282. številka. Ljubljana, v soboto 9. decembra*^1899 XXXn. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avetro-oger ake dežele za vet; leto 15 gld., za poi ieta H gid , *a četrt leta 4 gid., i* jedeu tneseu 1 gid v> ki. Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj e jeSele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12 Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12 Telefon št. 34. Bodoči konklave. Papež je zopet bolan. Nekateri listi poročajo, da je celo nevarno bolan in ker je z ozirom na visoko starost papeževo lahko mogoče, da kar nakrat izdihne, je naravno, da se politični krogi močno bavijo z bodočim konklavom. Vprašanje, kje da se bo vršila volitev papeža, pač ne pride več na dnevni red. Znano je sicer, da mnogo kardinalov želi, naj bi se vršil konklave izven Italije, ali ta želja se ne izpolni. Tudi po smrti Pija. IX so kardinali zahtevali, naj se vrši volitev ali na Španskem ali na Malti, ali ko je ministrstvo Depretis-Crispi naznanilo mero dajnim cerkvenim krogom, da se Italija v tem slučaju takoj polasti Vatikana in raz obesi na njem italijansko zastavo, so tudi najintransigentnejši kardinali odnehali. In tako bo tudi v slučaju novega konklava. Italijanska vlada hoče sicer respektirati garancijski zakon iz leta 1871. in papeževo suvereniteto, ali samo toliko časa, dokler prebiva papež v Rimu. Če bi ne bilo papeža v Rimu, bi vsaka vlada zasedla Vatikan, saj smatrajo Italijani papeštvo še vedno za trn v svojem mesu in je Vatikan v resnici država v državi. Sicer pa zahteva ugled katoliške cerkve, da biva papež v Rimu Vsa slava papeštva je v neločljivi zvezi z Rimom, a ta slava mora otemneti, ako zapusti poglavar katoliške cerkve tisto mesto, kjer stoje prve svetinje te cerkve Katoliška cerkev pač ni idealna institucija, nego znamenita politična organizacija. Kot taka pa mora imeti svoje središče, kamor upirajo vsi verniki svoje poglede, in to središče more biti samo in jedino Rim Ako bi papež bival zunaj Rima, ako bi Rim ne bil zanj več sedeš residen tialis, nego samo sedeš titularis, potem bi postalo njegovo papeštvo kmalu tako imaginarne vrednosti, kakor so naslovi gotovih titularnih škofov. Kako lepo se glasi naslov škof efeški, škof antijohijski, škof cezarejski, a kakšen je pomen teh naslovov? Nikakor-šen, ker ž njimi ni združena nikaka oblast. Sedaj v Vatikanu vladajoči krogi so LISTEK. Deževne misli. Odkar nas je veliki komet s celo tolpo Leonidov tako grdo prevaril, da nam je pustil to solzno dolino nedotaknjeno in Semeniške ulice nepretresene, sem postal jako tužen; kajti če nas nebo tako goljufa, česa naj potem pričakujemo od zemlje? Kako bi bilo, če bi se jaz brezverec, torej vseskozi sorodnik Turkov, sedaj lahko sprehajal po ne vem kolikaterem Mohamedovem raju med cvetočimi hurijskami! Dasiravno so torej klerikalci pokazali, kako velikanski vpliv imajo pri tistih močeh, ki vodijo Falba večinoma za nos — neki pobožni dunajski časopis je trdil: „Našim molitvam se je posrečilo, odvrniti še za nekaj časa katastrofo" — so meni in morda še marsikomu prav slabo ustregli, kajti da je bil dne 13. ali 14. novembra konec sveta, se mi ni bilo treba sedaj ukvarjati s pretežko nalogo, dokazati »Slovencu", da je matematika eksaktna veda, pri kateri se ne opravi ničesar z zo-fistiko. 13 Va milijonov — pravi statistika — ima cerkev priseženega siromaštva na Kranjskem premoženja. Tistega pol milijona vse to uvaževali in dasi je Še Leon XIII. kot kardinal glasoval za to, naj bi se konklave vršil zunaj Italije, vendar ni upati, da bi se tak nasvet še kdaj resno uvaževal. Bodoči konklave ne bo dolgo trajal. Komunikacijska sredstva so dandanes ugodna, in tudi boj za tiaro ne bo tako strasten, kakor je bil včasih. Kratkotrajni konklavi so se tudi že v prejšnjih časih primerili. Gregor XIII. je bil 1. 1572. izvoljen v jedni uri, Gregor XV. 1. 1621. v sedmih urah. A nasprotno je bila izvolitev papeža 1. 1769. dramatično živahna, in šele po preteku 93 dnij je bil izvoljen „Clemente il povero", papež Klemen XIV, na katerega poprej nihč i mislil ni. Tudi v tekočem stoletju izvoljeni papeži so zadobili tiaro šele po dolgih spletkah in več ali manj hudih bojih. Pij VIII je bil izvoljen po 30Jnevni vojni, Gregor XVI po 50dnevnem bojevanju. Pij IX je bil izvoljen po 36urnem posvetovanju, Leon XIII. pa po 30 ur trajajoči borbi. Udeležba pri prihodnjem konklavu bo vsekako jako številna. V prejšnjih časih se je konklava udeležilo navadno le malo kardinalov. Papež Pij IX bi gotovo nikdar ne bil dosegel tiare, da so se konklava udeležili samo vsi laški kardinali. Tudi pri hodnjega konklava se n. pr. kardinal Gibbens iz Baltimora in kardinal Moran iz Sidneva ne bosta mogla udeležiti, ker bo papež prej izvoljen, kakor bo njima mogoče priti v Rim. Vsi drugi kardinali pa bodo lahko navzočni, ako ne bo katerega zadržala bolezen. In to je za izid volitve velikega pomena. Kardinalski kolegij šteje danes 61 členov. Mej temi jih je 22, ki prebivajo zunaj Italije Ko bi bil Leon XIII na spomlad, ko je bil bolan, umrl, bi bili ti zunaj Italije bivajoči kardinali vse drugače posegli v volitev, kakor jim bo m o goče, če zatisne papež oii danes. Neita-lijanski element je bil tedaj dosti močnejši, kakor pa je sedaj Italijani so bili tedaj v strahu, da ne bodo več vsegamogočni gospodarji katoliške cerkve, kajti mej takratnimi kardinali je bilo 30 Italijanov in 27 Neitalijanov, a kar so pomnili, je preveč. Da je ravno 13 milijonov, bi bila stvar na vsako plat ložja. Lahko bi se dejalo: 13 je sveta številka, ergo ... Ali p*: 13 je židovska številka, vest o 13 milijonih premoženja je torej očitna židovska laž. Ali pa: 13 je satanova številka, tisto pre moženje je torej satanovo, pardon sata nova izmišljotina. Skratka, stvar ne bi bila tako težavna, kakor je sedaj, ko morajo gospodje v potu svojih obrazov dokazovali, da „zidovi* niso premoženje, iz česar sledi, da je na pr lastnik petero palač na Schottenringu usmiljenja vreden revček, ker nima, kam bi položil svojo glavo. Gospodje nimajo zastonj toliko profesorjev modroslovja v svojih vrstah! Včasih je pa prevelika modrost ne varna, zlasti ako jo kakšen brezbožen nasprotnik zasači in raztrga najlepše mo-droslovsko „cvetje", da mora imenitnega doktorja kar njegova ravnokar „znanstveno" dokazana duša boleti Vsa sreča, da je v Daničarjih dosti pomladka, ki bo pešajočo vero ohranil, tudi če konsnmna društva propadejo. Sploh pa se nam sedaj ni več bati propada, odkar je dr. Krek v imenu vseh Slovencev sklenil zvezo z dr. Lueger jem, ki sicer sam ne ve, kako bo ohranil svojo oblast na Dunaju, kjer mora uporabljati politični švindl že „en gros", da se ne prekopicne tron njegovega mestnega ga še ni bilo konklava, v katerem bi Italijani ne bili imeli ogromne večine Vse je takrat kazalo, da se izkažejo kot neres nične besede Dollingerjeve, da bo ,.katoliška cerkev vedno društvo premetenih Italijanov, ki bo imelo najmočnejšo oblast, oblast nad vestmi tostran in onostran oceana". Kako lahko bi se bilo zgodilo, da bi bili takrat zmagali Neitalijani! In to je uvidel tudi sedanji papež ter je takoj, ko je ozdravil, imenoval celo vrsto novih kardinalov in zdaj imajo Italijani v kardinal skem kolegiju zopet zanesljivo večino. Mej kardinali je 35 Italijanov in 26 Neitalijanov. Katoliška cerkev hoče vedno veljati za univerzalno institucijo, ali da na tej univerzalnosti ni mnogo, da ima; cerkev v resnici italijanski ali vsaj romanski značaj, to posnamemo najlaglje iz tega, da je mej kardinali, ki so voditelji cerkve, 49 Romanov (35 Italijanov, 7 Francozov, 1 Francoz iz Belgije, 5 Španjcev in 1 Portugiz) in samo 11 neromanov. Te številke pa tudi kažejo, da bo v bodočem konklavu izvoljen zopet Italijan za papeža in sicer Italijan odločno latinskega mišljenja. V IJtiblJani. 9 decembra. K položaju. Ker so se spravne konference prenehale brez uspeha, so sklenili Čehi, da bodo nastopili proti proračunskemu provizoriju z vsemi sredstv' obstrukcije. Proti kvotnemu zakonu in proti zakonu o razdelitvi užitnin pa bodo delali le navadno opozicijo. Ob-strukcija Čehov se raztegne tudi na odseke. Brnske „Lidove Novinv* poročijo iz poslanskih krogov, da levičarji nagovarjajo Clarvja, naj vzlic vsemu ostane na krmilu ter naj vlada nadalje ex lege, t. j. docela absolutistično. Čehi smatrajo Clarvja za prevelikega kavalirja in poštenjaka, da bi poslušal levičarje, ko se je vender izrekel z vso odločnostjo proti § 14, ki je ustavno utemeljen Poroča se tudi, da se pogajanja med Čehi in Nemci nadaljujejo in sicer najprej za češki deželni zbor. Baje se nadejajo nekateri poslanci, da se raztegne sprava božanstva. Vsekakor bi bil dr. Krek lahko še več storil; pravijo, da krščanski socia lizem tam na Dunaju že precej pojema; orgljarji po vežah in dvoriščih vrte na pr. že vse druge pesmi mesto Luegerlieda Utegnilo bi se torej danes jutri kaj nepu jetnega primeriti; zgodovina nam pripoveduje, da so nehvaležni narodi že bogove strmoglavili, in če bi uporni duh prešinil dunajske Fejake, bi tudi Lueger ja brez an-gelja in brez plamtečega meča lahko spodili iz komunalnega raja. Za ta slučaj bi bilo pač najbolje, ako bi prišel mogočni gospod kar k nam v Ljubljano. Do prihod njih volitev bo že „meščanski klub", o katerem zlobni jeziki doslej govore, da je samo lepa fikcija, tako močan, da bodo naši klerikalci zmagali v vseh treh zborih in Lueger postane lahko ljubljanski župan. Šenklavska gospoda bo pa že poskrbela, da bi mu ne bilo slabo postlano. Korist bi bila dvojna, ker bi si tudi v gledališču lahko prihranili par igralcev, kajti tako izbornega komičarja, kakor je Lueger, ne bodemo z lepa dobili. Nekaj pomoči, odkoder si bodi, bi bilo našim klerikalcem po novem letu itak treba, kajti pregrešni duh se širi po deželi, da je že groza, in če se bo to tako razvijalo, ne bo kazalo drugo, kakor začeti z izganjanjem hudičev po stari fasoni. potem tudi na državni zbor. Nove spravne konference bi se začele že v januvarju. Na-godbeni odsek se snide danes ter se loti najprej zakona glede razdelitve užitnin. Češka obstrukcija in krščansko-slovanska narodna zveza. Dunajsko glasilo Jugoslovanov, „Suđen" izjavlja, da jugoslovanski poslanci ne bodo delali s Čehi vred obstrukcije, češ, da bi bilo to nevarno za obstoj desnice, ki se mora ohraniti veljaj karkoli. Le desnica nas reši povodnji germanizacije, le z desnico moremo v trenotku nevarnosti s samim glasovanjem dokazati tudi najpredrznejšemu ministrstvu, da je brez moči. Desnica se mora ohraniti, da sprevidijo končno tudi na odločilnem mestu, da se v Avstriji proti Slovanom ne da vladati. „Politik" odgovarja tem argumentom „Suđena": Češka obstrukcija se nikakor ne sme smatrati za trajno institucijo, nego ima predvsem namen vreči grofa Clarvja kot tistega faktorja, ki hoče razbiti večino, katero ohraniti je glavna želja Čehov. Jugoslovanski poslanci bi torej delali le v lastnem interesu, ako bi se pridružili začasni obstrukcionistični taktiki Čehov vsaj v toliko, kolikor se je bodo udeležili češki veleposestniki. Sploh pa meni „Politik", da odpovedi „Suđena" ni smatrati za odpoved jugoslovanskega kluba. Kralj Aleksander. Srbski kralj Aleksander, ki zapusti 28. t m. Meran, pride baje za več dnij na Dunaj, kjer bo na povabilo cesarjevo gost našega vladarja ter bo stanoval na dvoru. Kakor znano, cesar še nedavno ni sprejel Aleksandra, ko je bil na Dunaju, nego ga je demonstrativno ignoriral. Kaj je vzrok nenadni spremembi v razmerju našega ce sarja do Aleksandra? Listi sklepajo, da se je Aleksander udal, ter da se bo poslej ravnal po željah Avstro Ogrske in Rusije, ki je v poslednjem času zopet naklonjenejša Srbiji. To je gotovo, da naš cesar in car nista odnehala! Chamberlain in američansko časopisje. Šele teden je minil, odkar je govoril Chamberlain, strastni angleški koloni- Aškerc naznanja kar javno, da bo urejeval f -j-f „Ljubljanski Zvon" in program, ki ga je obelodanil, je jasen dokaz, kako nevarno deluje strup, ki ga je „sitan zasejal". To je pogu bno početje, ki si ga ni možno dosti strogo obsoditi in druge pomoči ne bo, kakor da bo moral škof izdati zopet kakšno pastirsko pismo. „Panati"4 bo treba vso literaturo. Saj dviga povsod svojo pregrešno glavo. Tudi učitelji so že tako trmasti, da vse „prijazne" besede „Domoljubove" nič ne pomagajo. „Učiteljski Tovariš" se pripravlja očitno na to, da postane političen list, kar bi bilo pač vse hvale vredno, ako bi zagovarjal klerikalno in krščansko-socialno politiko. Ali od ljudij, ki ne znajo upoštevati škofove dobrote, vabeče jih k duhovnim, da, ki so postali že tako predrzni, da nočejo slušati mežnarjev in tudi sami nočejo opravljati cerkovniške službe je najhujše pričakovati. Saj pa tudi razkrivajo svoje cilje, da jih mora slepec videti. Za mladino hočejo izdajati poseben list; „Zvonček" ga bodo Krstili — hočem reči: imenovali, kajti krst so baje že odpravili — in vprašam Vas, gospodje, ki imate še kaj krščanskega razuma v glavi ali kjerkoli: ali ni že to ime sumljivo? BZvon" — „Zvonček"! Učitelji, ki hočejo vplivati na mladino — ali hi to nezaslišano? alni minister in največji sovražnik Burov, o novi trozvezi, ki oklepa Anglijo, Nemčijo in Severno Ameriko, a že je njegov govor docela ovržen, Chamberlain pa osmešen kakor že davno noben minister. Predsednik Zjedinjenih držav Severne Amerike, Mac Kinley je v svoji poslanici kongresu z ledeno hladnostjo povedal, da alijanc Sev. Amerika ne pozna, sedaj pa se oglašajo še američanski listi ter drug za drugim zavračajo zvezo z Anglijo. Američanko časo pisje napada pri tem uprav strastno splošno nesimpatičnega Chamberlaina. „Herald" n. pr. piše, da ima Chamberlain poseben dar za izzivanje in za vtikanje v stvari, ki mu niso nič mar in katerih ne razume. Anglija bi sedaj najbolj potrebovala več modrosti Salisburvja in manj fanatizma Chamberlaina. Govoričenje Chamberlaina more imeti še teških posledic, njegovo klevetanje Burov in širokoustno bahačenje z angleško pravičnostjo ter nje gova grožnja, da bo Anglija holandski republiki razbila, more pri vseh, ki Cham-berlainove politike itak ne odobravajo, vzbuditi skrajno slab vtisk. „San" pa piše, da ne razume, kako more Anglija misliti, da ji je Sev. Amerika prijateljica, ko sta vendar holandski republiki v očitno prijateljskem razmerju z Zj. državami. Beseda „alianca" se zdi vsemu američanskemu ča sopisju za razmerje Anglije in Amerike neumestna in absurdna Ali misli morda Chamberlain, da mu pojde Sev. Amerika na pomoč, ker mu prede? Ali rabi Anglija morda pomoč proti Rusiji ali Franciji ? Ako bi se kdaj snovala kaka zveza med Anglijo in Sev. Ameriko, bi ji bil Chamberlain vedno na poti. Njegovo domnevanje, da ima v Ameriki mnogo prijateljev, je docela napačno, kajti nobenega angleškega državnika ne zaničujejo v Ameriki bolj kakor njega, in nihče ni Američanom nesimpa tičnejši od Chamberlaina. Tako naravnost znajo govoriti le američanski listi; kakor pišejo ti, pa mislijo tudi njihovi bralci. Vojna v Južni Afriki. Zdi se, da se bliža obleganju Lady-smitha konec; vkratkem mora mesto pasti in \Vhite podati se Londonska „Times" poroča, da je položaj v Ladvsmithu vedno težavnejši, bombardement napravlja veliko škodo, živil primanjkuje in vse zveze so pretrgane. General Buller ne more preko Tugele, ker je most podrt, a novega Angleži ne morejo zgraditi radi Burov, ki stoje na levi strani reke s svojimi topovi. Tudi izpred Kimberleva dohajajo slabe vesti za Angleže. Major Scott Turner je napadel s svojim oddelkom 28. novembra na vse zgodaj Bure, ki so nočili ob hribu Lazaretto, da bi jim vzel topove. Buri so še spali, zato so imeli Angleži prvi hip vspeh. Toda ko so se Buri zavedli in uredili, so pognali Angleže s krvavimi glavami, jim ubili majorja Scotta Turnerja ter nad 30 mož, ranili pa okoli 50. Pred Kimber-leyem se zbira vedno več Burov. 3000 Burov je došlo samo iz Natala, več tisoč tudi izpred obleganega Mafekinga, tako da ima general Cronje prav močno armado, s Tudi naši knjigotržci delajo sumljive eksperimente Slišati je, da pripravljajo nove knjige, ki baje zopet ne bodo pred'ožene škofijskemu ordinarijatu. Pa da človek ne bi postal melanholičen?! O repertoarju slovenskega gledališča pač ni slišati ničesar novega, toda tej in-tendanci ni prav nič zaupati. Čuje se, da ima v svoji miznici nekakšne drame, ki so jih spisali Cankar, Aškerc i. dr., vsak hip se lahko zgodi nesreča in ta dela se prikažejo na odru. Tudi Gangl piše nekakšen „kos" z naslovom „Brez ljubezni", o katerem je vsaj to precej gotovo, da ga bodo naši neboslovci sprejeli brez ljubezni. Ad vocem drama. Mogoče je, da stojimo na pragu velikega dogodka, ki proslavi slovensko ime po vsem svetu, kjerkoli Čislajo umetnost. Neki gospod, ki je tudi velik filolog pred gospodom, ima namreč že cel nov komad v glavi in sedaj išče še — idejo zanj. Ampak to mora biti ideja, ki bo vse porazila, no, in, in . . . take ideje žal ni dobiti za groš. Zato še ne vem pozitivno, ali pride tista, menda * po vzoru znamenitega nemškega „dramatičarja" Lauffa ustvarjena drama — kdaj pred svetilke našega muzinega hrama. Sploh pa je vendar mogoče, da je naš strah neutemeljen in da pridejo zopet boljši časi; kajti realizem, verizem in podobne „umetniške" struje ginejo počasi, kar do- katero se postavi lordu Mesthnenu še četrtič po robu. Do bitke mora priti že vkratkem. Splošno se sodi, da se zgrabita nasprotnika pri Spytfonteinu. Angleži imajo doslej že 75 000 mož v Južni Afriki do srede januvarija pa jih dospe še toliko da bo štela angleška armada do 117.000 mož. Tako velikanske vojske ni rabila Anglija še proti nobenemu sovragu, a še ni gotovo, ali bode premagala kmečke Bure. Dopisi. Z dežele, 7. decembra. (Vera je v nevarnosti?) Pogosto se čuje o tem, kako treba sv. vero obvarovati. Vprašam pa: Čemu to ? Je-li res vera pri nas v nevarnosti? Od kodi pa preti nevarnost, o kateri se razpravlja in toliko govori in pi->e, vedno in vedno? Kdo pa je na Kranjskem ali sploh na Slovenskem, ki dela in ruje proti veri? Ali obstoji kako organizirano društvo, eksistira kak klub ali skrivna zarota z namenom, razdirati katoliško vero ? Morda stariši ne puste svojih otrok krstiti? Jim li zabranjujejosv. birmo? Jim li prepovedujejo hoditi k spovedi in sprejemati sv. obhajilo? Morda ne stopajo odrasli radi v sv. zakon pred oltar? Ali se umirajoči ne spravljajo z Bogom? Prestopajo li Slovenci pogosto k drugim veroizpovedanjem ? Ali se cerkev zanemarja? Se li nedelje in praznike ne posvečuje? So li ljudje za cerkvene potrebščine gluhi ? Ne kupujejo li zvonov, or-gelj, oltarjev in ne žrtvujejo radi in obilo za zgradbe in olepšavo božjih hiš? Ali se branijo plačevati sv. maše in duhovniška opravila? Kje pa je več cerkva in kapelic, križev in znamenjev, kakor na Slovenskem ? Se li kje drugje ljudje raje udeleže cerkvenih opravil, procesij, božjih potov kakor pri nas? Se kje na celem svetu duhovniku bolje godi, kakor tukaj? Se li ne časti morda mej Slovenci duhovnik — zaradi stanu — še celo oni, ki čestokrat te časti vreden ni? Kaj pomenja toraj kiižarska vojska proti narodu ki sprejema svete zakramente, ki polni cerkve, ki z»da in kinča tempelne in kapelice ter stavi križe? Ki žrtvuje za čast božjo več kakor lehko storiti zamore, ki brez ugovora plačuje duhovnika, ki da „Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega?" Vkljub vsemu temu kličete nepre stano, obupno: Vera je v nevarnosti! Zakaj slikate strahove, katerih ni, ter vznemirjate dobro, verno in Vam udano ljudstvo? Ali ne uvidite krivice in škode, katero prizadevate sebi in drugim? Čemu pa spodko-pujete z večnim sumničenjem mir in slogo? Zakaj pa zlorabljate — v slab namen — hišo božjo, lečo, spovednico, vero in vaše dostojanstvo? Zakaj ne opravljate svoje službe, kakor jo opravljata sodnik, davkar itd ? Zakaj vendar segate čez svoj delo krog? Sodnik in davkar imata določene službene pravice in dolžnosti. Sodnik ne sme soditi netoženega ali obsoditi nedolžnega; davkar ne more odpustiti davka in ne sme svojevoljno davka zvišati. Ako ne grešim proti postavam — če plačam dolo čene davke, pa imam mir pred sodnijo in kazujejo zlasti angleška poročila o afričanski vojni. Tam najdete že pristno romantiko, ki pa vendar pripušča določeno tendenco — prav tako, kakor pridige nekaterih naših kapelanov. Da niso Slovenci tako ozkosrčni, bi morali vsekakor naprositi tiste junake, naj pristopijo našemu umetniškemu društvu kot udje Tedaj bi naši jour fixi celo lahko konkurirali s sejami našega državnega zbora glede humora. Pa, ker je to le pobožna želja, bodimo zadovoljni, da društvo tako lepo uspeva, kakor niso niti klerikalni pri jatelji umetnosti v svojih najlepšdi sanjah upali. Tako imenitnih zabav, kakor se vrše v „Katoliškem domu", seveda umetniki ne morejo prirejati, kajti gospod b>gen Lampe še ni pristopil društvu. Pa, vsak po svojih močeh, in dokler gospod Kalan ne da svojega blagoslova, bo že treba gledati, kako se more brez njega izhajati. Bilo bi le dobro, da poskrbi dr ištvo kmalu večje prostore za svoje zabavne večere, kajti če so bili dosedanji že prva dva večera premajhni, ni upati, da bi se kmalu zgodil čudež, vsled katerega bi se stene razmaknile. Nadejam se pa da pride v sredo še marsikdo pogledat, kako se znajo zabavati slovenski pisatelji in umetniki, in da bo imel društveni blagajnik kmalu preveč opravka. Quasimodo. davkarijo, in sodnik in davkar sta mi le dobra znanca, prijatelja, nasprotnika ali sovražnika, kakor baš privatne razmere nanesti . . . Zakaj se pa Vi, duhovniški sobratje, vtikate kot duhovniki v zadeve, ki niso z vero in našo službo v nikakoršni zvezi, ki nam dostikrat nič mar niso, ali pa se tičejo le Vaše zasobne ambicije ? Ako segate v politiko, se zanimate za društva, kupčijo, kmetijo, žurnalistiko, umetnost, literaturo itd., ali ne storite vse to sebi v korist, pouk, zabavo, kot zasebniki in Členi zadrug, občin, ustanov, družb in podjetij ? Tedaj ne kot duhovniki, v pravem pomenu, marveč kot društveniki, zvedenci, svetovalci, so trudniki, zastopniki. — Pri zasebnem in političnem pehanju, pri špekulacijah, pri li terarnem in gospodarskem delovanju in podobnih podjetjih ne pride neposredno v po-štev: ne sodnik, ne davkar in ne duhovnik, tedaj ne sodba, ne vera itd Če bi bilo duhovnikom dovoljeno, rabiti vero, sv. zakramente in cerkev kot silo, v svoj in svojim zasebnim namenov, v korist, potem bi smel z isto pravico sodnik političnega nasprotnika ali kupčijskega konkurenta z obsodbo, davkar pa s poljudno naklado davkov uničiti ... V nevarnosti vere in o brezvercih bi se ne smelo govoriti Sij nad ostaja onih znakov, kateri bi tožbe in strah >ve o verskem propadu opravičevali. Od kod izvira toraj Vaša skrb za obstanek vere, in zakaj tarnate o njenem propadu? Kako pa zasledujete očitni verski propad? Po katerem merilu pa opazujete versko propadanje posameznikov in družin ? Se li da sploh verski čut presojati nekako tako, kakor toplota, teža, napetost, vlaga in vzdržnost? Se sme li in zamore versko mišljenje brez izjeme pri raznih stanovih po jednem in istem kopitu presojati? Ali ni bistvenost „jedro" vere morala? Ni li življenje posameznika, družin in množin odvisno od odgoje, od šeg, krajevnih razmer, skratka: od zuna njik vplivov ? Se li ne spreminjajo običaji in se li ne razlikujejo po stanovih in časovnih razmerah. Vpl.vata mar krojač, črevljar in klobučar na moralo mestjanov in seljanov, težaka, obrtnika, uradnika, prosjaka, bogatina, vojaka, trgovca, kmetovalca in pleme nitaža? Jeli bistveno ali nosi duhovnik „kanone' ali pantalone, kmet jerhaste ali dolge suknene hlače? Se liniso pri nas v zadnjih letih razmere močno spremenile v Ali sta pri tem prevratu prizadeta krščan sko mišljenje in morala V Ali je versko čutje v dobi 30—40 let oslabelo, postaralo ? So li katoličani iz prošlih let strohneli, ali res brezverci postali? Ne, ne! To trdite le Vi. Oni so ostali, kar so bili. A Vi, ki očitate biezverstvo vsakemu, ki ni jednega duha z Vami, ste drugi — od onih različni, ki so bili pred Vami Sedanjikom hočete gospo dariti. vsem ukazovati, vse po svoje urediti. Ali ste pa v to tudi poklicani? Ne, ne! Ko bi to bili, bi se Vam posvetnjakt uklonili Toda duhovndd nismo v to poklicani ! Ko bi se tega zavedali vsi, ne bilo bi prepira in velik bi bil uspeh vzajemnega truda v čast in korist naroda in domovine. Sto rite svojo domoljubno dolžnost in nehajte begati ljudstvo z ab"»tno bajko: „Vera je v nevarnosti", in neslano in zlobno psovko : „brezverci", spoštujte svojega bližnjika, saj je očitno, da so ravno tisti, ki se kot brezverci najgrje obrekujejo, vsaj tako moralni in pošteni, kakor mi. Star duhovnik. Iz Košanske doline, 6 decembra. Cenjeni gospod urednik! Delajte pokoro za liberalne Vaše grehe in spokorite se, dokler je še čas. ker huda Vas čaka, če ne na tem pa na onem svetu; prišel bo strašni dan sodbe, kakor nam je povedal pred kratkim na leci vredni naš g kapelan, ko bo pastir ločil ovce od kozlov in jih sodil po zasluženji, pa ne sam ampak pomagali mu bodo gospodje kapelani Rudolf etc. etc. in tudi on sam, g. Lenasi. In takrat Vam gorje, ti gospodje Vam gotovo ne prizanesejo! Bodite z menoj vred hva ležni g. Lenasiju, da nam je še o pravem času oznanil to dejstvo, ki nam bo postalo tako usodonosno, ker kdo bi si le misliti upal, da se v od vsega sveta pozabljenem Št Mihelskem farovžu odgaja sodnik za poslednji dan! Pa še nekaj, opravljajte dobra dela in delite darove, posebno d u hovnim gospodom in pošljite kak prispevek za Št. Mihelsko konsumno društvo, ki se s tako velikimi zaprekami in težavami usta-novlja, ker kakor nam je v nedeljo 3. trn. gosp. kapelan na leci zagotavljal, bo tisti grozni, dan ko bo g. kapelan za sodnika povzdignjen, Najvišji rekel: „Kar ste duhovnom storili, meni ste storili, kar ste jim dali meni ste dali". Pošljite torej darov kolikor mogoče, saj gospod rad sprejema darove in če še par dobrih besedij o kon suranem društvu navržete, zagotavljamVas da si pridobite vsaj enega prijatelja in mi lostivega sodnika za ono kritično uro. Še en cenej i način pridobiti si naklonjenost njega mogočnosti g. kapelana vem: Poberite po Vaši pisarni vse stare in nove Glasnike, Slov. Gospodarje in Slov. Liste in kar imate takih listov in jih pošljite našerru sodniku in spe, — rabi jih za razdelitev med šolske otroke, da se ti s čitanjem teh časopisov v sveti veri utrjujejo Ravno sedaj imate za to najlepšo priliko, ker sem zvedel, da je g. Lenasiju teh listov vsled preobilne radodarnosti zmanjkalo. N. „Luč ubožcev." (Dalje.) Vsake žareče telo izžareva ne samo svetlobne, temveč tudi gorkotne žarke. Za proizvajanje gorkote in svetlobe pa je potrebna gotova energija. V pojasnjevanj • sorodstva med „gorkoto" in „svetloboa nečem tu preiti, ker bi dovedlo predaleč rabim pa tu „gorkota" in „svetloba" kot dva popolnoma ločena pojma z ozirom na kratkost in namen članka, naj se mi to ločenje dovoli. Ako si tedaj hočemo prikrojiti izborno svetilko, ki bo hkrati tudi cenena, treba nam je izbrati tako tvarino, ki kolikor mogoče vso vporabljeno energijo pretvori v svetlobo. Energija, ki se pretvori v gorkoto, je za nas v slučaji razsvetljave izgubljena in še celo zoperno se pojavlja ta izguba, ker škoduje materiala svetilke, razgreva ozračje, in še mnoge druge neprijetnosti se pojavljajo. Pri običajnih naših žarnicah je to razmerje silno neugodno; le 3°0 vporab ljene električne energije služijo namenu razsvetljave, ostalih 97°,0 pa se pojavlja kot gorkota; pri obločnicah je nekolik* ugodnejše, ker gre le do 90% vporabljeno energije v izgubo. Ti rezultati nam kažejo kako neracionalna in neekonomična je naš i razsvetljava, poleg jako dragega proizva janja električnega toka! V obeh treba novega principa. Da je pri obločnicah ugodnejši efekt provzroča višja temperatura ogljenih klin cev potom svetlobnega loka, zakaj, č ni višja je temperatura žareče substance, tem ugodnejše je razmerje med svetlobo in gor koto. Pri sedanjih žarnicah pa pač ni misliti iz praktičnih ozirov na zvišanje temperature, ker ogljeni locenj tega ne more vzdržati. Umljivo je tedaj, da na kej poti ne pridemo pri sedanjih žarnicah do boljšega svetlobnega učinka. Treba je tedaj, kakor že prej omenjeno ako se hoče slabše izboljšati, nadomestiti ogljeni locenj naših žarnic s takim žarečim telesom, ki razpošilja kolikor možno malo gorkotnih žarkov, in se tedaj pretvarja električna energija skoro docela v svetlobo Do jednacega zaključka je prišel vse kakor tudi Auer z ozirom na plinovo razsvetljavo. Saj je tudi pri plinovi razsvet ljavi nositelj svetljivosti — oglje z istim nedostatkom kot pri žarnici. Zapustil je stališče nepopolnega zgorevanja v svrho tvorjenja svetlobe ter izumil sedaj pač svetovno znano Auerjevo „vrečico", katera je provzročila nenavaden napredek na polji umetne razsvetljave. S to izumitvijo si je pridobila električna razsvetljava nevarnega konkurenta Da se je izboljšala plinova luč, treba je bilo novega principa Isto je pri Nernstovem*) izumu. Tu je tedaj ana logon. In Nernst sam priznava, da ga je pripeljal ravno Auerjev izum do razisko vanj, kako po jednakem principu izboljšati in poceniti električno luč. O tem razmotri vanji mogoče o priložnosti v posebnem članku nekoliko več. Dr. Nernst se je na podlagi ekspen mentov prepričal, da postanejo zmesi oksi dov, n. pr. magnezije in porcelana pri visokih temperaturah izborni prevodniki elek trike. In to je vzel za podlago svoji novi žarnici. *) Tako je pravilno čitati ime v Štev. 281. Dalje naj se popravi „preko tokov" v „prehoJ tokov". IfžSr Dalje v prilogi. ~fcOJ Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 282, dn6 9. decembra 1899. Nernstova žarnica se osobito v jed nem oziru razlikuje od sedanje, kar je precejšne praktične vrednosti. Pri plinovi, električni žarni in obločni luči je oglje žareče telo, ki emitira svetlobne žarke; žareče oglje se pa na zraku kemično pretvori, izgori; neizgorljiva telesa Nernstove žarnice pa imajo nasproti oglju to prednost, da nima do njih zračni kisik nikakega pre-tvarjajočega vpliva. Tega žarečega telesa tedaj ni treba zapirati v brezzračni prostor, to dejstvo odstranja tedaj vse tiste neprilike in napake, ki se navadno združujejo z izsesovanjem navadnih žarnic Svetloba teh Nernstovih teles je glede barve dokaj jednaka dnevni svetlobi in tedaj ne seva vijolčasto kot obločnice ali pa zelenkasto kot Auerjeve plinove žarnice. Nova žareča telesa (majhni cilindri iz magnezije, kateri so 15 mm dolgi in imajo 2 do 3 mm v premeru) sestojajo iz slabih prevodnikov elektrike in jih je treba, da tok dobro prevajajo, zgreti približno do 700° C ; v tem oziru so ogljeni locnji navadnih žarnic mnogo na boljšem. Pri praktični vporabi se najlažje zgreje Nernstovo žareče telo z gorečo vžigalico; če je pa Nernstov locenj proti zunanjim vplivom zavarovan s stekleno „hruško" kakoršnekoli oblike, tedaj je na spodnjem delu te hruške odprtina, pri kateri lehko s špiritovim užigalom ^prižigamo" električno žarnico. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 9 decembra — Osebne vesti. Sodni pristav v Slovenski Bistrici g. LudovikWenedikter, je imenovan sodnim tajnikom pri okrožnem sodišču v Mariboru, sodni pristav v Laškem trgu g. Hubert \Vagner, je imenovan okr. sodnikom v Šmarji pri Jelšah, okrajni sodnik v Šmarji pri Jelšah gosp. dr. Jurij Krištof pa je premeščen v Železno Kapljo. — Učitelj-voditelj v Črešnjevcu g. Fran Delcott je premeščen Ostrožno-brdo. — Nemški binkoštni program se izvršuje. Zato se najbolj peha pravosodni minister Kindinger. Na drugem mestu beležimo, da je imenovan sodni pristav Hubert Wagner okr. sodnikom v Šmarji pri Jelšah. Wagner je strasten nemški nacionalec in ne zna zadosti slovenski, da bi mogel opravljati svojo službo tako, kakor zahteva interes justice. To je pa toliko pomembnejše in usodnejše, ker je v Jelšah še sodni pristav, ki ne zna slovenski. V okraju, kjer je 99% Slovencev in komaj 1% Po-silinemcev, sta oba sodna funkcionarja na rodovega jezika nezmožna. Kaj tacega se niti v Kamerunu ne zgodi! — Komedija krščanskih socialistov. Kdor zna, pa zna. V ponedeljek je „Slove-necu poročal, da so tudi slovenski krščanski socialisti poslali svoje zastopnike na shod krščansko socialnih delavskih društev. Ta shod je imel namen, vstvariti skupno politično organizacijo. Z njim se je hotelo postaviti vse krščansko socijalno delavstvo pod dunajsko komando. Posl. Prochaska je posebej povdarjal, da govori v imenu ne le nemških nego tudi slovenskih in čeških krščanskih socialistov, a poročal je o skupni organizaciji. Najvažnejša točka organizacijskega načrta je bil nasvet, da se uvede strankarski davek. Ko bi ne bilo šlo za skupno organizacijo, bi se slovenski zastopniki ne bili mogli udeležiti razprave in glasovanja. A „Slovenec" je sam poročal, da se je to zgodilo in je s tem le potrdil, kar smo mi očitali krščanskim socialistom, da so namreč vstopili v nemško krščansko socialno stranko. Naj se „Slovenec" zvija kakor hoče, resnica ostane vendar to, kar smo pisali. Vodja krščanskih socialistov je v četrtek srečno spoznal, da je naredil veliko budalost, ko je privolil, da so se slovenski krščanski socialisti udeležili tega shoda. V soboto je dr. Krek že pri vsprejemnem večeru v „Franziskanerkellerju" rogovilil, v nedeljo sta klaverna zastopnika slovenskih krščanskih socialistov sodelovala pri stvarjenju skupne politične organizacije, štiri dni pozneje pa je prišel dr. Krek in telefonično vse to počenjanje obsodil kot narodno izdajstvo. Kako smešni junaki so pač ti krščanski socialisti s svojim voditeljem vred, ki štiri dni po shodu obsoja to isto, kar se prej gotovo ni zgodilo brez njegove vednosti in brez njegovega privoljenja. Shod, ki se je vršil na Dunaju, nima dražega pome na, ko da so krščanski socialisti z njim svojo kroniko obogatili za novo blamažo in da imajo nekateri siromaki priliko poizvedovati, kako se da za njihove krvavozaslnžene krajcarje na Dunaju — „krokati8. — Repertoir slov. gledališča. Jutri, v nedeljo, dne 10. t. m. poje se četrtikrat v sezoni tako izborno uspela, veličastna opera klasične vrednosti Smetanov „Dalibor8. Pri tej predstavi poje ulogo Daliborja prvikrat tenorist gospod Anton Lebeda in ulogo Vida poje] gospod De-sari, ostale glavne uloge pojo gospodični C a r n e r i in N o e m i, ter gg.: N o 11 i, Pestkowski inPolašek, kakor pri prejšnjih predstavah te opere. Ker je želja intendance, da naj se vse pri slovenskem gledališču angažovano osobje jednako in svojim zmožnostim primerno razvija in v umetnosti raste, izročila se je sedaj uloga Daliborja prvikrat gospodu Lebedi, da se mu s tem poda prilika skazati svoje zmožnosti in se pridobi merilo za njega umetniško uporabljanje na slovenskem odru v bodočnosti. Gospod Lebeda je ulogo Daliborja v praški operni šoli Parš-Žikež s posebno pridnostjo in natančnostjo v petji in mimiki študiral, kakor ga je tudi v Ljubljani v preteklih mesecih gospod Inemann v mimiki poučeval. Pričakovati je uspeha. Prepričani smo, da bo prekrasna in prisrčna glasba Smetanova tudi četrtikrat v sezoni našla za pravo umetnost in napredek naše kulture navdušenega občinstva. — Slovensko gledališče. Včeraj so ponovili narodno igro s petjem „Od sto pnje do stopnje". Gospa Polakova je dobila šopek. V koncertu II. dejanja so nastopili to pot gdč. Noemi, gdč. Carneri in g. Pestko\vski ter jim je občinstvo toli viharno ploskalo, da sta morala gdč. Carneri in Pestkowski dodati vsak še po eno pevsko točko. Gledališče je bilo razprodano. — Onemogla maščevalnost! Odvetnik Jabornegg je predlagal v zadnji seji mestnega sveta v Celju, naj se odpravijo takozvane kramarije po vežah. Od kod na-krat tolika neprijaznost napram ubogim razprodajalkam ? Nagibe je zopet iskati v politični strasti, kakor je temu sploh pri vseh ukrepih in nasvetih v zbornici celjskih očetov. Slovenska kramarica Zakotnik, katera ima v treh ali štirih vežah v Celju svoje razprodajalnice, imela je toliko poguma, da je tožila celjskega policista Urcha ter celjskega „meščana" čorbarja Gollitscha, Oba sta dobila za surovo postopanje primerno plačilo. Da se nad slabotno žensko maščuje, stavil je omenjeni odvetnik predlog na odpravo veznih kramarij. In pri znanih nežnih čutilih mestnega magistrata je prav lahko mogoče, da uničijo nedolžno osebo. — Shod spodnještajerskega učitelj-stva. Iz Maribora se nam piše: Po Črneju sklicani shod za novo organizacijo spodnještajerskega slovenskega učiteljstva se je jalovo obnesel. Ako bi slučajno ta dan ne bilo napovedano zborovanje učiteljskega društva za mariborski okraj, in če bi ne bilo došlo par drugov iz drugih okrajev — bili bi odzvanci Crnejevi pač v takem številu, da bi se niti ne moglo govoriti o kakem „shodu", kar itak — ni bil, kajti za-vsem bilo je zbranih učiteljskih oseb okoli 50! Jedro vsega besedičenja je bil: Slov. „jugovci" so brezverci in grobokopi naroda. V utrditev teh izjav navajali so se citati iz sv. pisma, izreki raznih inonarodnih filozofov itd, katerih pa dotični „frazerji" niti sami ne umejo. Tendenca temu „shodu" je bila razdvojujoča. Hudiča slikajo na steno, — kje je? Grobe kopljejo, a komu? ---Pokazalo se je, da .Slov. Gosp.* ni zaman ruval, da je njegovo natolcevanje našlo pristašev v vrstah slovenskih učiteljev na Spodnjem Štajerskem, kar se jim je tudi v brk povedalo. Kumo vat prišel je celo učitelj s Kranjskega, kije bil frekven-tant — zadnjih eksercicij8. Ko se je glasovalo o nekih resolucijah, ostavilo je še ostalo zavedno učiteljstvo dvorano (ostali so le prvotno .poklicani".) Torej to je efekt najnovejše organizacijske stroje — mej uči-teljstvom našim na slovenskem Štajerskem! Bože mili, usmili se njega provzročitelja, ki bi svojega duha darove bil pač lahko posvetil boljej stvari, nego — kršenja tako težko priborjene dosedanje sloge slovenskega učiteljstva na Spodnjem Štajerju! — Kam naj gre? Državni poslanec za Maribor in Ptuj, dr. Wolffhart, zaupnik bivšega nančnega ministra Bvlandta je člen kluba nemških nacionalcev. Ko je mej na-cionalci in mej Schonererjanci nastal raz-por, se je začel tudi v Mariboru boj. Dr. Glantschnigg se je postavil na čelo tistim, ki so zahtevali, da naj Wolffhart prestopi v klub Schonererjancev. Borba je bila huda. Posegel je vanjo tudi obč. svet, ki je izrekel Wolffhartu zaupanje in ga pozval, naj ostane v klubu nemških nacionalcev. Najbolj zanimivo pri vsem tem je to, da govori mariborski občinski svet v imenu vseh volilcev, dočim se Wolffhardt ne upa stopiti pred volilce. — Boj na Goriškem se poostruje. Stranka, zbrana okrog „Gorice", je ustanovila nov list, ki naj dela konkurenco zelo razširjenemu in priljubljenemu „Primorcu". — II. promenadni koncert vojaške godbe je privabil včeraj popoldne zopet toliko občinstva v „Narodni dom", da je bila Sokolova dvorana docela polna. Nabralo se je najboljšega občinstva prav kakor pri I. koncertu toliko, da se moremo nadejati vsaj še III. promenadnega koncerta. Gospod vojaški kapelnik Christoph je sestavil jako zanimiv in raznovrsten vspored in godba ga je izvrševala nad vse skrbno in točno. Občinstvo je bilo s proizvajanjem jako zadovoljno ter je izražalo svoje priznanje z najživahnejšim ploskanjem. Na vsporedu je bilo tudi več slovenskih točk, kar je edino pravilno. Želeti je, da si obogati vojaška godba svoj repertoar tudi s točkami velikih ruskih in poljskih skladateljev. — Občni zbor pevskega društva „Ljubljane" se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri popoludne v posebni sobi restavracije „Narodnoga doma" spodaj na desno. — Plesni venček kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". Dodatno k prvi notici se naznanja, da priredi klub slovenskih biciklistov svoj plesni venček za gotovo v soboto, dne 20. januvarja prihodnjega leta. Zajamčena nam je razun vojaške godbe tudi velika čitalnična dvorana. Ako se bodo vrstile predstave po sedanjem sporedu, dne 20 januvarja ne bo slovenskega gledališča. Vpoštevajoč govor in željo Miklavža na zadnjem Miklavževem večeru v „Narodnem domu", naj namreč v prihodnjem letu vsa društva in posamezniki bolj pridno nabirajo za Prešernov spomenik nego se je to sedaj vršilo, je odbor sklenil v svoji zadnji seji, da se priredi omenjeni plesni venček na korist Prešernovemu spomeniku. — Eksplozija v Kandiji pri Novem mestu. V torek zvečer je pri Štemburju v Kandiji eksplodiral aparat za razsvetljevanje z acetilenom Eksplozija je nastala vsled tega, ker je hlapec z odprto lučjo prišel kotlu preblizu. Dasi je Krka mej Kandijo in mej Novim mestom precej ši roka, stresle so se vsled te eksplozije tudi najoddaljnejše hiše v Novem mestu. V Štemburjevi gostilni je seveda nastala panika. Eksplozija je vrgla streho z lope, v kateri se je nahajal aparat in razbila vse šipe. Hlapec, ki jo je po svoji neprevidnosti provzročil, je bil močno opečen na rokah in na obrazu, nekemu možu, ki se je ravno tedaj peljal mimo Štemburjeve hiše, pa je bila brada osmojena. — Nesreča. Iz Novega mesta poročajo: Danes, 6. decembra so našli pri Loki v Novem mestu blizu drsališča vto pij enega moža v Krki. Stal je baje pokonci v vodi. Našli so pri njem listnico z dvema deseta-koma in v žepu je imel dva goldinarja in nekaj krajcarjev ter venec fig. Ker je bil včeraj Miklavžev semenj, je revež hotel bržčas svojim otrokom donesti to darilo. Vračajoč so domov se je na dosedaj neznan način ponesrečil. Za njim plaka, kakor se govori, vdova s 6 otročiči. Sodi se, da je vinjen zašel v Krko, misleč, da gre proti Bršljinu. — Grozovit oče. Šele sedaj se je izvedelo, da ima posestnik F. Fabčič v Pod-griču pri Št. Vidu v postojinskem okraju svojo 321etno umobolno hčer že več let v hlevu zaprto. Sirota je vsled tega in vsled slabe hrane telesno propadla, Fabčič se opravičuje s tem, da mu je blazna hči — hišo onesnažila. Stvar se je naznanila sodišču. Čudno, kako da se toliko časa ni izvedelo za to počenjanje F. Fabčiča! — Bala zastava je bila na poslopju okrajnega sodišča ▼ Litiji razobešena od dne 1. do 7. t m. v znak, da v tem časa ni bil nihče v sodnem zaporu. — Okužena ladija ..Berenice" v Trstu. V četrtek zjutraj je prišla v Trst ladja „Berenice", na kateri so s« primerili štirje slučaji kuge. Zasidrala se je pri La-caretu Najprej so se izkrcali kapitan Su-sich, njegov namestnik in zdravnik Dittrich ki so poročali ravnatelju lazareta in štirim zdravnikom o usodi ladje in o slučajih kuge, ki so se primerili. Kuga se je zanesla na ladjo v Santosu. Tam se je bilo primerilo več slučajev kuge in še ko je bila ladja v tem pristanu, so našli več poginjenih podgan. Dne 18. oktobra je ladja odpotovala v Rio de Janeiro. Ko je dospela tja, so bili že obveščeni o tem, da je v Santosu nastala kuga in oblastva so le nerada dopustila, da je ladja vzela premoga in nekaj kave na krov. Dne 18. oktobra je ladija odpotovala iz Rio de Janeiro a dne 30. oktobra se je primeril prvi slučaj kuge. Sledila sta mu še dva druga. Mej tem je prišla ladija do kaplverdskih otokov a v pristanu S. Vincenzo niso pustili, da bi se ustavila, nego so jo poslali v oddaljeni Porto Praia. Tam se je primeril četrti slučaj kuge. Oboleli natakar je dva dni potem, ko je ladja zapustila ta pristan, umrl. Dne 22 novembra je prišla „Berenice" v Gibraltar, kjer jo je pozdravila torpedovka in je sporočila, da se ne sme vsidrati. Le po dolzih pogajanjih se je posrečilo, da je ladja za ogromno ceno dobila nekaj premoga. Torpedovka jo je neprestano nadzorovala. Od Gibraltara je „Berenice" krenila v Genovo, kamor je prišla 30. novembra in od koder se je naravnost peljala v Trst. Od 17. novembra ni na ladiji nihče več obolel za kugo in je vse moštvo zdravo. Za kapitanom je poročal zdravnik Dittrich, ki je, kakor smo že povedali, konstatoval, da so podgane zanesle kugo na ladjo. Potem je bilo izkrcano vse moštvo in zdravniško preiskovano. Včeraj zjutraj je šla sanitetna komisija na okuženo ladjo. Ta je pripeljala v Trst 36955 vreč kave in 150 bal govejih kož. Kaj se zgodi s kožami in z vrečami in kako se uničijo podgane, to še ni razglašeno. — Novo notarsko mesto. Ker se je ustanovila v Kobaridu okrajna sodnija, in je notar dr. Kotnik premeščen iz Tolmina v Komen, bo v prihodnje v Tolminu samo jeden notar, doMm sta bila doslej dva, zato pa se je ustanovilo v Kobaridu novo notarsko mesto. — Porotne obravnave. Pri predvčerajšnji prvi obravnavi, ki se je vršila pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču, bil je 18 let stari krojaški vajenec Anfoa Tomšič iz Kranja, obtožen hudodelstva tatvine. Krojaškemu mojstru Konradu Pučniku v Kranju zmanjkovalo je že več let sem denarja, tako da je o priliki bilance imel nedostatka po 300 —400 gld, ne da bi zamogel priti temu na sled. Tekom meseca avgusta letos zapazil je Pučnik, da mu je iz omare, ki je stala v spalni sobi, zmanjkalo 10 gld in šele tedaj utrdil se je sum, da se vrše tatvine. Naravno padel je sum na obdolženca, ki je imel vedno dosti denarja. Tomšič je sicer tajil, a ko se je preiskal njegov kovčeg, našlo se je v njem za 1085 gold. gotovine. Obdolženec opravičeval se je s tem, da je ta denar našel letos v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah Ta sam na sebi neverjetni zagovor izkazal se je povsem neresničnim, kajti po dopisu ljubljanskega magistrata ni bilo nič naznanjeno, da bi bil kdo izgubil tako svoto. Po izpovedbah prič pa se je dognalo, da je imel Tomšič že par let sem vedno dosti denarja; kupoval si je pogosto novo obleko, živel je izredno dobro, si kupil uro itd. Od doma pa ni dobival denarja in napojnine od strank absolutno ni mogel toliko dobiti. Priča Martin Demšar pa je izpovedal, da si je obtoženec dal pri njem napraviti ključ od hišnih vrat in pa kjuč od neke omare. S tem kjučem pa se odpira ravno omara, v kateri je imel Pučnik denar. Končno pa je obtoženec tudi sam priznal, da je vzel jedenkrat iz omenjene omare ,par goldinarjev". Uvažuje" ta dokazilni materijal potrdili so porotniki soglasno vprašanje glede hudodelstva tatvine, vsled če?ar je sodišče Tomšiča obsodilo na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 43 let stari delavec Jurij Bergant iz Dvorij, obtožen hudodelstva tatvina Bergant, ki se je od meseca julija letos naprej, prišedši iz Švice, brez; dela potepal po Gorenjskem, ukradel je 4. septembra Edvardu Šimnicu v Kranju purana, ga zaklal in odnesel. Pri tem pa je bil zasačen in je zasledujočim z odprtim nožem pretil. Obtoženec bil je krivim spoznan in obsojen na 18 mesecev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Izpred porotnega sodišča. Za danes določeni obravnavi Gabršček contra Medvešček in Koblar contra Malovrh sta obe odpadli, ker so se stranke poravnale. Gosp Gabršček je odstopil od tožbe vsled intervencije naprednjega učiteljstva v Ljubljani in naše stranke, da odpade klin mej učitelj stvom in „Sočino" stranko. — Železnica Velenje-Spodnji Drav-burg se otvori v četrtek dne 14. decembra. — Roparski umor. V Radomerju pri Ljutomeru je ustrelil neznan zločinec 54-letno vdovo Marijo Gaberc v njenem stanovanju ter jo oropal za 25 gld. — V vlaku porodila. Marija Javk, služkinja v Kranji, se je včeraj zjutraj odpeljala z vlakom v ljubljansko bolnico, da bi tukaj porodila. Toda med vožnjo se je tako pretresla, da je že blizu Škofje Loke na vlaku povila brhkega sinčka. Mater in otroka so pripeljali v Ljubljano, kjer je materi prvo pomoč dal dr. Illner, na to pa so ju odpeljali v bolnico. — Drsališče na trnovskem „Kernu" bode prihodnje dni odprto in tudi šolski mladini proti mali pristojbini na razpolago. — Na cesti. Josip GradiŠar, kiju-carski pomočnik v Rebru št 3 je prišel dne 7. t. m. okoli 10. ure zvečer po Gosposkih ulicah in se je pred hišo št. 12 zgrudil na tla. Vrgla ga je božjast. Ljudje so poklicali zdravnika in ga prenesli v deželno bolnico. — V Ameriko se je odpeljalo iz Ljubljane meseca novembra 188 oseb. S temi pa je hotelo popihati v Ameriko 5 mladeničev, kateri so še podvrženi vojaški dolžnosti, pa so bili tukaj prijeti. — Aretovanje. Policija je včeraj prijela in zaprla bivšega trgovca Jerneja Reitza, ker je na sumu, da je dne 4. t. m. ukradel vladnemu svetniku dr. Alojziju Valenti zimsko suknjo in klobuk. — Zima, burja in zameti. Pretekli četrtek dobili smo za „Miklavževo darilo" najprvo dežja, popoludne pa je nadvladala burja in začelo je proti petim popoludne mesti in metlo je včeraj cel dan in celo noč. Temperatura je padla od -4- 3° R na — 4° R in sneg je dosegel na prostem vi-sočino 15 cm. — Po Notranjskem so nastali tu in tam že mali zameti po cestah in železnici snega pa je po deželi 18 cm na debelo. Divjačino je mraz in sneg prepodil v nižave, tiče prignalo je v bližino človeških bivališč in vse kaže, da letos zima ne misli na šalo! Na železnici do zdaj vlaki niso imeli še nikake znatne zamude. * Papež bolan. Leo XIII. se je pre-hladil in mora ležati. Vsi sprejemi in seja konzistorija so odpovedani. Papežev zdravnik, dr. Lapponi upa, da okreva bolnik že v par dneh. Ker pa je papež jako slab, je možno, da se ga loti še kaka bolezen, kateri bi ne mogel več ustavljati se. * Brat mesto brata v ječi. V zagreb ški kaznilnici je bil od 7. novembra t. 1 neki Gjuro Mikan, da presedi ondi šestme sečno kazen. Te dni pa se je dognalo, da bi bil moral priti v ječo njegov brat Miko Gjuro je priznal, da sedi mesto brata, a — nerad, nego prisiljen. Primorala sta ga k neprostovoljni žrtvi oče in brat. Sedaj pa sta zaprta oba: Gjuro in Miko. * Krut mož. Orožniki so v Djakovu zaprli kmeta Marka Tomaševiča, ki je gro zno trpinčil svojo ženo. Upregel jo je poleg konja v voz in jo neusmiljeno pretepal. Vso razbito je potem zapiral v klet. Tomaševič se izgovarja, da mu jo bila žena nezvesta in da jo je radi tega na tako krut način kaznoval. * 18leten roparski morilec. Rudolf Pfeifer, 181etni hlapec posestnika Hoferjav Leonfeldenu na Gorenjem Avstrijskem, je 28. okt napadel s semnja vračajočega se urarja Brandstetterja ter mu s sekiro štiri najstkrat presekal glavo. Potem je ubitega oropal. Ker so pri mrtvem našli manšeto in sekiro, je orožništvo kmalu dognalo, kdo je morilec. 181etni Pfeiffer je pri obravnavi v Lincu priznal, da je čital brošuro o Rozsi Sandorju, velikem ogrskem roparju, ki je bil z 18 leti tudi prvikrat morilec. Pfeifer je hotel Sandorja posnemati. (Sodišče mu je prisodilo 18 let teške ječe. * Služba krvnika razpisana. Ker je umrl krvnik Sevfried, razpisuje deželno višje sodišče na Dunaju službo krvnika s sedežem na Dunaju. Plača je 420 gld. na leto, 105 gld. starostne letne doklade, 105 gld. stanarine in 210 gld. za dva pomočnika. Prošnje treba doposlati do 22. t. m. * Župana ustrelil je v Rietiju na Italijanskem neki potepuh, ker mu je napravil slabo spričevalo o njega nravnosti. Ustrelil je župana sredi ceste. * Konec lepe dame. Te dni je umrla v Parizu grofica Castiglione, ki je bila med najkrasnejšimi lepoticami dvora Napoleona III Nekaj časa je bila tudi cesarjeva ljubica, dokler je ni cesarica šiloma pregnala. Na svojo starost se je umaknila iz družbe in baje ni prišla celih 20 let na ulico. Okna je imela vedno zaprta in tudi po dnevi so gorele pri nji ves dan sveče. Svojega moža je docela uničila in mu zapravila ves imetek. * Kriminalna statistika za London. Ravnateljstvo londonske policije je izdalo statisnično poročilo za 1. 1898. Delokrog policije obsega 688 angleških (kvadratnih milj. Policijskih močij je 15.694, ki so zasledile 19.555 zločinov in prestopkov. Med temi je bilo 18 umorov. Usmrčenih je bilo 8 morilcev, 1 je ušel, 3 so se sami usmrtili, 4 so zblazneli in 2 niso našli. Ako se pomisli, da šteje London 2 in pol milijona ljudij, in da' je med temi okoli 100.000 tacih, ki so znani policiji kot vsega zmožni propalice, se je čuditi, da se je prepetilo v celem letu samo 498 vlomov. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 9. decembra. V današnji seji nagodbenega odseka so Cehi s spretnim izkoriščanjem položaja spravili vlado in levico v veliko stisko. Slo je za to, v kateri vrsti se naj razpravlja o nagodbi. Vladi je bilo na tem, da naj se rešita najprej zakon o razdelitvi užitnin, potem zakon o kvoti in šele potem ostali, že s § 14. uveljavljeni nagodbeni zakoni, saj ostanejo slednji v veljavi, tudi če sedaj ne pridejo na razpravo, dočim morata prvo-imenovana zakona še pred novim letom rešena biti. Bilinski je predlagal, naj pride razdelitev užitnin najprej na vrsto, potem kvota in nazadnje nagod-bene predloge. Stranskv se je temu uprl, povdarjaje, da je to tako nenaravno, kakor če bi kdo hotel suknjo prišiti na gumb, ne gumba na suknjo. Gross, Menger in Abrahamowicz so pritrdili Bilinskemu, Berner pa Stranskemu, in odsek je z večino glasov sprejel Bilinskega predlog. Potem bi se bil moral določiti poročevalec za zakon o razdelitvi užitnin. To odiozno poročilo so hoteli izročiti Šukljeju. V tem so Čehi izračunali, da postane odsek nesklepčen, ako zapuste dvorano, in odšli so res takoj vsi. Odsek je bil nesklepčen. Poslani so bili sicer sluge na vse strani in privlekli kar se je dobilo članov, toda toliko jih niso dobili, da bi bil odsek sklepčen postal. Na to se je večina začela s Čehi pogajati, in ko se je Čehom zagotovilo, da se začne najprej razprava o § 14.-zako-nih in šele potem o razdelitvi užitnin, vrnili so se v dvorano. Z njih privoljenjem je bil Dzieduszvcki izvoljen poročevalcem za zakone, izdane s § 14. Razprava se je začela popoludne ob 3. uri. Čehi so torej dosegli, da se razprava ne bo vršila v tisti vrsti, kakor je hotela vlada, nego tako, kakor so oni hoteli. Dunaj 9. decembra. Poljski klub je po daljši debati sklenil, da bo gla soval samo za dvamesečni budgetni provizorij, dočim zahteva vlada, naj se jej dovoli štirimesečen provizorij. Dunaj 9. decembra. Gospodska zbornica bo imela prihodnjo sejo dne 19. t. m. Doslej še ni gotovo, če odobri zakon o odpravi časniškega kolka. Konservativci so močno proti odpravi tega davka. Dunaj 9. decembra. Poročila „Po liti k" in druzih listov o vzrokih izstopu drja. Forta iz češkega kluba niso res nična. Foft je izstopil, ker je pri glasovanju bil sprejet predlog, naj se budget obstruira. Ta predlog je bil sprejet z vsemi proti njegovemu glasu Zajedno ,e klub z 31 proti 17 glasom odklonil predlog glede principialne obstrukcije, in se izrekel za obstrukcijo od slučaja do slučaja. Praga 9. decembra. „Nar. Listyu prijavljajo poziv na poslance, v katerem jih rote, naj napno vse sile in naj pritegnejo vse rezerve, da se pokaže, kakšen faktor so Čehi tudi tedaj, kadar so izolirani. Če so doslej bili rezervirani, je to izhajalo od tod, ker so upali, da jim vlada preskrbi satisfakcijo, ali da izposluje privoljenje Nemcev za zo-petno u vedenje češkega notranjega jezika. Temu je zdaj konec, in začne se 14dneven ljut boj. Čas obzirnosti je zdaj minul. Rim 9. decembra. S privoljenjem poslanske zbornice je bil aretovan poslanec Palizzola, ki je obdolžen, da je kot vodja „Mafie" provzročil umor barona Notarbartola. Bruselj 9. decembra. Ustaja Ho-landcev v Kaplandiji se hitro razširja. Postala je že tako velika, da sta angleški diviziji French in Gatacre povsem paralizovani. Narodno gospodarstvo. — Posojilnica na Slapu pri Vipavi. V mesecu novembru vložilo je 9 strank 36865 K 60 h, dvignilo pa je 5 strank 1372 K, torej več vložilo 35493 K 60 h. Denarni promet meseca novembra je 90865 K 16 h. Razvidno je, da ta posojilnica jako napreduje, odkar je pričela na dveh krajih poslovati t. j. na Slapu in v Vipavi. — Če bode tako napredovala, kakor je v prete-čenem mesecu začela, potem si smemo častitati. — Priporočamo jo kar najtopleje, ker je res vredna vsestranske podpore, ter daje mnogo več garancije za hranilne vloge, nego klerikalna Hranilnica in posojilnica v Vipavi. — C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja tukajšnji trgovinski zbornici, da daje sanitetna direkcija v Zofiji na znanje, da bode dne 19. decembra t. 1. pri on lot-nem finančnem okrožnem uradu ponudbena razprava radi dobave medikamentov, lekarniških potrebščin in kirurgičnih obvez, ki se bodo potrebovali za državne bolnice in ambulatorije v teku treh let, t. j. od 1. januvarija 1900 do 31. decembra 1902. Približna dobavns vrednost znaša 115.000 frankov. Natančnejši dobavni pogoji so ob delavnikih na ogled pri omenjenem finančnem uradu ali pa pri sanitetni direkciji. Ker me je gospod kurat in arhivar Anton Koblar pri c. kr. deželni kot porotni sodniji v Ljubljani obtožil zaradi razža-Ijenja časti, izdam, da se ognem razpravi, sledečo: izjavo. Obžalujem, da sem dne 22 aprila t. 1. opoludne v „Zvezdi" napadel in razžalil gospoda kurata Koblarja in obžalujem tudi, da sem to dne 24. aprila t. 1. v „Slovenskem Narodu" priobčil in tam gospoda kurata imenoma imenoval. V Ljubljani, dne 9. decembra 1899. Miroslav Malovrh. Darila. Uredništvu našega listaso poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. V. K. in K. F. v Radečah pri Zidanem mostu 15 K (in sicer namesto venca na krsto starega Kamni-karja 4 K 62 vin. biljardni klub pa 10 K 38 vin. kot pribitek). — G. Ivan Saje v Slov. Gradcu iz nabiralnika v hranilnici v Slov. Gradcu 8 K 6 vin. — Skupaj 23 K 6 vin. — Živeli darovalci! Za Prešernov spomenik: G. Kljuka v Kamniku 30 K nabral pri koncertu slavnega salonskega orkestra pod vodstvom g. Parme na 99 rojstni dan dičnega Prešerna. — Živeli nabiralec in darovalci! Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G.Janko Žir ovni k, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano 10 K mesto venca na krsto svojemu tastu Peter Mayerju. — Svoto smo izročili g. blagajniku J. Dimniku. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganje in sol1', ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po pošt nem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLIi, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6 (50—16) Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne ir.dis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najbolje teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a Za M krajcarjev »4.000 kron. Odkar je v navadi, da se srečo išče v loterijskih srečkah, se ni vršilo še nobeno žrebanje, katero bi nudilo svojim udeležnikom toli ugodnih dobitkov, kakor velika dobrodelna loterija polikli-ničnega društva, kajti pri 6 žrebanjih loterije (namreč od 4. januvarja do 6. marca prih. letaj izvlekel se bode razen izvanredno mnogoštevilnih ter drap''i"enih dobitkov, glavni dobitek v znesku 100000 kron in pet glavnih dobitkov po 20.000 kron. Ker pa igra vsaka srečka pri vseh žreba njih, nudi se udeležnikom prilika dobiti z eno srečko, ki velja le jedno krono, vse glavne dobitke k skupnem znesku dveh tisoč kron. Tedaj se riskira pri vsakem žrebanju smešno mali znesek 8 krajcarjev, to je vrednost jedne cigare, mej tem, ko se lahko dobi v slučaju sreče 34.000 kron. Ker so srečke, tudi tiste, katere so bile že izv.ečene. dobre za nadaljna žrebanja ne da bi se kaj d plačalo, je tedaj v interesu kupca srečke, da si to dobitno priliko že pred prvim žrebanjem preskrbi. Na zahtevanje se izplačajo dobitki v gotovem denarju z 20°/0 odbitkom. Srečke se dobivajo po 50 kr. v vseh običajnih prodajalnicah Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 35. Dr. pr. 973. V nedeljo, dne 10. decembra 1899. Četrtikrat; Velika narodna opera v 3 dejanjih. Besede Wen-ziga, poslovenil J. Finžgar. Glasbo zložil Bedfih Smetana. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Vprizoril režiser g. Josip Nolli. BUirajnica se odpre ob 7. ari. — Zadetek ob /,8. uri. — Kmet po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester sl.c.in kr. peli. polka L 9opoldll.it. 27. Prihodnja predstava v torek, dne" 12. decembra: Drugikrat: Opera „ F a u s t J Umrli so v Ljubljani: Dne 6. decembra: Ivan Juhu. umirovljeni železniški uradnik, 75 let, BIeiweisova cesta št. 13, srčna hiba. — France Kemperle, umirovljeni računski oficial, 83 let, Bleiweisova cesta št. 9, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 4. decembra: Marija Ana Nosan, strežnica, 77 let, ostarelost. — Anton Žvokelj, delavec 36 let, jetika. Dne 6 decembra: Ana Prelesnik, posest-nikova hči 2 leti, pljučnica. SVieteorologično poročilo. Vtiina nsd morjem S06'3 m. Hr» kr., se vsled sklepa upniškega odbora ponudbenim potom povprek proda, in to pod sledečimi pogoji: Konkurzna masa ne jamči niti za kakovost, niti za množico v prodajo ponujenih premičnin, niti za mogoče v inventurnem zapisniku nahajajoče se nedostatke. Zapisnik inventure je pri oskrbniku mase na prosti ogled Upniški odbor si pridržuje pravico, da ponudbe presodi, jih sprejme ali odkloni. Tisti ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, je zavezan plačati kupnino tekom treh dni, od dneva začenši, ko mu je bilo naznanjeno, da je sprejel upniški odbor njegovo ponudbo, v roke podpisanega oskrbnika mase in prevzeti ukupljen« reči po plačilu kupnine v osmih dneh. Sleherni ponudnik mora priložiti svoji ponudbi 10% cenilne vrednosti kot varščino. Dotične ponudbe je podati najpozneje do vštetega i©, decembra 1S99 podpisanemu oskrbniku mase. Zalogo je možno ogledati si dne 9. in 10. decembra t. 1. dopoldne med 10. in 12. uro. V Kostanjevici, dne" 4. decembra 1899. Aleksander Hudovernik, c. kr. notar (2194—2) konkurzne mase oskrbnik. Posojilnica v Crnomlji registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestovala bode kakor doslej tudi leta 1900 hranilne vloge po VST brez odbitja rentnega davka, tako, da bode vlagatelj dobil popolne 4lU°U obresti. (2213-D Vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika ali izvir srečo" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld: 90 kr., ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valeneieii na Dunaju, (Wien), III. Bez., Hauptstrasse Nro. 84, 3. Stiege, II. St. ThUr 38. Prodajalce je pripravljen, nerazrezana in cisto knjigo vzeti nazaj in povrniti denar. (1589-18) L. LflseP oblic za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem itd. itd. - Glavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj -M eidling. Luserjev^0^ Zahte vaj te po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubi jam: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. <9-49/ Molandsho-ametiška črta. Paraini vozijo po lkr it do 2krat na te4«i iz Rctterdama v N3W-York. Pisarna za kajute: Dunaj, L. Kolowratrlng 10. i'.sTua u meiJkro«: Dunaj, iV.. Weynngerg. 7 A. I. kajuta: Od mark 290—400*) „ 230—320 5. aprila do 31. oktobra . „ 1. novembra do 31. ni,:rca II. kaj uta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija........ 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele gauci parnika. (1845—10) ■ fgJM (onlinentul Najboljši vir za zajamčeno pristna Špecerijsko prodajalniško opravo kupi (2KB-3) Ivan Jebačin v Ljubljani ■Umska Dva glasovira eden koncertni z močnim in vstra-jajočim glasom ima (2174-2) Jos. Klopčič, B. ne. v Št. Petru, Sav. dolina (198-4-;. Povsod K na prodaj. # Calcium- Carbid (2144-5) J£«E*.«» fin. zajamčeno vsebujoč največ plina južna vina: Port-vino Sherrv (746-7) *fa Maršala Madeira Malaga Tarragona i. t. d. Zalogo v Ljubljani imajo samo: Peter Lassnik, trgovina s kolonijalnim blagom, vini in delikatesami; M. Mardetschlae-ger, lekarna „pri orlu" ; in J. C. Praunseiss, trgovina z vini in delikatesami. ZI^Z js'-«" ST- Naj. Poizvedbe in cene pri glavnem zastopniku Giulio di A. Levi, Trst Vla S. Spiridione ste 7.1. Najbolj razširjeni so vsled svoje priznan' izborne kakovosti (2101 — :' najbolj renomirane in najstarejše tvornišk. firme grofa Štefana Kegleviclia naslednik \ 1'roiiionlorti (Grof Keglevieh Istvan utodai1 Pri nakupovanju naj se pazi natančno na to firmo, da se ne dobi falsilikatov. Marke * **, ***, Extra, **** in V. S. O. (fine champagne d'Hongrie) se dobivajo povsod U il^I°Ss33l°L=tHlE * Otvoritev restavracije. # I : _0 U80jam si naznaniti, da sem otvoril v Gospodski ulici štev. (poleg „Narodne kavarne") e e novo resiavFaey§ kjer bodem točil najboljša naravna «ina (dolenjska, istrijanska, avstrijska, bela in rudeča\ kakor tudi izvrstno pivo iz pivovarne Reininghausove. Postregel bodem tudi p. n. goste vedno najboljše z okusnimi soiltimi in mrzlimi Jedili po primernih cenah. Za najtočnejšo in skrbno postrežbo se bode vedno skrbelo. (2157—2) Na mnogobrojen obisk vabi najuljudneje z velespoštovanjem Ljubljana 2. grudna 1899. Naročila na kosilo in večerjo se fftt VOSOBTIliO. najcenejše sprejemajo. "5tJJ " ■ **" □ □ [ T: U 0 Izkušeno dobre kvalitete blaga za moške obleke razpošilja oddelek za sukno (1789—21) tvrdite ■ ■ Kastner & Ohler, Gradec. Specijaliteta: Štajerski loden. Vzoroi se razpošiljajo brez stroškov. Stalne cene. 84 Avgust Repič sodar | Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 ■v Trnove raa, f se priporoča si. občinstvu in naznanja, da § izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz 5 hrastovega in mehkega lesa po najnižjih 9 cenah. — Kupuje In prodaja staro vinsko 6 49 posodo. I Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke j« vodno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 49 ■■■■■■■■■■■ w wmwmwmmmmwm Josip Reich ► likanje sukna, barvarija in > kemična spiralnica ► Poljanski nasip - Ozki ulica it. 4 £ se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 49 dela. J Postreiba, toča*. — Oene nizke. r V"tr**r »p »p »p »p wmW w* *w w S*/ Fran Detter LJUBLJANA, Stavi teg ftt. 1. 49 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoroznico in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poitnine prosti. 49 Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip it 8 (Relohova hlia) priporoča svojo bogato zalogo štedllnih ognji*6 najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z iolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršb. Največja izber najnovejšega svilnatega blaga črnega in barvastega za cele obleke 49 in bluze, priporoča Alojzij Perschd Pred škofijo 22, poleg mestnehiše. upite si v orlski arnl MPhlagei-J».» w M^jnbljani, Jni-«%l£«v irgkf za ohranitev zob — za čiščenje ust — proti r slabodišečemu dihu — proti zobobolu vsaj jedno ceno steklenico za poskuSnjo (2170—2) IHenthol ustne vode * JS^iJ IKenthol zobni prašek piehastapusicaasokr. Prosim, da se pazi na jedino prodajalno mesto teh izkušenih ustnih sredstev „Orlska lekarna" v Ljubljani. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala wnmo (1996—5) Fernolendt creme za naravno "usnje. Dobiva se q fcr I^B P"v- p o vso d i. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- flsTJF** Ci Parriftloridr sti pazi naj se natančno na moje ime MMT~ * BmOlcUUb. -ajaj Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Hoher Markt 0. Generalni zastop za Štajersko in Koroško Gradec, llallhau^gasse 1. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-gratični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 ^611.118 kron. L. 1897 se Je na podlagi 1269 smrtnih slučajev izplačalo 898.378*90 kron. Od 1. 1890— 1897 se Je izplačalo 1,664 378*16 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5% obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (1793-11) Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Fiorijanske ulice št. 3. Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi). -&ž| Založena 1847. |*&- Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani Zaloga in pisarna • Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trooiski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Poi*tlaiici>cemeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijakegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalvr nadkrlljiajori dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila In spričevala raznih uradov in n a j s 1 o v i t e j S i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad; (2210-D = Dunaj, I., Maximilianstrass8 8.- Št. 41.146 (2183—3) Da se zagotovi zalaganje mestne občine ljubljanske s stavbnim in žaganim lesom, s kamnoseškimi deli in materijalom ter s posipalnlm materijalom ter s posipalnlm materijalom za javne ceste in pa preskrbovanje mestne vožnje za leto 1900. oziroma tudi za 1901. in 1902. 1. vršile se bodo pismene dražbene obravnave pri stavbnem uradu mestnega magistrata (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: 1. za dobavo stavbnega in žaganaga lesa dne 11. decembra t. I. ob 9. dopoludne; 2. za dobavo kamnoseških del in materijala dne 11. decembra 1.1. ob 11. dopoludne ; 3. za dobavo posipalnega materijala za javne ceste dne 12. decembra t. I. ob 9. dopoludne in 4. za oddajo mestne vožnje dne 12. decembra t. I. ob 11. dopoludne. Pogoji in druge podrobnosti poizvedo se v pisarni mestnega stavbnega urada ob uradnih urah. Podjetniki se opozarjajo, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in posameznih podjetnikov in da se morajo dotična vadija pred dražbo dražbene mu komi-sijonu izročiti ali pa pri mestni blagajnici položiti. Na ponudbe, ki ne bodo o pravem času vložene, se ne bode oziralo. Mestni magistrat v Ljubljani dne 30. novembra 1899. Ravnokar js dosel del božičnih daril! w Ista bodo razstavljena v nedeljo, dne tO. deeembra isttO. aveeer na Dunajski renti mi. O. Omeniti je Se, da so cene istih znižane tako, da ni možna konkurenca, ker se dobro blago za celo obleko oddaja že za 80 kr., jako dobro za gld. 120, istotako se tudi vsi drugi predmeti prodajajo po čudovitih cenah in naj se vsakdo v svojem interesu o tem prepriča, tembolj, ker ni nikdo prisiljen, da kupi. Na poti je. in dospe v nekaterih dneh 150 metrov anarora, kozjih, tigrovih ko po ceniv3 gld. do 6 gld., kakor tudi 5000 parov pravih ruskih salos po 90 kr. par. Tudi se prosijo dame, da počakajo z nakupom modrcev, ker prinesemo v kratkem v tej stroki nekaj presenetljivo novrea. Z velespostovanjem (2167—3) Lt c£ Co. ,,ar*ri novi tovarni** Dunajska cesta 6, LJUBLJANA Št. Peterski nasip 2 Kranj, O-la-srnl trg- 105. Zscd.x3.ji mesec!! O žrebanj imajo srečke velike dobrodelne loterije na korist pollklinlskega društva (bolnice). Pokrovitelj t Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Jožef Pokrovitelja namestnik t ZM Nj. eminenca kardinal dr. Lorenc Schlauch. Glavni dobitek lOO.OOO kron. r9 *»000 kron itd. itd. vrednosti. psTT" Na željo odkopi zopet vse dobitke z 20°/0 odbitka upravništvo os Dunaju Vsaka srečka igra brez nadplačila pri vseh 6 žrebanjih in se z eno srečko lahko zadene Sest glavnih dobitkov Glasom odredbe c. kr. finančnega ministrstva pod štev. 46022/1808 s« Je prodaja teh I _srečk dovolila tudi v Avstriji._I Cena jedne srečke samo 1 krono. 'Hpsj (2162—2) •«1»aejn\f m 4.Januvar|a 1900. W Žrebanja bodo nepreklicno ob določenih dneh. Srečke samo po SO kr. priporoča banka J. C. MATER oru V Slnger-jevi šivalni »tiroji Singer=jevi šivalni »irjfoji Singer=jevi šivalni »t**oJi Singer^jevi šivalni str»oji so neobhodno potrebni za domačo rabo in industrijo, r.o vzorni v konstrukciji in v izvršitvi, so v vseh tovarniških podjetjih nojrazširjenejši. Šivalni stroji Singer Co. imajo se zahvaliti za svetovno slavno ime izborni svoji kvaliteti ter veliki delavni zmožnosti, katera že od nekdaj odlikujeta tovarniške izdelke imenovane tvrdke. Vedno naraščajoče spečavanje, izvrstna odlikovanja na vseh razstavah ter čez 4 /letni obstoj tovarne jamči najbolje za dobroto naših strojev. Singerjevi elektro - motorji, specielno za šivalne stroje, v vseh velikostih. so za umetno vezenje najpripravnejši. modernem umetnem -weaEenJu, nekdaj (1914-6) Ljubljana. £Sv. Petra cesta št. 6. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje, c-j*-. Prejšnja tvrdka: i*. Ncidliiig'cr. GRADEC Celovec ^»porgasse št. IG. Uurg-g-a^sse «t. IO. Trgovski učenec vešč slovenskega in nemškega jezika v go-veru m pisavi, sprejme se takoj v prodajalno z mešanim blagom. Natančneje se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (2159—3) Najfineja kava v okusu in dišavi je pristni, naravni PreangeP priznana specijaliteta. [21—282; Dobiva se v špecerijski trgovini „pri Zlatorogu" v Prešernovih ulicah iz Ricbter-Jeve lekarne v Pragi priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidru" iz R:chter j«»ve lekarne in sprejme naj se iz. opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. i2t)06-8) ' W W w w W w wv w ^rnr Zri ton istruli zasiti si lahko pridobe zanesljive osebe v vseh večjih krajih Kranjske, Primorja in Istre, ako prevzamejo dobro zavarovalno agenturo. Ponudbe upravništvu „Slov. Naroda" pod: „V. D. J.". (2190—3) Dr. balzai v* V", m iz lekarne B.FRA€i^KB-ja v Pragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. HVARILO! a^sansBi Vsi deli anba laže imajo zraven stoječ 3 postavno deponovano varstveno znamko. Giavna zaloga ekarna B. Fragfierja v Pragi | Mala Strana 203, ogeij Ostrohove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Po pošti razpošilja se vsa'* dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. a (367—17) Miss Smšth rojena Angleškinja (2193—2) poučuje v angleščini v Gospodskih ulicah št. 5, II. nstr. Božično is poletno darilo! Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samogu. i-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem. I krasna kravatna igla s simili-brilantom, • 1 jako eleganten prstan z hnit biserom za gospode ali dame, 1t ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa, iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3°/u zlato, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijein in finim česa-lom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej : zaloga Ernst Bnchbinder Kra-kau L, M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. 12175—2) Vsprejmem takoj ali pozneje spretnega I (2185-4 sarja z lepo pisavo. Plača po dogovoru in zmožnosti. Dr. Dragotin Treo odvetnik v Postojini. B-gj mu godna pi» illkii! I Janko Klopčič urar, zaloga zlatnine in srebrnine Ljubljana, Prešernove ulice št. 4. Razne žepne in stenske ure, lične budilke po izdatno znižanih cenah. Popolna razprodaja okusno izdelanih predmetov iz srebra in kina-srebra. Raznovrstni I*inč iz 14-kar. zlata, double, srebra, granatov Opozarjajoč slavno občinstvo na to posebno ugodno priliko za nakupovanje, priporoča se z velespostovanjem Janko Klopčič •arar. Darila za božič in novo leto. Ravno, sem prejel iz Švice mnogo blaga, zlate in srebrne ure po jako nizkin"cenah. Kakor znano imam bogato zalogo lepih stenskih ur, prstanov, uhanov, zapestnic in vratnih dolgih verižic. Šivalne stroje najbolje vrste s petletnim jamstvom. Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen obisk (2169-3) R. DIT H? Električni razsvetljevali predmeti Petrolejske svetiljke lestenci, svetilnice vsake vrste in cene. Varnostne svetiljke (2071-5) Franc Guden za olje in sveče. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".