posameznih kompleksih vojaškega sode lovanja. o katerih bodo kasneje v neposrednem stiku obeh generalnih štabov še podrobna posvetovanja Mnoga tehmčnp vprašanja sodelovanja so bila že doslei predmet izčrpne izmenjave misli. Anglija za sedaj še ne želi da bi se iavno razglasila kaka vojaška zveza med obema državama, temveč da bi se do vseh podrobnosti izdelale samo osnove vojaškega sodelovanja za kasneje, kadar bi se to izkazalo kot nujno potreba Angleška vlada pa želi. da bi Francija svojo oborožitev kar najbolj pospešila Konkretno se postavlja predvsem vprašanje nabave letal v Ameriki. od katerih bi Anglija kakih 60 takoj odstopila Franciji Obe vladi bosta nadalje proučili vse možnosti razvoja za primer.
da bi postalo pereče vprašanje izpolnitve medsebojnih vojaških obveznosti.
Izmed političnih vprašanj je izven dvoma kot prvo v ospredju ziasti vprašanje češkoslovaškega položaja Daladier bo angleškim državnikom podrobno pojasnil, kaj namerava storiti Francija za primer, da bi bila CSR nenadoma napadena O francosko-ruskem paktu se doznava, da ne bo predmet razgovorov ker stoji Daladier na stališču, da je to vprašanje izven vsake debate Verjetno je samo da bo Cham-berlain priporočil Daladieru. naj bi Francija pogodbe z Rusijo v sedanjem položaju ne postavljala preveč v ospredje, da ne bi * tem sama nudila Hitlerju gradivo za njegovo propagando proti temu paktu Angleški državniki bodo obvestili francoske o poteku angleško-italijanskih poga-<anj Glede Španije bo Daladier predložil angleškim državnikom informacije o gospodarskem zasidranju Nemčije na Iber-skem polotoku. Tudi angleško-nemško razmerje bo predmet razgovorov, vendar je malo verjetno, da bi hotela angleška vlada v sedanjem položaju sama sprožiti pobudo za začetek pogajanj z Berlinom Na pristojnem mestu se v tej zvezi slej ko prej odklanja možnost razgovorov za sklenitev tako zvanega četvornega pakta, ker se Anglija ne želi zameriti malim državam Razen tega je Poljska že dala razumeti, da bi za primer sklenitve takega pakta mimo nje takoj izstopila iz DN.
Vojna utrujenost v Tokiju
V Japonski javnosti se pojavlja vedno večje nerazpolo-ženje proti nadaljevanju kitajske avanture
Tokio. 26 aprila, n. Dolgotrajnost kitajske vojne povzroča političnim voditeljem Japonske vedno večje skrbi Množe se znamenja. da postaja japonski narod od dne do dne bolj sit vojne Od preteklega leta se je življenje podražilo za 30% in k temu pride še povišanje davkov, ki je vse prej ko popularno Japonsko industrijo skrbi usoda japonske zunanje trgovine ter na-glašajo njeni voditelji, da bo edina posledica dolgotrajne vojne na Kitajskem ta, da bodo Kitaici za nedogledno dobo smatrali Japonce za svoje naravne sovražnike
Po padcu Nankinga so japonska vojna poročila poudarjala da bo nastopil v vojaških operacüah kratek odmor, češ da se morajo japonske čete znova razporediti, da preženejo kitai«ko armado ki jo je zbral general Han Fu Hu za obrambo lunehaj-ske železnice General Han in nie?ova armada sta bila sicer res premagana ter so Japonci zavzeli tud; Cinan v Šantungu in naglo prodirali toda ve nekai tednov je japonska javnost opazila da 'e pričakovani velik; odTočilni «nnek Tanoneev ^o-fa1 in da «o operacije «p'nb	T" i»
potrd'1 tudi iapon^k* vo;n: minister Sugi-iama na konferenc' iapon?k:h iiv'7'i«k:b komandantov Kier ie ^ahtova1 -+»-o*io d;-scip^no čet ker »<=mo »ein odda'^n-' ->d naš'h vniaških Hliev« To oornem da pripravlia japonska vlada na do1f,otraino vo:no bojazen da b! mopla Ru«iia noseči v boie ni ostala bre? volava na notranie-pr>1!t'čni nn'ožai n? Tanonskem
Nerazpoložpnie ie prišlo prv'r do izraza ko so 7f»ctonr.:k7 obeh slavni iaponck'h Dar1arnpntnrn:h stranjo gla«ovaii n^oti zakonu o »splošni mobib'zaciii« češ da Domen' diktaturo ;n bi bil 7 nio navn-> it-o-pan svoiib ustavnopravnih oravic Ze takrat so «e noiav'li <*la«ovi da ie n^^aVo-*'5»t? od «ton vlpd» M;n?«tr«k' n^pdspdnik Konoie mcfl «voip na«protn?kp nominiti 7 iziòvo da ta 7pkon mM voino na KitfùsVom sp'oh ne bo prišel v moštev, temvpč d" nredstnviia «amo nr'rv. nvlia!o*o «»	za vojno, ki se pričakuje v bo-
dočnosti
Klinb to-n-i nXovr* ie vlada odločena
nadaljevati vojno do popolnega poraza Kitajske To se je pokazalo že pred nekaj meseci, ko so bili aretirani mnogoštevilni znani intelektualci, ki so se odkrito izrekli proti kitajski avanturi Tudi izjave zunanjega ministra Hirote. da Japonska ne bo vrnila niti pedi zasedenega kitajskega ozemlja, kakor tudi novi iaponski proračun, govore za to smer V zmernih političnih krogih pa nasprotno močno dvomijo. da bi mogla TaDon«ka še doleo nositi ogromna finančna bremena kita'«ke voine in so mnenja, da bo mora^ vlada kneza Konoie voditi realneišo polit'ko ali pa napraviti prostor »mirovnemu ministrstvu«
Odstavljeni japonski ammirali
London. 26. aprila, br. »Reuter« poroča iz Tok:a da so bili z odlokom mkada odstavljemi in takoj or'ipoklicani vrhovni ; poveljnik ja/pon«i,_e m"'~na.nce, vrhovni po-j v ljn:k mo-mvr škib «".et in šef mornar-[ ke^a ge^era>ega štaba na Kitajskem j Pre^ voWk'm ^^ š*em se bodo mirali i zaorv/oirjati zarad' n uspehov na K;taj-'kem.
Kitajska petletka
Sangliaj 20. aprila, h Kitajska vlada ie klenila uvesti posebno r>efletkc za kita sko notranio-t o>l puščave Gol:'i do Tnrlok ;.nc. Na men petletke ie. da bi ve« tn pre-lel lah';« šivel od lastne nro:zvofln.:e ne da bi se bdo potrebno zatekati k iiv'2'i raznih nurvh življemipk h ro^ehščin Petletka ie zasnovana za prmer da hi se Jaronci poh«t?li vsesa vzhodnega predela K'tajske ud u«'ja Ru mftnp reke 'io nižine ohaV
Vel'ko pozornost v rapon-ikih kKigih ie 'hud'lo ru1i pr»'-os'lo da je o^rMinji V.vršni odbor stranke kuonrn'am? sik len i! ustenovi-ti ooseben sivieh'iva'ni org.ap v vseh no*vri iMenol'ti"n;h. 7H'niain;Prv»lit'fin'h fer n-'rodno-obrambnih vrraš'i.n;h imenovan »nol'tiMi >nrf>dn: <vp-f« ka'erpga -potavo dol.a,~a oose ben zakon ^Jani tega -vota lahko po-^anf o vsi k i t n • - V dr?avl:ani «tar: n-i.l ->0 let. ki so pol"tirno dovolj zsolani in i«vežl>ani

"pškosinvnška vlada ni .Šele v zad-n;T čnsti stor'la dal'nose->nih ukre-n*-čito narodnostnih maniš;n
—
na

lo vaškem In če je v zadni:h letih re-òro bol j razširinla pravice sudetskih Nemcev, so politični voditelji i to moniši.te. zlasti Hen'ein. v progre- | civnom razmer iu s tem stopnjevali j «voio znhteve. Da taka taktika ne vodi j v soornzvm. ie j?.«no: z nio se marveč znctriir,1 :n]. možnosti mirnega in spo- j razumnega sožitja dveh narodov, ki J nasrliuipta geografsko, gnenodorsko in z^odo^n^ko zaključeni kompleks.
Np dvomimo dn bo češkoslovaška vlada st-trila vse kar more storiti odgovorna vlada države ki hoče ostati svobodna da bi dospela snorazum Tak sporazum pa je mogoč samo na demokratični podlagi in v tem ie dramatič- ] ni zanlet jaj sodanie peškoslovaške situacije. ker zahteva Hpnlein za sudetske Nemce priznanje totalitarnega principa Zato se ie položaj z nedeljskim programom le še zaostril Odmevi z vseh strani pričajo, kako zelo gleda svet v njem splošno evroj>sko zadevo slovanski narodi pa še posebej zadevo ki se tiče razvoja in bodočnosti vseh Slovanov.
Gospodarska vprašanja, v kolikor bodo predmet razgovorov, se bodo tikala predvsem možnosti angleškega posojila Franciji za oborožitev, ki naj bi bilo krito z dohodki francoskih železnic.
Glede Abesinije se bo angleška vlada posvetovala te dni z generalnim tajnikom DN Avenolom. ki ga je nalašč zato pozvala v London V nekaterih tukajšnjih političnih krogih se je davi govorilo, da bo Anglija priznala abesinsko aneksijo le v primeru, da se za to izrečejo vsi člani sveta DN soglasno.
Jutri pričetek razgovorov v Londonu
London, 26 aprila h Angleška vlada je bila do sedaj zelo rezervirana glede programa razgovorov med francoskimi in angleškimi državniki Sele na jutrišnji seji bo odobrila predloge, ki jih je skupno s francoskimi državniki sestavil angleški poslanik v Parizu sir Erik Phipps. Zunanji minister Halifax se je šele danes popoldne sestal s francoskim poslan kom Corbinom. ki se je danes vrnil iz Pari/a Francoski državniki, ki pridejo jutri zvečer z letalom v London, bodo na neoficiel večerji na francoskem poslaništvu Ofici-elni razgovori se bodo pričeli v četrtek dopoldne ob 10 30 na Chamberlainovem stanovanju v Downingstreetu. Do katere mere bodo na sestanku proučili tudi pro-
blem odnošajev med Nemčijo in Češkoslovaško, bo določeno šele po medsebojni izmenjavi najnovejših vesti o položaju v Srednji Evropi V informiranih krog h zatrjujejo, da francoski ministrski predsednik Daladier ne namerava zahtevati od angleške vlade, naj bi glede Češkoslovaške prevzela kake konkretne obveznosti, ker smatra francoska vlada izjave, ki jih je podal glede položaja v Srednji Evropi Chamberlain 23. marca, za dovolj jasno definicijo angleške politike. Pač pa bodo francoski državniki posvetili vso svojo pozornost angleško-francoskemu sodelovanju v sklopu celokupne evropske politike in vprašanju poglobitve medsebojne pomoči obeh velesil na področju državne obrambe, predvsem v pogledu letalstva. Francoski vladi je predvsem na tem. da dobi od Anglije zagotovilo pomoč' na področju letalstva za pr'mer. da bi bila Francija zapletena v kak evropski konflikt in prisiljena poslati del svojega letalstva na pomoč kakemu svoiemu zavezniku Kliub temu bodo na londonskem sestanku podrobno proučili problem nemške eksDan-zije v Srednji Evropi in sploh nemško vprašanje v Srednji Evropi v luči zadnjih dogodkov Pričakuje se. da bo zaključni komunike jasno označil ansleško-franco-sko stališče v vseh teh vprašanjih.
Blondel poroča v Parizu
Pariz, 26. aprila, k. Odpravnik poslov francoskega poslaništva v Rimu Blondel jc bil pozvan v Pariz, kamor je davi prispel. Sestal se je takoj z zunanjim ministrom Bonnetom ter mu podrobno poročal o dosedanjem poteku svojih razgovorov z zunanjim ministrom Cianom, hkratu pa je dobil nadaljnja navodila.
Po sestanku z Bonnetom je Blondel novinar j im izjavil, da optimistično presoja razvoj v sedanjih pogajanjih, v vsaikem primeru je pričakovati, da bo na osnovi njegovih dosedanjih razgovorov s Cia&om sporazum kmalu dosežen.
Zunanja politika ČSR
Dr. Krofta o pomenu angleško-italijanskega sporazuma in pogajanj med Rimom in Parizom — ČSR za konstruktivno sodelovanje z vsemi
Pariz, 26. aprili a k Daines je »Petit Pairi-sien« objavil naslednje zain.imive izjave, ki jih je dal češkoslovaški zunanji minister dr Krofta njegovemu poročevalcu:
Češkoslovaška je z zadoščenjem sprejela na znanje ang>leško-i'ta.li janskj spo:azurn in se nadeja, da bo ta sporazum še zelo ugodno vplivail na razvoj medn-airodmega položaja v Evroni S prav tolikim veseljem pozdravlja ČSR nova pogajanja med Par; 'om in Rimom Že ponovno sem S'vojiim fran-coskim prijateljem izrazi1 željo, da bi se ve-nda.r!e doseglo zbližan je med Francijo in Italijo. Kar se tiče Češkoslovaške, je nikoli nobeno neposredno naspro'stvo n,i ločilo od Italije Če smo toliko odlašali s priznanjem italijanskega kolonialnega imperija, se je to zgodilo zaradi tega. ker ni<-imo hoteli prehiteti Francije un Anglije čakali smo zato. da bosta ti dve naši pr jaitreljic; uredili wo j e odnošaje z Rimom Kar smo v tem nogi'edu storili, je biilo i-zvr;eno v p opojnem sporazumu s Parizom Pr: vsem tem nimamo nobenega namena vodi'i kaikr'inokoli nrofimemško politiko, za kar se ne bi angažirala niti rimska niti naša vlada Vai-mrot-no je naš namen doseči / Nem'i;o konstruktivno sodelovanje prav tako kakor z Italijo. Malo an tanto. Madžarsko. Francijo im Anglijo Kar se tiče nčttšrlh seda-j ih odnošajev z Nemčijo moram noud iiriti, da sc diplomatsko im politično absolutno normalni.
Henderson od«*otov? iz Peste v Prago
Budimpešta. 26 aprila h Poslanec an-	j
gleške deknvske stranke Artur Henderson.	i
je danes z rednim potniškim leta om od-	' potoval v Prago Včeraj je :mel razgovore
še z nekaterimi voditelji madžarske social-no-demokratske stranke. Kakor znano, je bil sprejet tudi v avdienci pri regentu Horthyju. V Pragi bo imel razgovore z vodilnimi državniki in z vodilnimi politiki posameznih strank.
Žalna seja zbornice za Udržalom
Praga, 26. aprila, br. Smrt uglednega in zaslužnega češkoslovaškega politika in borca za osvobojenje in zedinienjedr Fran-tiška Udržala je izzvala globoko žalovanje po vsej Češkoslovaški, zlasti v vseh nacionalnih krogih. Na državnih poslopjih in nacionalnih ustanovah, zlasti pa tudi na vseh vojašnicah plapolajo črne zastave.
Danes sta imela žalne seje tudi obrambni odbor poslan«ke zbornice in plenum poslanike zbornice. V obrambnem odboru je govoril vojni minister Machnik, ki je na-glasil neprecenljive zasluge pokojnega Udržala za češkoslovaško narodno obrambo, kateri je zgradil «olidne temelje, na katerih je zrasla češkoslovaška armada do svoie sedanie zavidania vredne viš;ne. V poslanski 7boTiici je imel spominski govor nredsednik Maiypetr, ki je slavil pokojnikove zasluge za narodno osvoboie-nie 5n d^z^mo osamosvojitev. Češkoslovaški narod mu bo vedno ohranil hvaležen «oomin Navzoči, med katerimi so bili vsi člani vlade, «o «foie poslušali govor in nočastili «oomin ve^kepa nokoinika s trikratnim »Slava«, nakar ie bila «eia v znak *alovania za 10 minut prek;niena
Pre7''d«nt renobUke dr Edvard Beneš ie noslal pokojnikovi vdovi so^alno b^o-iavko v «vpion-i imenu in v imenu češkoslovaške voj«ke.
m fi®vst!@savanje
Pariz. 2o apriila. k. Pod predsedstvom prezidenta Leb rum a sc jc včeraj popoldne sest ai francoski m im istrski svet v Elr/ej^ki palači, ter je razpravljal <> finančnih ukrenili. ki jih vlada pripravlja v okviru po oblasti!, o londonskem sesitamku francoskih in angleških državnikov ter o položaju \ severnih afriških kolonijah, ki naj hi se preuredilo po novem načrtu, ki ga pripravlja posebna komisija ood vodstvom podpred-sedruka vlade Ohamtempsa
O finančnih ukrepih ie ministrski predsednik Daladier po sep izravi! novinarjem Osnovna ideja, ki navdaja na- gospodar aki načrt, je pospešenje francoske produkcije V vseh panogah je francoska produkcija v zadnjem času zastala za produkcijo ostalih evropskih srl Predvsem se mora prodnik ci ta povečati zaradn vedno večjih soc'al n ih nalog vlade, kn jih bo mogla izpolniti le. če se bo povečala zaposlitev v vsej državi Treba bo torej odpravi<fci vse. kar sedaj ovira razvoj produkcije Treba bc ohraniti monetarno svobodo, braniti frank, omogočiti povratek kapitala tn na praviti konec tezavriranju denarja. Vlada
je poskrbela, da bodo >. maja objavljeni ukrepi, ki boci< ;mc!: namen sanirati na"e finance, obnoviti / zmernimi fiskalnimi napori proračunsko ravnotežje, pri čemer pa ne bo sme' biti oviran razvoj produkcije NTad>ai!;e se bo s temi ukrep: urednl polo žaj v industriji, tako. da bo v zakonskem okviru omogočeno delo in zaslužek vsem P«lpr!a se bo obrt ojačil se bo industrij ski in trgovsk' krecHt. zboijšaM pia'ilni pogoji na tržiščih, omogočila eksploatacija kolonialnega bogastva ter pospešil tujsk: promet, ki preds'avlja stvarno nacionalne gospodarsko panogo.
Uradniki zahtevajo
povišanje piai
Pariz, 26 aprila, br. Finančnega ministra je danes dopoldne obiskala večja d -putacija splošne uradniške zveze ter mu predložila obširno sipomcrv-o v ka eri zahteva zaradi povKr ' n življenjskih potrebščin, sorazrr ■<	nj€ plač dr-
žavnih uradnikov in	h nameščei
cev.
Oli
Ostal je brez finančnih sredstev, ker države-članiee ne plsčufejo svelili prispevkov
London. 20. aprila, br. Današnji »Daily Tclegiranh« piše. da bo m-, londonski od bor za ne\ meša vanj e najhržc prühod ji torek avojo poslednjo «ejo \'a zadnji seji .ie tajnik odbora sporoči.! vsem om odbora nekako uiltimativno zahtevo, va; najkasneje do 30 aprila no-av ajo zaostale prispevke v vii%ii R0 000 fumitov. ker odboru sicer ni mogoče nada'jeva'ti dela. Če se to ne zgodi, bo moral odbor ustaviti svoje poslovanje in likvidirati. Spričo taikega finančnega položaja tudi ni misliti na 'o da bi se skoraj izvede! umik tuj;h prostovoljcev. V ta namen bi mora! odbor dolo "iti 2 milijona funtov, a države, ki so "Mamice odbora. ne plačujejo niti rednih mesejnih pri-vpevkov Po mnenju »Daily Telegrapha« bi :>omeni.la likvidacija londonskega odbora obenem tudn likvidacijo konitrole na morju in na španskih mejah in s tem fcudii likvidacijo politike nevmešavanja.
Prodiranje nacionalistov preko Aliaga
Burgos, 26. aprila o. Kolone generala žarele so v pretekli noči pričele prodirati od Teruela proti jugu 'n 'npovzhodu- prva iz Son del Puerta v gore Sierre de Sant
•Just, druga iz Oriose vzdolž reke Alfam-bre, tretja iz Corba!a;na, severovzhodno od Teruela, proti iugov7hodu Ta je prebila fronto pri Aliagu a je takoj za njim na-iptela na močan cdoor republikancev, ki so se na desnem bregu reke Guadalope močno utrdili v svojih gorskih postojankah.
Medtem so republ'kanci na vzhodnem delu katalon;k^ga bojišča močno priti«nili oa nacionalistične postojanke in zavzeli pri Torre de Seinus in v gorah nad trempsko dolino več pomembnih postojank.
Tudi pri Alcalu de Cisverto ob sredozemski obaM so se davi razvneli hudi boji. Na nacionalistični pritisk «o se morali re-publikanci spočetka umakniti proti jugu, že v dopoldan kih urah pa so znova zavzeli več vrhov, ki obvladujejo teren severovzhodno od Castellona.
Smrt nemškega pravnega znanstvenika
Berlin. 26. aprila. AA. Znani nemški pravni pisatelj, univ. prof. dr. Rudolf Stamler, je sinoči umrl v Wenniigerodu. Prof. Stamler ie ustanovitelj nemške idealistične pravne filozofije, ki je v praksi imekr precej pristašev.
Odmevi Henleinovlh zahtev
Seja političnega odbora čsl vlade * Nesprejemljivi pogoji — Skupne prvomajniike proslave - časopisni
*Vasa, 2b sartia b Odbor političnih ministra-- je mie (jagttfe sejt p**- predsedstvom mimstrsMceg- preoseaniiiu c- vi:tana H t>di e k- re Tts. sej poda ekspoze rw-imenon po ročaju v zvez z aesiarsctjo ve-dnei.ia sudeisK.tr Nemce* kourao. Herne
nt Cul-. podmänegt uio..:- iuiuì»rr->v asse iavze. nikakegt nov^, aiadaču a«, p«.-sAinexair. zahte* k ur. k powiav: Her«ei?-sotj«asnt P*- ä lzra/SiB naziranje a.. ;ten. isukjv* òftKMTaci>& se trnirt -v-oe-^ gt za kak **«»•; c* pofiaiar.ja q; r nrv^ t-reh točiutr. v Kaienr g->v j- Hf-ier- r cesseli ZSOOOVimiKvTr rr ^Off smvsrskem va. >öm:iL wen ntj^šnemt prod:ra- m. vzhod ir iur v r «fwr čelkosiavaike runa-h notorie. sptoh tk more to ßov.. re m kakšnir. poguia-.jii- a: razrravah v tear k s.-? kc prt- prmravoetu. v okviru i- - coiai itiso« m-aJk-. ustave p-u-et n •-3a;anva . zasropn»/, suoc ts* - ■ jeni -»k», »tr«--Se v sT-m uned:rvc nenWà zaaev.
isn. ptxusih*	i-, r»»n T" ir-
T' u. v. at- rk sestav mcMr^eg. tuti Ka- naiee» Powes r a. s. -isr iu;- netCT- vser stra? kswt tu-. sutìct«*o-nem.Nic a: ra vzame K	.«t« > v \
i ii weaseans Q~ 1 K»r »ud sp —>>. <i. d; ti reae* • več ter •>--— -> "ad', onec svov s:.	-v?. >-♦ v* ■ - — - : ;
nir o »o- xlkon
Nt se- * razpravinr. rad r p-vomu-»"ir prosta vab Sk:;- ier> hp, a st me-re.! ' *wmšscjr n »ur.	držav, nr. red ••
r r—omaxke tvosiavt tec_,. et s»od< r	stranke k k; .. -..t— v, - prir*.
<-"— aa«. i> ixwn< jarosrv< z* obranite* i-vneg- reo. v mir. »v->K<js;ova-»si tv-kriirnA: boa», državonnorm «t-ans- wrm d:.- j»;«ia:.-. ri-oaii'»; PCf^+rvv p.k preo-btast'joc uutxwk*. k tH»a n- ter nre-siavar sreert^. rxieècriK? čeŠKOSiov„«e2r naroanee. svt t»
. -eKf.-: JTf	v -»K r» » ""> v«	-ricv i c--
Turrirtir. r noix».ÒB.TisK-r 'ra: 12h rut: ia-Tre? (KKK'va-;. n«- HenfcjUBTE zar.tcvt : olì-locnrrr	». tk>vf \Tavrr^ r.sc' me.
cruffir 1 '■»ta'Tsmrmr svet 'vrier ni v naV orzav- n	Na> velik' nrc-
2icer- O-»-- bodke] >iasarv<k ime k aeü
j dü je .oÄosKjVE^Kc rpraàasjjt sA-etrvno vwnaàante Zar r>on»o ^ --J{j na-rrrvr'-
iz ČešKo«-:: yvaŠK.e swtomo vprašani e : vst Im Konsekvencem: T se prav:• deiajm I vesrat) uri »tw^er>n	v
Beležke
ci ir. nrea.
rezu:ta' :e«i: sveio^~ i.v-
nos: je se d samt rretr-ičcia dr krv<k
n
1. nas- strar.:
Socia ::--dem-okratsLK »Prai.	Lido« pfe.
uc j-i su a-c-t-iiio-nesTinK. srrarno...	p>Ka-
zsm «vo.ic .-carte ir aa jt tre na	zaračttega :7-re5-. Henievn-v ^ah vaio
«Če1--:; S.ovo- nagiašc Tud . t Henie
u oe-.ainv vestii ir noneiX' urt-d:te1-
razmf-'f. d" i«**'- nemskrh ®r«drž3vianoi
P vsem rem me s-, it se -a zaod;jv. ne morer. ve. ver;-.: v dorre voli Herne?- | Zdravo i«
sokolske župe
IvaKo^ s čutateij: vxieA. ir naših ooroči!. »e te mo^ujnt nedeljske spominske *več&-1KW1. nt Rajceicu uaeiež»io nxi zasroosrv zieffrebške sokolske župe s starešino dr i Gavrar.čicerr. rr tajnik on \'iKtor-en Heu-m er j en: . ajnii. je jk>ioži ob sporneni*. k.rs t ser venec zapreb^ke žuth	starešina
ar Gavrančii. p_ je od re priik. spregovc-1 ri z-orar. mrožic naslednje besede:
>okoivì^i 2upt Zagrer nas poš: ia v ta ' br^rsk- kroc. dr se skuprrr 7 vam noidon;-ia>j neumnenK. gr«di'it.;.- ju^o»iav;jfc. re nc j mer te Juposdavijt k: j le or. orisa meie s svonTt runaskjiri mečem s^'koiskì Zasrer na,- je pL>N,a._. bra: t rr sestre, ac , vam tua o- te svečan pri .k D venu/, di. j srn b: et «ir m di an eroe 7 varr- sr-ioam v	it. ru_ sreč in neirsč.
Uradniške premestitve v diplomaciji
beograc., 26. apri*. AA 5 Kr»}jevHr un* zon k napiedonrei ve. c:r»kj>m»ttici c
koozpuiaraià imdnàk -v. mec njira; btr-m--
skt posianiiK der Aiesaander Cjncar-Marxj-vič 12 II 2 v Il/I. svetni,- i -imamjem m -nistrsn-». dr. Ljwdevi, k «se: dunaisà. ee-
nera+n^ fcrmzu' >iua- K.onstairtmovič r- f-žsŠK seneram konzu. \ uKa-: 2-ivot:č n. n IVZ2 v I V/l. > Kraijevur uitazorr so mresta vi jen: ar
Boži* ivo. sveni»; " 4 - ir Frase v zunsr ie nE-njisErs'vo; Lrraputmo'nc	svnr
v 42 17 zunantepE mr :-srr»rva n; posier šrve v Frac:- dr léaé ivai-lbe-: et-.srm:
šrv,- 4 1 v Metzu zi. «n-en-Ua v z-unan iem mmBrrsrvL Smiiianu bosoat. sveni. - -iz zu ianiec- mmrerrstv^	?e-:er_ ne<2_
konzuL v Metzu. SaponjL Wadnnir. per.* rain. Konzu. - 4.2 rif; KotEziuarr v kur... z. sverni^ v zunanjem mmjsrrr~.-u: Be~n-Josnp. svenfe 1 1 m-ris-rs-vi z_ 2en-. rainega iuoozuua. kanzuia.ru ■ Kore: K -
vačevie "Ivan. svetnik v 4 : v runar. ierr man-»trne r>o&;aniš-vr v Herim: : Mšovs»--1KXVT1 M nm. »vrtr-i v 42 rz zur»an'eer
mmistr-: _ n. T>'.»siarii«rrvp v Stockhoimu Todo- Rari* svern- 4 2 m; posianršrvv v S: »ckh v z uns:-1. rnnw.'v-v. Prt-tič Aieksana^r. sveniK 4'2. v zunanieS:. m:n:-rrr*". zu k e nera n-uu- f^oetru^ " Zc aru I »:n... brun.-.	>t_.nt dtaegae:je pr
r>n*;Tvv: narod-r»1 v 2. ene v zu ta mitti. v 5 skuT>ir - zuaan ;err mmsrrsrvu ar A. Pave-ru-::u. ' sK-upne ' zunarierr m:n:-~-s-v-_ zu p dxorizutó: i eeoeramerm. koazma-tu v Cur:nu.
Z odk»kom :::::-:•-::-.--en. pr^de^cciiki. a. zurii.r -u. u .: ----- u t'-istavnenu d- U-2sr - :ž- ' : % - Kv.t tu r-o<kTr.:*»«ir •tonzulan - T.-v- -ramu ns Koazma* T Ilüae^idoriu b Skerienec Ciril, pisar fc. Éa r ne v zunari-.»r mm'strervu ni ganeraan Kooziiua ' K-tt teraara u
HlinkP^ pépfvo» Beftesit
T» •»!-. *■ i r-i r* -W-- n, ftr\ —	V. XT" - "--- —
i>rsiisii-^ 4. _ c . ; . n_____ ___
S^r, f 't ?"	- o b;—2 c "cn.
ite ^trankt Hltnkcrv oraan odeovaiis t; pDVa&ilc r opozori d^ hoceir Ste-v?k' zaiatnrwìe	pravit "
■sn-k' izvp ia: ^ o va k '.'T-rrpiptn	:
Véài>xv€ 3V1 Olìomi
Mačžarsks	o'^oia
hinauf ppvizionistov
BudiTr""£t:- 2C' a~n: r h- Madžar?' :
--QT--2.	srr	- - _ 1 - rio--.^--
-•^—nvar-- nr Kst"-"apsà&i: Ae#-:os.: rr eta resoluciia vse-
: s ter.: dare? ->r--siia òe6k.»slov-Ske-pcs:rn;:ra - Bu -"inpešt: te- usla- v
zl obž:. -vani- zar?,- -e: za'::e*, rr
Iz prcgrama tnladine JRZ
v "c: ss lue-«
ffiss.» on some JRZ.
obiav u. iiaueier	nrot amu in c -
in miao:-.e k se zoir- ^ or^a.: tah kZ - ic e.- nru-1 a. ue<» - »cu om:ad-nt ,'RZ ruainu Ker > ra. za s- >moc v aa->err narodu. Kateresa rvest sbktv «mo \ praK ' nom not ai vsak mise:: ost. vsa.<o deia: ie vsak-f aema<?or k sk'xiuie ni -s na-odr stvar. M er»'' vojak Mrlano-v; :ugos:av;c -ujos . -- --:av-ct reau m "rrez: .*. kc	n-. t*, uc ■
Jubilejni turnir LŠK
'•'uur sv 'cm: v u't-.
vt>:uc:.' oc m.
tiaiueg. vzpona pod vi dueija Miiana Stojaa re iS' u. 1 ( jc ua.->.
isnje •
.an. btoiatìmc-
s.. . u*.. more po .... vel tfftfn nacic-asrv »-e .»Kea-u vc-Cu i o te nasi, -u.* j .t aase živ
—r- — p „
v!adc- Tudi
•^C. "»H
-=- nan an.
V LonäDii^ gledajo na rar"7dogodkov
v češkoslovaški z napežje psiDrncstJc
Radicevc: iz Tiudske bontt
Namestnü: dr Mata inž Avrur Ko-šutič je napisa: v -Hrvatsi-terr. dnevniku-uvodnik c težnjah sovjetskf Rusije da se osr.uiej: štrom sveta takoz\*aae Iridske fronte zu čuvanje ir. utrdite-. demoKra-
•T: poskusi so se pojavili tud: pr' nas kjer ao jib priporočal: ran: njihov: pobor-nu-r: poc geslom aa sovražni;: ne rt--- n: levici Nekateri rneci njimi sc- priporočal: ij.ruatom snodai.je jiu.ajiit: arante ca... ar.
-- "'t —- —- - — -----
IIZ \ d ti


i^onaon 21	br Dar.asn;. lon-
ci n.sK ust: se obširne bavijo z odsoss'v meo L«eš&: . 0.^.1.. t: Ksnc k ter v n in:

na aa D'
^ - -
öäcia zadeva predmet nodrebnesa cro-ucevana leš.rosiovašk. poslanik Jan Ma-aar--. st 1- -.'cera r-mt	^^^ t - ^
cor. rr bo uai-ror Doročaio današnie -Ti-
iondonskf ur .a- stališči češkoslovaške iaäe -:?• prav; u= dc tak,- angleški zu-
-	. -"o-zrr:r r^i. * ZTSI.
-.-te: 'e Herfen- ob prilik, svoieza n-ra nea; obiska v Londonu zatrjeval
;•__—r.t. si-tu.psegs r naročnin sor-a-
"r Zl n. are izkijučn z; uredi-
rarun- jivt & tir. češkoslovaška" vlada
cesKosir- asi-r; viar. nanai-evau sve u p--zaaevan.ia za dosege sporazuma z nareč ..—— manjšinami, sa. z^ sestavila taire rt-an: manjšinski statut k: bo zaiamči". s\'obodno udejsf -.-anje v okviru češko-s.rvaške ustave vserr češKoslovaškirr. drža-- —- * r ion.- — : ^sroanos"
Ceškosiovašk poslanik J ar Masaryk, k: se je zadnje dti: mudi] v Pragi kjer mu j? aunar-- m:n:rte,r dr	izročil no^0*---
ru spomenic z: ans.'^k^ vlEdo. se -e snoč \-rnl - Zondon Dane- dopoldne je bil pr: Haliiaxu m mu izročil spomenico. - Kater cessosiovaSka vlada pojasn.uje
Nemcev in vobče dc poležala k: je nastal pc pr;;:.:učKi Avstrije . Nemi:;,. V sp.~
- -	—	TU"	.	- . ,
namerava češkoslovaška vlada v n?jkraj-
z: noslan: t: - T>raa Ne---tona lešKOslcvašiu
- - rcii * -..i-"
" n	IT' '
Rusoaa - vseäriavn! }eilk \ ^usiji
5fosirva 2- apri_ r Pc stjvjetsk: u
vt. take sedar;, kakor prejšnji, so vs;
no- erua.-: n- rie a-. njihove naron i: ra?: P ustav. .. tu- vsem arzav roti za jan: rem, popom;, jezii-to--p ravnost ""iau, ~ ceic naroči
vs- naro-a- - Rusiji Načelo teor-ena.-tupru-.-ncs: vseh ien_-icr. je reo nt izveden u oskramosr.	rušči
Velik pozornost je s tega vidika cu -, vseh ruKaisnjir. domačin rn me SKir. krogrr člane;: urar.negc organ? jetsK-. viade Izvesti;.- k. p:še.<- no nr rassega jezil-ra v sovjetski soc
s. rusk Tez::: « t>:»tr: -jravic lahke
l ost
en aK t— učenja-cetir za
ZO-Ii-
izem--
a—v -
nt:1-

:rna. nerzirprjC d-:--
gas.vc izraza ogromne ir krasne tur te: spaos meč ns"Pe razšr-
zikr na «svetu Rut;: jezil: pa irra viogc tudi -kot sredstvo in orožje sor stične Kulture, sa. sc t- ruskem :
litera-
O —, i
veliko
r>:sa_. svoje ue.a tua .	Stalin ir. vs.
sovjetsK nasate!" rr r-esnik. Vsi narod Sovjetske uri.H spoštujejo in ceaijc ruski naro_ ir njegov-, bogato kulturo 2>&so cruujo vs. potrebo nc- znanju ruskega J--töKa V tem genov: n. ni; siaoega Nasprotne vse te aokazuje aa je prenehal nekžaru oape: pret. roškemu jeziku k_ s; g; neko-, posebn agent širi't m č ne-raskm nareč. _ust napaor. Končne nroc-kistt rn Dunamovcč k se- oilt proti temu da r s~r rusk. jezik širil v nettaterin sr"jetskir republikah S take misemost-jc zahteva orsrar se>---etsk vlade mera seda; čimnre; '. : ;rvid: "£ u V vse šo-e umu na se tako; uvede ruski jez5k. ker ne mor-: brez n; govesrr znanra nihče napredovali. Tiako se zdi da je volja Stalinu. na t rus.- jez-i: prsta! državn' iezil: "• vse uri;. n~ glede na do:c5be o jezikovni enakopravmost: v ustav: ka;.: ta -na-kopiuruost na- vena ods)=-' same Elede
zna-;, pt
: jSnt:____
' - s-— 1
mora
nor.rim t
Paets — novi prezident
m
Estonske
Talin 2C. aprila, b. Pri nsdei.Hikàr pred-«edn^kin voi.:va: oli t. *21P giasov oro:' li- iriasovon izvcnen z. prezident estonske repubčke Konstant® Paetš Paew ir že prevze] državn- po&t nt noiožil sveì-an': or senc
Knez Starhemberg in hitlerizem
Pariz. 2f. aprila c ? Pariser Tageszeitung- noroča aa ie knez Starhemberg b:v-š: vodja avstriiskih najmverovcev. pedal zastopnikom nemških narodnih socialistov vdanostno izjavo, se ocreKei svojemu po-kreti ter nreišn-emt avstrijskemu režimu S tem st je omogočil povraten v Avstrijo Starhemberg ie posla" H-tleriu tud □osebno nismo, v katerem se ie podredi' narodnemu socializmu in odpovedal dr Schuscnniggu.
Prav take se je bivši d-žavn: tajnik za zunanje zadeve Gvidc Schmidt nomiri" z narodnim socializmom Kako- ^triu-eio mu br na Duna It: noverjeno vodilne meste v avstrijski industrij-
Tudi Švica se borožuje
Bern. 2c aprZu AA (DNB Zvezni swet bo predložil zakonodaja: zocrnic: načrt o -e. vrst ukrepov, k rv jih oiic trerw pod-
. terr
vzet v interesu državne oorambt načrtu bo im enova zvez- sve: aeneraja Zu prtme- mobilizacije. Dozda. je bila ta
tunüci.ui poverjene zvezr. ssup'òei. Z omenjenim načrt em s-, rud poaaijšujejo vo.ia-ŠKt vaje ou rr tedne nazadnje nt načrt predvwieva tud vs >to 4". m '.ijono- nari-kov i? vojnesu po&ojua. ki s do unoraoiia za nabavo vo.iaŠKegu material:.
Židovski problem na Madžarskem
Budimpešta. 2f aprila v P^avosodn minister Misecz je izjavi, no vina nem da ne more b:t: nit: govora o umiku aV izpre-memb p'-edlo-'encEa zakona o židih e katerem bc prihoeni: teden začela razpravljati poslanska zbornica Pc sprejetju tega zakona bo viada v roku treh mesecev izdala vse potrenne ukrepe za dokončne rešitev židovskega problema na Madžarskem
mec Hrvatskim, narro"r k nt; svoj,: or-ttonalnr in soclain: r "ikc sloneč- na
temeljih kmečkega e:u Ta m"sk---?k -.iuta se je zadušila % nrvatskem kmeč-"okr="- čin se .-—v:or noia^-iia iniekciit "uuaske iront-. m mogia pronre-
s.užtt. niti levičarskim, nit. aesrucarsirn. ideologijam Moskovski uudska fronta preživlja seda poiom a. polomom pc vse. Evropi Sovjetska Itusija ne more bit. so-tracmca. tn ne bran::-. aemokrao:;e ni kter na svetu.
ir nemšKi narod
G lasi k gmdiscan&kSi Hr»-ato\ >Hrv8tECc no*me> objav ja;: uv-dm.-, z :.a>. »vom »Zve-rob. zu zvest ■ • > Cic^e«; T»rav. da vs craclš.v.ns: hrv;v trr fui-ova-^ju t m srrr ie*: • s i asova, z: nri.-t. *ue:re> .-'-.vsnje Nemi L. \..t nad. ----- >\"en-
ir hr\-atsk- narou str. se- odiočik zr o, ii evTonsk- napad, za evropsk<. zapadoo bi tu«) u c 1 vuoile * i o nrva:eiK- naroa se ie skoz. sto', e tu borii ram. o® ram z nem--iKim aaroaam za zapadrio suturo in civin-zaci.K K.d na preste »e vse tisoče ir t -? ue nrvarsuKu runakov. k so poiaeai v ?Kupn. borr . nemškim bore svoie živ-jenju zu M.-vunnt ciije n »aaaie. Miad nr-va-iSK: nac -na.jst sen sta. že skoz lem p sebno - . r e-dnje mesece dosieano ob stran: eilte nemške mladine, ki se je boru. zu. mtee. veiixe Nemčije. \ družbi r :.: m sm ionu. verige mirovnim dueta-tov. s: so none, z» vcauv, osovac; nemšK: narod.«
Nemške ini orma ci i e
e utrjevanju rusKe meje
-seniaK. _ist. o&.ia% .ja.ic- onsiriot. poroeuu. . veukic vojn.r. pr.ura.-ar. vzaoiu. r^SKt meje oc fin^Keu^ na-iva ao Omega morja Pe poroči-ir. potni ko-, s. prinajaj iz so^■-jetsse Rusije s. s:■vjet.skc votasse ODiast. evasu-raie vse ozemlje ut mej. širim dc-5u km. Vzaom meje je zgrajena skora; nepretrgana ver.ga moano utrjenih poste-• ank z žeiezoo-. tonskimi oporišč, za strojnice in topove Prec to utrjene črte se razprostira, t ooseana polja poczemeijss-r. mm s. jih je mogoče pres^račit. samo na uotovih Krajin. Vač minska polja so zvezana s posebnimi eiektričnon centra.am močnih beton-i-rih utrdbah iz katerih jih je mogoče vsak trenutek pognati v zrak Črta utrdb je prekinjena samo še na estonsK met. kjer pa grade seda- tud: noč m. aar. net on. rane utrdbe
NemšK listi tud. poročajo o velikih poletih težkih sovjetskih bombarderje-. iz Rusije na Češkoslovaško Pe njihovih informacijah je nedavno preko Rumunije priietelc v CSr. 30: takih bojnih lexal
Nemčija in Italija
»Deutsche --—gemeine Zeitung« k. velja za orgar. nemškega zunanjega min str-stva objavlja uvodnik poc nasiuvom »V smer. Duna va 1. Uvodnik dokazuje da se Italtu Nemčije n. treba prav nič ban Lis: pose ono ostre zavrača govorice m strahove o dozdevnih nemšslr. namerah glede Trsta Edino ka: bo Nemčija storila bc revizija tranzitnih tarif za češkoslovaško blage, namenjeno v Trst kar je po priključitvi Avstrije it Nemčiji po sodbi nemškega lista povsem naravno ir. normalno Neumestna so potemtakem piše ust dalje, napeljevanja Italije da h stopila v konkurenco z Nemčijo, ka.it; smer italijanske ekspanzije se ne križa z nemško smeri o Obe potekate vzporedno ob Dunavu: nemška je bolj severna ir eelmska ital-janrka pa bolj južna ir obmorska: nemška ere ob Dunavu p-ot jugovzhodu. italiian«k-Da preko Albanije in Grčije v vzhodn«" Sredozemlje ir Malo Azijo, ne da b: se kjerkoli križal: Ne da b se hotel odo-->-vedati našim orekomorskiin t^Sr^m « tv-se list. - je naša naloga kot države v osrčju
Liub jam. "2< an: ..
Danaòn,. prosi aa: i-, bi; namen »en rramu ne lOKonlani- ;*urt.. Xaipr-. i-, e u--cai svoii oar;.iii dr Triiunovie prekir.ieun [»ozic^ia i? X koia rnusorot -^-eineriu it j izmibi-ena in se ie Trifnnovič že ix neaa, notezar vdai ker ni uose preprečiti nono-I da aasPT-'-peau pwte® kmete n: ^ük1 r. " Sato t» nida rv: par'io - kois na*oro* Ned»* iko"*;ču Že r**■*:•" T"*v bik čiste renn- porHm zn-' dai:ai r
.ovs*	i-orr
Izredno doiea ie bla oar*:i- m- Szabf-ien m Ko>ti<-eoi i: XI	'^'-r
končnic; it me". Kosu u::-:.	rtru-
e te teoreurn "rtu - - • :zk . rn' , V svo. analizi - Kost ' n.-- • • " zanu ure:-" -u. n uuim •^lo -'-"•Kc Szab- -	P";;'" *- "*;
! r>oiezc i: te za odrovot porab 4' n nre.nP"!evania " a?' :•. -. •*- tc obrambe k' mv t-: z..J"	" -
--ta nate nadulevj]. d" poteze -tu. aa*
ia	.«..u... — A .i. ii- — ■
N;. arur ci-Sf. su sstoi-asn- i~ai c: A«.:a>o; u »ori -vo ;»aru.-<> iz t	n«-»-
.0? 'e nie prem-' km-ta 1 ie «sas-a m inoeočt načine zniaut.t ar. t.:. - zar. .-O-itiev- 'iO''Te 1£TT- ti 1» — trt:. tv-, su men' ... - 3kar\ ru - .. : -- s I Im-I¥ IV »C z?-- ' "Z Ar*	-
f- ur. D: V :ma- -- -. u * -.0 z. n.a, u't di.: d? bi avellavi p'-- oč Kmeta v pr n oartiii u koli s f -«on. N. vse : -z
manevrt - f :>'- na- pravi ien fusovor m ee te ko*. - na.- v-^n.-.-te: prepriča, oa
nr

t er
—	zamer
evojeK profltes K- •-: " T_ r«
r-'-nr—-* Bik je ic
. . .	tort oarnrv
T*t—:«* u 14 koža -'.m* *t nate izore-kmetz v name nu ez r.u: ttirra. I aso

ii
P t" T
n sicer oo
Ko-
ra* -
rr- U-^u -
.... t	r ,	— o - . ^j " —
-u.-'- >.i>dr i »• ime - - - - zadostm-a z zn*^-e i. -t: -r se- oa-vntm 10^-n - i> T: r<e<-:etzou izsiL

Sn ne t nt
" FeCh r-.aru
■D--,
r —
- -;— -	._.rt T——
_ - --- o- \ - • i . i >t"r— -
— " ' :u: -vie Soci — i - . c A-ui — ar - r- .' "y-vt-'----menoven nn&io
------ o — — ijt
- o' t nf TT -r	.ur"u;enc°v
Labvaia kraljevskega čams
Beoerač 2t apr.la AA ve.iKone praznike sc razne ose ne ir ustar r*- cosu tr r.. tuiem Doeiate èest:*.-te N Ve. k Ì-IH--N- Vc irrt- ito» Mariji i* • T> is.-«*»*-— v —- -r-.-j * t£»vì-.-•r" ^-r-rr *——-v»
—.-•»vir-^sr naioa" ntst-rt >	t: . .
2zreč: zar**a - »•-,s?'v*e**r.:ri-; n- • novan: za po=iane čestitke ir vsen t: k so se rr. te pr.ioznost .risa— *. r n e kr. : ige.
Ottposiansrvc, Juscras: v avdietiei
Beograù ZL aprila AA V
Osvif
General
Živk& Pavlo vie
\
. ». i. —. -, —- .i — -i» ;
UJ-»-. -
Barrai. 2i- anrlia p. Vetra nopoecme ar - —a- .— z."-'- r'- .n-.. eu:m na.-z_. .d. srvo .n ve-taškiit zu -—'U—— —- r__no5. * Bet--1. 0- _ mnoge jjrrzaueval-z: '-eru. "odo "
. o. srarizem n zrxr^p
= ra_ varr. pos^ner rvse--asnnu Ur snoč s r vegovc vumesens-„ -tu
p.Siav.tau, o.
•n-.-n.-:. nr
:e -ic- - — o-nr- o—I
namestni;
nes on 11. v avaieiiu. ueic^t-"ensse deia"SKe ~veze ,'Juaora; * ttr so bil. zastern.u. delavskih orgar.izaci vse države N Vi; ime de'.; časa razgova-jai ; lian. ueit^ae se zonimai za razmere nr. ž:
rr -.c.

o- . ~ ui-n--jvc cnc aiva -
Hitler odpotix|e v Rim 2. maja
be-i:n aprija L	»e oiao sar-
■eiaria Hiiiena na uraan ot>-sk * Rm. nitivne določen filile* b odooiova u u t-ima 2, mata zvečer maia 00 Kanf-eia* ee jjrjfiostv va vs»Kotetniir of'eieitwai prvori-- --okim pneinan ter ime svo- opicam ßl noP*n• «rovor Hitler.if: iX' wwbìwb v Rim zeK števiitne- wrem-*vo. med o~ur n tool veì m'E stro' it aripvrur podta n .-:•-* -'*-žavn ministes- dr Meixne- z veVm. številom ura-trnikon Kance1ar>se pisarsn it nu-nantetrf m^n^rs-va r»e odpotova fc na r»re Hi-ieri^vemu viaku ih- «ie-ik v :* . še W *x»ee">nir. viako It:-:ne- - ►ir»o-.-.v v B*ir ž^ 84 nen>šk;h f^*orraftv. k « t-ud-. iiiiMpi m* 1 ni Niihov* uniiorme ore— s n^ urutoTnmn n«nšk:r, etaleev >* •*>• Nemr rokra* razs-zai eeio vrs: nov : a . -iorn. Tt-\-;' b-*d« nosi', svoie nov- u- ;o-ne tud: urad-1 ;s zunar-eer mm -*rs-v. k >•> «T>rem'iak Hit'eria. V oe-ek odpcrruK - Bio 79 nem^kil nov-nariev. k - ae prn* t-kr no-er>ne un'iorme.
Er-rope da mislimo m de";am- v skladu n našim, kontinentalnim načrtom ir. - okv,-ru gospodarskega prostora kjer tanit: varno živimo ir. napredujemo z vsem. or. -mi našimi: sosed, k: se donre volje.
Rajhovska policija v Avstriji
V nedelje se se vrnil, v Monako vc od-delk. nemške policije k: sc marširal £ prodirajoče nemško vojske 12 marca prese stare nemške aržavne meje v Avstrijo. Pr. povratku teh čet iz Avstrije je bila v Monako vem velika paraoa katere se ie udeiežlio 6500 policijskih stražnikov Po poročilu Voelkiscnei Beobacn terja je marš:raio v Avstrije vsega skupa 18.00" nernškir. policistov m orožnikov Pohod je bil izvršen z 200(- kamion in rekviriram-mi a\*tobusi iz vse Nemčije Nekater od-delk. iz severnih nemških pokraiir sc potovali z avtobusi neprestano no 2r ir celo več ur ter prevoril: brer več-ega odmora de 1200 km. da se prifi: v odreiens jim mesta v Avstrji Seda- ob po\-ra1-k_'1 noli-Hjskih čet v domača mesta so nemšk- listi polni pohvale in priznanja za nie ter s o-vnosom UEnravltaio da je bi'; tr do="'?* največji pohod policije, kar jih je znanih.
Snetimi in ottani plan
Vodnikove družbe!
vojn oasa -- bil imenovan za poš-
____ .. ..	^---- ic*:
Z	-t^-r. Ä—.- —c
-— k-- --en Mec obieran-en -v. na ^eistT-: cen "rametra rnu Knmfereneu rr-eaen-e srt-
P--.i-.-t i- bil tran o®.—
iašk truolicist V Ramiku je nuic
— vojaških "-mah se je izpopa:-ru v Nemčiji m Franciji
Napreóovanie v finančni
siužbi
beojrrac. 2» arr.ia v -*r imanda oires-
• 1 LfaMjani so narreooval za račusa^t
I iMHpektoiie v €. pol. skupini Prane Zitnis. rii.ure Uruu Mir.-t ;sam rr. Josip Jaae-£ R zi. računske Kont-vo^.- v 7 pT. etorpin-a- -.-,- -.o~-Tor:iak ?r: • Bosataj-. Aaice Pe-
I trif - Mr-ir H - z: t nanèmezr pristava
-	- r. c.t .- -: r». -tanse Mresuž aotrč
uradnišr. r»- nrovni.-.
A.nsleški minister Run cimar v Dubrovniku
Dunrovn-L. 2. apra_ o. v Dubrovnik
dav nrisne anir—šk: iahta 1 ve? voü-
-	:n zos*or»n .: anrie"- i* družabnih krosov. Me r.' n. tu amsieš;: nravosodn: mai;-ste* o~ Run r ar. Amrlei nameravajo ostai -. našet. Priiiiorii: nesa diu.
Vppmensks nauoved
Zemimski vremenska poročilo: Jugozahodna -tižna in jugovzhodna Evropa so po; vpliven zračnih depresij ki v teh delih povzročaj: tople m pc večini vlažne --rem- z cežiem. ponekod 5 snemom. V ostalih delih Evrope prevladuje zmemc hladen zrait Po večm. je jasne ponoči pa j z eee* mrzlo.
•iucf-lavila : V vse; državi veimoma or— lačr.e vmeme Jasne je v Bosm kjer je pc-noči prece; mraz. Dežuje na skrajnem zahodu m jugovzhodu sneži pa ponekod v Sloveniji V Podanavju brije kosava. Toplina je prece; visoka na vzhodni polovici države posebne v južnih krajih na zahodu ps je precei padla. Najvišja topima Niš "IS stopenj
Zemunska vremen svoa napoved za 2*. april Pretežno oblačne vreme z dežjem po vse; državi, posebne na še na zahodu m jugu V gorskih predelih bo snežilo. Na severovzhodnem koncu države se bo nekoliko ziasnilo Toplina bo padla.
Zaaret»®!ka: Deževno, temperature relativno nizke.
iNinaisua V epioènen izwiièanjt eeda-n -etra vremena, pomev n^kolis?;- topleje, v : višjih tegah oonoci èe mraz.
(Pod aprìlsQlwn snegom
Ljubljana, 26 aprila
V	vremenski kroniki bo letošnja zi mu zabeležena med tiste ki so prinesle raznim pokrajinam Evrope vse stopnje svoje muhavosti Znano je da vlada nad našo. izredno razčlenjeno celino sočasno lahko nenavadno različno vreme Sklepati na ostrino ah milino dogajanja pod nebom v hladnem nestanovitnem zimskem času, edmule po krajevnih vremenskih prilikah, je povsem zgrešeno
V	celoletnem pogledu se je letošnja evropska zima po letu /929 najostreje uveljavila Čeprav se mrzli val v južne rših naših širinah ni tako ostro /usidra! kakor drugod, ie vendar bilo mra za dovoli za rekordno mero po vrsti milih zim Hujše je bilo drugod kjer so tičali v kleščah neizprosne z mie še takrat, ko smo se na našem jugu skoro sedem tednov kopali v toplem zgodnjem pomladnem soncu
Po prvi mrzli polov ici zime je na jugu Evr' -h zasidrani anticiklon lepe ga vremena že sprijaznil ljudi z ra dostnim upanjem da je mraza konec tn pomlad je silila v deželo vsak dan vidne je Medtem smo pa citali od druge J žalostna poročila o viharnem t re menu z dežjem in snežnimi meteži ki
so posebno v vzhodnem delu Balkana, v Kumuniji in Turčiji na debelo prekrili zemljo Pritisnil je iznova mraz in po prvem zimskem rekordu, ko je lamkaj živo srebro zlezlo do 30 in še več stopinj pod ničlo, je vktenila dežele za dolgo časa znova ostra zima Sledilo je dolgotrajno deževje in po-vodnji — pomladna setev se je zakasnila
Pri nas je medtem v varnem zatišju, pod vplivom toplega sonca raslo zele nje iz tal V nemirnem ozračju so vse-naokrog brile mrzle sape. hladni val
tečajnega zraka je večkrat vdrl do Karpatov in Alp />o nas ni mogel vsa narava se je prilagodila varljivim po mladnim vetrovom, ki so vlekli od morja Zato je bil nenadni preokrei. ki ji pred zimskimi nevšečnostmi dolgo obvarovane južne kraje zagrabil v svoi ples, povzročil na zelenju in cvet ju toliko škode V naše doline je legel hlad' pritisnila ie slana in ostro burja je iz zasneženih balkanskih planin pri našala mrzli zrak. da smo se naenkrat s pet znašli v zimi Hlad ie bil no do! got rajnem toplem i remenu t emboli občuti ih in naši kraii ki so bili mesece obvarovani nred zimskim poho dom. trpe baš zdaj največ pred njim
Velik uspeh koncerta bolgarskih učite!iic
Polna dvorana je navdušeno pozdravljala drage gostje
Ljubljana 26 aprila
Snočnji koncert pevskega zbora bolgarskih učiteljic iz Sofije je imel nenavadno lep zunanji uspeh Velika filharmonična dvorana je bila razprodana Posebno številno je bilo zastopano ljubljansko in okoliško učiteljstvo. a tudi velik del običajnega koncertnega občinstva je zvabila prireditev mladega pevskega zbora iz bratske Bolgarije Navzoči so bili nekateri pred-stavitelji državnih, avtonomnih in voia-ških oblasti, vodilni funkcionarji učiteljske organizacije ki je izvedla priprave za to prireditev, dalje mnogi tukajšnji bol-garofili s predsednikom JB lige g rav Pustoslemškom na čelu Izmed ostalih odličnih gostov je bilo posebno opaziti navzočnost češkoslov konzula g Minovskega l gospo
Ko so članice zbora stopile v dvorano Jih je pozdravljalo burno ploskanje, ki je trajalo toliko časa dokler se niso izvr-slile v slikovito skupino ki je zavzela ves pod i j Pevke so bile oblečene v enotno narodno nošo Dirigent Krum Boiadžiev mlad na nrvi pogled odločen in b'ster pe-vovodja je b-ž zavzel svoj° mesto in za-donela je jueoslovenska državna h;m"a k' ji je siedila bo!?ar=ka »Sum' Man>a<» 2e to petje je pokaza'o da razpolaga so- * fijski 7bor z len'mi in rtohro šolan'mi glasovi Nato je zbor izvaia' koncer+"; oro-gram ki se je le delno ujemal z natisnje-
nim sporedom Tako je poleg raznih bo aarskih večidel na narodni melo« ali nt vzhodno cerkveno petje se naslanjajočil pesmi zapei Adamičevo »Dremiško« s ta kim uspehom da jo je bil moral ponoviti Prav tako Mokianjčevo »Uranila devoj-ka« Izmed bolgarskih je dosegla podoben uspeh Dedečkova Hej d čki« Po prvem odmoru so zbor pozdravi'e deputacije Pevskega zbora JNU slov ženskih društev i gospo Govekarjevo i dr ki so niu izroč.le vence, šepke in darila Obč nstvo je pri tem prirejalo burne ova-ij? Bolgariji in Bolgarom Dirigent Krum Boja-džiev solistka ga Kristina Koleva in ves «bor so bih tudi pri nadaljnjih točkah deležni navdušenega priznanja Ob k^ncu si morali nekaj točk dodati, med njim1 so v zahvalo ponovili »Rodno pesem« Kn so za zaključek zape'i »Hei Slovani«, se j'm je pridružila vsa dvorana
Koncert je bil *ako lepa man^e-tacija jugoslov -bo'parske vzajemnosti da bi si takih še želeli zlasti v teh motrvh ča<='h ko se zopet odlašaj" stara proti si «van <-ka gesla Koncert pa 'p obon<*m i^p^čal da v mladem pevskem boru sofijskih uč teljic dobivaio Bolgari nov pevki 7fc>or ki utegne postat' če se bo s» nariaüe ra^vrial ood dobrim vodstvom pdan :7ma/* reprezentativnih 'borov hot^a-k"-	vhoni želimo 5e m^ogo takih -isnehov kakor ga je doživel snoči v Li"b'tani»
Tra*?e1iia Ivanke Končanove iz Tomačeve?*
V bolnišnici je podlegla, moža pa so zaprli
Ljubljana, 26. aprila
Ivanka Končanova, žrtev rodbinske tragedije Tomačevfga, je davi kljub najskrb-nejš; negi zdravnikov na kirurškem oddelku podlegla poškodbam. Kakor kaže zdravniški izvid, jo je mož pobil v navalu divje besnosti S sekiro ji ie zadal sedem težkih ran. skorai vsakokrat je udaril z ostrino Da se ugotove podrobnosti njene smrti ie sod šče za danes popoldne odredilo obdukcijo.
Franceta Končana, moža. ki je na tako strahoten način ženo spravil s poti in ugonobil sebe in družino, so ježenski orožn'ki včeraj prepeljali v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Državno tožilstvo je proti niemu že predlagalo uvedbo kazenskega postopanja zaradi umora. Preiskava je poverjena sodniku Lojzetu Piškurju, ki se je takoj odpravil na kraj zločina da opravi lokalen ogled ta ugotovi dejanski stan Vsa znamenja pa kažeio da je France Končan eden izmed onih izgubljenih ljudi, ki jih je tako žalostno izma-ličil današnii čas. Na Tomačevem ima
čedno posestvece. ki je skromno preživljalo družino z dvema otrokoma žena jc bila izredno skrbna 'n marljiva hodila je v tobačno tovarno in zaslužila da je lah ko še svoiega na^stareišega sina Studiala na tehniki v Brnu Mož je bil pri hiši tisti k? skorajda ni podp:ral vogala čeprav bi se dalo živet1 od donosa zemrie in ženinega zaslužka ie rad zahaial v Liub-tjano in orosmčil. a kar ie nabral ie do-tem po vinotočih pognal. Pri takšnem načinu živlienia kaipak ni moglo biti kai prida soelasia pr' Trši ta prepiri so se vrstili iz dneva v dan
France Končan na pravi ja vtis tì espera tnega, zmedenega človeka, ki si iebrez kdo ve kaj vesti nalož i krvavo deianjp na rame. Ko so ga pri aretaciji povpraševali zakaj je to storil je skonrgnil z rameni ta odeovarjal. da sam ne vé Pred leti ga je zadela kap ta od takrat je živčno bolehal da se je moral deli časa zdraviti tudi na opazovalnem oddelku Ko ie bil nieeov zločin odkrit so naiprej poiskali storilca. Našli so ga v kleti kier je bil
Debel sneg, ki je legel na planine v vsem jadranskem zaledju povzroča, da se mrzli zrak nad njimi razliva po okolici. Ob vsakem deževju se v njihovem področju ponuja sneg. Na naše planine je legel nov sneg že pred dnevi, debel snežni plašč pokriva višje lege Nad eno četrtino naših krajev je težko prizadetih po snegu, saj prebiva v višinah nad 400 m preko 300 000 naših ljudi Najrodovitnejše ploskve, sadovnjake in velik del vinogradov v legah izpod 400 m je precej požgala strupena slana Temperature blizu ničle prinašajo škodo tako drevju kakor poljskim posevkom še večja je skrb, kaj bo z letino v nadaljnjih tednih, ko bo iz zasneženih planin silil ie v maju mrzli zrak v doline in povzročal še v mesecu *marnic in kukavice v jasnih nočeh slano in pozebo
Poniiadi s/ieg sam na sebi ni tolike škodi liv. prinaša na v večji meri ne varnost za dre\ je \eredkokr b t se le že primerilo, da je težak sneg *e i ma iu lomil veje in uničil /god nje cvet te Ker ie pra\ 'etos pritisnil aprilov sneg Do č a su ko sv ie zemlja že ptilaQodila poniladnenui vremenu hn škoda ki jo bodo utrneli naši po:sei ki in nasadi, it m večja.
drobno vrv pr čvrstil na kavelj in si jo zadrgnil okuli vratu Bil je že brez zavesti a ko so ga sn^li «e ie Kmalu nredra nil. Zdai bodo ženo «agrebli mož bo da a! odgovor nred sodniki -Ivoif nesrernih -.trni* pa stoj pred prazne cesto v živčen je.
Zl ita poroka molstra Franceti Hauntmana
Šmartno pr> Litiji 26 aprila L'g'edni šmttrski moister in posestn k France Hauptman je te dw v ožiein domačem krosu praznoval' z'ato no'oko Da. pol sto'etja ie že minilo, odkar ie povedei pred oltf-r po srcu in lepoti 'zbrano zvesto družico Alari io. hčerko kovaškega mojstra Čnša. ko ji je bilo 22 let ženinu pa 29 Prerokovanje, da bo v zakonu vladalo zadovoljstvo. so bila lahko upravičena, če si le poznal znaAa~nost prikupi e ga para
Z vzorno pridnostjo je mibd<ma zakon cerna uspelo pred 40 >eti kupiti 'asino do mačijo S kupčijo je hHo zvezano čudno naključie Stare jš- Šmarčani se pomni/o pa darja Paerza. ki \e hil po rodu <z Kočev ja Mož. ki je vselei nosi' visok cilinder se je vozi' naokrog v ma hnem vozičku spletenem iz šibnva Dan zr dnem ie po ganjal po cestah svoje pridno kljuse \'e koč pa je v Cerkovniku zavozii na močvir nato zemljo, pričel se ie vdirati konj m voz. in to ie gospoda padana tako prestra šilo. da sploh nr upal stopiti iz voza. Iz mučnega položaia ga ie rešil h'ranče Hauptman k je moža konta in voziček <pravil na varno Ko se >e kmalu na to Paerz izselil iz hiše na Pungi at<t jo ie pro dal v zahvalo svoiemu rešitelju
Sicei pa se je France Hauptman večkrat izkaza1 kot reševalec ki zna tvegati življenje Nekai dni pred njegovo poroko je bi Ia v Šmartnem velika fyovodeni Otroci so na mostu opazovali, kaj vse odnaša voda s seboj Seveda so se prerivali m pri tem je padel Rudo'f, sinček obrtnika luvana v silno naraslo vodo. ki je z njim Jrevila da he Ljudje so ga hiteli reševati a vsak re ševa'ec se je komai sam s pomočjo drugih rešil iz valov Ko je otroka odneslo že kakih 300 m daleč, se je pognal za njim France Hauptman Z vsem naporom in s pomočjo drugih se mu je posrečilo rešiti
Kino Union — Tel. 22-21
Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 16.. 19.15 in 21.15 uri HANS MOSER v politični satiri
MOJ SIN,
GOSPOD MINISTER
Malo Vi ma na mokri krpi — v:j se bo svetilo od čistote. V i r.i nikoli ne praska, ker razkraja nesnago.
v«:-'-....

>ebe in tanta iz valov. Oblastvo mu je nakazalo /3 go d n .riev priznanja, sedanji mestni uradnik in vodja narodnega delavstva g Kudo't Iuvar. v Ljubljani pa mu trajno dolgu'e zahvalo, da je z tv in zdrav.
Pri številnih požar h je France Hauptman pokazal velik pogum 50 tet je že gasilec, bil je soustanoviteli drus'va. zato si pač zasluži križec, k' ga bo ze dni pridružil shčnima odlikovanjema za 25-leinico in za 40-letn'co članstva »In ti si edini še tukaj ostal«. — nam zapoje France Haupt-
man. kajti pomrli so že vsi drugi, ki so pod vodstvom nadu:itelja Alešiča pred 50 leti ustanovili gasilsko četo. Takisto mineva 50 let. odkar je France Hauptman pomagal ur-tunavljati pevsko društvo »Zvon«, v katerem je dolgo izborno basirai pod vod-I stvom nepozabnega učitelja m skladatelja Ivana Bartla, ki je poleg petja poučeval prvi tamburaški zbor. France je vzorno vzgojil tri sinove in tri hčerke. Dovtipnemu staremu debričini želimo poleg domačinov, da bi še d o'jo uživaI zlato jesen življenja.
Jože Rože aretiran kot ravnatelj Privredne in zdravstvene zadruge v Mariboru
Maribor, 26. aprila.
j Maribor ima zopet svojo senzacijo Tukajšnja policija je namreč aretirala znanega ravnatelja tukajšnje »Privredne in zdravstvene zadruge za vzajemno poma-ganje r z z v Mariboru« in »Glavne privredne zadruge glavno poverjeništvo za Maribor« Jožeta Rožeta. Obe zadrugi sta imeli svoje poslovne prostore v prvem nadstropju v Tattenbachovi ulici 2.
Niti pare v blagajni
Kakor smo že poročali, je bil Jože Rože nedavno zaradi ponarejanja uraön h listin obsojen pred okrožnim sodiščem na 14 mesecev strogega zapora To in pa druge stvari so dale povod banski upravi, da je že pred dnevi sporočila mariborski policiji: naj stori pr merne ukrepe, da se razčisti zadeva poslovanja omenjen h zadrug, saj so ob'astva že delj časa sumila da se poslovanje obeh zadrug ne vrši v skladu z zadružnimi pravili Na ponedeljkovem občnem zboru »-Privredne zadruge«, ki je bil v poslovn h prostorih v Tattenbachovi ulici pa je predsedujoči ravnatelj Jože Rože izrabil nekatere hude očitke nasproti mariborskemu sodišču v zvezi z njegovo nedavno obsodbo Navzočim zadrugarjem i e v okviru svojega poročila predočil poslovanje v naisvetlejših barvah Občni 'bor pa je imel nepričakovan zaključek, ko so se pojavili v prostorih zadruge organi policije ki so Rožeta aretirali Danes dopoldne ob 10 uri so zapečatili prostore zadruge v Tattenbachovi ulici Vest o teh dogodkih se je brž raznesla po Mariboru in je zbudrla naivečje zanimanje, saj je Jože Rože v Mariboru in okoPci zelo znan Po svojih številnih opravkih s sodiščem
Ko so policijski organi danes dopoldne okrog 10 stopili v lepo opremljene prostore prvega nadstropja hiše. kjer ima za-

Ost: V
/eliki brezdomec
(Skoraj nekrolog)
Pa se je spet enkrat zahotelo Velikemu Gospodarju, da je poklical k sebi enega svojih blodnih hiapcev, nemirnega pregnanca in silnega tvorca pesmi ta zvokov — Fjodorja šaljapina. . . Vse te dni mi vest ne da miru, neprestano mi uhajajo misli v Rusijo in kaže se mi, da bi ostalo vse kot neporavnan račun, ako bi ne napisal teh vrstic.
Tam. kjer so stepe brezmejne kjer so reke ogromni veletoki kjer otožno plove pod noč pesem bosjaka tam se je šaljapin redil ... V njem, po vsej njegovi poti, v vsej njegovi usodi je bila zapopadena ta brezmejnost njegove Domovine katere nikoli ta nikjer ni zatajil, — je pravzaprav
zatajiti niti mogel ni. . .
*
Iz sinka siromašnega uradnička je postal cerkveni pevec ... In ko so v njegovem rojstnem kraju zaigrali potujoči glumei in jih je mladi dolgta gledal, tedaj je postal njegovih bodoč:h potov zemljevid že jasen. — Postal je dramski igralec, ču-dovišče. strah ta trepet vseh ravnateljev, pošastna mòra kolegov. . . Zanj ni bila nobena vloga premajhna, nobena avantura preveč drzna . . Ob premierah novih del, kjer ni imel vloge se je po prvem dejanju potuhnjeno pojavljal pred zastorjem ta predstavljal »odsotnega avtorja«. Ako je avtor kasneje res prišel je bil škandal gotov in šaljapta je bil spet brez angažmaja. A ne samo to! V tistih časih svoje dramske tvorbe se ni ukvarjal samo z igranjem. ne. tudi vsa druga stranska polja gledaPške umetnosti je skušal obhoditi... Izumil je posebno šminko — bila je zanič in se je na licu statala in je pretvorila masko v spako. Izumil je nove vrste lasulj iz svilenih niti. . . Pri temperamentnej-
šem igranju so nitke izpadale in uspeh je bil sevé porazen — v velikansko veselje publike ki je gledala tako nenavadno me-tamorfozo. . . Oh, to pa še dolgo ni vse! Akter Fjodor, strah vseh direktorjev, je bil sposoben še vseh drugih zadev. . . Pa je imel kot dolgin v nekem komadu vlogo rablja. Grdega brezsrčnega rablja, ki ima dolžnost odsekati nekomu butico ... In rabelj sam, da je njegova krutost še bolj podčrtana, je bil oni. ki je siromaka po nedolžnem ovadil. Tisti rabelj torej je bil, kakor lepo pravimo pravi satan ta Fjodor ga je imel kreirati .. V poslednjem aktu se ima sodba izvršiti 2e stoji grešnik z upognieno glavo ob tnalu, že dvigne strašni rabelj sekiro — še trenutek in vse bo končano ... Tu se rabelj naenkrat zdrzne, vrže sekiro daleč proč tja za kulise stop! naprej tik pred rampo 'n izjavi: »Ne. gospoda ne morem mu odbiti glave, kajti jaz sam sem ga ovadil in on je nedolžen!... « Solze zalijejo krvnika ta bridko obtožuje pred občinstvom samega sebe... Seveda pade zastor — spet je škandal popoln in Fjodor stoji na cesti brez angažmaja. . . A to je bila njegova
poslednja vloga v drami.
★
Prestopil je v kraliestvo zvokov m zvok ga je zanesel do največjih višin ta uspehov . Vse tisto posebno, kar ie prinesel s seboj kot bivš' dramsk-' igralec, mu je bilo koristno, in razvil se je v operi kot pevec prav posebnih lastnosti Niegova pesem je bila drama je bilo doživetje, je bil smeh In vrisk je b'la grenka solza in jedek sarkazem Tako ie na svoji razvojni poti ta pozneiš' karieri pustil ob strani vse sodobnike ta ostal 1e tudi kot tak
sam. . Brezmejen "«romen 'n s;len . . ★
A ne mm na nnHnnah umetnosti le bil Fjodor šaljapta neugnan ta večno mlad — o ne, tudi življenje je grabil in
jemal iz celega, z obema rokama... Bil je silen potep n ta veličasten krokar ... Tam v Moskvi je restavrant »Zimniji sad« — ogromen etablismà. pokrit s steklom, v njem rasto zaresna drevesa in vse je kakor v prirodi... Tam je vitez Fjodor sedel vso noč ta popil nešteto kupic vodke ta drug h krepkih napitkov, popil marsi-kakšno butilko francoskega šampanjca in tudi burgundca ni zametal ... Potem ob rani zori je priredil brezplačen koncert in zapel vse staroslavne ciganske romance— ono od »oči čomija oči tjomn ja i pre-krasniia« in ono od jamšč ka — »jamščik ne goni loSa^éj... !« Tudi vse soldaške so mu bile znane ta rad jih je vpletal med dobro staro kapljo . .. Ko pa je prišla naslednji dan spet ura dolžnost', se je težko obrememen zavalil v izvoSčka — lihača ta jo odkuril v opero — v Baišoi teater .. . A »carski pievec« jo je po predstavi spet ubral v »Zimniji sad« ta spet so naprtk; krepčali izsušeno grlo ta bistrili duha...!
Vsa revolucija, veliki metež — vae je bilo za šaljapina — mak! Tudi ob novih prilikah ni izgubil na slovesu ta postal je »prvi naródnii pjevéc . A njegova neugnanost — njegov način življenja je bil drag ta razkošen ... Za obilo žena je moral skrbeti ta še za več otrok od njega spočetih ... Tako se je premaknil v deželo dolarjev in postal poleg najslavnejšega basista tudi najbolje plačan' pevec, katerega honorarji od enega večera so presrgali vse dosedanje predstave o plačilu ... Vendar — obogatel ni... ! Denar je bil zani vselej okrogel... Saj to tudi ni bilo zanj važno! Važno je bilo. da si je ohranil na-vzPc sivim lasem in volni v ušesih — mlado srce ta mla<ieniški zanos ...
Ko je nastopil pred deset mi teti prvič ta obenem tudi zadnjič v dunajski državni operi je prvi večer osramotil dirigenta
Reichenbergerja... Storil je to na ta način, da je pričel na odru korigirati diri-gentove tempe ... Vse to je izzvalo ogromen odpor in zamero... Ko je čez par dni nastopil šaljapta drugič, je bil sprejet z žvižganjem ... A to možaka ni zmotilo ta spravilo iz ravnotežja ... Zamahnil je parkrat z roko češ: trenutek posluha, prosim!.. Ko se publika umiri, izjavi mirno: »Gospoda, če že žvižgate, potem prosim, žvižgajte kakor je v redu ta prav! žvižga prosim se tako!« Nato je vtaknil prste v usta in prodorno zažvižgal ... »Evo, prosim, tako se žvižga! Zdaj izvolite!« Zmaga je bila njegova...
Okrog šaljapina se je zbralo ogromno število zgodb in anekdot ta on sam spada že v deželo pravljic ... Celo sedaj, ko je ugasn i, so ugotov'li, da si je že pred leti ukazal sam svoi napis na nagrobnem spomeniku . .. »Ti popotnik, ki stopaš mimo tega groba, vedi: tu lfži pokopan ar-tist. ki je ljubil pesem in ž vljenje. Obilo kupic je izpraznil in z mnogimi ženskami se je pajdaši!. Zdaj se je izpremenil v prah :n pozabljen je ... Zato, popotnik mimoidoči, postoj in zamisli se nad minljivostjo vsega posvetnega... «
Tak je bil Fjodor Ivanovič šaljapta!... Veliki pevec in artist je prestopil meje ki vodijo v onstran . .. Jaz vem. kako je bilo, ko je stopila njegova noga čez ažurni prag raja... Gospod Bog mu je ljubeznivo pomigal z roko, naj stopi bliže k tro-nu, nato se je obrnil k trumam angelskim ta j m ukazal: »Umaknite se, sedaj mi bo zapel moj zvesti, malopridni hlapec
Fjodor... «
In trume angelske so umolknile ta tja prav do poslednjih vrat ta dvoran rajskih se je začula pesem o Vo'gi ... Tedaj so bili Fjodorju Ivanoviču odpuščeni vsi grehi ta postal je pevec Gospoda Boga...
druga pet sob, so bili vsi navzoči prepa-deni. Ko so policijski organi v pisarni, v kateri je šesi ženskih pisarniških moči, predložili uradni nalog, je vodja izjavil, da nima zadruga niti pare gotovine. Policija je nato preiskala vse prostore ter našla samo nekaj knjig, toda nobene gotovine. Zadruga je imela le pri podružnici Poštne hranilnice okrog 9000 din na dobrem in to je bil ves denar, s katerim je razpolagala. Pač pa so našli še dve hranilni knjižici na ime neke kmetice iz ptujske okolice z vlogo 500 din.
Jože Rože na begu
Okrog 11 dopoldne je policij.-ki stražnik odvedel aretiranega ravnatelja Jožeta Rožeta na predstojništvo policije na Slomškovem trgu k zaslišanju. Tu je bil Jože Rože močno aroganten in je ostro zavračal vse očitke glede prevare. Po zaslišanju je moral spet nazaj v policijske zapore. Do Glavnega trga je stopal pred stražnikom, a ko je prispel do vogala Gosposke ulice, jo je jadrno ubral v beg in začel teči čez Glavni trg proti Koroški cesti. Stražnik, mlad in urnih nog, jo je kajpada ubral za ravnateljem in ga dohitel še na Koroški cesti in ga trdo prijel Nato ga je zvezal in odvedel v policij-ki zapor. Dogodek je seveda vzbudil veliko pozornost v vsem Mariboru in mnogo pikrih opazk. Danes ob 17.30 je policija odda^ Jožeta Rožeta v zapore mariborskega okrožnega sodišča, kamor sta vklenjenega odvedla dva stražnika.
Policija domneva, da je hotel Rože pobegniti, ker se je bal, da bo moral v kratkem nastopiti 14mesečno zaporno kazen, o čemer smo nedavno poročali. Poleg tega ga čaka kazen zaradi obrekovanja sodišča in sodnikov ter zaradi najnovejše afere pri Privredni zadrugi. Privredna in zdravstvena zadruga za vzajemno pomaganje je registrirana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru in je poslovala po vzorcu Kmetijske eksportne zadruge. Njeno zavarovanje je znašalo nad 6 milijonov din, z? katero ni kritja.
Občni zbor s samokresi
Druga zadruga, ki jo je ravno tako vodil ravnatelj Rože, in sicer Privredna zadruga, glavno poverjeništvo Maribor, pa dejansko ni obstojala. Ustanovljena je bila z namenom, da lahko posluje v primeru, če bi bila Privredna in zdravstvena zadruga za vzajemno pomaganje razpuščena. Dosedanja preiskava je pokazala, da so bili posli te zadruge protizakoniti Ravnatelj Josip Rože sicer formalno ni prejemal nobene plače in ta tudi ni v knjigah izkazana, pač pa si je dal izplačevati visoke potnine, čeprav ni potoval. Tudi je osumljen. da je ponarejal razne listine, s pomočjo katerih si je prilaščal denar Za koliko je oškodoval zadrugo, ni znano Za-drugino poslovanje bo pregledala posebna sodna komisija Za mentaliteto. ki je vladala v nekaterih krogih Privredne in zdravstvene zadruge v zadnjem času. je značilno obeležje občnega zbora, ki je bil v ponedeljek 25. t. m. K občnemu zboru so namreč prišli nekateri zadrugarji. kakor ugotavlja policija, oboroženi z samokresi. Zadrugarji so iznesli na občnem zboru taJc» hude očitke proti ravnatelju Rožetu. da so se bali. da jih bo napadel, ker 'fi precej nasilen in so se za vsak pri-m&r oborožili Jože Rože je bil sicer res besen toda do deiansk°ga sponada ni prišlo. pač pa ie bil končni rezultat ta. da je bil Jože Rože aretiran.
Mislit« v teh dneh na CMD in darujte za nien sklad !
	
	
	
	
m
na če Testi
Kaj ]e avtomobil
V časi ko si naši merodajni krogi belijo glave s tem, kako bi čim bolj dvignili tujski promet v Sloveniji in celi državi ter pritegnili k nam tudi čim več tujih turistov z avtomobili, objavlja glasilo Vzajemne zavarovalnice v Ljuoljani »Naša moč«, naslednja duhovita razmišljanja o avtomobilu:
»Kaj je avtomobil? — Avtomobil je: Stroj za pokončavanje naših cest Stroj za gaženje ljudi, gosi in kokoši Priprava za oviran ie cestnega prometa Mora za zavarovalnice. Požiralec avtomobilov, Pečenka za davkarijo, Vir dohodkov za zdravnike in kazenske zagovornike Naprava za kaljenje nočnega miru Aparat za plašenje konj Tihi družabnik pogrebnega zavoda.«
List izhaja, kakor zatrjuje v 105 000 izvodih O posledicah takega opisovanja avtomobila med našim ljudstvom bi vedeli povedati marsikatero veselo in tragično .storijo Zdaj vsaj vemo. zakaj se tudi pn n as dogaja, da leti kamenje na avtomobile in da jih obmetava naše dobro ljudstvo z blatom. Radovedni smo le. kaj pravi k takemu pisanju Zadružna gospodarska banka kot lastnica blejskega Park hotela, ki tako željno pričakuje gostov z avtomobili.
pirr&frr?
Hat*|s
113.'
ročno tkano 75 cm širine za športne obleke za gospode in za damske kostume
g G
t
It es
«
150 cm šir.	Ä i
v izrazitih novih barvah Manufaktura
MESTNI TRG 24.

* Obletnica smrti polkovnika Ivana Rejnika. Danes mine leto dni. odkar spava večni sen na braslovškein pokopališču polkovnik Ivan Roin k. Svoj pokoj je užival v Ljubljani. kjer sa je komaj 53 let starega aalela 'tap. Njegova nenadn-. smrt je globoko uža-lostila pokojnik,a-e vojee, kakor tudi širok kros njegovih prijateljev v Savinjski dolini in izven nje. Pokojnik je izviral iz znane narodne hiše Rcjnikovih v Spodnjih Gorčah. Njegov danes še živeči oče je bil mnoga ieta župan v Braslovčah in je kot napred-njafc delov«! pri vseh narodnih in kulturnih ustanovah. V istem 'uhu sta roditelja vzgojila vge svoje otroke. Posebno sta ljubila tretjega sina Ivana, katerega sta poslala na celjsko gimnazijo. Po maturi se je Ivan odločil za vojaški stan. V tem pogledu je namj vpliva1 takratni lastnik baron Haupt Ivan je dunajsko kadetnico odlično dovršil, Kot častnik ie moral zarad'1 na rod n zavednosti prestati marsikatero trpko. Potoval je iz krasa v kraj kakor deseti brat. Kjerkoli pa ie služboval, si e na mah pridobil srca vojakov. V svetovni vojni je lil angel varuh mans karere.nu SY>*--'H-<U ln Hrvatu Po srečni vrnitvi iz svelo' ne vojne ie z drugimi odhitel na Koro ko branit zemljo bratov. Po uf>okoiitvi se ii' e'il v Liubl.iam. V bližini -svoje rf«-tue •. *e s ie za se-^n življenja i.apil prijetf-n !<--m ka'erega na ža lost n užival. Gmo e !> -.[■►irai vse narodne ustanove in se ve olii njihovega napredka Mitgove prsi s<- " nrioga .jugoslovanska in tuja o :'	v. nd-ir ga e najlepše odlikovala t 1 t- m zemlje Naj dobri I vai- 'rim v s' i ko spava svoj verni
Pri leni.osti civ. tar ju. obotenin !• »Franz-Josefova« ->r < njih ors. .nov dobrt izkušnje uče. da iü-fovea vode odlič;i-črevesi«
,1 *rt>tesnem '»u
t ; i di .1 rn -. na	j
'."lep zapeko dol-	j
•i- !•. Mu.»: oi.'tnr	1
raba >Franz-Jose-	j
v ie ■ funk ;) je	;
*	1'raza. k ugieuii- . ■•' 1	na Dolenjskem Znan novu :. .1 dentis g. 1 1! p Ogru re ie v nedeljo zna. -.i v Abiahm<w m naročiu Loma je iz L ubijane. k er se :.o izučil ur |H)koinem dentistu .S id 11. nato ie t'iva] ,«» časa v frstu. a ieta 1912. »e le za staine naselil v Novem mest u Njegov zobni uieiié je kmalu zaslovel po vsej Dolenjski. razen tega pa se je g. Ogrič začel tudi živahno udejstvovati v javnem življe nju Več let je predsedoval »tanovstk; organizaciji. obrtnemu društvu je bil ustanovi-teli. dolgoletni predsednik in zdaj častni predsednik, bil je novomeški podžupan, v odboru Mestne h ram il 11 ice je bil celo vrsto let. strelska družina šteje dolgoletnega predsednika med svoje častne člane, takisto gasilno društvo. Jc predsednik cenzurnega odbora Zanatske banke in Slan nadzornega odbora pivovarne v Laškem. Najstarejši dolenjski kegljaški klub ^Planka« pa vrsta korporacij in socialnih ustanov ga šteje med svoje zveste prijatelje. Za napredek Dolenjske se je že mnogokrat zavzel. Kot vzoren narodnjak in naprednjak uživa g. Filip Ogrič neomejen ugled. Pridružujemo se čestitkam številnnh prijateljev!
*	Proslava praznika dela v Borovu. Tudi letos bo 6. maja tvrdka Bat'a v Borovu slovesno proslavila praznik dela. Ta dan se bo zbralo v Borovu do 30.000 oseb iz vse države. Najvažnejši dogodek tega lepega praznika to posvetitev nove šole kralja Petra H„ ki spada po svoji zunanjosti in ureditvi med najlepše šole v državi. S proslavo bodo združene najrazličnejše športne prireditve, med njimi kolesarska dirka Beograd — Borovo in prvič v Jugoslaviji nogometna tekma, pri kateri bodo tekmovale žene. Kakor vsako leto. ee bodo tudi letc6 delavnice izpremenile v velike jedilnice, v katerih bo obedovalo kakih 12.000 oseh.
*	Velika dobrodelna pr>daja društva »Knjeg.nja Zorka«. Pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel, kraljice Mar je in častn < ni predsedstvom NT.j.. Vis. kneginje Olge priredi društvo >Kinjeginja Zorka« e 108 svojimi pododbori v dineh 8. iin 9. maja v slavnostni dvorani Oficirskega doma v Beogradu veliko dobrotvorno prodajo ročnih, obrtniških in industrijskih proizvodov iz vse naše države. V prireditvi prodaje blagovolijo sodelovati gospa Avgusta soproga dr. Milana Stojadinoviča, predsednika vlade, gospa Ljubica. stroga Ljubo,nira Mariča, ministra vojske in mornarice z gosp;uii gg. oficirjev, gospa Dara, soproga Milana Simonoviča, ministra pravde, in še mnoge druge gospe. Članicam društvenih pododborov je orlon rena četrtinska voznima, ki velja od 5. do 20. maja. Prosimo, da one, k.i želijo potovati, pridejo v petek. 29. t m ob 17. v damsko sobo kavarne Emone Prodaja ki bo istočasno z beograjskim velesejmom. bo nudila zanimiv pregled in priliko za ugoden nakup našega narodnega blaga. Prosimo tvrdke in posameznike ki se zanimajo za ta bazar, da se obrnejo p'snieno na tajništvo društva »Knjeginja Zorka« Ljubljana. Masarykova 19. Ves čisti dobiček gre v korist onim pododborom katerih odbornice bodo vodile orO-dajo. stroške pa oni glavni društev odi or.
*	Društvo »Narodni dorn« \ Zagrebu, priredj v nedeljo 8. maja izlet v Postojnsko jamo. Odhod iz Zagreba ob 7 zjutraj, prihod v Za greb opolnoči tet ega dne. — VSj stroški izleta, razen hrane, iznašajo: Za udelež nce z legitimacijo za polovično vožnjo na železnici din 129. za ostale din 136 — Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih Zagreb Kraljice Marije ul. 3. dnevno od 10. do 12 in od 16. do 20 ure do zaključno 4. maja. — Istočasno vli'idno vabimo vs- svoje člane na društveni sestanek, ki bo v sredo 27 t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Kraljice Marije ul. 3. Na tem sestanku bo razgovor o bodočem društvenem cfe'ova-nju. predvsem1 odseki predavanja, izlet v Postojnsko jamo, izleti v poletnem času, tečaj slovenskega jezika ter literature in drugo.
*	Zadružna šola v Ljubljani bo obhajala letos v novembru tridesetletnico svojega delovanja Ravnateljstvo šole aamerava izdati pri tej priliki spomenico, v kateri bodo navedeni vsi absolventi šole 0 pristavkom. pri katerih zadrugah so se posamezniki udejstvovali. Zaradi tega se naprošajo vsi absolventi Zadružne š"ie v Ljubljani, da sporoče ravnateljstvu: 1.) ime iu priimek. 2.) roistni kraj. 3.) sedanji položaj in bivališče, 4.) leto dovršit ve šole. 5.) naslove zadrug. pri katerih so sodelovali ali sodelujejo. Komur so znani označeni podatki o kakšnem drugem učencu Zadružne šole v Ljubljani, nai jih pošlje skupno s svojimi. Kdor ne bo poslal navedenih podatkov, to označen, da ni nikjer sodeloval.
*	Glavni dobitek zagrebške gasili. 0 tombol© — avtomobil je š vedno spravljen prj gaùiiski zajednici, ker ni mogoče ugotoviti, kdo ga ie zadel. Tombola jc bila pred tedni in ko so bile izžrebane šte-/ilke objavljane po listih, se je javila neka žena kot lastnica glaivnega dobitka Zatrjevala je, da je imela srečko s to številko, a da jo je vrgla v peč. ker je mislila, da ni ničesar zadela. Vodstvo tombole je skl.itilo, da bo spravljen avtomobil konca aprila. Ker žena nima srečke, s katero bi lahko dokazala, da je avtomobil njena last. bodo glavni dobitek vnovič izžrebali, ali pa ga bodo prodal, v korist gasilske organizacije na javni dražbi.
*	Nesreča pii de!u v gozdu. 20. t. m. se je smrtno ponesrečil pri delil v gozdu Bro-man Matija, posestnik na Straziseli pri Pre-valjah. S hlapcem sta odžagala smreko, ki jo je je podrl vihar ogromen štor se je uato prevalil in oba pritisnil k tlom. Hlapec te je rešil *e neroškoiovan in priklical sosede. da so pomagali odkopati gospodarja ki pa je med reševalnim deK<m izcPhnil ker mu ie panj zlomil vrat in hrbtenico Pogreb oonesrečenca je bil v petek na Prevaljah ob veliki udeležbi prebivalstva iz vse okolice. Vsi znanci sočustvujejo z nesrečno družino, ki je v teku pol leta izgubila dva gospodarja.
I !
Samo 3 dni gostuje v Ljubljani MAGDA SCHNEIDER
KINO MATICA 21-24
v velikem
glasbenem filmu iz dunajskega osrčja
PRATEB
u— Dve suknji je preveč za enega moža.
V ponedeliek zvočer je v neko gostilno v šiški stopil mlad postaven moški, se naslonil ob točiln.co in pogasi praznil kozarček za kozarčkom. Ko je b:lc do vrha. se je napol omamljen ozrl za kakšnim «toloin. Da bi mu pomagali, ker je bil sam precej neroden m nebogljen, so mu hoteli zimsko suknjo sneti z ramen. Na svoje začudenje pa s° gostje opazili, da ima mož kar dva težka plašča na sebi, čeprav je bilo v gostilni precej to'^lo. Potem ie prišel detektiv in fanta izprašal, od kod in kako. Izkazalo se je. da gre za bivšega hlapca, ki .ie doma od nekod s Štajerskega. a ie fs'ai brez dela in se .je lotil kraje. Prejšnu dan ie na tihem prišel na stanovanje nek h svojih znancev in jim odnesel za blizu 2000 d iin obleke, ki jo je deloma takoj spravil v denar, samo za suknjo ie Še i-kal kupca pa jo tovoril na sebi. da ne bi bil preveč sumljiv. Popil je kozarec vina čez mero in padel v zanko.
Passes bo mednarodni šahovski turnir zafdiaiče*i z zabavnim večerom v Kazini.
Ob 18. uri slavnostni občni zbor LŠK. — Ob 20.30 uri razglasitev rezultatov turnirja in razdelitev nagrad, nato Akademija: »Ena kantata o šahu« ln zabava s plesom. Obleka promenadna. Sodeluje vojaška godba.
^ ž
Al/,

«S
A # # i &
mirnimi».......mim........................................................................................
u,c xlen nakup za birmo. 10—15% popusta — Ure, zlatnina, jedilni pribor pri
A, FUCHS, zlatar
ŠELENBURGOVA 4.
* Zahteve kmetsk'h čebeljarjev. V Ljutomeru so v nedeljo zborovali čebelarji ljutomerskega «reza. Predsedn"k Janko Belec ie poročal, da :e odbor lar.i odpcslail dve re soluciji :i izpopolnitev naredbe glede ajdovih pasišč Od bor je sodeloval pri anketi in pri doKčaniu ajdovih pasišč, «uinji čas pa se ie bavil s predlogi k čebelarsikenm zakonu ter k novi nareibi za prevoz čebol v ajdovo pašo Olbor s,e bo r>o s volih 1 sdruž-n'icah trudi] va sJijen:e m "du nosni h dreves, predpišem akacij. T bnejše poroè'ilo o
*	Sneg v LiKi. v noči od sobote na nedeljo je začelo po vsej Liki močno snežiti in sneži polagoma še zdaj. Stari ljudje pripovedujejo .da je bilo mnogo snega na isti dan leta 1914, a da takrat sneg ni povzročil nobene škode ker pr d njim ni bilo toplejših dni. Letos pa je Lika dobila nov sneg po lepem vremenu in bo zaradi tega škoda velika Krmo za živino so kmetje porabili že v zimskih mesecih. Zaradi visokega snega imajo vsi vlaki zamude. Zaradi novega snega letos na Jur-jevo v Lild ni bilo običajnega veselja.
*	Ustavljeno delo na unskj železniški progi. Med zimo so morah delo na unski ž lezniški progi prekiniti zaradi hudega mraza, v začetku marca, ko je mraz popustil. ' pa se je delo obnovilo. Zdaj je delo zaradi visokega snega ki pokriva celo področje proge cd Knina do Kulenva-
spet prekinjeno. Nad Kr>inora je do-sneg višino enega metra.
kufa. sege 1
h Liublfane
občnem zboru g Kukoli.
Sebe': e>v v Celju
podal
u— Zaključek mednarodnega šahovskeca turnirja. Danes 27. t. m bo jubileini mednarodni turnir Ljubljanskega šahovskega kluba oficielno zaključen z zabavnim večerom v veliki kazinski d"ora.ni Oh 20.30 bolo razglašeni turn;rski izidi in razdeljen«- nagrade. Oficielnenui bo sledil zabavni ^.el s -estrim glasbenim sporedom med knte-im bo zlasti zanimiva kantata o šahu najmln -ša kompozicija k!ub<"vega ^red-ednika. prof. Osterà Na spore im so še razne šaljive točke. na -i pa p:osta zabava § plesom ob so-.'elovaaiju vojaške goibe. Prireditelji ujva:o. ,la se bo cbčn-^vj v enaki meri udeležbo •ega večera, kakor je ves čas posečalo turnir.
u— Jugoslovensko nacionalno akadem-ko društvo Jugoslavija ima v petek 29 t. m. ob lb.15 na univerzi v zborn;čni dvorani ^"oj ustanovni cibčni zbor Jaiianaše in aki.-.e-m'ike somišljenike vab j k čim večji udeležbi pripravi .'alni otlb-r.
14 V.
fi
iL §

ftiOSB
* Slovenci	><»iemo . -.est*'! dru/.bi.
nazdrnvUamo •* • n gni<-.vn'l: -m z z ira-v>?ml ki i'h ni'ii'O ''bi ir: ^'^rpise ro
že pozi bi jene mia «'i ro«! iih več ue ,K>zua zato je prav .la s " '-<» ».- m staremu n aro lin emu ne ven i-'*. > Iž;;-u d-» je ^tfre nap.tniee zapisal in -h ..-t mošs'; /bor pre prosto barmom/Tai 'er i ^ v. r>am vaiožb:
4 rial ii'lica'll
Do lai so izšL J> ? ,i».a> ie. bodimo ve»0a Godovniea Mi pa p U v pr sròn. žepa
s
/.i v;
7, '
11
H> n Coli
o ne. a m i i)il ) -t lobe v n I n Prelovee: Pomlad.
.1 Th	h.- P d
'	1;T«I 11
0 ! ■* n ic; ':o Ini-
ben ■ i
fi -i:>7
o v Kranju a ovinke r od mosta 73 ves vo
v'eh üubl'an ikih
*	Nova skia IV Mešan, zbor z b;;. lo Mare Tavčar; dr Antonu Schw ! Zbor bo prvo :zvn ' sivo v Celju.
*	Zaurta resta Si-) -' o je odredilo do 20. m.' ceste Naklo — Kokr oa — čez Kokro b-m 6.081 d- ' • zovui promet. Prome? se i- i r. pn'ko m'-stu na občinsko cesto, ki veže /aprto bano-vinsko cesto od mostu desno z hanovi nsko cesto 1—3.
*	Kje bodo gradili novo splitsko prista-n1šče. Komisija strokovnjakov ki je pregi dala naša jadranski pri?t.a,n:šča. je odpotovala iz Splita v Zagreb. Pr; zagrebški železniški direkciji bo italijanski strokovnjak inž. Cagli, ki je sodeloval v komisiji, pregledal načrte za razširjenje pristanišč. potom pa bo odpotoval v Beograd. Italijanski strokovnjak jf proti graditvi severne splitske luke v Poljudu. Po njegovem predlogu naj bi Se luka zgradila v vranjiškem ali pa v solinskem bazenu. Ta svoj predlog namerava predložiti v Beogradu.
« Ali »o živeli Hitlerjevi predniki v Koprivnici? Pri pregledu starih krstnih in drugih matičnih knjig v Koprivnici so na-šl- nekajkrat zabeleženo rodbinsko ime Hitler. Navedeni sta Rozalija in Cecilija Hitler v krstni knjigi pa je z datumom od 25. maja leta 1826. zabeleženo inr Adolf Hitler. Cecilija Hitler je bila njegova mati Rodbinsko ime Hitler spada med redkejše im bi se dalo sklepati, da je kak prednik današnjega voditelja Nemcev živel v Koprivnici in da se je potem vrnil v Avstrijo.
u— Basist F ine Srh Hre.--Nav.gin je bil od septembra do me.-eca aprila ua koncertni urneji (to Severni Ameriki P ed letom dnd ,e z najlepšim uspehom ko certiral ludi v naši fiihaimoiiični dv rani Po p. vratku z Amerike bo priredil zo.«el svoj samostojni koncert v vel ki filhannonic-m Ivorani v none	2 m rnika oh \t ••''•.' bo iz domače literature dela skladateliev. Ipavca, i>a ovca P.ivč.iča in Adam ča. »alie eoe 1 neseni \in>* rgsl-ega, več s fv.>c ui>er a brai lli a ir. W'oHa ter klu ila" uisk h viorev Scarlattija Marcela Lo n n ja n dar na Vsa dcila |>oie v o nUnem jeziku Ve''ko /animainie je vzbudi 1 <j Franc -N'h firer 'ani in prepričani -ino. > a bo ludi tokrat močno zainteresiral na-*«- :'«no ol>č;nst;vo Vstofnce se dol>e v knjigarni fllasbene Matice na Kongresnem t\"j K L. v r ko soremHevanje ie prevzel kap. a 1 '«. ko fttritof
u— Odbor žensk?,-ja pokreta va>; svoje članice predvsem one, ki niso z '.p<~> 'e-ne v poklicih ,da se udeleže t čaja. ki ga prireia društvo -Dom 9lepih«. Otvoritev bo danes ob 3. popo'dne v sobi 4. vad->i-'ikega razreda v I. nadstr. drž. učiteljišča v Ljuib'ja.m Re?'jeva cesta, kjer dobe vsa pojasnila o pisanju knjig za si pe.
u— Otroška dobrodelna akademija. Ne
mitlitte, da bo v četrtek 5. maja v frančiškanski dvorani kaka suhoparna nezanimiva akademija! Vsi, ki poznajo te vsakoletne prireditve ljubljanskih ljudskih šc'l in otroških vrtcev, vedo. da velja pogledati si njih posrečene in Ijubeznjive nastope. Ko veš. da te bodo otroci z neprisiljenim^ nastopi prijetno razvesesili. in ko pomsliš. da bo dohodek akademije porabljen le za revne mestne otroke za prestkrbo z mlekom, za počitniške kolonije in podobno ne moreš odreči svoje udeležbe in boš prišel. Listke prodaja pisarna >Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
n— Vlom v trafiko. Včeraj ponoči so neznani storilci vdrli v trafiko v Domžalski ulici v vodmatskem predmestju Iskali eo brez dvoma denarja, a so našli le nekaj dTo-biža. odnesli pa so tudi za okrog 1000 Jìd raznih poštnih vrednot ni r in tobačnih iziel-kov Policija svari pred nakupom sumljivega blaga.
u— Zlata ura in srebrna doza za cigarete — nagradi pri prihodnjem iilniu kina Uniona. Dane» ie zadnja prilika da pošljete pravilno rešitev uganke, ki jo je razpisal kino Union za obiskovalce prihodnjega filma. Izrežite inserat. <\ smo ga objavili v naši nedeljski šrevilki, nalepite ga na kos belega papirja, napišite nanj imeni vsaj dveh filmskih igralk, ki jih predstavlja slika v inse-ratu iin pošljite rešitev v zaprti kuverti kinu linionu s popolnim vašim naslovom. Rešitve morajo brezpogojno dospeti v roke uprave kina Uniona danes do 21. ure. Jutri bomo objavili v ìnseratu ini-na vseli igralk in bodo V9Ì tisti, ki so poslali kinu Unionu pravilno rešitev uganke, dobili pri blagajni pri nakupu vstopnice tudi posebne kupone, kj bodo po vrsti oštevilčeni z zapor ed n: mi številkami. Te številke bodo žrebane in dve zapored izžrebanih številki bosta prejeli nagradi: prva zlata uro, druga pa srebrno dozo za cigarete. Izžrebani številki bosta objavljeni drugi teden v časopisju.
lì
MOTfCIKLI
MOTORIMPORT
ffefe. LJUBLJANA -4
. _ TTRST5VA 23 .'"SlKioaieEVA 30 i
u— Ljubljanska sad.iar>ka i,i vrtnarska »odružn ca priredi drue • strokovno vodstvo po ljubljanskih vrtovih v sredo dne 27. t m. in sicer po vrtovih na Prnlah. Sestanek ob 16. uri (4 uri pop.) p ed šolo na Prulah. Vodi g. viš. sadj. nadzornik Josip StruKeij. ("lani in gostje vabljeni.
u— Posestnike zemlji5* in vrtov v v-em po mari ju ljubljanske občine poziva mestno poglavarstvo, da po' urejevanju vrtov pospravijo vso nesnago in smeti ter jo odstranijo in prepoved vsako nadaljnje cdf ganje na svojih neograjenih zemljiščih. Odstraniti morajo vse ograje iz bodeče žice in vse druge ograje, ki razpadajo, ter jih n.uicmestiti z novimi. Ogradili morejo vsa zemljišča ob ulicah, posebno ona. 'lì leže nižje od cestnega ni vela Za n ve ograje in izmenjavo st? riL je petrebna pred' odna pismena prijava, oziroma si je v smislu gradbenega zakona treba izposlovati 'avbno dovoljenje. Proti v- en i, .t i se -e od'.ove;o temu opozorilu, bo moralo biti uvedeno postopt ije po predplsh gradbenega zakona.
u— Protituberkulozui zvezi |e d-vro.-ala mika Stane Derganc v Ljubljani, Gospo-s ve trk a cesta št. 2. znesek 150 din namesto venca na grob B. Škofizh. Prisrčna hvala za blagoiušnc poklonitev z ž"ljo da bi ta lepi vzgled našel še uinoso polnem lcev.
u— Karar.ibol pred Bavarskim dvorom. Včerai Opoldne je prišlo na križišču Tvrševe :n Masa n kov e ceste tik tramvajskega ik>'ajališča Jo razburljive prometne nesreče. Po Masaivkovi cesti ie tedaj na svo:cm kolesu pri voz il 57-letni poštni zva-n'rm k France Olavn'k. stanujoč na Cesti IX š 23 v Rožni dolini Mi zaposlen na carinski 'x»Vi. ki se nahaja v poslopju ko'odvor s k ega noš'nega urada. Po Tyrsevi cesti je nasproti Prihitel tr?mvajski voz in vo/.nik ie pravkar ustavljal na posta't1:šču, ko se :e Glavn k z vso silo od -slran' zaletel v tvamvai Pri padcu |e dohM precei hude i>o-škodl-e ro glavi da s' morali pokl catj re-š-vai'ce k' so ranjenca odpeljali v bo'nisni-'■o.
Ptisja
j— Žrtve nesreč. Martin Brumen iz Go-mil>e se je spravljali po lestvi spat na hlev. pa mu je spodrsnile iin je padel na ko-o pri-nravl'eno v hlev", za rezanje slame. Hudo se je obreza! po hrbtu in levici. St. Lovrencu na Dravskem poliu pa je bil 29-letni France Drevenšcik zaposlen pri kopanju v gramozna iami blizu postaje. Nenadmo ee je plast gramoza zrušila nanj. da so ga komaj rešili w. strašnega objema. Ima hude notranje poškodbe in zWn'ieno desno kliučmco. V Mici ju je 35-'etni kočar Anton Frsec streljal z možnariem. Pa mu je možnar razneslo Ln mu hudo r>o=kodov3lo levico.
Iz Celia
za
oln
mesto
20. v
e— Občinska organizacija JMS Celje bc imela občni zbor drevi Celjskem domu. Na dnevnem redu sta. mod drug;mi poročili predsedstva in narodnega poslanca g. Ivana PTokorška ter volitve. Vee članstvo je vabljeno, da se zbora zanesljivo udeleži. Posebna vabila se ne razpošilja io.
Kino Union. Danes film »Devetnajstletna«.
e_ Petarda mu je eksplodirala v žepu.
V soboto je eksplodirala 33-letnemu rudarju Alojzu Kirru v Hrastniku petarda, ki jo je imel v levem žepu suknjiča. Petarda ga je močno poškodovala po rubrih. Kira se zdravi v celjski bolnišnici.___
KINO METROPOL. Danes i-NAJLEPŠI DNEVI« (Simone Simon).
e— Pcgreb Josipa Ferka, ki se je smrluo ponesrečil nad Hudičevim grabnom, bo d »-nes ob 16. na mestnem pokopališču v Oliv.
e— Ribarske knjižice. Veljavne so samo ri barske knjižice, ki so žigosane z rdečim žigom banske uprave. Lastniki ribarskih knjižic. izdanih za L 1938.. ki so pravilno kol kovane. naj te knjižice vrnejo zaradi žigosam,a, lastniki ribarskih knjižic, izdanih za L 1938. brez takse oinosno do preklica podaljšanih, pa zaradi zamenjave z žigosanimi.
e— žrtev koledarja. V nedeljo je neki kolesar v Prešernovi ulici podrl 15-letne-ga rudarjevega sina Edvarda Praznika iz Celja na tla in mu zlomil I vo roko. Ponesrečenca so oddali v bolnišnico.
Iz Maribora
a— Ukinitev nemškega obmejnega komi-sariata * Mariboru? Včeraj so se po Mariboru raznesle govorice, da bo nemški obmejni komisariat v Mariboru z vsemi oddeiki ukinjen in da bo premeščen v Ltpnico. Na pristojnem mestu zanikajo osnovanost te govorice.
a— Kulturne novice. V gledališču je v soboto gostovanje V. Janka v »Trubadarjuc. — Jutri v četrtek je v Umetniškem klubu (Aljaževa soba pri OrIu) predavanje matičnega ravnatelja prof. M. Kozine o glasbenem potovanju iz Solnograda v Pariz.
a— »Delavska politika«, ki izhaja zdaj ob sredah in sobotah, priòne s 1. majem izhajati trikrat tedensko.
a— Pojasnjena tatvina. V zvezi z notico pod tem naslovom, objavljeno v številki x dne 21. t. m., pojasnjujemo, da niso ukradenega blaga tvrdke »TrausporU odnesli tvrdkini dclavci.
a_ 8GIHI dinarjev izginilo iz slamnice. Na Snob»ejevem posestvu nad Vuhredom v Dravski dolini stanuje upravitelj posestva Franc Ledinek e «vojo družino. Svoje prihranke v znesku 8000 din je imel shranjene pod slani-njačo. Te dni sta se oglasila pri Led Lne-kovih dva brezposelna, ki sta v trenutku, ko je šla Led ine kova žena v klet po sadjevca, izmaknila iz slamnjače vseh 8000 din., za katere p»a morala nedvomno vedeti. Potem ko sta se najedla in napila sta odšla vendar pa sta se pri tem tako sumljivo obnašala, da ie Ledinekova obšla takoj slutnja, da sta nekaij ukrad'a. Takoj je skočila k slamnjači in pogledala. 0 tisočakih ni bilo ne duha. ne 6lu
ha.	...
a— Gluhi starček ped avtomobiloni. Pri
Št. Janžu na Dravskem pol'u je zavozil avto v 72-letnega gluhega starčka Antona Ertla. ki je obležal v nezavesti in s strtimi rebri. Zaetopaik >Asi cu rajoni Generali« v Ljubljani, ki je avto šofiral. ie starčka naložili na avto in ga prepeljal v splošno bolnišnico. Vozača ne zadene nobema krivda, kar je daj svarilno znamenje s hupo, ki ga pa gluhi starček ni slišal.
a_ 88-letnj stan'ek žrtev strupenih plinov. Na Muti ie živel na svojem posestvu najstarejši vaščan Mute. 8S-le1mi Josip Fidler, ki je postal žrtev strupenih plinov, uhajajoči h iz sobne peči. Predino je šel spat sf je starček zakuril peč z drvmi in premogom. Ponoči pa je uhajal zaradi slabega dimnika iz peči ogliik v monoksid. Pljni so starčka omamili in ker ga zjutraj ni bilo na spregled, so sosedje slutili, da nekaj ni v redu. Vdrli so v sobo in ga našli negibnega na postelji. Poklicani zdravnik ni mogel več pomagati in je starček kmalu podlegel zastrupi ioni o.
Iz Trkov elf
t— Prihod bolgarskih učiteljic v Trbovlje. Zbor 70 učiteljic sofijskih osnovnih in meščanskih šol, ki slovi kot najboljši bolgarski pevski zbor, obišče naš industrijski okrai danes ob 15. Na pobudo g. Suligoja, pevovodje Trboveljskih slavčkov, ki so bili za časa gostovanja v Bolgariji deležni izredne bolgarske gostoljubnosti, se je združila vsa trboveljska kulturna javnost, da pripravi milim bolgarskim gostom čim svečaneiši sprejem. Pred rudniško restavracijo bo goste v imenu vseb Trbovelj pozdravil zastopnik občine. Združeni pevski zbori zapoieio pod vod=tvom g. Molla v pozdrav slovansko himno »Od Urala do Triglava«, »Slavčki« pa državno himno. Sodelovali bosta sokolska in delavska godba v krojih in vsa naša društva. Šolska mladež bo goste pozdravila v častnem špa-lirju. Sprejemu sledi zakuska v Sokolskem domu. ki jo pripravi učiteljstvo. Med zakusko priredi trboveljski »Slavček« pevski koncert, na katerem bo izvajal slovenske narodne in umetne pesmi. Koncert bolgarskih pevk bo pa ob 20. v Sokolski dvorani. Na sporedu so bolgarske narodne in umetne pesmi priznanih bolgarskih skladateljev: P. Bojadžieva, Bobčevskega, Stajnova, Kuteva in drugih. Zbor vodi Krum Bojadžiev. Solospeve bo pela solistka Hristina Koleva. Pevke nastopijo v slikovitih narodnih nošah. Vabimo vso trboveljsko javnost k sprejemu in koncertu.
KINO SLOGA - TELEF. 27-30 - SAMO 3 DNI !
predvaja na splošno željo ponovno veličastno filmsko delo pretresljive vsebine
in romantične ..n A D A TI A C H T T// v glavni vlogi trije ljubezni	//Jt Allnll/i 9 PI Al 1\\ najboljši igralci:
Freric March, Lionell Barrymore, Warner Baxter ter nadvse lepa June Lang.
O tem filmu pravi svetovna kritika, da je to najboljši in največji film, katerega se ne gleda temveč doživlja! Borci iz svetovne vojne bodo ob pogledu na ta film ponovno obudili in poživili v sebi spomin na prestano gorje in trpljenje ter strašne vojne grozote, ki so jih še nedavno doživljali na frontah ob Soči, na Piavi v Tiro-lah ali koderkoli. To filmsko delo, ki postaja z vsakim dnem bolj aktualno, mora videti vsakdo! Ta film je najboljša šola za vojaštvo, kakor tudi za vse mlade ljudi! ZNIŽANE CENE ZA TA FILM!	REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE !
<* o* pod arsivo
Konec avstrijskega šilinga
V ponedeljek je stopila v veljavo uredba nemške vlade, po kateri avstrijski šilingi s tem dnem izgubijo značaj plačilnega sredstva Nadalje določa uredba, da s tem dnem ugasne tudi privilegij avstrijske Narodne banke za izdajanje bankovcev Do 15 maja t. 1 bodo avstrijske javne blagajne še sprejemale avstrij.-ke bankovce v plačilo, dò konca leta pa jih bosta še zamenjali nemška Reichsbanka in avstrijska Narodna banka v likvidaciji S 1 januarjem prihodnjega leta izgube bankovci avstrijske Naiodne banke vsako vrednost Kovanci, ki se glasbo na šilinge in groše se zaenkrat še smatrajo kot p'aéilno sredstvo ker je treba še izkovati nove kovance. glaseče se na marke V tej rvez; določa uredba, da imajo avstrit^k' kovanci /.a I in 2 groša odslej nominalno vrednost 1 in 2 pfeniga Z uredbo se razširi veljavnost nemškega zakona o denarju nemškega zakona o novčanični bank: in nemškega zakona o zasilnem denarju na vse področje Avstrije Poleu bankovcev nemške Reichsbanke imaio v Avstriii zakonito veljavo tudi bankovci nemške Rentenbanke Ukinjenje šilinga pa ima še druge vtii-ne posledice Kakor je znano, je nemška vlada takoi po prevzemu oblasti v Avstriji izdala uredbo, da morajo Avstrijci do 14 aprila prijaviti in ponuditi na odkup vse devize, inozemske bankovce in zlato Ta rok je bil pozneie podaljšan do 25 t m.. katerega dne je bilo že prej predvideno ukinjen ie šilingov Vsem onim ki so oddali o pravem ča^u te tuje vrednote so bili priznani še tečaji, ki so veljali prei v šilingih, tako n pr za dolar 5 30 šilinga, kar predstavlja po ključu 1 marka enpko 1 50 šilinga, znesek 3 55 marke medtem ko znaša berlinski tečai za dolar le 2 47 Ta razlika je nastala zaradi povečanih vrednosti šilinga nasnroti marki na podlagi zamenjalnega kliuča Vsi oni ki so prinesli o pravem ča^u v zameno tule vrednote so dobili do 25 t m v markah 33% več. nego znaša berlinski tečaj
S notekom roka 79 obvezno ponudbo in za odkup tujih vrednot in istočasnim uki-niernem šilingov, so v ponedeljek izgubili veliavo ti •višji tečaii za tuie vrednote. obenem pa so bili uveljavljeni berlinski oficielni tečaii za devize in valute, ki so za H nižji, tako da se sederi dobi na Dunaiu z.a 1 dolar le 2 47 marke nasproti docedaniim 3 55 marke Z istim dnom ie bila trdi uveljavi iena berlinska of;cie!na cena za zlnto. in sicer v višini 2 784 mark za k? či^te^n zlata medtem ko co do no-nedelika dobili oni. ki so oddali zlato 3710 mark.
Avstrijci so oddali za eno milijardo mark zlata in deviz Ta višji tečaj za zlato in tuje vrednote, ki je veljal do ponedeljka, je mnogo pripomogel k temu. da so Avstrijci do dolo-
čenega termina oddali skoro vse privatne rezerve v zlatu in devizah. Kakor poroča »Neue Zürcher Zeitung« je znesek oddanega zlata ter oddanih deviz m valut mnogo večji, nego se je prvotno pričakovalo in se ceni na 1 milijardo mark Ta ogromna vsota kaže, kako velike privatne rezerve zlata in deviz so bile tesavrirane v Avstriji Pri tem je treba upoštevati, da je Reichsbanka poleg gornje milijarde dobila od bivše avstrijske Narodne banke še kritvene rezerve v zlatu m devizah v višini okrog 400 milijonov šilingov (267 milijonov mark) Z anšlusom je torej Reichsbanka pridobila znatne zlate in devizne rezerve in se je s tem devizni položaj Nemčiie zelo zboljšal sai so znašale pred anšlusom zlate 'n devizne rezerve Reichsbanke le okroe 80 mililonov mark. Rezultat oddaje zlata in deviz je brez dvoma presenetil tudi Nemce same in znatno presega vsa pričakovanja Jasno pa je da so Avstrijci v bolazn- pred strogimi sankcijami oddali prav vse tuje vrednote. ki so jih imeli
Kako bo po tej valutni reformi s klirinškim plačilnim prometom med Avstrijo in drugimi državami ni zaenkrat še nobenih novih predpisov in je verjetno da bo ostal v veljavi dosedanji plačilni sistem, dokler ne bodo spremeniene avstrijske klirinške pogodbe s posameznimi državami. V zvezi z valutno reformo je pričakovati, da bo v najkrajšem času izšla uredba o izvoznih premijah Zaradi nižjih berlinskih oficielmh tečajev za tuje devize, ki so stopili v ponedeljek v veljavo, so namreč znatne težkoče za avstrijski izvoz, ker se na podlagi teh tečajev izkupiček izvoznikov zmanjša za V* Kakor pa smo že poročali napovedujejo uvedbo izvoznih premij ki bodo v početku uvedene v obliki linealnega pribitka v višini 33% na ofici-elne devizne tečaje, pozneje pa bodo te premije difenrencirali Za naše izvoznike pa je važno, da velja od 21 t m v Avstriji predpis, po katerem si morajo avstrijski uvozniki pred uvozom blaga iz inozemstva preskrbeti devizna dovoljenja To morajo upoštevati tudi inozemski izvozniki, ki pošiljajo blago v Avstrijo, ker obstoja drugače nevarnost, da avstrijski »-voznik ne bo naknadno dobil deviznega uuvoljenja.
Uredba, ki je stopila v ponedeljek v veljavo vsebuje tudi določbe glede načina likvidacije avstrijske Narodne banke. Vse premoženje in vse pravice avstrijske Narodne banke preidejo na Reichsbanko. Delničarji avstrijske Narodne banke v likvidaciji bodo dobili za svoje delnice 4%% nemške zakladne bone. ki se bodo amortizirali v 20 letih, in sicer za 100 zlatih kron, kolikor znaša nominalna vrednost delnice avstrijske Narodne banke, 125 mark v teh zakladmh bonih.-
Naša cena pšenici znatno presega svetovno pariteto
Medtem ko je danes cena pšen:ci v inozemstvu razmeroma nizka se na našem domačem trgu stalno dviga in je že znatno prekoračila svetovno pariteto. Gibanje cene na našem trgu je že dolgo časa docela neodvisno od gibanja na zunanjih tržiščih. Vsi znaki kažejo da ie bil naš pri-c.elek pšenice lani manjši nego naša ofi-cielna cenitev in da so naše rezerve v pše-rr-i le še minimalne. Včeraj je na novo-sadski borzi cena potiski pšenice dosegla 200 din za metrski stot nasproti 180 din \ začetku meseca. Ker je pričakovati, da bodo cene za novo pšenico znatno nižje, je Prizad pred 14 dnevi znižal oficielno nakupno ceno na 150 din za metrski stot, kar pa je ostalo docela brez vpliva na tržišče" kajti cena je tudi po tem znižanju radalje naraščala.
Visoke cene za pšen co pomenijo za Slovenijo znatno obremenitev. Dravska banovina uvažc na leto okiog 10.000 vagonov žita. in moke in predstavlja že podražitev pšenice za 1 ^ din pri metrskerr stotu na leto za 10 milijonov d:n večjo coremenitev konzurna v Sloveniji. F„azli-ka med svetovno cmo in sedanjo ceno v naši državi znaša okrog Sü din če bi morala Slovenija skoz' vse le o kupovati pšenic po tako visoki e°ni. b: znašala večja obreme itev 80 mi..jonov din. Zaradi stalno naraščajočih cen vlada na žitnem m mlevsk°m trgu v Sloveniji velika rezerviranost. Smanie stan > ie v znatn meri sopovzroč »Prizad«. ki se je zan:
šal na v soko cfic elno cenitev na*e
!etn
ir je izračunani izvozni pr sež k že zv< zil v inozemstvo. Do žnost Priza"a bila da regulira cene pšenic ne samo v te smeri da ščiti producenta Dred nizkirr cenami temveč bi nora1 intervenirat tu di takrat kadar je treba prepreč ti previsoke cene ki se po nov letin1 n kake ne bodo megle držati Sc:'"nje stanje p je povzročil sam Prizad. k-r ie izvo--:' prevelike količine pšenice Gotovo ie treba zaščititi producente v n^tših žitorodni1 krajih oz:rpa se ie treba tnd' na pa s vne kra_;e n-oraio oš^n eo kupovat' Slovenija ie še hude obreren ?araw znatnih stroškov prevoza 'z Vojvo^me ir je v tem oziru na slabšem nego Bosna, k sedaj uživa za prevoz žita i?, Vojvo^im izjemne tarife.
Gospodarske vesti
= Vinogradništvo Češkoslovaške. Prejeli smo: Iz češkoslovaških listov posnemamo, da je lani znašala v Češkoslovaški površina vinogradov 26.010 ha; od tega odpade na Češko 343 ha, na Moravsko-Sle-zijo 6.999 ha, na Slovaško 14069 ha in končno na Podkarpatsko Rusijo 4.599 ha Vsega pa so lani pridelali 543.000 hI. medlem ko je znašal uvoz 83 000 hI. Sedaj pripravljajo 03nutek zakona, po katerem bo površina vinogradov omejena na 30 000 ha za vsako državo in bo vsak novi nasad, ki bo presegel 200 trt vezan na oblastveno dovoljenje. Ce pogledamo te številke, vidimo, da je vinski pridelek v Češkoslovaški zelo skromen, saj imamo že v dravski banovini blizu 25.000 ha vinogradov, v vsej državi pa skoro 200 000 ha. Zanimiva je tud; številka o uvoženi količini vina, ki zna.^ le 83.000 hI. Ti podatki naj bodo za naše merodajne kroge opomin, da se bodo začeli resno baviti z našim vinogradniškim vprašanjem, ki ga je treba temeljito rešiti. Ce pregledamo še številke uvo-
za vina v drugih državah, moramo priti do zaključka, da našega vinogradništva izvoz ne bo mogel rešiti Naše vinogradniško vprašanje, se da urediti le s pospeševanjem domačega konzuma ter ureditvijo produkcije Vedno večja trošarina in poostritev trošarinskih predpisov pa sta največja ovira za rešitev tega važnega gospodarskega vprašanja '
= Dubrovačka plovidba beleži v bilanci za preteklo leto znatno povečanje dobička Obratni Dresežek je znašal 45 miliionov din (1 1936 21.1, leta 1935 13 1). Od tega znatnega obratnega presežka pa bo družba uporabila 27.5 milijona din za dotiranje amortizacijske in zavarovalne rezerve (la-n. 7.0), od preostalega čistega dobička v viš ni 17.5 milijona din pa bo porabila 4 milijone din za dotiranje rezervnega fonda in 11 R milijona din (pr leto 9.0> za dividendo na glavnico 32.25 milijona din. Dividenda bo znašala 45 din na delnico (za leto 1936 je znašala dividenda 40 din, za leto 19?5 pa 30 din)
= Zopetn? okrepitev francoskega franka. Vč°raj no po očali o znatni oslabitvi francoskega franka ob koncu prejšnjega teana in v začetKu tekočega tedna. Včerai pa je prišlo do nenadnega preokreta Glede na -esti o ožjem sodelovanju držav valutnega porazuma ir. o nameravani okre-pitv: francoskega valutnega intervencij-sk°ga fonda, se je včeraj deviza Pari' okrepila v Curihu od 13.08 na 13.54.
— Težkoče pri omejitvi hmeljskega pri-'elka. Iz Prage poročajo, da bo omejitev srednjeevropskega hmeljskega pridelka kakor jc to sklenila nedavno praška kon feronca srednjeevropskih hmeliskih držav l°žl-o zvedliiva V tei zvezi navajajo iz ivo ki io ie poda! šef kmetijskega od-elkn banske uorave v Novem Sadu inž Tirakula ki je noudaril da je kot zastop -:k -'"gos'ovenske vlad«- že na praški kon <•( renči nastopil proti predlagan m omeji vam skl cuioč se na okolnost da je v rm'vo 'ni že tri leta neronospora uničilr pretežni del pridelka V Pragi smatrajo a bo tudi v češkoslovaški težko izvesti -klen g'ede redukc;ie. ker je ta sklep pri-*el nrepozno glerie na stanje nasadov V '-ratkem bodo v Pragi nova Dosvetovanjp lede omeiitve prodaie letošnjega pridelka.
= Za dobavo litožeJ znih izdelkov za cestne Kanale v gkuipnem znesku do 100.000 dm fe mestno poglavarstvo v Liubljani razp salo javno licitacijo. Interesenti« se opozarjajo na razglas v »Službenem li-<*tu« kos 34. 27. t. m
Borze
26. aprila
Na ljubljanski borzi so Se avstrijski šilingi danes nekoliko pocenili in so se trgovali v privatnem kliringu po 8 66, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60 (v Beo?radu po 8.60) in v grških bornih po 28.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani. Beogradu in Zagrebu 14.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču Se je Vojna škoda pr; mirni tendenci trgovala po 481.50 (v Beogradu po 482). V 7®/o Blairovem posojilu je bil promet po 92.50.
DEVIZE
Ljubljana Amsterdam 2414.91—2429.51 Berlin 1742.53 — 1756.41, Bruselj 729.95 _ 735.02, Curih 996.45 — 1003.52 London 216.05 — 218.11. New York 4301.01 — 4337 32, Pariz 13-L26 — 135.70, Praga
150.93 — 152.04, Trst 227.20 — 230.28.
Curih. Beograd 10, Pariz 13.54, London 21.72, New York 434.75, Bruselj 73 30, Milan 22.8750, Amsterdam 242.35, Berlin 174.95, Dunaj, bankovci 51. Stockholm 111.90, Oslo 109.10, Köbenhavn 96.95, Praga 15.15, Varšava 8190. Budimpešta 86.50 Atene 3.95 Bukar šta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 481.50 — 482. za april — maj 480 den.,
4% agrarne 62.25 — 63, 4°/0 severne agrarne 62 bi. 6°'o begluške 93 50 — 94, 6"/0 dalm. agrarne 92 — 93. 7% stabiliz. 98.50 d n., 7«/0 invest. 99 — 101. 7% Drž. hip. banka 100 den.. 7% Blair 92 — 92 50 8"/o Blair 96 — 98: delnice- PAB 229 den.. Narodna banka 7325 den.. Trboveljska 195 den.. Gutmann 60 den. šečerana Osijek 105 bi., Dubrovačka 410 den.. Jadranska 405. bi
Beograd. Vojna škoda 481.50 — 482 50 (482) 4% agrarne 62.50	6"/o beglu-
ške 93.75 — 94.25 (94) R®'« dalm. agTar-ne 92 50 — 93 ( 92.75), 7®/„ stabiliz 100 bi., 7% invest. 100 — 102.50. 7»'n Blair 92.25 — 94 75 ( 92.25 ) 8®/« Blair 95 50 — 97, PAB 225 — 227, Narodna banka — (7350).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 26 aprila. Začetni tečaji-pšenica: za maj 81.875, za sept. 81; koruza: za julij 60.25.
+ Winnipeg, 26 aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 121, za julij 110.50, za okt. 89.
+ Norosadska blagovna boria 026. t. m.). Tendenca prijazna - Pšenica: (7879 kg): baška 195 — 198; eremska 194 - 19G; ba-natska 188 — 195 bi5ka r>-<r«';n 197 — 200; Koruza: baška 101 _ 105 banntska 100 — 101 Oves: baški 145 - 117 -rem-ki 146 — 148 Jermen: bašk: n - tr k 63'64 kg 287 50 - 297,00. >2- •» : _ .'77 V ..<k 247 50 — 257.."0:	>7«
197.50 — 207.50: >8« 11-.50 '	o
bi: baški in erem-ki 90
BOM« V?
+ Liverpool, 25 aprila Tender b komaj stalna Zaključni tečaji za april 4.74 (prejšnji dan 4.79), za avg 4.88 (4.94), za okt 4.97 (5.03)
+ New York, 25 aprila Tendenca stalna Zaključni tečaji: za maj 8.79 (8.88), za julij 8.87 (8.96)
Poziv slovenskemu ženstvu
Bržčas se spominjate raznih poročil v naših dnevnikih o velikih svojevrstnih knjižnicah in tiskarnah, ki jih imajo Francozi, Angleži. Nemci in drugi narodi za svoje slepce. Morda ste čitali tudi. da je pri nas razen knjižnice za slepce v Zagrebu velika državna tiskarna za tiskanje šolskih knjig in drugih knjig za slepce v Zemunu in da je po velikosti m ureditvi četrta v vsej Evropi.
Ker slepec čita z otipavanjem, je seveda črkopis v knjigah povsem drug in mora biti izbočen. Temell današnji Izbočeni pisavi je postavil Francoz Barbier v začetku 19 stoletja. Za posamezne glasove je različno uvrščeval največ po 6 pik v dveh navpičnih vrstah. Slepec Louis Bra'lle. gojenec pariškega zavoda za slepce, je Barbierove poskuse z izbočenimi pikami do 1. 1825. preuredil in izpopolnil v pisavo, ki je slepcem zelo prijala in se ohranila do danes. Temeljna znamenja so prevzeli vsi kulturni narodi, tako da je postala ta pisava mednarodna.
Ker knjige za slepce zaradi posebnega črkopisa rabijo mnogo prostora in so vrh tega drage, si slepci ne morejo nabavljati lastnih knjižnic, temveč so navezani na javne, slepim namenjene knjižnice. Tiskali je mogoče le knjige, ki gredo v svet v zelo velikih nakladah, ker je drugače tisk mnogo predrag. Vse to je privedlo Angleža dr. Thomasa Rh. Armitage« do spoznanja. da bi bilo najbolje, če bi se dobro delna javnost zavzela za pomnoževanje kniig in preurejevala dela pesnikov in pisateljev v knjige z Braillevim pismom. Rokopisi v Braillevi pisavi naj bi nadomeščali one kniige. ki jih tiskarna za slepce zaradi prevelikih stroškov ne more prirediti. Oklici v dnevnikih so pozivali ljudi na preurejevanje knjig v pisavo za slepce. Res so se našli mnogi, ki so bili pripravljeni položiti svoj oboi na oltar ljubezni do nesrečnega bližnjega. Oglašale so se zlasti žene ln dekleta. Vsak. ki se odloči za ročni pretisk knjige po Braillevem načinu. pa se mora poprej sam naučiti titan j a in pisanja v tem rokopisu.
V marcu 1918. L, torej v vojnem času, se je razgibala tudi slovenska javnost, ko so jo klicale na pomoč slovenske oslepele žrtve svetovne vojne. Takrat se je slovensko ženstvo navdušeno odločilo, da se posveti kulturnemu delu, prirejevan.ru del naših pesnikov in pisateljev v Bra'Uevem pismu. Ko so slepci praznovali leta 1925. stoletnico Brailleveera točkopisa, je podpisano društvo v spomin tega dogodka započelo novo akcijo za porast slovenske slepčevske knjižnice in leto kasneje razstavilo v izložbi »Slovenska žena« mizo, bogato oblrvžen^- s slovenskimi knjigami v Braillevem točkop'su. To je bila druga velika etapa v nastanku slovenske knjižnice za slepce, ki se nahaja deloma v kočevskem zavodu za slepo deco deloma pa v staroloSkem »Domu slepih« za odrasle slepce, nekaj knjig pa se je razdelilo med slepce po vsej banovini.
Večino izbranih del so kmalu črko za črko prenesle v Braillevem črkopisu na?e slovenske trade'iubne in požrtvovalne žene in dekleta, zlasti mnoge učiteljice med njimi, ter odprle slepcem vrata v čudole-oi svet naših najboljših pisateljev in pesnikov Majhen del pa je popolnoma izostal. Nekatere delavke ki jih «e z-tjela ^°žka skrb za obstanek, niso držale svoje obljube morda tudi v dobri veri. da le nkrat še izvrše svoje delo. Tudi niso vrnile ne pap'rja ne tablice s pisa'cm Dru-gim zopet se godi morda predobro in so oopolnoma pozabile na slepce. S tega mesta jih pros'mo, da nam vrnejo sposojeno
Slepci pišejo tudi na p salni stroj, ki je prirejen tako. da ima na klaviaturi Brail-leve znake in piše vsako črko na en udarec. Toda za pretisk knjig pa kljub temu ne služ' ker so njegove izbočene pike preplitve in se prehitro stisnejo. Gre pač za to da se pisava v knj:gah dolgo ohrani.
Knjige, ki so že v črnem tisku obsežne -telimo na več delov Prepisuje jih lahko več delavk Dve posebno marljivi naši go-spé. Anka Stanovnikova In Ivanka Veli-konjeva, sta pred leti pretiskali skupaj Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«. Obsega 13 debelih foliantov. Fran Detelovo »Trojko« je priredila v Braillevem točkopisu v 3 delih celo sama gdč. Minka Kalinova, učiteljica. Ga. Marjanca Lindtnerjeva je napisala na hrbte ln prednje platnice cele knjižnice vse potrebne naslove.
Knjige v obeh naših zavodih za slepce so prečitane, časi so se izpremenili želje po duševni izobrazbi so se povečale. Marljive delavke so se razkropile. Treba je nove pobude.
Slepci milo prosijo, da znova poživimo Armitageovo idejo in zberemo zopet naše prvotne pridne sodelavke ter si pridobimo mnogo novih, da se posvete požrtvovalnemu delu za slovenske slepce.
Pomnoževanje slovenskih knjig v Braillevem točkopisu naj nudi vsaki Izobraženi Slovenki najlepšo priliko ndejstvovanja na kulturnem polju!
Na vse, ki imate še zdrave oči in razpolagate z vsaj nekoliko prostega časa, se obračamo z veliko prošnjo: »Odprite svoje srce az slepega siromaka in dajte mu vsaj košček tega, česar imate sami v izobilju! Odkrijte mu duševno bogastvo naših pisateljev ln pesnikov, vir tolažbe
v samotnih urah, ki mu oplemenitijo dušo. Vaše srce naj se vzbudi! Presunjeno bo začutilo, kako na« vse, ki smo postavljeni na ta svet, veže skupna usoda, kako smo dolžni drug drugemu pomagati v nesreči in nadlogah. Zuhelj ljubezni in usmiljenja naj vzplamti v vašem srcu!«
Da letos, ko praznuje dvajsetletnico obstoja naš zavod za slepce, dosežemo svoj namen ter zberemo čim več novih, svežih moči in prejšnjih požrtvovalnih delavk za pomnoževanje knjig v Braillevem črkopisu za slepce, bo od prihodnje srede, dne 27. aprila dalje posloval tečaj na delavnike in sicer če bo treba v dveh skupinah: vsako sredo in petek ali torek in četrtek, vsakokrat od 3 .do 5 .popoldne v sobi 4. vadniškega razreda, ki je v I. nadstropju na ženskem oddelku državnega učiteljišča v Ljubljani, Resljeva cesta. Navodila o prirejanju in ročnem pretisku knjig bo dajala kakor že 1. 1918. in 1926. tudi sedaj društvena tajnica prof. Minka Skaberne.
Dela ne bomo nagrajali, papir, kov;n-sko pisalo in tablico za pisanje pa dobi vsaka požrtvovalna udeleženka od društva. Pouk je seveda brezplačen.
Tiste prejšnje delavke, ki nikakor ne utegnejo iz katerihkoli tehtnih vzrokov sodelovati sedaj, pa prosimo, da nam svoje 1. 1918. kupljene tablice s pisalko vred posodijo ali pa podare.
Na obilno udeležbo ln otvoritev tečaja v sredo, dne 27. aprila ob 3. popoldne vabi odbor društva »Dom slepih« v Ljubljani.
Srednješolski telovadni nastop
Ljubljana. 26. aprila Ministrstvo prosvet. je tudi za letošnja šolsko leto odredilo telovadni nastop sred-nje in meščansko šolske mladine. Ministrstvo utemeljuje svoj odlok takole: »Da bi se pri učencih razvilo živahnejše zanimanji za telesne vaje in da bd čutili lepoto v skupnih manifestacijah discipline duha in telesa, kakor tudi da bi se srednješolska mladina vzpodbudila za plemenito tekmovanje in da bi šole imele priliko pokazati javnosti uspehe tudi tega dela mladinske vz?oje. bodo ob koncu šolske ga leta priredile vse srednje, učiteljske in meščanske šole javno telovadbo.« Spored tega nastopa mora obsegati čim raznovr-stne^še vaje: brez orodja, z orodjem, na orodju, narodna kola s pesmijo in glasbo, lahko atlet-ko gimnastiko in tekmovalne igre, raznoterosti, skupine. Dijaki in dijakinje višjih razredov izvajajo proste vaje, s katerimi bodo nastopili jugoslovenski srednješolci in sredniešolke tudi ob priliki vseslovanskega sokolskega zleta v Pragi.
V Ljubljani bo ta prireditev na Stadionu (Zadruga Stadion je dala telovadišče brezplačno na razpolago) dne 7. maja ob 15. Spored obsega 8 nastopov, od teh so 3 dekliški, 5 pa je deških. Videli bomo mnogo pestrih skupin Gotovo najpestrej-ši in naiživahnejši bo nastop vseh tretje-šolk (360), ki bodo izvajale tri srbska kola in dva češka plesa. Sodelovala bo vojaška godba dravske divizijske oblasti. Vstopnina bo za stojišče po 2 din, za sedeže po 5 din. Vstopnice bodo dobili dijaki, da jih razdajo svojim domačim. Do-biie se bodo pa tudi pri vodstvu tega nastopa na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ul. 4.). Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za telesno vzgojo mladine v naših šolah.
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad !
Ženska obsojena zaradi uboja
Elizabeta Rančanova se bo pokorila 3 leta na robiji
Celje, 26. aprila.
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se danes zagovarjala zaradi uboja 411etna posestnica Terezija Kucljeva in njena sestra 281etna delavka Elizabeta Rančanova, obe s Starih Slemen pri Konjicah Obe sta omoženi.
Terezija Kukovičeva je L 1932. prodala svoje posetvo na Starih Slemenih Tereziji Kucljevi za 75.000 din in si izgovorila tudi dosmrtni preužitek v hiši, ki stoji v neposredni bližini njene prejšnje domačije. Kucljeva mora Kukovičevi vsako leto zo-ràti in pognojiti njeno njivo. Letos, dne 10. marca je bila Kucljeva v Celju Njena sestra Elizabeta Rančanova je bila doma, Kukovičeva pa je imela orače na svoji njivi. Orala sta ji s kravami 201etni Jože Hribernik in njegov brat Jakob Opoldne sta Hribernika postavila prave pred hišo Terezije Kukovičeve in prinesla nekaj krme iz gospodarskega poslopja Kucljeve To je Rančanovo tako razkačilo. da je začela lomiti planke s plota in groàti Hri-bernikoma s pretepom, čeprav ima Kukovičeva v času oranja pravico do krme za živino. Ko sta Hribernika zvečer pri Kukovičevi večerjala, je prišla tja 231etna Marija, hčerka preužitkarice Marije Pan-čičeve na obisk Pančičeva je ob tej pri-l;ki izvedela, da je Rančanova ves popoldan povzročala prepir s Kukovičevo in njenima oračema Ker jima je bila Rančanova zagrozila da ju bo že zvečer dobila v roke. si Hribernika nista upala sama domov mimo Kucljeve hiše Zato ju je Pančičeva spremila Med potom je pobrala eno izmed onih lat ki jib je bila Rančanova popoldne iztrgala s plota Ko je prišla Pančičeva s Hr.bernikoma do hiše Terezije Kucljeve. je opazila na pragu Rančanovo in Kucljevo Kei sta začel ženski izzivati, je stopila Parr;čeva s Hrib?rni-koma proti hiši Hr bernika sta hotela stopiti do domače te'ege Med Rančanovo. Kucljevo in Pančičevo je prišlo do prepira. V spopadu je Pančičeva pretepla Rančanovo in Kucljevo s planko Pančičeva se je nenadoma zgrudila z hudo poškodbo nad levo temenico ki ji je bila prizadejana z ostrino motike Hr bern ka sta zanesla Pančičevo v Kukovičevo hišo, kier so poškodovanki izmili rano Pančičevo so pozneje prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je zaradi gnojenja in otrpnjenja možganov 14. marca izdihnila
Kucljeva je danes zanikala krivdo Rančanova pa je priznala, da je udarila Pančičevo z motiko po glavi v trenutku, ko je Pančičeva pretepala njeno sestro Po zaslišanju prič se je tudi sodišče postavilo na stališče, da pride kot storilka v poštev Rančanova Elizabeta je bila zatorej obsojena na 3 leta robije, izgubo častnih pravic in plačilo bolniških stroškov v znesku 120 din javni bolnišnici v Celju, Terezija Kucljeva pa je bila oproščena.
Po 40 letih vnovič kaznovan
Ljubljena, 26. aprila
Priiletni posestnik Andrej Kokalj iz Zavode pri Golniku se je moral danes dopoldne zagovarjati pred mal im ka-z-enskim senatom zaradi težke telesne poškodbe. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dir Fellaher, ga je dolžina, da je februarja v prepiru, ki je nastal zaradi neke puške, z nožem zabodel svojega nečaka čevljarja Joahtma Kokalja Nečak je na posledicah prizadejane nane umrl.
Kokalj je precej naglušen iin je imel predsednik senata precejšnje težave pri zasliševanju. Posrečilo pe se mu je le- da je
spiravJl iz njega nekaj okolnosti, ki pojasnjujejo nezdrave družinske razmere, ki so privedle do taiko tragičnega razpleta na Ko-kailjevi domačiji Obtoženec, vdovec brez potomcev, je vzel bratovega sina Joabima k sebi z namenom, da mu bo ob času, ko bo sam omagal, zapustil svoje posestvo. Gospodinjstvo sita najprej vodila sama, lana pa sita vzela služkinjo. Od lani potekajo tudi težji spori med sitricem in nečakom. Joahiim si je rz stričevega gradiva proti njegovi iizrečni prepovedi zgradil lastno hišico ncdaileč od stričeve domačije. Prepiri so se nadaljevali vedno pogosteje, zadnji je biil zaradi puške, s katerim se jc končalo Joahimovo življenje in z njo vsi prepiri pri hiši. Obtoženi Kokalj. ki je bil enkrat samkrat kaznovan pred 40 leti, se je zagovarjal, da je ravnal v nekem podzavestnem sit an ju v siilobranu. Po krajšem posvetovanju ga je senat obsodili na 6 mesecev strogega zapo-ra zaradi prekoračenja si-lobrana.
RÀDIO
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5. Sreda. 27. aprila Ljubljana 12: Glasbene slike (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poslušaj (prof. M. Adlešič). — 18.20: Španske pesmi (plošče).
—	18.40- Dolenjska mesta na prelomu sred-niega in novega veka (prof lan ko Jarc). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Kača v ljudski veri. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter naoovedi in poročila.
Četrtek, 28. aprila Ljubljana 12: Sodobna plesna glasba (plošče). — 12.45: Porodila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski šramel. — 14: Napovedi. — 18: Koncert Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R Kolaric). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Koncert pevskega &bo-ra »Ljubljanski zvon«. — 20.45: Plošče. — 21: Napevi južnih Ln severnih Slovanov fRadijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet mandolin. Beograd 17.30: Pevski koncert iin plošče.
—	20: Narodna glasba. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.15: Pesmi in olesi. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Prenos iz Beograda.
—	22.20: Plesna muz'ka. - Praga 19.15: Orkestralni in zlorov^ki koncert, — 21: Ja-načkova IdiHa za godala. — 21.30: Jugoslo-venske petimi. — 22.35: Hahova fantazija za klavir in orkester. — Varšava 20: Kcncerini srored. — 21: Ples. — 22: Komorne skladbe.
—	Sofija 17.30: VoiaSka godba in nanxxine pesmi. — 19.15: Orkestralni in klavirski koncert. — 20 45: Petje. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 8.30: Orkestralni koncert. — 12: Delavska godba. — 15.30: Popoldanski koncert. — 18: Koncertna ura.
—	20: Lahka godba orkestra. — 22.40: Kakor Stuttgart. — Berlin 19.10: Schubertova glasba. — 20: Plesni večer. — 22.30: Iz Stuttgarta. — München 19.10: Spevoigra. — 20.25: Plošče. — 21: Zanimivosti od povsod.
—	22.20: Nočni konoert. — Stuttgart 19.15: Lahka glasba. — 20: Zvočne slike. — 21: Filmski šlaeerji. — 22.30: Nemška la-hka glasba. — 24; Nočni koncert
Podmorska zveza med Anglija in Francijo — Pet in dvajset minut
vožnje z električno železnico
„Cesta miru" pod Rokavskim
prelivom
Danes svatba v Tirani
so se ponovno zbrali zastopniki obeh držav in ugotovili, da bi dovršitev tunela prinesla obema velesilama gotove gospodarske 'Toristi. še vedno so se pa pomi-šljali angleški vojaški krogi, tako da so politično-strateški razlogi zavlačevali izvedbo enega najpomembnejših projektov moderne tehnike.
Zdaj je. kakor je razvideti iz poročil odpadel tudi sledn.r pomislek in polagoma bodo ie pričeli z gradnjo tunela, ki bo v angleško-francoskem sodelovanju nele na gospodarskem temveč tudi na političnem poliu vsoko dvignil obrambno silo obeh držav Po prvotni zamts'i b bil tunel dolg 39 km. upoštevaioč tudi könne podaljške do nnstai no oheh straneh konna. ki je od'alieno 29 km e^en od drugega
Za /.račenie tunela °o s nrvotno zamislili nad sredino rova umeten otok. v ka terega odprtini s nremerom 101 m b prodiralo dovoli zraka v no^reroMp FJlektr'-čna železnica V pa potrebovala skozi fine' na1v*>č 25 minut in bi h:ia vent'iaciia v drugače suhem sloiu nre^o^a naibr? odveč Uredit" ho	pr<:rir>'c še razliko t'TTi'e k? TIn" Praneo^kem 1.44 m nn Angleškem 1435 rr>
Stroške gri 'nie račnnaie no poldrugo miliiardo frankov in fror o' oN>ta jo da Ho prevo^'la žolo"7n*r>r no-*	**>a
4 milijone pot n ''tov nn Irto ho tn 'oestn miru gotovo rentah!!nn ne upostpvaioč velikanskega nomcna za splošni napredek obeh graditeljev.
Skrivnost „Neznanega vojaka
" je pop*
HUMI s
Majo» JLouio Espira - človek, kj je nokaj ved 1 o istovetnosti Neznanega vojaka. ki so ga položili k večnemu počitku pod Are de Triomphe v Pariz; je v čet:tek zvečei umrl Skrivnost za katero je vedei. j odnesel s sebòj v grob.
Major Espinasse je bil 1. 1920. poveljnik vojaškega oddelka pr Dar le Ducu, kjer so a iražili osam vojnšk h rakev s kostmi padlih Francozov, ki so jih biti do očiiiza prenos poj pa: L" ki Slavolok zmage. Samo EE-ipinaiise je ved i, na katerih boj.ščih so podli mrliči in kako so se pisali. Major je tudS skrb 1 za to, da ni nihče izvedel, katerega izmed osm h pokojnikov so končno poslali v Pariz, kajti kosti junakov so bile v enakih krs.ah. Esp.nasse je uča-kal 70 let.
Albanski kralj Zogu s svojo nevesto, grofico Appony na recepciji v svojem dvorcu
Aljehin se bo boril s Flchrom
Dvoboja med Aljehinom in Capablanco ne bo
V	nasprot u z v strni, la Se je dr. Aljehin ob prilik svojega zadnjega bivama v Južn Amerik s Capa b'anco že domeni' za revanžni dvoboj za nasov šahovskega 'vetovnega prwka p-vočajo sedaj da je Floh od n ega te dni prejel pismo, v kater n. mu ahovr-ki kralj -p'> oča da se za bo. bo s Ca.p;'bnneo n kakor ni obvezal Pogajanja so se razb:la zavoljo Ca-pablancovit finančnih •"ogojev
V	istem psmu pravi dr Aljehin da je s Flohion p 'pravljen 'grati v drugi polovici prihodnjega leta V ta namen pride v letošnjem maju v Prago da začne pogajanja s češkosovašk m vel "mojstrom. Ob tej priliki bo \?;ral tudi čimu'tanke. Kakor poročajo listi, je Flohr veleni u-strijca Bato zainte:csral za match z Alje-
Vozač. sfaclss
in ra liotelegraftst
hinem in Bata je v načelu pristal, da bo
podpiral Floh rova prizadevanja. Aljehino-vi pogoji so v glavnem znesek 4000 zlatih dolar j v in kritje vseh stroškov.
Aljehin se je vrnil s turnirja v Monte-videu s prvo nagrado in se mudi ta čas ca turnirju v Ma>-gateu na Angleškem. Flohr je. kakor znano, oficialni kandidat mednarodne šahovske zveze za svetovno pivenstvo
Po svoji smrti c Se petih otrok
V okolici Ogrskega Gradišča se je po-ročil pred 18 leti neki 23Ietni Hierorr m Novotny in j živel s svojo mlado ženo do L 1922. Zakonca sta imela otroka. Nekega dine je Novotny izginil brez sledu in čez nekaj časa so listi poročali, da je izv> šil samomor.
Prešlo je 16 let. Te dni je prišel brat Novotnega ž ne v Brno. Tedaj je na postaji zagledal moža, ki je bil za čudo podoben njegovemu »pokojnemu« svaku Dal ga je policijsko legitimirati in izkazalo se je da je res No-votny. Ta se je 1. 1928 še enkrat poročil in ima s svojo s dan jo ženo pet otrok. Na policiji je priznal, da mu zakon s prejšnjo ženo ni ugajal, zato je zbežal. Sedaj mu bo ugajalo še manj, ko ga bodo obtožili bigamije. Njegov drugi zakon seveda ne velja.
Najmlajši sin prezidenta Zedinjenih držav John Roosevelt in njegova nevesta miss Ana Lindsay Clarkova občudujeta slovito sliko francoskega slikarja Renoirja »La Logec
Doktorat so mn vzeli
R'ktor Wiirzburéke univerze objavlja, da je odvzeta doktorska čast Otonu Stras serju, ki je bila podeljena imenovanemu
J dne 15. marca 1921. Stxasser je imel akademsko čast doktorja političnih znanosti.
Leta 1915. so Nemci, ld so tedaj nasilno vkorakali v Belgijo, v Bruslju ustrelili Gabrijela Petita, žrtvi so te dni odkrili spomenik. Ob vznožju spomenika stoji gos p. Horent, predsednik belgijske organizacije političnih preganjancev
»Kaj dela tvoj revmatizem?« »Strašno! Tako trd sem v tilniku, da moram sesti v gugalni stol če hočem po-piti kozarec piva!«	"(Tidens Tegn)
Nazoren pouk v zemljepisu
uoDivajo učenci neke pariške šole ob velikanskem globusu, ki bolje nego vsaka zemljepisna karta predstavlja površino naše zemlje
Berači izpraznili hotel
Nezaželjeni graffe -o odnesli celo vodovodne pipe
in zrcala
VSAK DAN ENA
Kakor so poročali časop si, bo le prišlo do izvedbe projekta podmorske ž°lezn ce med Anglijo in Francijo. »Splendid isola-tion«, staro zgodovinsko geslo vsakega Angleža, bo za otoško carstvo prenehalo in Velika Britanija bo po kopni zvezi kakor v davni geološki zgodovini spet zvezana z Evropo.
Ideja podmorskega tunela v Rokavskem prelivu ni tako mlada, že 130 let so geologi in h'drografi proučeval1 površje in dno Kanala, kjer naj bi se pristopilo k gradnji gigantskega načrta V 19 stoletju i je bil naipodietnniši Thomé de Gamond. i ki je za raziskovanie morskega dna v'ožil J vse svoie vel ko nremožnie Pri delu mu i je pomagala hčerka ;n številna vrtanja so j ugotovila, da se°toii morsko r'no iz nepropustnega kremnega sloja ki je za gradnjo tunela nrav novolien.
Ra7;skavam'a so se nadaljevala do da-našni;b dn' :n prečkali so že "00 Virqrimf-nih kilometrov površ ne morskega ^na in obale. Poveri^ so naletel5 na ngo^no os-novo sive krede, ki se izrvod morìa vleče na obeh straneh tudi v kopno V kemičnem l^Kor-ntoriiu v Parizu so že nreiskaV nad ??00 primerov iz^tane yemiie in V3i so pokazali iste ugodne rezultate.
Zanimivo ie da se ie bilo žo leta 1RS0 ustanovilo društvo za gradnjo Rokavske-ga nredora Z ene in ^ruge shrani so že ■pri^pli c Vonaniem T^vaneovd so irvrtal v b1!ž;n; Sacott^a iužno od CaUaisa že 1800 m dolg tunel v globini 55 m pod
Sreoi Pariza so berači v nakoliko tedni izpraznili dvonačsfcrcipen. popoln: ma opremljen hotel.
Med berači je šla govorica, da je v ulici Jean-Mou.on hotel, v katarem ni ne lastnika ne nameščencev. Tam je bilo vse-kako lažje prenočevati nege na časnikih pod s inskimi mostovi aili ob vhodih do podtalne železnice Tako jf bil vsako noč zaseden z gosti, ki so se sami pevabili in kj niso nič plačevali. A ne samo, da niso p'ačevali, temveč so si to in ono vzeli s seboj. Nazadnje so ostale v zgradbi samo š žimnice. Postelje so izginile, vodne pipe so bdi gostje odvili, iz omar to pobrali zrcala, žimni-ce so ostale pač Kito. da so imeli poznejši »tovariši« kam leči.
Policija je šele čez nekaj časa zvedela o tem hotelu in si je šla stvar ogledat Ponoči so policijski uradniki nasedli prostore in ko so proti 23. vstopi^ prvi »gost-
Živa slika
je«, jim ni preostalo drugo, nego da so se dali pod zevajoč im i žreli policijcikih samokresov mirno uikleniti. Poedinoe in cele trope je policija vso noč lovila na ta način. Da-li pa bo ta zapcznela briga policije lastniku hotela kaj koristila, je drugo vprašanje.
Valute v knjižnih vezavah
Budimpeltanska policija je odkrila nenavadno tihotapljenje z valutami v katero eo. kakor pišejo listi, zapleteni tudi razni ugled-i ni finančniki Med aretiranji je tudi neki , knjigovez. Po anonimni ovadbi je devizni od-j deiek policije izvršil preiskavo pri tem knji-i govezu in ugotovil, da so šle velike vsote v valutah in devizaih med knjižnimi platnicami v inostranstvo. Naàli so še celo vrsto platnic, v katerih so bili pripravljeni bankovci po sto pengöjeiv, angdeški funtni bankovci in papirni dolarji. Tihotapci so v neki starini kupili 200 starih knjig za majhen denair in te knjige je knjigovez na novo vezal. pa tako. da ao bile vezave pripravne za tihotapljenje valut. Do^lei še naso mogli ugotoviti, kolko časa so tihotapci že vršili svoj posel in za kakšne vsote so oškodovala državno blagajno.
Lord Perth pojde v pokoj
»Daily Herald« objaivlja vest, da bo prosil lord Perth po uveljavljanju angle-ško-italijamske pogodbe za svojo upokojitev. Izročil bo še italijanskemu kralju po-veriine listine kot poslanik angleške vla-! de pri cesarju Etiopije, nato pa bo sporočil javnosti svoj odstop.
Ribe potujejo v letalu
Zanimiv transport je bil izvršen nedavno po zraku iz Rima do Tanskega jezera. Prepeljali so 300 tisoč mladih ščuk iz jezera Vico ter jih izpusti^ v jez iro Tana Ves čas vožnje je bila voda 9 šču-i kami enakomerno temperi rana. Jezero I Tana ima obilico rib, toda njih kakovost nj prvovrstna, življenjski pogoji za ščuke v njem pa so prav dobri.
Line, sedež donavske flotilje
Po nemških listih posnemamo, da namerava nemška vlada določiti Line za sedež donavske flotilje. Dunaj in ostala nemška mesta ob Donavi ostanejo samo oporišča rečnega prometa.
ANEKDOTA
Veüki francoski pisatelj Honore de Balzac je živel v stalnih denarnih stiskah. Neke noči ga je zbudil ropot. Zagledal je vlomilca, ki je stopal po njegovi sobi m imel opravek z njegovo pisalno mizo. Balzac se je na glas zasmejal.
»Čemu se smejete?« je dejal vlomilec pres nečeno.
»Smejem se zato,« Je odvrnil pisatelj ker iščete ponoči z napačnim ključem nekaj tam, česar j-gz niti podnevi s pravim ključem ne najdem.«
Svatba v Tirani
Danes bo v Tirani poroka albanskega kralja z grofico Geraldino Apponyi. Svatbene svečanosti so se začele vč raj z narodnimi plesi na Skanderbergovem trgro. Oficielna poroka bo v sredo ob pol enajsti uri dopoldne. Kralj in kraljica odideta potem v Drač, kjer bosta preživela medene tedne v vili ob morju,
Avtobiografifa
kraljice Mary
Po smrt; angleškega kralj Jurija V je napisala kraljica-vdova Mary svoje spomine v obliki življenjepisa. Spomini -t2 naslanjajo na javnosti malo znano gradivo in se sklicujejo često na dokumentari-čen ma!-erial. Anglešika vlada je zaradi tega sklenila, da ostanejo kraljičini spomini do nadaljnjega v shrambi angleškega muzeja. V tisk pojdejo šele po smrti kraljice Mary.
Spomenik politični žrtvi vojne
Krava žre meso
Kmet Bonaventura Piccolon v Trevisu je že nekaj časa opazoval, da izginjajo z njegovega dvorišča kokoši in piščanci. Menil je, da mu jih odnašajo tatovi, toda na koncu se je moral prepričati, da izginja perutnina v želodec njegove lastne —-krave... Zasačil je namreč neko jufcro kravo ravno v trenutku, ko si je hotela privoščiti raco. Pred tem je požrla dve goski in lepega purana.
Marquise
morsko gladino Istočasno so izkopal; Angleži 1850 m dolg rov. v glob ni 49 m Ko je bilo delo v najlepšem teku. st je oglasil lord Wolseley z javnimi zborovanji da pomeni timel za Angleže propa.'t Ne le francoska tudi ostale evropske vojske da bi imele v pr meru spora odprto pot na Angleško Navdušenje 7a tunel je ponehalo. gradnja se je ustavila
Za svetovne vojne je zamisel pomorske , vezi med Angl io :n Francijo znova rasla Angina bi lahko bre? nevarnosti zaradi nemšk h podmornic prepeljala svoje čete in potrebščine na francoska tla Po vomì
Pokojnina za neguša
Pariški «jjigaro« poroča iz Londona, da pripravlja an gl ška vlada predlog o po-kojninj bivšemu abesinskemu cesarju. Predlog bo izročen v odobritev Društvu narodov v ženevi, ki bo razpravljalo o likvidaciji abesinskega prob.ema. Neguš živi zdaj v Bathu, kjer je moral opustiti prejšnje stanovanje zaradi skromnih gmotnih sredo.ev. Zašel j€ v kočljiv finančni položaj, v Londonu sodijo, da se bc dalo vpiašanje pokojnine neguš u ure-ditj tudi v sporazumu z italijansko vlado.
Samo oženj eni župani
Itabjanska vlada je izdala dekret, ki veli, da lahko pestane župan v Italiji samo moški, ki je oženjen ali pa vdovec. Neoženjene cisebe n= morejo pcs.ati niti podžupani, niti občJnski svetniki.
Moštvo angleških tankov je zelo vsestransko izvežbano. Vsak vozač mora biti obenem dober strelec in radiotelegrafista Na tem vozu vidimo moža pri signaliziranju
K oltarni pregled
0 rasah v Jugoslaviji
V	2. zvcz-i »Zeitschrift für Russenkunde«, ki tra izdaja Egon baron Eick&tedt v Stuttgartu, .ie izšla obsežna razprava priv. doc. dr. B. Škerlja »Zur Rassenkunde der Jugoslawen«. Ilustrirana. 6 statističnimi razpredelnicami in geografskimi skicami opremljena razprava našega odličnega antropologa in evgenika leži pred nami v posebnem odtisu. Ne le kot nov dokaz, da se delo naših znanstvenikov uveljavlja tudi v tujini, marveč takisto po svojih izsledkih je razprava dr. B. Škerlja vredna |X>zornosti im jo z veseljem uvrščamo v kroniko nagega kulturnega živi tenja.
Razprava >Zur Rassenkunde der Jugoslawen« se naslanja na gradivo, ki ga je avtor zbral ct. priliki sokolskega zleta L 1933 v Ljubljani. Takrat je antropološko pregledal n izmeril 530 moških in 360 žensk. Tako je dobil gradivo, ki ga je sedaj obdelal z vsem znanstven m ajxaratoni in ki mu dopušča'nekatere občne sklepe glede znanstvenik problemov rase in posebej še glede rasne mestavo jugoslovenskega ljudstva.
Razprava dir. škerlja je sestavljenja takole: V uvodu prikazuje pisec gradivo, nato razvija svoje teoretične poglede glede ua zbrani material in na rasne probleme, v nadaljnjem pa razglablja gradivo po štirih osnovnih znakih, ki mu določajo raso: te-lesna višina, oblika glave, barva oči in ias. V naslednjem poglavju otravnava pisec nadaljnje znake, ki prispevajo k tečnejši rasni diagnozi, nakar v petem poglavju prehaja k telesnemu opisu rase. pri čemer postavlja svojo definicijo rase in nato podrobneje obravnava tele rasne skupine: dinotavrijsko (dinarska sa vidna, merska rasa), evrazij-sko (alparmenidna. panonidna, baltidna rasa). evrafiikansko (mediteranska. atlan-tidna, nordijska, vistulidna in skandidna rasa). V nadaljnjem poglavju razj>ravlja pisec o geografski razdelitvi ras v Jugoslaviji. Tu prihaja do sklepa, da so Jugosloveni — v tem primeru gre samo za Slovence, Hrvate in Srbe — rasno zelo enotni. Rasna podlaga je dinarsko — alrai menidno — savidna (relativno prevladujejo dinarci), samo na teritorialno majhnem primorskem ozemlju je ta rasna podlaga pretežno atlanti dna.
V	tej svoj: razpravi prihaja dr. škerlj do nekaterih sklepov, ki bedo nedvomno vzbudili zanimanje tujih raziskovalcev. Tako n. pr. uso'a v'ja prav na podlagi jugoslov. an->ropometrivuega gradiva nekatere značilno-
sti, ki pričajo o ozki medsebojni zvezi med spalnim, koinstitueijskim in rasnim tipom. Ta zveza kaže, da je rasni fenotip podrejen spolnemu iin konstibucijskemu tipu. Nadaljnji izsledek je metodičnega značaja: za ugotovitev rase zadoščajo, štirje eksaktno določljivi dedni znaki, za določitev rasne skupine pa dva in sicer oblika glave in telesna višina. Telesna višina je po piecu sploh zelo važen ra=mi znak. S pritegnitvijo ostalih zaia-kov se dobi dobro uporabljiv opis fizičnega stanja posameznih ras, toda slika je popolnoma šele tedaj, če se j>ritegnejo še duševne lastnosti. Nadalje je dr. škerlj na novo in izčrpno opisal savide, panonike, vistulide in skandide. Po njegovih raziskavanjih je treba smatiati atlantide za zelo važen evropski rasni tip. ki je bil v dosedanjih proučevanjih preveč zanemarjen; to velja tudi glede baltidov. V Jugoslaviji se. kakor je pokazal dr. Škerlju obravnavani material, pojavljajo vse evropske rase. vendar ji dajejo rasno enotnost dunaridi. aiparmenidi in savidi, prevladujejo pa — kakor je bilo že omenjeno — di nai idi povsod, samo ne v primorju. kjer odstoipajo pred atjantidi. Dinaridi imajo v območju Dinarskih Alp svojo avtohtono domovino in kakor opozarja pisec na str. 179, so bili dinaroi tu že pred naselitvijo Slovanov.
Razpravo dr. Škerlja pojasnjujejo nekatere fotografije ki kažejo posamezne rasne tipe. Kakor v vsej razpravi, ie tudi tu posebno upoštevan material o ženskah, ki se v antropološki literaturi manj uporablja kakor material o moških: dr. Škerljeva že omenjena dognanja o zvezi med spolnim in rasnim tipom pa nakazujejo ootiebo na daljnjih raziskavanj prav v tej smeri. Dve geografski skici kažeta razprostranjenost glavnih in akcesoričnih ras v Jugoslaviji
Pričujoča, v mednarodno priznanem strokovnem časopisu objavljena razprava slovenskega znanstvenika kaže. da rasna razi-skavanja Jugoslovenov stalno napredujejo. Kajpak, po dognanjih fizičnega stanja ras, njihove razprostranjenosti i. t. d. se bo tudi pri nas vedno bolj vsiljevala potreba, da elo-pimo korak dalje in da raziskujemo psihične lastnosti teh ras in njihove učinke v naši etnografiji. zgodovini, umetnosti, v javnem življenju. Rasna problematika vodi k nekemu širšemu in pomembnejšemu smotru: k življenjski problematiki, katere moderen izraz je tudi evgenika	—o.
MöderndorSerjev spis o sodobni šoli
Šola je občutljiv družbeni instrument. Statut našega pc vojnega šolstva je otipljiv dokaz protislovij in neuravno vešenosti povojnih gospodarskih in družbenih prilik. Na e>n.i strani mlade generacije s svojimi novimi po;rebami .n težnjami, kakor jim jih narekuje sodobna razvojna zakonitost, na drugi strani pc. šola z vso svojo podedovano in neživi jen jsko navlako. Nujna posledica tega stanja da se o naših šolskih in vzgojnih •prašanjifr. pOt-ebno v zadnjem desetletju, mnogo - Več piše in govori, kakor kda|koI'i prej. Tasašrtagonižfeoi med živo resničnostjo in afživ:j<-ni-kim stanjem našega šolstva je najprej in najbolj občutil ljudskošolski učili 'j, kar >c povsem razumljivo, če pomislimo, < a živi v neposredni sredini našega ljudstva; za'o tudi zavzemajo danes ljudskošolski uči-t< ìli vodilno mesto v stremljenju po reformi «. "jcda-n 'ega šolskega življenja.
ded temi reformatorji je pri nas zavzeli vid io vlego učitelj Vinko Möderndorfer, : ga *.aša javnost i>ozna tudi še kot social-» ...i delavca in vestnega zbiratelja narodnega blaga.
iao ie imel avtor že legitimacijo, da izroči slovenski pedagoški m ©siali javnosti iz-slrdke in dognanja svojega večletnega dela. 'Jo je storil s svojo pred kratkim izšlo k jigo: :.-Sodobna šola . s katero uvaja ci-tatelja v Sloven-ko začetnico«.
Knjiga je razdeljena v pet poglavij in obsega 174 strani velikega formala. Po krajši pestri in zanimivi analizi predvojne šoie, za kar zajema vjiov iz svojih otroških in dijaških let. kjer prikaže, kakšna ne bi smela biti vzgoja in pouk. preide na svoje Šolsko delo v št. Jurju pod Kumom, kjer je skozi šest let iskal ncviih poti.
Edino pravilno spoznanje, da bodi izhodišče pouka le otrok in njegov okoliš in da mora to izhodišče učitelj za vsak kraj. za vsi.'-'o i»*».- in cci'o za slehernega učenca posebej šele poiskati, ker šele tedaj more delati zaključke ter na njih osnovi urediti način pouka in vzgajanja, to stališče je avtorju omogočilo, da je načel problem s prave strani. Zato tudi najprej obravnava gospodarske in socialne prilike, v katerih živi tamkajšnja mladina, posestne razmere, stanovanjske prilike, kje in kako spi mladina, kako je pre h ran j evana, njene zdravstvene prilike, telesno stanje in šolski uspeh. Kakor je tozadevni material v knjigi nadvse dragocen in se ne bodo nad njim zamislili le naši pedagoški, temveč tudi socialni delavci. pa je morda premalo pregledno sestav-l en in bo lahko to koga odvrnilo, da ne lx> sledil temu poglavju s tisto pažnjo. kak ar to poglavje zasluži.
V	nadalinih poglavjih si sledijo podrobni zapiski dela in opazovanja učencev v slemen tarnem razredu. V 10. tednih je popisan vsak učenec, kako je obravnavano' snov dojemal. kako je reagiral na uk in vzgojo, kako je ustvarjal samobitno. dodajal. izjx>-polnieval. posnemaj ali pa se pust.il voditi od drugih itd. Vrednost teh skrbno vodenih dnevnikov je povečana s tem, da so pisani odkrito in s potrebno avtokritiko. ki šele omogoča priznavanje lastnih napak. Je to dragocen donesek, ki lx) pedagogom in psihologom nudil izdaten vir za vsestransko proučavanje našega otroka; saj je ravno na tem področju naša pedagoška literatura najbolj siromašna. Originalni »umotvori«, hribovskih otrok, ki so v knjigi posneti, dopolnjujejo avtorjeve zapiske.
Uspehi so mu dajali poguma, neuspehi pa so ga silili do iskanja novih poti in nove snovi. Izhodišče mu je celota (celostni j>o-uk). na.jtesnejša medsebojna povezanost vsega razrednega dela z otrokovim doživetjem i:n razpoloženjem. Učitelj je režiser! In tako pride končno do pri nas nove metode v čitalnem in pisalnem pouku: globalno či-talni in pisalni način (najprej beseda in po tem šeile zlog, oziroma glas), ki je v diametralnem nasprotju z dosedanjim analitično-sintetičnim načinom (glas. zlog, beseda). Tako avtor na osnovi svojih izkustev.
V	poslednjem poglavju psihološko povzema svoje utemeljitve globalno «.taline iin
pisane metode in daje potrebno razlago »Slovenski začetnici«, ki ni "zgolj učbeu.k za globalno čitalni način, temveč nekaj več, način sam je le člen celotnega sestava, ki naj pripravi otroka do vstopa v družbo ustvarja joči h ...« (stran 171).
Knjiga je izšla v razkošni opremi, ki jo oživljajo številne ilustracije in fotografije iz življenja in dela v šoli. Vsekako lep donesek k vedno bolj obsežni in stvarni naši domači pedagoški literaturi, mimo katerega ne bo mogel noben pedagog, najmš£t|ij 'pa, naša šola. Dobi se v vsaki knjigarni ali pä se naroča pri avtorju: MöderndCTfer. Ljubljana. banska uprava, računski oddelek).
MM.
Zamski
ZADOŠČENJE BALZACU IN ROD1NU
Kakor noročajo pariški listi, lx> ta mošnje d ruštvo »S o c i e t é des Gens de L e t-t res v kratkem praznovalo stoletnico obstoja. Vzpodbudo za ustanovitev francoskega pisateljskega društva je dal Honoré de Balzac, dei je bil tudi eden njegovih pivih predsednikov. Kmalu i)0 Balzacovi smrti (1850) je društvo sprožilo akcijo za nabiranje prispevkov za spomenik, ki naj bi na kakšnem vidnem mestu Pariza pričal o Balzacovi slavi in hvaležnosti Pariza do poeta svojih ulic in svojega prebivalstva. Nabiranje prispevkov pa je pokazalo dokaj skromen rezultat in se je zavleklo za cela desetletja. In ko se je naposled vendarle zbral potrebni znesek, je pariško Pisateljsko društvo poverilo izdelavo spomenika kiparju R°dinu. Sloveči kipar je bil prav tedaj — nekako pred štiridesetimi leti — na višku svoje stvarjalne moči. Naloga, da izkleše dostojen spomenik mojstru peresa, je moistra dleta močno zamikala in je sklenil, da posveti temu delu izredno pozornost. Hotel je ustvariti tak spomenik, da bi po svoji originalnosti in umetniški sili prekosil vse druge.
Skoraj štiri leta je Auguste Rodin snoval in izdeloval svoj spomenik piscu »Človeške komedije«. Že ta počasnost je delala gospodi iz Pisateljskega društva hude preglavice. Ko pa je bilo delo končano, se jih ie lotil obup. zakaj spomenik je po zasnovi in izvedbi tolikanj prihaja] navskriž z vsem ustaljenim okusom inz vso spomeniško tradicijo da ga kar ni bilo mogoče postaviti na ulic0. Po Parizu so takrat krožile igračke à la Rod ino v Balzac in so vzbujale mnogo posmeha: listi so to razjx>loženost še podpihovali s svojo kampanja zoper spodtakl iivo Rodi-novo delo. Naposled je Balzac obtičal v atelje j sk i h zbirkah velikega kiparja, čeprav so se oglašali inozemski kupci. Rodin je čakal na spremembo okusa in je v tem pričakovanju umrl.
Več ko dvajset let po njegovi smrti se ie okus že tolika j prilagodil Rodinovemu pojmovanju. da bo lahko sedaj odbor pariškega Pisateljskega društva izvršil naročilo prednikov in postavil Balzacu sjM>menik v Parizu.
Rodinov Balzac bo postavljen pri hiši. v kateri ima Pisateljsko društvo svoj sedež, iin prijatelji menijo, da ga bo pariško občinstvo sprejelo —- če ne z navdušenjem, pa vsaj s epoštovaiijeim. Tako bosta dobila zadoščenje dva velika Parižana — Balzac In Rod in.
»Prodana nevesta« z gdč. Hejbalovo in g.
Gostišo. V nedeljo zvečer je številno občin-tvo, ki je do kraja napolnilo operno gledališče, navdušeno vzklikalo mladima debutan-tCdiia. sopranistki gdč. Hejbalovi in tenoristu Costisi. Pela sta Marinko in Janka v Smetanovi »Prodani nevesti«, osrednjo figuro mešetarja Kecala pa je podal po dolgem presledku njiju učitelj, mojster Bctetto. Oba debutamta sta vlogo vesitno naštudirala ter čisto imtonirata in in razločno izgovarjata, kar je prvi predpogoj za odrsko udejsitvova-n je. Gdč. H e j b a 1 o v a, (ki se je prej šolala pri pokojnem g. Zupevcu) je kot Marinka še bolje kot nedavno v vlogi Djule znala svoj obsežni in zvonki glas izrabljati tako
v dinamiki kakor v barvi tona. Da je ustvarjena za oder. je razvidno iz dejstva, da se že sedaj igralsko in muzikalno na c<iru raz-življa prav prepričevalno. Kdor pozna okoliščine, v katerih se je šolal g. Gostiša. si je tudi njegovega lepega uspeha po razmeroma, kratkem študiju v svesti. Njegov tenor ima pristno lirično barvo in je v višini dokaj zmagovit, mestoma prav prijetno mehak. Dobre igre mu pa ne bo dalo samo šolanje, temveč življenjsko izkustvo. Vztrajno pevsko pa glasbeno in splošno izobraževanje bodi obema nadebudnima pevcema pot k cilju umetniške popolnosti! G. Betetto je s svojim dovtipnim Keoalom ustvaril ugodno razpcCo-ženje in z amo, celo pretirano igro pomagal svojima učencema, vživljati se v odrsko kre-tanje. Za Vaška je vskočil g. J. Rus. P- š.
0 zgodovinski koncepciji češkega zgodovinarja Pekara in nie zvezi z današnjo češko kulturo bo predaval v petek, 29. t. m. v Ljubljanskem klubu uredn:k dr. Tine D e-beljak. Predavanje bo ob 19.30 v klubo-vih prostorih.
0 vprašanju osebnosti in ma^e prinaša najnovejši zvezek zagrebške : Nove Evropec zanimiva razglabljanja J. Zuboviča. Prav tako zanimiv ie članek Mešiča »Exit Austria«. O naši turistični hipertrofiji razpravlja Sij. Dragomanovič, dr Zeljko Lederer pa piše o zagrebški razstavi francoske knjige. Poučen in aktualen je sestavek P. Digovica sPita-nje izbome reforme u Francuskoj«.
Naše gledališče
DRAMA
Zrt<'-elek oh 20.
Sreda 27.: Pokojnik. Izven. Znižane cene
od 20 din navzdol. Četrtek 28.: Izpit za življenje. Red Četrtek. Petek. 29.: Zaprto.
Nušičevo komedijo: «Pokojnik«, v kateri je pokazal odilični komediograf hkrati na prenesljiv in obenem komičen način nemo-ralnost današnje družbe, njen pohlep [>o denarju i,n ugled, ki si ga pridobiva često na račun poštenjakov.
OPERA Zadetek ob 20 uri Sreda 27.: Rigoletto. Red Sreda. Četrtek 28.: Jakobinec. Red A. Petek. 29.: ob 15.: Prodana nevesta. Dijaška predstava.
tlAitiiumsKU GLEDALIŠČE,
Sreda 27.: Zaprto.
Četrtek. 28.: ob 20.: Slehernik. Red D. Petek. 29.: Zaprto.
V nedeljo, dne 1. maja
začne izhajati
naš novi roman
(MARIJA WALEWSKA)
Ta roman, ki sloni od začetka do konca na zgodovinskih dejstvih in najzanesljivejših virih, obravnava isto snov kakor nedavni film Grete Garbo:
Tajno ljubezen med velikim cesarjem in mlado poljsko grofico Marijo Walewsko, ki je uslišala Napoleona, misleč, da bo s tem kupila svoji podjarmljeni domovini svobodo.
žrtev plemenite žene je bila zaman; Napoleon ni utegnil ostati mož beseda, in Poljska je morala še sto let čakati vstajenja. Toda Marija Walewska, ki v njeni ni bila vzljubila cesarja, ampak človeka, mu je ostala zvesta tudi v najbolj tragičnih dneh ... Ne zamudite začetka te krasne, resnične povesti l NAROČITE »JUTRO«!
© H TT
Lekcija iz plavalnega tečaja
Nekaj teorije o tehniki crawianja
V plavalni šoli, ki se zaenkrat vrši še v kritem bazenu SK Ilirije, se poučuje razen prsnega plavanja tudi crawl. Pri tej priliki želim objaviti nekaj podrobnosti o tehniki crawianja, ki bo koristila vsem, ki posečajo plavalni tečaj ali se sploh zanimajo za plavanje. Vendar pa s tem nočem dajati navodil samoukom, kajti crawl se da naučiti" samo s strokovnim vodstvom,.
Moja navodila bodo koristila posebno onim, ki so se že prej bavili s plavanjem.
Lega telesa. Prsa. obrnjena proti vodi kakor pri prsnem plavanju.
Delo z rokami je izmenično. Stegnjeno roko položimo pred glavo v vodo in jo krepko potegnemo do bedra. Os delovanja mora biti natančno po podolžni osi telesa. Začetnik, ki na primer skrči roko pod vodo v komolcu pravokotno, mora vleči desno roko od levega ramena proti levemu bedru, levo roko od desnega ramena do desnega bedra. Vendar pa mora roko, preden jo dvigne zopet iz vode, stegniti, šele pozneje, ko ima plavalec že dovolj moči, vleče zmerom bolj iztegnjeno roko. Paziti pa mora, da vleče dlan zmerom na nasprotni strani telesa. S skoraj iztegnjeno roko bomo plavali najhitreje.
Za delo z rokami nad vodno gladino sta dve možnosti:
1. Ko dvignemo roko iz vode, obrnemo dlan navzven in jo zavihtimo prožno naprej, tako da jo položimo spet pred glavo v vodo. 2. Ko dvignemo roko iz vode, skrčimo nekoliko komolec. Podlakt zavihtimo iz komolca naprej, nadlakt pa zavrtimo v rami, tako da slednjič položimo iztegnjeno roko spet na vodno gladino.
Prvi način je priporočljiv za začetnike, pri drugem načmu pa imamo to prednost, da je mnogo bolj sproščen: seveda moramo pri slednjem zlasti paziti, da položimo roko pred glavo v vodo. in jo vlečemo pod telesom, ne pa ob njem.
Delo z nogami. Z nogami tolčemo izmenoma. Noge se gibliejo sproščeno v bokih. toda ne v kolenih. Navzdol udarimo z nogo s silo in obrnemo stopalo na znotraj. Udarec navzgor pa bodi brez moči. kajti pri tem spravi vodni upor stopala spet v normalno lego. Pri vsakem udarcu noge je treba stopala ponovno obrniti na-znotraj, od česar nastane lahno kroženje nog, ki se pa prav za prav izvaja skoraj podzavestno.
Vendar pa tudi lahko poudarimo udarec noge nazaj—navzgor. Pri tem nastane gibanje, ki je siično gibanju nog pri kolesarjenju. Tako pospešimo gibanje naprej in nogi delujeta bolj sproščeno. Športni plavač naj vežba ta drugi način, v praksi pa se potem združita oba. To pomeni, da uporabljamo energijo pri prvi polovici udarca navzdol in pri prvi polovici udarca nazaj—navzgor. Tega najbolj uspešnega udarjanja z nogami se sploh ne more zavestno priučiti, kajti tukaj si sledita uporaba energije in sproščenosti še enkrat hitreje kakor pri ostalih dveh načinih. Samo z marljivim treniranjem se lahko naučimo tega tretjega načina udarjanja z nogami, kar doseže športnik najlažje, če vežba drugi način udarjanja z ,nogami.
O udarjanju z nogami pri craw)u je že spisanih mnogo knjig, toda še danes si niso strokovnjaki edini glede njega. ^Celo najhitrejši plavači sveta se poslužujejo docela različnih načinov udarjanja z nogami. Med plavači na kratke proge nahajamo take. ki udarjajo z nogami samo od zgoraj navzdol, vendar tudi take, ki udarjajo na vodo tako, da upogibljajo kolena. Nekateri plavači'na dolge proge pa udarjajo z nogami samo nazaj—navzgor, kar pomeni, da ima vsak plavač svoj individualni stil.
Začetniki naj udarjajo z nogami samo navzdol, ker se namreč specifično težje telo pogrezne zelo globoko v vodo, tako da v tem primeru ne moremo govoriti o pravilnem erawlu. Ce poučujemo začetnike v crawlanju. je bolj verjet-
no, da se bodo priučili pravilnega plavanja, če bodo vežbali udarec z nogo od zgoraj navzdol. Pri vežbanju": izvajamo udar^ ce z nogo zelo počasi, tako da se lažje priučimo uporabe energije ih sprostitve. Pete dvignemo prav do gladine vode, udarci z nog-o naj samo i lahno vzpenijo -vodo, nikakor pa ne smejo povzročiti pljuskanja.
Dihanje. VdihnèmÉè n£ r#ffk drillipo-" teg& rokö>in s^^'tak«!,- dä -obrttómogìa-ì; vo vstran '^.-trenutku, kd pritJe -.dlan do-bedra. Izdihnemo pod- vodo. vdihavamo samo skozi usta, izdihavamo pa skozi usta-in nos.	i : «
Drža glave. V začetku naj bo ves obraz, razen pri vdihavanju, pod vodo. pozneje pa lahko čelo nekoliko dvignemo. Samo redki lahko držijo glavo ves čas nad vo-no gladino in sploh ni dobro stremeti za tem, kajti to lahko škoduje stilu. Kdor je specifično lahek, bo sam čutil, kdaj lahko drži glavo nad vodo.
Pri skupnem delu rok in nog je treba paziti, da delajo roke s silo, noge pa sproščeno. Na dva potega z rokami lahko izvedemo 4, 6 ,8, 10 ali celo 12 udarcev z nogami. Največ se uporablja šestkratni udarec z nogami. Potruditi se moramo, da zvišamo število udarcev z nogo, ne da bi pri tem udarjali krčevito. Razlika med sproščeno in napeto nogo mora biti vidna.
Ta način plavanja je odvisen od individualnih zmožnosti plavalca, na katere se mora učitelj ozirati že od prvega početka. Tako kot moremo spoznati človeka po individualni hoji. ima tudi crawl pri vsakem plavalcu individualni značaj; prav tako se lahko spozna človek pri erawlu, ki ga od daleč opazujemo, ne da bi mogli reči kaj je pri njegovemu plavanju individualnega. Pri dobrem plavalcu takoj spoznamo nemško, madžarsko, ameriško ali japonsko šolo.
Toliko na splošno, toda teorija je za učenje crawla najmanj pomembna.
Ferd. Grosske.
V nekaj vrstah
V Zagrebu so v nedeljo zaključili tekni ovamje za državno prvenstvo v sabljanju, v katerem so skoraj vsa prva mesta zasedli odlični Zagrebčani. Največ zmag jim je priboril Branko Tretinjak. ki je v konkurenci senior j ev zmagal v Àoretu in sablji, njegev brat Krešo pa v meču Med 1'deležencri iz Ljubljane čitamo ime Meli-te Götzove iz Ljubljane na trrtjem mestu v floretu .dalje na drugem mestu med juniorji v floretu Oton Jurka iz Ljubljane ter na tretjem mestu med seniorji v floretu Marjana Pengova iz Ljubljane. Sab-ljaške discipline se pri nas žal gojijo precej redko, pa so zato doseženi uspehi naših udeležencev na tem najtežjem tekmovanju te vrste še zmerom prav lepi. Tekmovanje je bilo odlično organizirano.
Preteklo soboto je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje amaterskih boksačev
za prvenstvo Male antante, ki bo 5. maja t. I v Pragi. Presenečenje vs;ga tekmovanja je bil Ljubljančan Ba-loh Evstahij, član S. K. Slovana, ki je premagal državnega prvaka v poltežki kategoriji, Hladnega, člana Herkulesa, in sicer tako, da je bil Hladni že v drugi rundi popolnoma nesposoben za nadaljevanje borbe, in je bil premagan z tehničnim knock-ouf.om. Tako bo Baloh zastopal našo državo na prv :nstvu M. A. štrukelj (P. S. K. Maribor) je določen za rezervo v srednji kategoriji. Bil je silno nevaren nasprotnik drž. prvaku Krleži, a je izgubil borbo po točkah. Na tekmovanje bi moral priti tudi Ipavec Josip iz Maribora prvak težke kategorije Male antante, ki pa je bil službeno zadržan, pa bo morda določen v reprezentanco kljub temu. Naša reprezentanca bo gostovala pozneje še v Brnu, Bratislavi in Zlinu. Tako bosta to
pot v boksaški reprezentanci Jugoslavije za prvenstvo Male antante tudi dva naša. ožja rojaka.
NADALJEVANJE POKALNEGA TURNIRJA NA IGRIŠČU ILIRIJE. V nedeljo 1. maja t. 1. dopoldne, se bo na igrišču Ilirije nadaljeval pokalni turnir prvorazrednih klubov. To pot bosta nasprotnika v predtekmi Svoboda - Reka, v glavni tekmi pa Mars - Jadran. Zclaj bo, šlo dokončno zato, kdo si bo priboril v tra.no last pokal, ki so ga razpisali vsi sodelujoči klubi. Zato - se športno občinstvo Opozarja na to prireditev, ker -bo vsem nudila res veiik. užitek
^ JZSS	J&SS ■ sklicuje XVL„. ,
/j:edao ..giaypQ'^^psQinfi»	29..ma--,-..
"ija.'oß '8. iMJ^Wjä^ * Tßß dvorani.-, hotela »Uriid^^diklošičeva ee= a. Dnevni red: otvoritev in pozdrav predsednika; določitev Verifikacijskega • odbora. - zapisnikarjev- in .' 2 overovateljev; poročilo generalnega tajnika; poročilo odsekov; poročilo blagajnika; poročdo nadzornega odf * bora; predlogi upravnega odbora m članov; izprernembe in dopolnitve pravil in pravilnikov; določitev saveznih službenih glasil; določitev sedeža saveza za leto 1938/39; določitev članskih prispevkov m odobritev proračuna za 1. 1933 39; volitev upravnega odbora in nadzornega odbora ter razsodišča; slučajnosti. — Če ob določeni uri ne bo navzočih zadostno število delegatov za sklepčnost po § 13 saveznih pravil, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom skupščina po določilu § 12 saveznih pravil, ne glede na število prisotnih delegatov klubov. Pravico prisostvovati imata po dva delegata vsakega včlanjenega društva, ki morata predložiti predsedstvu skupščine poveril-nico, ki naj bo podpisana v smislu društvenih pravil in opremljena z društveno štampiljko. Delegata morata biti v pove-rilnici navedena imenoma. En delegat lahko zastopa največ 10 včlanjenih društev z območja svojega podsaveza. Klub. ki svojih denarnih obveznosti do saveza ali podsaveza ni poravnal ali ni zadnji dve sezoni priredil nobene tekme ali se s svojimi tekmovalci ni udeležil nobene tekme kakega saveznega člana, nima glasovalne pravice. — Sestanek podsavezrjb delegatov bo 28. maja t. 1. ob 15 v savez-ni pisarni v Ljubljani. Tyrseva cesta 1 IV levo. — Sestanek klubskih delegatov bo tudi letos na predvečer skupščine. 28 V. t. 1. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Naprošajo se vsi delegati, ki bodo že na predvečer v Ljubljani, da se sestanka sigurno udeleže. Pristop imajo tudi na sestanek podsaveznih delegatov isti dan popoldne , v savezni pisarni. —- Predlogi članov morajo biti po § 15 dostavljeni savezu najkasneje 8 dni pred skupščino, torej najkasneje do 21. maja t. 1. —• Sodniške pole je treba dostaviti savezu takoj, zato se naprošajo klubi in podsavé-zi, da jih dostavijo kolikor jih že niso. •— Statistične pole, ki smo jih dostavili z okrožnico št. 4 z dne 17. marca t. 1. je treba nujno vrniti. — Dečji dan priredi v mesecu maju Jugoslovenška unija'za zaščito otrok z geslom: »Učimo roditelje, kako naj vzgajajo svoje otroke« in se priporoča vsem včlanjenim društvom, da to proslàvo po svojih močeh podpirajo in se proslave udeleže s svojimi člani. — JZSS.
S. K.' Reka. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v gostilni Oblak na Tržaški cesti.
SK. Slovan. Redna odborova seja bo drevi ob 20. V gostilni g. Mencingerja, Šmartinska c.' Vsi sigurno!
— »IluStrovane sportSke novosti« št. 18. so prišle, številka ima največ nogometnega gradiva in vsebuje vsa podrobna poročila o zadnjem kolu ligaškega prvenstva .razen tega pa tudi zanimive članke o splitsk m nogometnem življenju, o željah jn načrtih teniške prvakinje Hele Kovačeve in še nekatere prispevke in lahko-atletskoga in plavalnega torišča. Razen tega je med glavnim š ti vom še kopica pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din .
Lep dar: Zgodbe brez groze
àutobus* z najmodernejšimi jeklenimi lr»ros<»riiami
ft
AUTOMONTAZA D. D."
LJUBLJANA - PRAZ AKO VA ULICA 13 Tovarna: Liubliana, Kamniško ulica 25
MÀGIDIK HIF^FI jo vo r n i automobili
i imvjikuj 1/iljll m vsakov stne tosone šasiie.
JacKSon Gregory;
Juana Castanares
Roman
»Castanares! Juana Castanares--«
»O, ne iz rodbine Castanaresov v Nacionalu,« se je zasmejal Biondino. »Ta je hči nekega ovčarja v južnih pobočjih naših gora. Sirota je, ubožica Zato sem tako vesel, da jo zapustim omoženo z vrlim Zambom, ko odpotujem. Oče in mati sta ji umrla za kozami. A zdaj dobi vrlega moža. Moža, ki ne bo nikoli slišal, kaj ljudje govorijo o nji, ker je gluh, in ki je ne bo nikoli zmerjal, ker je nem. To sta dve redki lastnosti, kaj?«
Spet sta se zasmejala.
»Zambo pa dolgo nabira tistih nekaj polen,« se je zahitital Biondino. »Ženin je prav tako boječ kakor nevesta! Težavno pot ste imeli, častiti oče. vem. A zato dobite tudi pet sto pezov za svojo cerkev! To bo že nekaj zaleglo, jelite? Izvolite kozarec dobrega vinca? Oh, naš počasni ženin vendar že prihaja! Smo nared, velečastiti? Ste näred, senorita?«
Guera je stala, kakor da ne bi bila svoje pameti. Pri vsakem šumu jo je izpreletelo upanje, da stopi v kočo Hawk. Ko je namesto zaželjenega rešitelja zagledala Zambovo rdečo plahto in njegov raztrgani slamnik, ji je nehote planil čez blede ustnice j
jek. A zbrala je ves pogum in kljubovala pogledom navzočnih, posebno pa Blondinovim okrutnim, iskrečim se očem.
»Na plahost mladega dekleta v odločilnem tre nutku se nocoj ne utegnemo ozirati,« je nekam rezko dejal, »za to je premalo časa. Silno se mi mudi, častiti oče. Ta dva sta nàred; edino pametno je, da hitro opravimo —« »Sin, to je resen korak —« »Vem, vem,« je nestrpno zamrmral Biondino. »A to pot se res mudi. Nekaj ur bi že moral biti na poti, pa čakam zaradi teh dveh! Ako morete stvar pospešiti, častiti oče, rad podvojim svoje darilo cerkvi! Zambo, vrzi drva na ogenj in stopi semkaj! Ste nàred, senorita?« Pomolčal je in pomenljivo dodal: »Najmanjše znamenje zadostuje —«
Duhovnik je bil vstal. Konec koncev je bilo res podoba, da izkazuje plavolasi velikan Zambu in siromašni ovčarjevi hčeri dobroto; razen tega je obetal, da se pokaže darežljivega nasproti cerkvi. Vsekako je moral biti pomemben človek, ki je bil, kakor je sam trdil, izgubil že mnogo dragocenega časa —
»Sin — hči--«
Guera, ki ji je polnila srce ledena groza, je počasi stopila bliže. Vztrepetala je, ko se je Zambov rdeči ogrinjač dotaknil njenega komolca, in v duhu zagledala pod njim roko, ki drži za nož. V mislih je spet začula Hawkove besede: da jo bo rešil — da naj nikar ne kliče — da naj stori, kar ji ukazuje Biondino — in na koncu jo bo rešil--
Mrmrala je predpisane molitve.
»Zambovo kimanje morate sprejeti za njegov ,da\ častiti oče,« je Biondino opomnil duhovnika.
Zambo je kimal — Guera je komaj slišno odgovarjala — duhovnik ju je blagoslovil in ju imenoval moža in ženo. Opotekla se je, divje zaihtela in se zgrudila na tla, ^pokrivaje si obraz z rokami
Mož, ki je bil privedel duhovnika in je ves čas stal poleg in čakal, je dobil ukaz, naj neutegoma spremi padra do tabora v soteski.
Duhovnika so izrinili iz koče. Takoj nato je odšel tudi Biondino ter opomnil ostale, naj ta čas pazijo na Guero, češ. da se precej vrne. Prešlo je deset strašnih, brezkončnih minut. Žerjavica na ognjišču je počasi ugašala, sence v tesnem prostoru so se zgoščevale. Nato se je Biondino vrnil V rokah je držal železno skrinjico Postavil jo je na mizo in si primaknil stol. V odprti skrinjici so se pokazale usnjene mošnje, polne zlata, listine in debeli svežnji bankovcev.
»Tukaj,« se je zasmejal, »imam že mnogo let zbrane vse listine, s katerimi lahko dokažem, če bi bilo kdaj treba, da ni Guera Perrigo nihče drug kakor Juana Castanares Te papirje si še za nekaj časa spravim. In tu je drug spis, ki ga imam takisto že dolgo pripravljenega; tega podpišite, nato pa pojdem.«
Porinil je papir prednjo, in Guera je hitro podpisala.
»Tako, s tem ste podarili ves svoj imetek svojemu spoštovanemu soprogu, Guera Castanares. Zambova žena!« Zleknil se je znak na stolu in buhnil v glasan grohot. »In zdaj, moj dobri Zam- [
bo in novi milijonar, podpiši to drugo listino. Svoje ime znaš vendarle začečkati, drugače bi bil nocoj postavil na to mesto koga drugega, ne tebe. Takole, semkaj ga zapiši.«
Postava v rdečem ogrinjaču je potegnila papir na svojo stran mize in vzela pero v roko. Naglo se je podpisala in porinila listino nazaj pred Biondina. Pogledal jo je. zarjovel in planil kvišku; zakaj tam, kjer je bilo pravkar pero zdrknilo po papirju, je bral:
»Julian Ha\yk!«
Ob luninem vzhodu
»Sedi!« je Hawk zakričal nanj, in Biondino, ki je videl cev samokresa iz razdalje dveh korakov namerjeno nase, je brez besede cepnil nazaj na stol. Napočil je bil trenutek, ko ju je ločila samo širina mize — in Julian Hawk je imel adute v rokah.
»Guera,« je kratko velel Hawk, »stopite semkaj, hitro! Za pasom mi tiči nož; izderite ga in mi pre-režite plahto na hrbtu.«
Guera se ni mogla ganiti. Pravkaršnji belin je bil torej v resnici Julian Hawk! In ona se ni bila poročila z belinom, ampak z Julianom Hawkom!
»Hitro!« je rezko ponovil; šele tedaj je skočila k njemu, z drhtečimi prsti poiskala nož in ga rešila rdečega ogrinjačae. Z naglim gibom je vrgel stari slamnik z glave. »Mirujte, Biondino! Čudak sem in si ne mislim umazati roke z vašo krvjo — razen če me prisilite!« Starki, ki je osupla in onemela stala v kotu, je pa mrko velel: »Sedite! Na stol za Blondinom!«
ZANESLJIV VODIČ
E LE CT I ON
ALI OGLASI
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šltro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-Šj znesek 17 Din.
Hlapca
samca, pripravnega za različna dela sprejmem v službo. Ima vso oskrbo.. Ponudbe na Peter Kobal, Kranj.
10579-1
Prodajalko
»amostojno. dobro izvežba-no v papirnati stroki, pri-kupüivo in prijazno, zmožno nemščine sprejmem takoj ali do 1 junija. Zlata Bri-inik, Maribor.
10574-1
Prodajalko
dobro izvežhano mlajšo, nore Galanterijske stroke, pri-kupljivo in prijazno, pošteno. zmožno srbohrvaščine in nemščine sprejmem s 15. majem za sezijsko trgovino t večjem zdravilišču. Zlata Brišnik, Maribor.
10573-1
Ana Rančigaj
kuharica
tei je bila 1936. v Ljutomeru. naj javi takoj svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod Stev. »105M«.
10551-1
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. _ 10552-1
Mesarskega
pomočnika
dobrega klobasičarja in pre kajevalca, prvovrstnega, starejšega, takoj sprejmem. — Anton Kuhar, Slovenigra-iec.	10549-1
Brivskega
pomočnika
po možnosti veščega tudi v friziranju sprejmem takoj. Štefan Juvanc brivec, Trebnje na Dolenjskem.
10546-1
Mizarskega
pomočnika
■preimem. Josip Goljar, — Florjanska 1.
10435-1
Natakarico
pridno, pošteno sprejmem, istotam služkinjo za kuhinjo. Prednost imajo one, ki se osebno predstavijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10572-1
KO POJDETE NA LETOVANJE, NE SMETE POZABITI
PREMIER"
TEHNIČNO DOVRŠENEGA PATENTIRANEGA ŠOTORA. OGLEJTE SI RAZSTAVO PRI »INTERPROMET« FLORI J ANSK A
ULICA 26
JANKO T I Č E F IN N.1FGOV o er
Službe išče
Vsaka beseda 50 pax davek 3 Dm aa šllro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din.
Fant
absol. 3. gimn., priden, pošten, garancije zmožen, — išče primerne službe sluge, raznašalca ali kaj podobnega .Naslov v vseh po-ilovalnicah Jutra.
10527-2
Nadvse zanesljiva samostojna gospa
trgovsko, gospodinjsko izobražena, z dolgoletnimi spri čevali želi zaupno mesto. Ponudbe pod »Služba v Liubljani« na ogl. odd. Jutra«.	9156-2
Trgovski potnik
kolonialne stroke z več etno prakso, dobro vpe ijan želi stalno službi Ponudbe na ogl odd lutra pod »Soliden«
196 2
Pridelki
Beseda 1 Dtn. davek i Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Fižol
na roko izbran, zadnje žetve in sicer 10.000 kg ci-pre in 5.000 kg zelene dolge, po zelo ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fižol«.
10569-33
Cvetlični med
domač, nudi najceneje J. Menart. Domžale.
204-33
Prodam
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
Avtomat, biljard
poceni naprodaj zaradi selitve. Taksa plačana Naslov Ljubljana I., Malenškova 1.
10553-6
Več otroških
vozičkov
malo rabljenih in novih poceni naprodaj pri »Promet« nasproti križanske cerkve.
10566-6
Lokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro alt dajanje naslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din
Svetlo skladišče
popolnoma suho v izmeri i 113 kvad. m. z električno j napeljavo na pogon v Frančiškanski ulici 4 takoj oddam.	10554-19
Specerij. trgovino
vpeljana, dvosobno stanovanje s kuhinjo, skladišče, ob-sajen vrt oddam zaradi družinskih razmer na Tržaški c. št. 22. Marija Oblak.
10565-19
Beseda 1 Din- dave£3 Din za élfro alt dajanje naslova 5 Dtn Naj mani š« znesek 17 Din
Hišo z gostilno
kupim. Donudbe ia oglas, odd. Jutra pod »Do 5U.000 im promet«.
10557-20
Naprodaj hiša
r bližini Kranja, 20 minut od kolodvora. Pri hiši sadni vrt in kos njive. Primerno za železničarje in upokojence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10562-20
Sončno sobo
lepo opremlieno, s posebnim vhodom oddam. Tyrše-va 37-1., desno.
10548-23
Separirano sobo
lepo, veliko, oddam 1 ali 2 osebam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10559-23
ia vse izolacije proti "odi, vlagi in za hitro vezavo cementa
Sončno sobo
s souporabo kopalnice in 5 hrano oddam gospodični. 10 minut od pošte Naslov v vseh posloval lutra.
10571-23
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 3 Din za élfro alt dajanje naslova 5 Din Najmanj &< znesek 17 Din
Stalni gospod
išče strogo separirano sobo uporaba kopalnice. Ponudbe tia ogl. odd. Jutra pod šifro »13-26«.
10568-23*
r/
mmm
Reseda i nin davek Oln za šifro aH daianjf naslova 5 Din Najmanl ši znesek 17 Din
2500 din potrebuiete
da zaslužite 1000 din i'' doma Dopise na ANOS Maribor. Orož nova 6.	10102-3
Pouk
Beseda i Uin davek J Din za šltro ali dajanje
š, znesek 17 nin
Inštruktorja
za 2 razred gimn in 4 razred osnovne šole proti prosti hrani 'n stanovanju — spreimem Rot Liubljana, Triglavska ul 9
10578-4
Beseda 1 Din davek Din za stiro an dajanj» nasiova 5 Din Najmani ši znesek 17 Din
Kolesa
u&iouveiSi uioucl, » »enki /beri od D o >5u dalie Nh 'dii>g imam tud, utioška jvuKoicsa Nova uguvuid i lubljana, Tyiseva c. naspioti Gospodarski 'veze 44 11

68
Ta predrznost ga reši. Zakaj nihče <ie more trditi, da bi bil na svoje oči videl opico, kako je metala klobuke v vodo; opazili so jih šele, ko so že plavali! »I nu,« reče oče, »potem pa tudi ne odgovarjam za škodo!«
beseda 1 Din davek Din za šllro ali daianjt naslova 5 Din Naimani š, znesek 17 Din
Agilni zastopniki
v dravski banovini dobe pri Veliki zavarovalnici službo Ponudbe na ogl odd lutra pod »Zaslužek«
10089-5
fsmsm
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje nasiova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
Klavir
star, poceni Dr--dam. Naslov v Vseh poslovalnicah Jutra.	10567-26
*led mestom in deželo
'osrednje o-lu t rov« mnH oglasnik
deseda 1 Din. davek Din za šllro aH dajanj» nasiova 5 Din Najmanj šj znesek 17 Din
Krasen avto
ouak« 5pj. .n* tipa, ,kuH lov, 80 KS. tud na jbroKi ■ludarii In«. Steoi Alfano i uva c. *» mezanm neton 29 06
91 *y n
Chev jlfct
IV2 toiiòK. takoj celu počen, naprodai vzamem tudi hranilno knjižico v ra čun Ugled na dvor šče »j ugokemoiehiia,. Zibeito-va 7.	IU530 10
Beseda 1 Din. davek 3 Din za slfro al. da.a-nje nas ova 5 Din Najmanj š( znesek 17 Din
Bančno kom zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 4U kup: takoj in placa najbolje nranilne Knjižice
bank ln nranilnic vredostne psplrje
3°/« obveznice bone srečke delnice itd valute vseh držav Prodaja srečk državne razredne loterije
174 16
Kot družabnica
pristopin k damsk. modni šivilji. Le resne ponudbe z navedbo pogojev na ogl. oddelek Jutra pod »Družabnica«.	10564-16
ßesedg l Din davek i Din aa šllro ali dajanje nasiova 5 Dtn Najmanl š, znesek l' Dtn
1. maja
oddam sončno enosobno stanovanje v podpritličju. — Pleteršnikova 3-
10576-21
Beseda 1 Din davek 3 Oln za šltro aH dajanje
lasiova "i Dtn Najmant š« znespk 17 Dtn
Gospodični
oddam opremljeno sobo s souporabo kopalnice. — Naslov v vseh posloval Jutra.
10550-23
Veliko sobo
lepo, s souporabo kopainice n zajtrkom oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
10555 23
Lepo sob«
■> posebn rr vhodom n souporabo kopalnice ^ddam Zvonarsk ulica 11 prtli-čie	105^0-23
Izgubljeno
Beseda 1 Din nave* ; Din za šifro alt dajanje lasiova 5 Din Najmanj š» znesek 17 Dtn
Fotoaparat
V nedeljo 24. aprila na poti od Pragerskega do Celja sta pozabila dva gospoda v vlaku fotoaparat. Dotični go spod, ki si ie prisvojil aparat je bil opažen in se naproša. da istega vrne na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Hilda«.
10575-28
gniim»
■/salta beseda 2 Dtn aavek 5 Din za daianje naslova 5 Din natmani št znesek 20 Dtn
Boljša udova
srednjih let. inteligentna — brez otrok želi znanja z značajnim nteligentnim gospodom. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Enkratna«.
10556-25
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo
vliigt) nepropustni ' zato jo pustite redno «unanji in notranji kemične čistiti ali
BETONT
in omet
Beseda 1 Dtn davek 3 Din za šifro al! dajanje naslova •> Din Najmanj šj znesek 17 Dtn
izolator
B E T O N I T,
kem. izd. Maribor, zahtevajte navodila)
20%
popusta
na vse damske plašče, Kostume, krila in bluze, boljše in vsakdanje obleke, jutranje in
pisarniške halje, otroške obleke i. t. d. nudi
f. i. Gorlčar
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29.
100
uspehov
oa
en oglas „JUTRU"
barvati v tovarni
jos. reich
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalmca

.Majhniiši trboveljski
PREMOG
brez urahu. koks. sa ha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEV A 5. letel <20-59
Parne
stroje,
kotle, turbine, vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje
PROFESORSKA Profesor: »Ali imate še kakšnega brata?«
Dijak: »Samo enega še.« Profesor: »To je pa čudno! Včeraj sem zastavil vaši sestri isto vprašanje, pa je rekla, da ima dva brata.«
NI BILA HUDA »Ali je bila vaša žena kaj huda, ker ste prišli včeraj teden tako pozno domov?« »Ne, do danes še ni rekla besede.«
POMOČ
Ona: »Kaj ti je rekel moj oče, ko 31 mu dejal, da od samega hrepenenja po meni ne moreš ponoči zaspati?«
On: »Ponudil mi je službo nočnega čuvaja v svoji tovarni.«
S POTOVANJA »Ali vam je mož kaj pisal s svojega potovanja z avtom ?«
»Da. dvakrat. Prvič iz bolnišnice v Zagrebu, potem pa iz zapora v Beogradu.«
NA POLICIJI »Gospod komisar, snoči sem izgubil tri steklenice žganja. Ali so morda že tu?« »Ne, steklenice ne. pač pa najditelj.«
Tisoče zahval prejema »MORANA«
domale
JAVNA ZAHVALA
POSESTVO se PRODA
Na periferiji Ljubljane, na prometni točki SE PRODA iz proste roke posestvo obstoječe iz zidane hiše, hleva, več lop i. t. d.

'Mikjt
ENO- IN VEČBARVNE
J UGOGRAFIK A
J\i. UHml naüf. 25
ZAHVALA
premnoge dokaze iskrenega sočutja in veliko pokornost, ki sem jo bila deležna povodom izgube mojega nepozabnega soproga in najinega predobrega očeta, gospoda
ČERNE JOSIPA
podravnatelja Hranilnice dravske banovine in rez. peš. kapetana I. raz.
izrekam najgloblje občuteno zahvalo.
Predvsem se zahvaljujem Predsedstvu upravnega odbora, ravnateljstvu in uradništvu Hranilnice dravske banovine z g. ravnateljem dr. Božičem na čelu in za njegovo tolažbo ob mojih tako težkih trenotkih, gg. oficirjem za spremstvo in izkazano vojaško čast, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, za vsa pismena in osebno izražena sožalja in končno vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti
Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Sv. Frančiška v Sp. šiški v petek, t. j. 29. t. m. ob pol 7. uri zjutraj.
ŽALUJOČA SOPROGA IN SINOVA
Dne 23. aprila t. 1. mi je pretila velika požarna nesreča na moji imovini v Kolodvorski ulici. Zavarovan sem pri jugoslovanski zavarovalni banki »SLAVIJI«.
Tem potom se javno zahvaljujem zavarovalni banki »SLAVIJI« za njeno nad vse kulantno postopanje pri cenitvi škode in primerno za vsako obrt ali industrijo. K hitremu izplačilu odškodnine, posestvu spada cca. 5000 m2 sveta. Plačilni Obenem čutim dolžnost se javno zahva-pogoji zelo ugodni.	liti tudi poklicnemu gasilstvu mesta Ljub-
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Ijane. katero je s takojšnjo intervencijo
preprečilo, da nevarni požar ni zavzel katastrofalnega obsega, ki bi povzročil meni in ostali iknlici nepregledno fkodo. V Ljubljani, dne 26. aprila 1938.
ROVŠEK DAVORIN, fotograf
-USPEŠEN NAKUP«.
1
vas več ne moti. ne po dnevi ne po noči ako vzamete MIROPLAST Mehne. plastične kroglice za zapiranje ušes 6 krat jačji kot vata. Dobi se v lekarnah
Kremo za čevlje uporablja vsaka varčna in dobra gospodinja.
Ureiuie Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani