. kupujte BONDE! Najstarejši buy j slovenski dnevnik SI v Ohio iONDS j ★ Oglasi v tem listu so uspesni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium ICTORY BUY NDS SIAMPS •—leto xxviii. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 21, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 66 Werikanci udarili japonsko brodovje v domačih vodah m STRNILI »*OJE SILE Ih odpor na . strani Rene Ionsko strt 21. marca. — Prva ameriška armada sta '' svoje sile v Saaru koordiniranem na-ii « ^^^^tične svrhe str- ^^6Ma armada-w|i na neki točki ° mesta Kai- Me mesta zavzeta l^ci 8aar so Ame- ffvzeli troje zgo- orng 1 Zwaibruecken in ftetia «L udarila mesta Wk ' »a bregu Rene. Wijeniesw s prestolica Saara ^ center industrij-^ P^dla v roke v, ^tch T . J^nant Alexan- iGži 17 ^ most ni več — Glavni inženir, ge- % j ' Moore, je da-..... ^itro razširje- 3. yVl r» « 4. : v y ŠTIRI ZAMORSKE "WAC" OBSOJENE V ZAPOR RADI NEPOKORNOSTI FORT DEVENS, Mass., 20. marca. — Na leto dni zapora s trdim delom in nečastno od-slovitvijo so bile danes pred vojaškim sodiščem obsojene štiri mlade zamorke, ki so pripadale vojaškemu ženskemu oddelku WAC. četvorica je bila spoznana krivim nepokorščine napram višjim častnikom. Mlade zamorke so bile nastavljene v vojaški bolnišnici, kjer so delale v kuhinji in čistile sobe. Pri obravnavi so trdile, da so bile pri delitvi dolžnosti zapostavljene vsled tega, ker so zamorke, in da je poveljnik v bolnišnici ob neki priliki rekel, da niso zaželjene. Ko so zahtevale, da se jih dodeli transportnemu oddelku, in se jim ni ugodilo, so šle na "sedečo stavko." Dž • tako iz- t /^0 Hrt.. Nožai r tako iz-'■ffovep-' podrtega ? «Ploh l pri Re- ne-bo treba po- Avj]. 'oiw .^^ada^o prva ame- i' "Gostov 7 pan- ^ ^se svoje po- *ro6 ilaVjokr ^ ^^POVICH J\ . Wov njego- ?%»»*?%]% z',:" se nahajajo Želela °^°^Gno silo, 5 ^i^al klice pa K""*"« «.laie "" " je bil \j,' .ter jg J pod imenom (Gividao star. J?'likorv, zdrav k i\e| potožil, da e\?°« i« "" >!( '"■ DrS ''P°PoWici Popovich iN i% **&U8č% ^ Hathaway K'"«»Sir'«Oabrlela, X i;'»fe«, k!' """® An- doma Oj^'' Jf ■ ^Hor^ & brate 6 ■' Jnk_ ® Friedpl n« V'Jr Wor ^ brate: 's/***'. <39/ Alice Mc V Nemčiji, %'t'og}^®ter Marjo- ^^''»rL^NoviCaleL ifeO qutrap!' ^ »"boto C^'^^-Grd? Pogreb- \ Č3 V celS % St Ni- Naši fantje-vojaki ★ ★ Na dopustu se nahaja Fireman 1/c John Vehar, s i n poznane družine Mr. in Mrs. Anton Vehar, v EucUdu. Prišel je iz Ca-lifornije, kjer se je pred časom ^estal s svojim bratom Jackom. Pri mor narici se nahaja leto dni, in sedaj je ladja, h kateri je dodeljen, v popravilu, zato je prišel na kratek dopust. Nazaj odide 31. marca. Prijatelji ga lahko obiščejo na 1432 E. 66 St., kjer se nahaja s svojo ženo. * Po 43-mesečnem bivanju na Filipinih, Saipan in Marianna otokih, je prišel na dopust za 21 dni, Cpl. Louis J. Godec, sin Mrs. Mary Godec, 1157 E. 60 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. * Na dopustu se nahaja za mesec dni A. R. M. 2/c Robert J. Metelko, najmlajši sin Mr. in Mrs. Joseph Metelko, 15505 Rid-path Ave. Udeležil se je bojev na Saipan in na Filipinskih otokih. Domov je prišel 23. februarja, nazaj bo pa šel 29. marca. * Wave Christine Krashoc, hči Mrs. Louise Krashoc, 675 E. 200 St., je prišla iz Georgije na dopust za teden dni. Na službeno mesto v Norfolk, Va., se bo vrnila v ponedeljek. Prijateljice jo j lahko obiščejo na domu. Njena dva brata se tudi nahajata pri vojakih. Lieut. Joe Krashoc se nahaja v Luksemburgu, Sgt. Frank Kashoc pa je pri padalcih v Fort Meade, Md. Naciji izgubili zadnjo postojanko ob vzhodni Odri Prvi časopisi iz Slovenije dospeli! LONDON, 21. marca. — Ruske čete so včeraj zdrobile zadnjo nemško trdnjavo na vzhodnem bregu Odre nasproti Stet-tinu in s tem stopile v zadnji stadij navala na glavno mesto Pomeranije, ki se nahaja že v plamenih vsled obstreljevanja od strani sovjetskega topništva. Padla nemška trdnjava na vzhodni strani Odre je Altdamm, ki leži 70 milj severovzhodno od Berlina. Na vzhodu so druge sovjetske sile včeraj prodirale od obeh strani proti Nemcem, ki se nahajajo v pasti v okolici Koenigs-berga, prestolice Vzhodne Pru-sije, ter zavzele starodavni Braunsberg. Rusi so od tam udarili naprej in so bili glasom zadnjih poročil iz Moskve samo še dve milji od Heiligenbeila, ki je zadnja nacijska trdnjava na dotičnern sektorju. Dve veliki ruski ofenzivi na jugu Nemška poročila danes zopet javljajo o dveh mogočnih ruskih ofenzivah na južni fronti, kjer prodirajo Rusi glasom teh poročil skozi zapadno Madžarsko proti Dunaju, medtem ko so v Šleziji prekoračili moravsko mejo in iz Nemčije vdrli v Češkoslovaško. Moskva o teh operacijah še vedno ni ol^avila nobenih poročil. IZ BOLNIŠNICE Mr. Joseph F. Durn se je vrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal operacijo. Sedaj se nahaja pod zdravniško oskrbo ha svojemu domu na 16122 Hunt-mere Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za darila,, vo-ščilne karte in obiske. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Eveleth, Minn. — Tukaj je umrl Matt Kožar, star 73 let in doma iz Sodražice, odkoder je prišel v Ameriko leta 1895. Prvotno je nekaj let živel na Ely-ju, potem pa ves čas tukaj. Zapušča ženo, štiri sinove in hčer. Royal, Pa. — Pri delu v pre-mogorovu je bil ubit Martin Spolar, star 55 let, doma iz Bro-da na Hrvaškem. Nanj je padla velika plast kamna in ga na mestu ubila, kakor tudi štiri druge delavce. Ely, Minn. — Na evropskem bojišču je umrl Pvt. Louis Mi-helich za ranami, ki jih je dobil 28. novembra in je še isti dan podlegel. Star je bil 32 let. K vojakom je šel junija 1942 in preko morja lanskega junija. Hudson, Wyo. — Tukaj je naglo umrl Jakob Porenta, star 65 let. Doma je bil iz vasi Vir-maše pri škof ji Loki na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča ženo, v Reliancu bratranca Johna Porento, v starem kraju pa dve sestri. Superior VILE ROJENICE Zadnji petek so se vile rojenice zglasile p r i družini Mr. in Mrs. Albert Moro, 1066 E. 169 St., in pustile v spomin zalo hčerkico, ki je druga v družini. Dekliško ime matere je bilo Faye Bittenc. Čestitamo! Jack & Heintz dobila ' veliko vladno posojilo Znana tovarna Jack & Heintz Inc. je dobila od vladne obrambne korporacije novo posojilo v znesku $1,200,000, katero bo porabljeno za nabavo nove opreme. Korporacija sedaj išče no-V i h prostorov za razširjenje obrata. ZADNJI DAN ZA ZNAMKO Danes je zadnji dan za uporabo znamke A-14 za gasolin. Av-tomobilisti, ki jo še imajo na rokah, naj si gotovo ž njo preskrbijo gasolin pred polnočjo. Včeraj je uredništvo "Enakopravnosti" prvič, odkar je vojna zajela Jugoslavijo, prejelo zavoj časopisov iz Slovenije. Vseboval je dve izdaji "Slovenskega poročevalca," glasila Osvobodilne fronte, in dve izdaji "Slovenske vojske." glasila Narodne osvobodilne vojske in partizanskih odredov. Vse izdaje so iz januarja in februarja tekočega leta. V prejetih listih je mnogo zanimivega gradiva, ki prikazuje razvoj osvobodilne borbe in dejanje in nehanje ljudstva in slovenske vojske v osvobojenih in okupiranih predelih Slovenije. Med spisi je zgodovinsko pomemben opis prve velike l?itke med slovenskimi partizani in Nemci, do katere je prišlo o božiču, leta 1941 v Dražgošah nad škof j o Loko. To je bil začetek krvavega odpora proti divjaštvu Gestapovcev v Sloveniji in proti nasilnemu izseljevanju Slovencev iz njihove rodne zemlje. To in druga poročila bomo objavili v "Enakopravnosti" v prihodnjih dneh. Čitajte jih, da spoznate vso resnice o novi prerojeni Sloveniji in Jugoslaviji sploh, in opozorite nanje tudi druge, ki so postali žrtve elementov, ki širijo propagando laži o junaški borbi našega naroda onkraj morja. 15 DO 17 SOVRAŽNIH BOJNIH LADIJ ZADETIH OD MATIČNIH LETAL; DREDNAVT POŠKODOVAN ----,, Nimi+z naznanil zadanje "ohronnljivega udarca" ostankom japonske morske sile. Ameriške izgube so bile lahke ZMAGA LEVIČARJEV PRI VOLITVAH NA FINSKEM HELSINKI, 19. marca. — Pri prvih volitvah, ki so se vršile včeraj na Finskem, odkar je bil sklenjen mir z Rusijo, so stranke ekstremne levice izvojevale veliko zmago nad konservativci in socialnimi demokrati. Levičarske stranke bodo imele najmanj 50 sedežev v prihodnjem parlamentu. ŽUPAN LA GUARDIA JE NA SVOJO ROKO PODALJŠAL "CURFEW" Iz New Yorka se poroča, da je župan Fiorello La Guardia podaljšal čas za zaprtje gostiln, zabavišč in nočnih lokalov za eno uro—od polnoči do 1. ure zjutraj. To je storil, ne da bi se o tem prej posvetoval z mobilizacij škim direktorjem By mesom, ki je proglasil polnočni "curfew" za vsa zabavišča 26. februarja kot vojni ukrep. Kar se Clevelanda tiče, je župan Thomas Burke takoj naznanil, da bo ostalo pri starem, in tudi od nobenega drugega mesta ni slišati, da namerava slediti vzgledu New Yorka, ki od nekdaj slovi radi svojih nočnih lokalov, v katerih se "življenje" začne šele opolnoči. Edino v Michiganu je državna žganj ska komisija izrabila zakon, ki uveljavlja centralni vojni čas kot standard čas v državi. Naznanila je namreč, da gostilne lahko ostanejo odprte do polnoči, kar dejansko pomeni do ene zjutraj. Da li bodo zvezne oblasti nastopile z vsiljevalno akcijo proti new-yorškim zabaviščem, katera je La Guardia zagotovil, da jih policija ne bo nadlegovala, ako zaprejo vrata do 1. uri zjutraj, ni znano. Byrnes ni tozadevno podal še nobene izjave. Mesto ne bo moglo samo tlakovali cest Ker so državni pregledovale! nedavno kritizirali mestno vlado da je preveč plačala za tlakovanje in popravilo cest, ki so ga izvršili privatni kontraktorji, je službeni direktor Sam David sklenil, da bo mesto poslej samo popravljalo in tlakovalo ceste. Ampak načrt je takoj padel v vodo. Zvezni urad za vojno transportacijo je namreč zavrnil prošnjo mestne vlade za nabavo opreme, ki se ga potrebuje za te vrste delo. VAŽNA SEJA PREBIVALCEV Jutri večer ob 8. uri se bo v prostorih Medkulturne knjižnice, na E. 55 St. in St. Clair Ave., vršila seja Norwood Community Council, ki bo za prebivalce tega okrožja važnega pomena. Na seji bodo navzoči člani City Planning komisije, ki bodo kazali in razložili načrte, ki so jih*sestavi-li glede ureditve celotnega Norwood okrožja, ki vključuje vso okolico od E. 55 St. do park sistema in od Hough Ave. severno do jezera. Vsi prebivalci, ki se zanimajo za napredek in porast te naselbine, so vabljeni, da pridejo na sejo. PRVOROJENKA Pri družini Mr. in Mrs. Charles Wick Jr., E. 165 St., so se preteklo soboto zglasile vile rojenice in pustile zalo hčerko, pr-vorojenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Agnes Koren, ter je hči Mr. in Mrs. Koren, Ivan Ave., in dete se nahajata v Glenville bolnišnici. Oče je sin poznane družine Mr. in Mrs. Charles Wick, Kenwood Ave. — Naše čestitke! Megla skrivala pomlad Včeraj je bil prvi dan pomladi, ampak namesto lepega solnčnega dneva, kakor bi se spodobilo za tak dan, je bilo mesto dobesedno zavito v skoro neprodirno meglo, ki jo je veter prignal iznad jezera. Ampak iz držav dalje na vzhodu se poroča, da so imele idealno pomladansko vreme. GUAM, sreda 21. marca — V ponedeljek je eno največjih brodovij matičnih ladij, ki se je kdaj kje zbralo za skupno akcijo, poslalo letala v japonske domače vode, ki so v eni najdrznejših akcij te vojne bombardirala ostanke nekdaj vjnogočne japonske bojne mornarice ter poškodovala 15 do 17 sovražnih bojnih ladij, med katerimi sta eden ali dva drednavta, obenem pa uničila najmanj 475 japonskih letal. Ugotovljeno je, da je med občutno poškodovanimi bojnimi ladjami 45,000-tonski drednavt kalibra Yamata, ki je bil eden najmočnejših, kar jih je posedala japonska I bojna mornarica. j Uradno naznanilo o sovražnih izgubah i j Sovražno brodovje je bilo to pot prvič udarjeno v svo-I jih domačih vodah, ampak kolikor je razvidno iz uradnih I poročil, do dejanskega spopada med edinicami ameriške in japonske mornarice ni prišlo. Admiral Nimitz je naznanil drzni napad v uradnem komunikeju, v katerem je rečeno, da preliminarna ugotovitev zadane škode izkazuje, da so bile v operaciji poškodovani dve matični ladji ali morda tri, štiri lahke križar-ke, dve redni križarki, štirje rušilci in večje število drugih pomožnih, ladij. Potopljenih je bilo dalje šest tovornih transportov in uničenih je bilo več instalacij na kopnem. Admiral Nimitz je izjavil, da je briljantna operacija, v kateri so Amerikanci šli na lov za skrivajočo se japonsko mornarico in jo tudi našli, zadala sovražnikovi pomorski sili, kolikor je še poseda izza velike bitke v Filipinskih vodah prošlega oktobra, udarec, katerega se označuje za "ohromljivega." Amerikanci niso izgubili niti ene ladje Japonski letalci so napravili mnogo poizkusov, da bi bombardirali ameriško pomorsko armado, ampak slednja ni izgubila niti ene ladje. Ena ladja, katera ni bila identificirana, je dobila resne poškodbe, ampak se vrača v svojo luko s svojo lastno paro. ^ "Nekatere druge ladje so dobile manjše poškodbe," naznanja admiral Nimitz, "ampak niti ena ni bila onesposobljena." Ameriško brodovje na Pacifiku, ki je lani dvakrat pognalo japonsko mornarico v beg, je najprej udarilo sovražno zračno silo na najbolj južnem otoku Japonske, ki se imenuje Kyushu, kjer je bilo uničenih sto sovražnih letal, potem pa je kolebnilo v severovzhodni smeri, nakar je sledil veliki napad na japonsko mornarico. Poveljnik ameriške mornarične zračne sile, ki je izvršila veliki napad, je bil podadmiral Marc A. Mitscher, poveljnik petega brodovja na Pacifiku, s čigar krovov je bil napad izvršen, pa je admiral A. R. Spruance. VILE ROJENICE Pri družini Mr. in Mrs. Frank J. Koss, 18104 Neff Rd., so se zglasile vile rojenice v soboto, 17. marca in pustile v spomin zalo hčerkico, ki bo delala družbo svojemu bratcu. Mati in dete se nahajata v Mt. Sinai bolnišnici in se dobro počutita. Dekliško ime matere je bilo Mary Jeram, ter je hči Mrs. Mary Bradach. Čestitamo! PISMO Podadmiral Marc A. Mitscher, poveljnik mornarične zračne sile. Franc Levar ima pismo od svojega brata Antona Levar, ki se nahaja v Parizu, na Francoskem. Dobi ga, ako se zglasi na 435 E. 156 St. PEVSKA VAJA ZBORA "ZARJA" V četrtek ob 8. uri zvečer se vrši redna pevska vaja zbora "Zarja." Vsi pevci in pevke so prošeni, da se vaje udeležijo, ker se čas koncerta bliža in je važno, da so vsi pevci pripravljeni za nastop. Koncert se vrši v nedelje, 29. aprila. ZADUŠNICA V soboto, 24. marca se bo v Assumption cerkvi v Geneva, Ohio, brala zadušnica za pokojnega Sgt. Charles Krzič, ki je zgubil svoje mlado življenje na bojnem polju. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 21. marca.- UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" M ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sunday« and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta); Por One Year — (Za celo leto)____________________;u 50 Por Half Year — (Za pol leta)_____________________3.50 For 3 Months — (Za S mesece)___________________________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): J'or One Year — (Za celo leto)__ Por Hall Year — (Za pol leta)__ Por 3 Month# — (Za S meeec«)__ - 4.00 _ a.25 For Europe, Boutb America wad Other Foreign Countriei; (Za Evropo, Jufaio Ameriko In druge Inozemike driave): Sor One Year — (Za celo leto)______ For Hall Year — (Za pol leta)________________________________ ..WOO _ t50 Entered aa Second Clasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of (Congress of March 3rd, 1879. HAROLD LASKI (London): SESTANEK SOCIALISTOV V LONDONU Dramatična brzina, s katero so ameriške čete prekoračile Reno, nas napolnjuje z optimizmom, ki najbrže ni neutemeljen. V trenutku, ko smemo pričakovati, da se bo vojna kmalu končala, je izredno prikladno, da so se zbrali v Londonu preko konca tedna predstavniki socijalističnih strank Zedinjenih parodov. Z njimi so prišli tudi opazovalci iz nevtralnih dežel. Predmet razgovorov je bilo vprašanje, kako postopati z Nemčijo po vojni in kako nanovo organizirati socijalistično internacionalo. Presenetljivo je bilo soglasje, kije vladalo o prvem teh dveh vprašanj. Francozi in Italijani, z njimi tudi Louis de Brouckere, spoštovani bivši predsednik socija-listične internacionale, so izjavili, da se ne skladajo z na-ziranjem ostalih, namreč, da ni nobene možnosti odbiti teritorijalne odločitve konference v Jalti. Francozi so se izjavili z velikim poudarkom proti vsake vrste aneksi j am, toda obenem so z istim poudarkom zagovarjali "izravna-nje" meja, poseben režim za nemško Porenje in prevzem nemške trgovske mornarice. Naj mi nikdo ne zameri — zdi se mi, da so razlike le v besedah, namreč, kako, imenovati namen, ki je isti .pri vseh. Vsi smo bili soglasni, da morajo junker j i izginiti, da mora priti nemška težka industrija pod kontrolo in da ne sme Nemčiji ostati nobeno sredstev, ki bi ji utegnilo omogočiti, da pozneje zopet začne nove vojne. Vsi smo bili na-ziranja, da morajo biti vsi vojni zločinci strogo kaznovani in da nikdo, kije bil v zvezi s Hitlerjevim režimom, ne sme imeti niti haj manj šega vpliva v gospodarskem, političnem ali vzgojnem življenju povojne Nemčije. Enoduš-no smo bili tudi mnenja, da enotnost Nemčije — po nekaterih teritorij alnih rektifikacijah, ali spremembah — ne sme biti uničena. Socijalistični pokret v Evropi bo z vsemi svojimi silami deloval proti separatizmu v Nemčiji. Zedinili smo tudi, da ima angleška delavska stranka sklicati približno čez mesec dni novo konferenco. Do takrat bodo vse stranke vposlale svoje predloge glede načrta za novo internacionalno organizacijo. Prepričan sem, da je večina delegatov obžalovala trmasto držanje Poljakov napram predlogom konference v Jalti. Poljaki so menda nesposobni, prilagoditi se dejstvu, da se bo v povojnem svetu vsekakor rodilo novo razmerje med Rusijo in starejšimi socijalističnimi pokreti na svetu. To nam je postalo še bolj jasno, ko smo poslušali poročila Norvežanov, kako sijajno so se obnašali v njihovi deželi vojaki Rdeče armade. To je v velikem nasprotstyu z držanjem poljskih socijalistov, katerim ni nikdar prišlo na um, da bi napadali Beckovo politiko pobiranja drobtinic, ki so padale s Hitlerjeve mize, ko je požiral Cehoslo-vaško. Posebno smo pa zapazili na tej konferenci odsotnost socijalističnih delegatov iz Amerike, bodisi severne ali južne. To po veliki vlogi, katero je igrala ameriška delegacija na nedavni konferenci strokovnih unij na Angleškem. Tudi če priznam, da je ameriška socijalistična stranka izgubila mnogo svojega vpliva od leta 1933 sem, moram vendar pripomniti, da je malo bolj jasnih dokazov za nezrelost ameriške levice kot ta. Ne le, da je držanje Norman Thomasa in njegovih tovarišev tako, da bo onemogočilo vsak socijalistični vpliv na načela bodočega miru, v kolikor se tiče Amerike — temveč to bo tudi otežko-čilo napraviti most med državi j anom-delavcem, in med državljanom-socijalistom. V gospodarski evoluciji vsakega delavskega pokreta pride trenotek, ko je treba razviti politično filozofijo, ki se bo prilagodila stvarnosti našega čedalje bolj zapletenega sveta, v katerem so vse dežele odvisne druga od druge. Reči moram, da se nam Evropejcem ameriški socijali-zem vidi popolnoma ne realističen in ne-stvariteljski. Tudi Political Action Committee tega ne mpre popraviti. Urednikova pošta Na Cvetno nedeljo Cleveland, Ohio. — Ni je danes skoro več najti zavedne organizacije ali skupine v Ameriki, katere člani se še ne bi zbudili in se zavedli, da nas kličejo naši rodni bratje onkraj oceana, da jih rešimo iz najhujše stiske in pomanjkanja. Posebno kulturne skupine so moralno obvezane, da dajo pobudo vsem ostalim organizacijam, ker od teh skupin se pričakuje večjega in globljega razumevanja. In na Cvetno nedeljo, ob 7. u r i zvečer, bo skupina pevcev Glasbene matice podala lep in izbran koncert za trpeče v domovini. Kar želimo od naše publike je, da napolni dvorano Slovenskega narodnega doma. Vstopnina h koncertu je le dolar in imeli boste od njega dvojno zadoščenje in dvojen užitek. S tem svojim prispevkom boste pomagali najpotrebnejšemu in najbolj oboževanemu narodu v boju proti fašizmu in poleg tega boste imeli priliko poslušati petje, kakršnega ne morete slišati nikjer drugje v ameriški Sloveniji. Ali je to kaka žrtev? Nikakor. Nudi se vam le krasen duševni užitek. Marsikdo se bo tako navdušil, da bo posegel še globlje v žep z opombo: Ker ne morem drugače pomagati našim zaslužnim in hrabrim slovenskim borcem, se bom pa izkazal na tak način . . . Saj vemo, pri pesmi in vinu je vedno dobra volja in radodarna roka. Koncerta ne b o m opisala. Zadostuje naj zagotovilo, da ga bodo podali pevci Glasbene matice. Danes ne obstojajo več dvomi in bojazni kakšen način vlade bo dobila noya in prerojena Jugoslavija. V novi jugoslovanski vladi- so dobile svoje zastopstvo vse stranke in narodnosti. In do vsega tega jim nismo ameriški Slovenci veliko pomo-gli. žalibože se s tem ne bomo smeli preveč ponašati. To zlato svobodo so si priborili sami s svojimi žilavimi rokami, s svojim bistrim razumom in s trdno in neomajno željo ter vztrajnostjo, da hočejo biti sami svoji gospodje na svoji lastni zemlji. In odkar jim proži roko prijateljstva in zaščite močna Rusija, se obetajo našim ljudem lepši časi in človekavredno življenje. Ne bodo se več upali tuji in domači lakomneži izkoriščati to ubogo ljudsko paro. In sedaj, ko so si sami že skoraj osvobodili svojo zemljo, jim bomo pač tudi mi priskočili na pomoč, da si bodo mogli vsaj za prvo silo urediti domače ognjišče; saj pozneje itak ne bodo potrebovali naše miloščine. Ako nam bi bila dana prilika videti to njihovo veliko razdejanje, njihovo lakoto in nagoto, njih izstradana in revna telesa, bi ne bilo treba toliko klicev na usmiljena bitja. Z veliko hvaležnostjo v srcu, da nam ni treba okušati podobne mize-rije, ker se nahajamo v svobodni deželi, bi dali veliko več kot damo sedaj. Bodimo veseli in hvaležni, da smo v stanu prispe- vati. Saj tega velikega tedna bo moglo biti zanje tudi enkrat konec. Velikonočna nedelja je simbol vstajenja. In kot jim je blizu ta nedelja, tako naj jim bo blizu čas, ko se bodo otresli še ostalih okov in se dvignili v višave moči in slave, kot jim to je obljubljal sam Simon Gregorčič. Pomagajmo jim po naših močeh do tega vstajenja! Za publicijski odbor SANS-ove podružnice št. 39 A. S. STANKO MAJCEN: Povestica v kavarni je visel dim v polovični višini kakor pravljična stena med spodnjim in gornjim prostorom. Spodaj so stali stoli, sedeli ljudje, čitali, kvartali in se prerekali; zgoraj 'so žareli električni lestenci in s tapet so se lužščile čudne postave. Roža se je izpremenila v kraljično, zvončki so se izprevrgli v dvorjane in tulipan se je prelevil v kraljiča samega. Bajni dvor se je naselil nekje blizu lestencev in" skrivnostno pomenkovanje je šlo od dvorjana do dvorjana, od kraljiča do kraljične in nazaj. Pravzaprav so bila tri dekleta v kavarni. Radi najstar^še, dvajsetletne Neli, so zahajali gostje vanjo. Bila je najstasi-tejša kavarnarjeva hčerka, ki pa ni nikdar pozabila zabeležiti sladkorja ali ruma v okovano knjigo, ležečo na mizi pred zrcalom in je skrbela, da je plačal primanjkljaj rajši -natakar kakor oče. In bila je še druga in tretja. Druga je bila stara sedemnajst let in nihče še ni bil odkril njene krasote. Koncipient Miško je sedel za zadnjo mizo in študiral taktiko matere &avarnarke. Napoleon je bil velik vojskovodja, a gospa Brglez je umela stvar bolje. Od deseterih, ki so bili redni gostje kavarne in ki jim je bila Neli "zadala", ni noben vedel, za katerega gre. Neli je dolgočasila zdaj tega, zdaj onega in mati je počastila s starim pecivom danes enega, v soboto vse, tako da je bil ob e n i po polnoči zunaj pred vrati stalen prerek: kdo je izvoljeni in kdo je brez^ upa zmage odklonjen. A prihajali so redno, in če je ta s pravico zasledoval svoj cilj, je to delal z isto pravico tudi oni. Bili so doktorji, sodniki, profesorji, trgovci, a na nitih gospe kavarnarke so bili vsi marijo-nete. Miško se je naveličal puste i igre z moškimi in si poiskal se-: demnajstletno. Kvačkala je na-^vadno za kuhinjskimi durmi ali listala v časopisu s slikami. I Potez je bila istih kakor Ne-: li. A čudovito nežnih. Starejši 1 sestri je stopal v obraz izraz : odurne, vsiljive lepote, podčrta-! ne ž rahlo šminko in drugimi ' lefiotičnimi sredstvi. Zavest lepote ji je vtisnila nekaj gladne-ga in zaeno vladohlepnega. Iz-pre jena lepota se je javljala zlasti v kretnjah, ki so bile prera-1 čunane na učinek, a rafinirano' I posnete po naravi. Gledališčnost 1 takega vedenja se je jasno ka- Učinkovitost P AC je skoro popolnoma odvisna od kandidatov za predsedniško mesto vsaka štiri leta. Hillman in njegovi tovariši bodo z lahkoto storili važno uslugo de-j lavcem vsega sveta, kadar je treba izbirati med Roose-jveltom in Deweyem. Toda če bo izbira med, recimo Cal-j vin Coolidgem in konservativnim demokratom kot na pri-!mer John W. Davis, je težje videti, kaj bo mogel napra-jviti P AC. * i Ne želim podcenjevati spretnosti PAC in njegove strategije in propagande, vendar pa moram npglasiti, da je zadnji čas, da se razvije v Zedinjenih državah močna in učinkovita socijalistična stranka. zala pred zrcalom. Na slabih slikah stoje ženske v takih po-z a h , ponesrečene fotografije ovekovečijo take momente, v momente, v kakršnih si je ugajala Neli pred zrcalom. Vera je bila narava sama. Lica, nepoškodovana od ostrega kavarniškega zraka, so pozno na večer lahko rdela in kakor se je polnil zrak s tobako-vim dimom, sta ji drhteli nosni plavutici. Vtopi jena v svoje delo, je bila tako sama v kriku in vojski besed kavarne, da se je Mišku zdelo, da krog nje raste živ plot rož in jo zarašča in jemlje očem. — Kakor bajno bitje. Kadar jo je kdo nehote sunil v ramo, se ni zbudila iz zamaknjenosti. Navadno je ostala v izpremenjeni legi, dokler ni prišel nov sunek, ki jo je vrgel- zopet v novo stran. Včasih je pač vstala in si poiskala drug prostor. Takrat je bila vznevo-Ijena in lahna senca na čelu je zaznamovala mesto, kjer se bodo delale prve gube. Kavarnarka je opazila, da Miška zanima Vera; smehljala se je vseeno in krenila glavo zopet k svoji Neli. Miška je" zavest, da ga kavarnarka ne ume, razvnela do tri-umfa. Vse njegovo hotenje se je osredotočilo v pozornosti, da Vera ne zapazi njegovih pogledov. že misel sama, da bi se srečale njune oči, mu je zapali-la lica. A Vera je zapazila. Mišku je bilo tesno in še tesneje mu je bilo, ko mu je nekega večera servirala kavo. Iz teh rok sprejeti čašo — tega še sanjal ni. Prepovedal si je vsak stik z dekletom, ki bi ga bil videl najrajši vedno takega, kakršnega ga je našel; zanlmajočo se zase in opravljajoče svoje delo s samo po sebi umevno, namenu primerno kretnjo. Pogledal ji je v oči a ona jih je zaprla začudeno. "Ali nimate ničesar povedati?" Miško je osupnil. Z isto, samo po sebi umevno, . namenu primerno kretnjo, s katero je opravljala svoje delo, je stregla tudi njemu. Ni se ji poznalo ne vznemirjenje nad njegovo prisotnostjo, ne hrepenenje po njem, če se je skril v drug kot. Tako mirno se je vedla proti njemu, da'se je Miško iz svoje prvotne popolne pasivnosti dvignil z željo, zazanimati jo zase ali ji dati vsaj povoda, da bi mislila nanj. To ga je stalo mnogo premagovanja. Bal se je očitkov, ki šinejo kaj radi iz oči takih deklet, ko so pregledala častilca, in vest mu je očitala, da moti nekaj, kar je bilo doslej menda nadvse mirno in kar se potem ne bo umirilo več nikdar. Vera ni bila Neli in kri njene matere se je v njenih žilah pretekala zelo redko. Ko je Vera po nekolikem času nato prinesla zanj na plitvi-ci "izjemnega" peciva, je zardel na znotraj in na zunaj prav res-jiično. Ona ga je pogledala v oči bliže, kot je bila navada, in se okroglo nasmejala. Njene oči 30 bile kakor zvezde; trepalnice so rastle kakor iz skupnega nevidnega središča venkaj proti nevidnemu obodu in žarek zenice je bil miren, mrtev, cvetličji. "Ali mi res nimate ničesar povedati?" Miško je pomislil: to ni umestno, ono je zlagano; vsakdanjosti ne mara kvasiti, tuje perje bi spoznala, načitana, kakršna je. "Vi ste boječi! Ali vam je kdo že kdaj rekel hudo besedo?" Pa koliko in kakšnih! si jc mislil Miško. A tebi jih ne povem. Ne zaslužiš jih, tudi ne, če U. S. DAJE DOBRIM GOSPODINJAM BONUS RDEČIH TOČK Patriolične ameriške gospodinje dobijo vsak dan ekstra rdeče točke, ker izvršujejo delo, ki znajo edine izvršili za to deželo. Za one, ki želijo dobiti bonus rdečih točk, je treba napraviti naslednjo. Shranite vsako kapljo porabljene kuhinjske masti. Točno jo nesite k svojemu mesarju. Za vsak funt vam bo dal bonus 2 točk . . . tako zelo nujno potrebujejo porabljene maščobe, da izdelujejo zdravila, smodnik, umetni gumi j, milo in na stotine drugih potrebščin na bojnem polju in na domači fronti. Hranite, dokler ni izstreljen zadnji top! bi slišala, da jih je meni kdo rekel. "Prav nič vam nimam povedati," je priznal naposled v gorkem tonu, tako da je Vera lahko pristavila: "Nekaj pa vendar. Kajpak ne danes. Ali jutri, ali pojutrišnjem. Saj še pridete, kaj ne?" Miško je z vsem srcem pritrdil, da nima namena kadarkoli posetiti druge kavarne, ker pač že iz navade — in nekega — Kdo bi vendar to izrazil? Toda Vera je odnesla posodo (drugim ni stregla) in sedla zopet na svoje mesto. Miško se je na cesti kesal, da ji ni priznal vsega ali vsaj nečesa, da bi vsaj začelo v njej tisto gibanje, ki je v njem vzra-stlo že od viharja in ki mu je trebalo v skorajšnjem času skupnega krotenja. V tej obhki je razmerje ostalo dotlej, da je Vera nekega večera sediš k njemu za mizo in ga z vso resnostjo in prepri-čevalnostjo sedemnajstletnega dekleta uverila, da ji mora povedati, če ima kaj na srcu, ker se je bati, da postane skrivanje smešno. Miško se je s težkim srcem odločil — ne, da ji pove od obličja, za to v kavarni ni bilo prilike — temveč da ji napiše vso svojo težavo od začetka do konca. Drugega dne ga je spremila do duri in Miško ji je z bobne-čim srcem in tresočimi se koleni izročil pismo brez napisa in brez podpisa. Kdo zna, kdo dobi pisma takega dekleta v roke, in če ni ne napisa, ne podpisa, se takorekoč že še izmaže, je računal. Ko je v nedeljo popoldne — tri dni za tem ga ni bilo v kavarno — sedel na svojem sta-i rem mestu, je Vera pletla.no-j gavico in postregel mu je nata-I kar. j A natakar je bil nadvse vlju-jden in je Miška vprašal, ali naj i javi njegov prihod gospe kavar-I narki. I Miško se je zahvalil in čakal, kaj se bo zgodilo. Neli je prišumela v novi svileni obleki iz gornjih prostorov, sedla s pritajenim smehom na njegovo desno in položila desnico s krasnim smaragdnim prstanom njemu tik pred oči. "Za pismo, ki ste mi ga včeraj izročili po Veri, sc vam iz srca zahvaljujem. Toda zakaj tako boječe? In po tretji osebi? Ali nisem zato tukaj, da me oboževajo ljudje? In vi ste doktor, imate službo, prihodnost, denar. O, koliko jih je, ki so natakarju dolžni že od lani — in me hočejo za ženo! Toda vzlic temu, dragi doktor — saj priznate prostor srca, vidite — in moje res ni več prosto." Usmiljeno se je nasmehnila, plast šminke se je zgubala v lahne in natanko vidne gubice in ko je vstala, se ga je dotaknila z roko. Miško se je ugriznil v srce. Srdito je pomeril Vero, ki pa se ni ozrla od nogavice, temveč pletla in štela zanke, pletla in lOCl.' štela zanke, dokler m ^ snel klobuk s atene. Že je držal kljuk" ^' je planila k njemu, nekoliko plaho v oči o' vanj: "Ubogi!" Mišku so se orosile i kGl "i "ič. . , itibM Počakaj, si je dejai , ali tri leta, dokler ^ kliču ne odprejo oc', ti — nemara — ^asij« Vesti iz zivljenjo ameriških^Slov®"® Duluth, Minn ci St. Mary's se la Blatnik iz New 0»^] J kor tudi Zora Boweyju je pri-^l vrn, star 79 let, kU Ely pred okrog & med ustanovitelji ^ . je bU iz f na Dolenjskem. ^ gostilno, zdaj . - Umrl je tud' tich v naselbini star 77 let. . g^pli Bon Air, Pa. - „i,?u ber st. je bil ura p da je bil njegov Korber resno ra J .g; nu, Filipini. V arma<" vembra 1941 in nahaja 36 mesecev. Ajf 1 s ® Chicago -- ' Martinjak po y ^ strežnica, je o d s ^ i Hills, Cal., kjer pri ortopedičnem I Danielu H. Levintba' tf ■ji bolniško strežni^J v Michael tf of Nursing v bil do nedavnega - .d dr. Levinthal. ona J ne John Martinj^ White Valley, ^ Bogataj je fgnf", je bil 15. februaO ^ sin Sgt. Frank ^ zdravi v Fran«g od decembra > pa od lanskega \ ni ima tudi Bogataj je na jnadi od aprila ry Bogataj pa . ip ii« J v Angliji in J® zadnjega poroc pj nad Nemčijo ter J g, van. Pri vojakih J" Kaos. Frontenac, ^pO" njem Jacksonvil^j /i tih bolehanja nn^ bar, star 69let 2 hinju pri K#nin_ j Kansas ^ .. ie" %l prišel sili"'. Zapušča ženo, dva troitu), nečaka i' dva vnuka. _ ------- ^ Aspen, Colo. f fronti je bil f j Zupancis, sin panels. Zdravi s Parizu. Bil je ^ ^ 0 f. J ' kor bo tudi zdaj J cem. Služil je ^ g joliet, m-ja je padel v M. Locknar, sm Locknar. TDd'i"'/J: Je bil'poslan ^^gn" . bil ranjen v i^n V okrevanju Poleg staršev ^ sestri, tri Egiptu , pa tudi^^ Na veselici % s« venke št. zadnjo soboto, ^ odnesli dobitke^ J E. 72 St., dob" Mrs. Josephine jC Rd.. dobili gggL J Mrs. Žele, E. steklenico žgan^ 5 21. »area, 1945 I """■li,l«l,ilBli,laliilaliilBliilaliilBliilaliilaliilBliilaliilBliilaliilaliiUliilalii|jiliilaliilaliit(! I "»A @0 "o lepi Sloveniji | ENAKOPRAVNOST STRAN 3. (Nadaljevanje) št. 3 je na- iM or?5°v ™uzej, ki je *(,oh^ od 10.—12. ^cati je treba %j ip « Mariborski liijQ mlad, ustano- 1903, ker je ijč, (jj prevladalo mne- J deželni muzej v so , njega pr- Venda "stanov ^ -p.vitelji nabrali na 'kke% X. . ^yavskega polja "Uorali '^liko gradiva, da 1. 1914 do-Ntori Z? Toda tudi ti Vatli odkar se je "iSski !. in leta 1924 n v ših kopališč v naši kraljevini. Zgrajeno 1. 1930, ima tri bazene, za plavalce, za neplavalce in za otroke. Pri bazenu za plavalce je 10 m. visok skalnati stolp. Voda se dovaja v bazene prečiščena v posebnih čistilnih napravah. V gozdnem parku, ki obdaja kopališče je prilika za zračne kopeli, posebna igrišča skrbe za zabavo, restavracija in kavarna za telesno krepilo. Prekrasna je bližnja okolica mariborska. Na severu kličejo Kozjak in Slovenske gorice v svoje ljubeznivo, sončno okrilje, tu so Kamnica, grad Viltož, Bre-zovje, Stolni vrh. Št. Peter, Marija na Gori, Zrkovci bližnji iz-prehodi, Št. H j, krasni razgle-dišči Sv. Urban in Sv. Duh na Ostrem vrhu pa daljši izleti. Na desnem bregu Drave vabijo Rad-vanje, Betnava s škofijskim gradom, Razvanje pri Hočah, Pekre, Limbuš in Bistrica, že vsi na vzhodnem in severno-vzhodnem vznožju Pohorja, na obisk in letovanje. Dalje v Dravski dolini ležita Ruše (žel. postaja), sedež velikih tvornic dušika in karbida, izhodišče za ture k Ruški koči, k slapovom Lobnice in na Smolnik in Fala (žel. postaja), z ogromno elektrarno, zgrajeno 1. 1912 (najvišja storitvenost 47,000 konjskih sil), ki preskrbuje z električno silo ne le bližnje Ruše in mesto Maribor, ampak po daljnovodih ves jug do Trbovelj in vzhod do Varaždina. Najznamenitejša točka za tu-ristiko in tujski promet pa je postalo po zedinjenju 1500 m visoko Pohorje, ogromna gorska iji mode-1 gmota, ki se razteza med doli- postali pretes- važne arheo- prezgodovinskim j m nakit iz staro- %k, ^ so se pri- ^ ^ w*! pobov pri Središču. popoli . zbirka podrav-"ovcev' zbirka sta- Sfazvr-šv*^ '^^zeja so zaen- «> cerkvi • stoletja. Ba- i ,^0 s «n je za- ' f'^kepa ' največjega ^vtejv, Razen te- CC . °Pju s — V prvem ^ P)"irodo8lovne in Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič ''"Itum; in maribor- 'Pistie jh -------- h- Podzem- voti, . ^ ""iskimi na-kamni, sred- , Predm dimnic :e. 1;^.%% ^^fiborskega mesta i. »taPlh hiš in n..T.„6 \ mu- V "Minulih stole- L;?' 'Z tliej, ®®sto počasi sf taSfr;"■"O- C6,f . hotel m 9. nami Drave, Mislinje in Dravi-nje in je po smotrnem delu podružnic Slov. plan. društva v cerkva i ^^'^^'iboru, Rušah in Slovenski Jiekdaniih n+vv. i Bistrici in drugih organizacij prepreženo z vrsto odlično u-pravljenih planinskih koč in domov, s podporo banske uprave Dravske banovine pa čedalje bolj z dobrimi avtomobilskimi cestami. Zato pr-ivabijo njegovi neizmerni gozdovi, njegove krasne razgledne točke, njegove prirodoslovne in narodopisne posebnosti vedno večje število gostov poleti in pozimi in ni več daleč čas, da bo Pohorje tudi v inozemstvu zaslovelo kot jugoslovanski Semmering. Maribor in njegova okolica ne bila po- združujeta v sebi vse posebno d. ov, širokih razsežnih pa duh ^ t 1. 191« po \ NoYA„ , sveži pri-živija .-- ?) Mar: ibor fa kot m se- kraljevine okolica k C % ijj bi ne pg. združujeta v sebi vse posebno-1 \ J,. omenila vsaj sti in čare severne Slovenije.! \ A je uig divna okoli-1 Vesela, priljudna nrav njegove- j Sa ^ posebno važ- prebivalstva ga dela sprejem- točki tuj- Uivega za vplive in pobude, ki i|^ in sto že,' Pohajajo od zunaj in ga zato k Y cpT^'^J^je mogočna, odlično vzpostavlja za .posredo- ^ ill u° . "^Gstno sli- ^'alno vlogo med severom in ju- Sov jG prilika go^"' zapadom in vzhodom, ki \j vodnih mu jo je določil njegov zemlje- ' ribolov, čol- Pisni položaj. Njegova globoka i PRVO POGLAVJE Božična! noč v gozdu Gosta megla je ležala tri dni nad robom gozda, potem je prišel oster mraz in zdaj je gozd oblekel svojo najlepšo božično obleko. Kakor praznični svečniki so stare jelke, ki stoje gori na odprti višavi, le da visi njihovo okrasje, sveče, navzdol. Čisto do tal se krivijo veje pod težkim bremenom. Pod njimi nastajajo zdaj prijazna gnezda, ki so kakor nalašč ustvarjena za zavetje zmrzujočim zajčkom ali kakšni srni. Breze so pokrite s tisoči in tisoči kristalov in na nežnih vejicah se je nabralo ivje tam, kjer čaka listni popek prihajajoče^pomladi. Zdi se, ka'kor bi hotelo inieti drevo sredi zime svoj ma;j, toda srebrn. Vsak mah na poti, bodeči grm. Iz katerega se še med kristalnimi vejami svetijo rdeče jagode, — vse se je obleklo v razkošne, praznične obleke. Kako ljubko in nežno se podaja omeU srebrna kronica, kako se je potuhnjena zajedalka izpremenila v mojstrovino, kakršne delajo kovači med palčki! Čisto tiho je vse in le časih gre nežno zve-nenje skozi gozd, in vzdih, če otrese veja del svojega bremena, ki je postalo pretežko. Bukve so postale košate, in na poti, ki so jih pokrile s srebrnimi in kristalnimi oboki, pada prelepa, zadušena svetloba mehkega, megleno sivega neba, ki da komaj slutiti drobec motnega Bolnčnega zlata. Leska si je nadela, vse polno širokih, srebrnih pasov, ki vežejo V čudnih lokih in zavojih njene veje. Pajčevi-ne so, in kako bi se začudil pridni tkalec, ki visi že davno kakor mrtev, uvel list nad svojimi spečimi otroki, če bi lahko videl, kaj je nastalo iz njegove preje. Če se požene ptič kvišku, se raz-leti oblak srebrnih zvezd, in ko padejo, obleže na poti in okrase tudi njo, ki je drugače tako gola in rjava. Med jelkami, ki stoje po višavah, prihaja proti širokim bukovim obokom visok možak v gozdarskem suknjiču iz raševi-no in ogoljenem, zelenem klobuku na kodrastih, rjavih laseh. Pod starim klobukom'se iskri v vso krasoto dvoje sivo sinjih oči, in če na možu človek izprva ne bi opazil ničesar drugega kakor njegovo nenavadno velikost in mogočno širino, bi ga moral prikleniti nase še bolj pogled iz svetlih oči, kajti to so oči moža, I ki zna gledati. Kakor bi hotele vsesati vase to sliko gozdne poti, z rahlo srebrnimi vrstami stebrov, gukovih debel, ki jih od daleč presvetljuje motna opal-na barva neba. "Oči, moja ljuba okenca . . . Pijte, o oči, kar za-drže trepalnice tega zlatega obilja!" To pot je srebrno obilje. Potem obstane pod mogočno bukvijo in objameta ga molk in svečana tišina. Zdi se mu, kakor bi drevesa in grmi zadrževali sapo; kakor bi moralo nekaj nastati, nekaj čudežnega, nekaj skrivnostnega, nekaj, kar prekine vsakdanji tek dogajanja. In nežno zvenenje iz daljave in bližine, in ihtenje gre skozi tišino, kakor bi utripalo srce gozda. Ali se ne bo morda raztrgala samo za trenotek tenčica, ki loči nas ljudi od sveta, od naše okolice, tista tenčica, ki jo prav spoznamo šele takrat, ko umolknemo? Tišina, ki prihaja najrajši z večernih zvezd, a 1 i pa nas objame v gozdu, ki je bil; našim očetom svet kraj, saj so v njem prebivali bogovi. Ali so bili tako neumni ti starci? — Oh, zakaj si se tako splašila, ti nežna, rjava srna ? Kako so otroci sveta ločeni drug od drugega in kako daleč, kako samotno, kako neskončno osamljeno je srce v njih; ne poznajo te niti živali, plaše se pred teboj, in vendar žene isti rdeči, mehki tok svoje valove skozi tvoje srce kakor skozi njihovo. In hrastovo drevo, štiristoletno, ki zvija kakor orjaške kače svoje od bliska in divjih viharnih noči zadete roke, to drevo ljubiš! Kakor prijatelj ti je, ki si ga poznal od otroških let in si ga s plahim občudovanjem gledal v temnih jesenskih večerih, ko si stopal z očetom. Če bi ležalo nekega jutra to drevo na tleh, — ali ne bi žaloval za njim kakor za dobrim starim prijateljem? Toda kaj ve on o tebi? Samotno hodi človek po svoji daljni poti, med vsem, kar živi in umira okoli njega, kar se veseli v maju in kar v zimi sanja svoje srebrne sanje. (Dalje prmodnjlt) WHERE THE FUEL GOES AN ARMY TRANSPORT burns 33,000 gallons of fuel oil a day. •awi AMERICAN HEPQES . by (JULIAN OLLENDORFF. Ob bre sta I "^^Sovih stare- narodna zavest, utrjena v toli-in levo od ko hudih narodnih bojih, pa •§a dve kopali- izniči za to, da bo Maribor tudi v zadnjih le- ^ bodoče ostal to, kar je. ^ zadnjih le- v bodoče ostal to, kar je, — ob-% kopališče na "i^jna trdnjava jugoslovanske leži ^ Glberjevem) ™sli in kulture. Kb?": r; "-gor-- - ^'h j), J® Gno iz- I/ • 1 . t I I ^ ^ajmodernej- Kupujte vojne Donde! 1 bi PRIDITE ZGODAJ! ^ se en večer v tropični sobi I90te* *• A. C. KLUBA CLAIR AVE. — IV. 9635 Qv Carlozzi, Mgr. svafK privatne partije in za- in bankete. — VINO — PIVO j® naiK pripravljeni po kuhu Ivey, v mestu." °^rsina zabava VSAK VEČER Zgodaj in se dobro zabavajte PRIDITE ZGODAJ! V » H M N O t A ATmER drawing BY sgt, -pat denman, in 'THE-leatherneck: HEN a J-.ip 7 5-mm gun threatened to halt landing parties at /tougainvilL', Marine Sgt. Robert A. Owens placed four men to cover fir« lu.rx adjacent bunkers ;ind then charged into the mouth of the cannon-. He cnterfj the emplacement through the fire port, drove the gun crew out lind iniured t/ieir destruction before he himself was wounded. War Bonds helped pay for chc guns with which his men covered his heroic fe.it. Sergt. Oweni was awarded a Navy Cross. u. ^.'ircauus Dctarinu-ni NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in • prijateljem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede ter nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in dobri oče LOUIS TOLAR Zatisnil je svoje blage oci dne 10. februarja 1945. Pogreb se je vršil dne 14. februarja iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov na Lakeview pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen dne 25. maja 1867 leta, v vasi Verdun pri Toplicah na Dolenjskem. V dolžnosti si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili toliko krasnih vencev cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Hvala tudi vsem, ki so darovali v gotovini. Zahvalo izrekamo sledečim: Družini Klemenčič, Chicago, 111., družini Gutman, Export, Pa., društvu Noble št. 1108 Internatioiial Association of Machinists, Sr. "B" Bowling League od Slov. doma. Chase Brass Rod Mill II to 7 Shift, Fisher Body 2nd Shift, 6th Floor Purchase Material Control, Mr. in Mrs. Nick Armenti, Mr. in Mrs. Sam Citraro, East End Social Club. William Henik-man in družini, Mrs. Frances Zupane in hčeram, društvu Betsy Ross št. 186 AFU, Utility Guards, Mr. in Mrs. Louis Urbas in družini, Mr. in Mrs. Rudolph Sajovec, Mr. in Mrs. Anthony Sajovec, Mr. in Mrs. Joseph To-tarella, Mr. in Mrs. Frank De Capua, Mr, in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. John Zaic, Mr. in Mrs. Louis Cernick, Mr. in Mrs. Geo. Kovitch, Mrs. Barbara Kovitch, Mr. in Mrs. Frank Kovitch, Mr. in Mrs. Joe Kovitch, Mr. in Mrs. Robert Riddle, Mr. in Mrs. Frank Bogolin, Mr. in Mrs. John Lokar ml. in družini, Mrs. Bertha Zaic. Mr. in Mrs. Paul Cesnik, Mr. in Mrs. Ludwig Ogrinc, Mr, in Mrs. Joseph Cergol. Mr. in Mrs. Wm. Gorse. Mr, in Mrs. Charles Cesnik. družini Raddell. A. H. Climo. Mr. in Mrs. Don McGill, Mrs. Gerhard, Mr. in Mrs. Frank Cummings. Mr. in Mrs. Frank Nagode, Mr. Henry Nagode. Richard Nagode. Mr, in Mrs, Dan Nagode. Mr. in Mrs. Chas. Lusin, Mr. in Mrs. Wm. Sitter. Mr. in Mrs. L, Debevec. Mr. in Mrs. Chas, Benzie. Mr, in Mrs, Don Dixon, Mr, in Mrs, Calvin Sanders, Mr, Eddie Fatur, Mr, Joe Karlinger, Mr. Phil Sirca, Mr. Anthony Zaman, Mr, in Mrs, Wm, Darroch, Mr, in Mrs, Chas, Raymohd, Woodman of the World št, 182, Sfov, del, domu, Mr, in Mrs, Jos, Žele, Mr. in Mrs. Louis Potočnik, Mr, in Mrs, John Cvek in družini, Mr. in Mrs, R, Kent, Mr. in Mrs, Persic. Mr, in Mrs, Louis Levstek. Mr, in Mrs, Joe Perko. Mr, in Mrs. John Kaušek. Mrs. Yanchar. Mr, in Mrs. Frank Marash. Dr. in Mrs, Wm. Lausche. Mr. in Mrs. Val Plesec, Mr. in Mrs. Vincent Coff. Mr, August Kabaj, Mr, in Mrs, Ernest Debevec, Mr, in Mrs, Frank Koss, Mrs. Kate Strnisha, Mr, in Mrs. Walter Lampe, Mr. in,Mrs, Chas, Lampe. Mr, in Mrs. Frank Pretnar, Mr. in Mrs. John Lunka, Mr. in Mrs. Joe Deming, Mrs. Joseph Mihele, Mr. in Mrs, John Burdelick,. Micklačič Jr. in družini, Mrs, Mary Fabian, Mr, Joe Hočevar, Mr, in Mrs, Anton Uicar. Mr, Fr^nk Koss, Mr, in Mrs, Leo Perušek, Mr. in Mrs. Leo Wolf, Mr. in Mrs, Frank Gor jane. Mr, in Mrs, Louis Henikman. Mr. in Mrs, Frank Dremel. Mr, in Mrs, Chas. Starman, Mr, in Mrs, Peter Conte, Mr, in Mrs. Luke Hočevar. Mr. in Mrs. Tony Mramor, Mr. in Mrs. Anton Kramar, Mr. in Mrs. Joseph Kren, Mr, in Mrs, Joseph Brodnik. Mr, in Mrs, Chas. Longa, Mr, in Mrs, Wendell Lehman, Mr, in Mrs, Frank Tolar, E. 39 St., Mrs. Frances Gorse, Mr. in Mrs. Joseph Jerse, Mr, in Mrs. Angelo Esposito. Mr. in Mrs. Frank For tuna. Mr. in Mrs, Steve Sustarčič St, Mr, in Mrs, Frank Lopatich st, Mr, in Mrs. Frank Lopatich ml, Mrs. Josephine Laurie, Geneva, Ohio, Mr, in Mrs, John Marolt, Mr, in Mrs. Steve Vuga, Mrs, Mary Perušek. Mr, in Mrs, Frank Sive, Mr. in Mrs. Rudolph Jelereic, Mr. Tony Lostoski, Mr, John Rose], Mr, Louis Cortnik, Mr, in Mrs. Adolph Laurič, Mr. in Mrs. Steve Sustaršič ml, Mr. in Mrs, Andy Sosic. IDalje srcna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Našo zahvalo izrekamo sledečim: Mr, Joe Gutman, Mr, Louis Cernick, Mr. Frank Lopatich. Mr, Ludwig Ogrinc. Mr. Don McGill, Mr. Frank De Capua. Mr. Calvin Sanders, Mr. Frank Koss, Mr. Chas. Cesnik, Mr. Louis Henikman. Mrs. Gary Kossick. Iskreno zahvalo izrekamo vsem. ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, 1^ so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Hvala pogrebeem-sobratom od društva Woodman of the World, katerega član je bil pokojni, ki so nosili krsto. Ljubljeni soprog in oče! Prazna in pusta je naša hiša. od kar so Te odnesli na njivo smrti k večnemu počitku. Solze so v naših očeh in bolest v naših srcih, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Odšel si tja, odkoder ni vrnitve, kakor zahtevajo večni zakoni narave. Spominjali pa se Te bomo z hvaležnostjo in ljubeznijo do konca naših dni. Spavaj mirno—snivaj sladko! ŽALUJOČI OSTALI: IVANA, soproga LOUIS, FRANK. JOSEPH. PFC. JOHN. ^ sinovi SOPHIE, poročena PUSTOVER, OLGA, PAULINE, poročena SAJOVEC. MARY, poročena LAURIČ, hčere. KATHERINE KLEMENČIČ. sestra v Chicago. 111. in 15 vnukov. Cleveland, Ohio, dne 21. marca 1945. {STRSU 4,1 ENAKOPRSVNOST -y; 2l.siaW V METEŽU MARIJA KMETOVA Roman "Tina," je dejal Andrej in jo pobožal po laseh, "saj veš, kako je. Kje pa je Vanda?" je dodal. "Ah ta," se je nasmehnila Tina, "iz občudovanja prehaja v občudovanje ift neskončno je zadovoljna. Pa jo poglej, saj je pravkar prišla!" Vanda je stopila v sobo in se je oklenila Tine in vsa je žarela od notranjega veselja. "Torej, Vanda," je dejal Andrej, "vse prav, vse dobro, vse v redu?" "Vse je tako neizmerno lepo," je odvrnila Vanda, "takih sob nisem še videla in moja soba je kakor cvetka. In na vrtu, kako vse diši, kako vse cvete—v Ljubljani je še samo popje in je še vse v meglah. O, in v samostanu . . ," "Saj res, povej, povej!" je silil Andrej. "Nikar — nočem se spominjati . . ." "Pa ne, da ne bi hotela več nazaj?" je vprašala Tina. "O, to že—bom že šla, a težko bo," je počasi dejala Vanda in obraz se ji je stemnil. "Šola je šola, to se mora," je zavrnila mati. "Vem, saj bom tudi šla." "Kaj niso ondi prijazni s teboj ?" je vprašal Andrej. "Prijazni so že, posebno gospa prednica je dobra." "Mater Katarina ji je ime, li ne?" je dejala Tina. "Dobro se je še spominjam in všeč mi je bila takrat." "Da," je povzela Vanda, "ona je dobra, a tudi stroga. Hu, tako se je bojimo, vse mora biti ena— dve—tri, vse lepo v redu, čisto, natančno, sicer je joj!" "Že prav," je dejala mati in tudi Tina je prikimala, Andrej pa je rekel: "Torej ti je hudo, Vanda? Če bi bilo prehudo, pa ostaneš tu in . . ." "Tak beži, Andrej," ga je pre-kinuila Tina, "ne bodi tako mehak." "Sem le mislil. .. Čemu bi se mučila; tu je prostora dovolj, meni bi bilo zelo všeč, Vanda se tudi ne bi branila, imela bi svojo učiteljico kar na domu—mislim . . ." "Nič ne misli; za Vando je najbolje, da je tam, kjer je. Naj poizkusi v svetu, nič ji ne bo škodilo. Večno pa tudi ne bo ondi. Kajne, Vanda, še ta leta, kaj je to—in potem boš spet v Trstu ali kjer boš hotela biti. Vem, da tako hudo spet ni v samostanu, da bi ne bilo obstanka tam." "Saj nisem tako mislila," je dejala Vanda, "saj je včasih prav lepo in tako skačemo in se smejemo, da se stresa ves samostan. In tudi redovnice so vesele z nami in se tudi smejejo." "Kaj bi se ne, saj so ljudje," je odvrnila Tina. "In nič hudega jim ni," je dodala mati. "O—hudo jim je pa že," je povzela Vanda z važnim naglasom. "Zakaj pa?" je z zanimanjem vprašal Andrej in vsi trije so se nasmehnili. "Zato, ker morajo tako zgodaj vstajati." "No, če ni hujšega!" je dejala mati. "Pa moliti, moliti morajo toliko! Kar vedno so molitve in molitve." "Zato so pač v samostanu," je odvrnila Tina. "Pa tudi delajo. Ta ima to delo, ona drugo—nikdar niso brez dela in tako hitijo in hitijo, ves dan hitijo—še v noč. In najhujše—saj ne smejo nikdar na cesto —nikdar in nikdar. Sveto obljubo imajo, da ne smejo nikoli, veste, ni-ko-li v svet in med ljudi —.Joj, to je strašno in meni se hudo smilijo. Pomislite—ni-ko-li na cesto, pomislite!" In Vanda je bila kar v neki pozi in je zmajala z glavo, da so se oni trije nasmehnili, in je Andrej dejal: "Torej ni bojazni, da bi nam ušla in postala redovnica?" "Joj!' je vzkliknila Vanda in se prijela za glavo, "nikdar, nikdar, Bog varuj! Pač," je pomislila, "ko sem si nekoč predstavljala, če bi ti umrla, mama, pa sem si dejala, da bi—skoraj bi. Pa—morda tudi ne—oh, rajša ne." "Kako ti gre učenje?" je vprašala Tina. "Dobro—saj mora iti. Skrbno pazijo, da poslušamo, da se učimo, da spišemo naloge—to že mora biti in veliko, veliko novega sem se naučila." "Do konca leta skoraj iz učenosti ne prideš," je dejala Tina in se nasmehnila. "Res, res, znamo pa, znamo," je važno povzela Vanda, "in to je dobro, jaz hočem biti učena." "Kje je moja hči, kaj, Andrej?" je vprašala Tina in mati je dodala: "Res ne vem, odkod ima to. Saj tudi Mla .. ." pa je brž utih-nilai n povesila v zadregi glavo. "Kako bi vam rekla, gospod Gornik?" se je v hipu oglasila Vanda. Spogledali so se in se prisiljeno nasmehnili. "Kakor hočeš, Vanda," je dejal Andrej, "saj sva prijatelja." "Prijatelj vam ne morem reči," je odvrnila Vanda, "gospod —gospod—to je tako tuje; atek —ne," brž je stresla z glavo in hitela dalja: "Že vem: kar Andrej vam bom rekla—lepo ime je." "No, veš kaj," se je zavzela mati, "bo kdo mislil, da je hlapec! Andrej, Andrej, kaj ti pride na misel!" "In če reče mama Andrej? Kaj je mamin hlapec?" "Vanda!" je karajoče vzkliknila Tina in zbodla jo je beseda, saj je le preveč občutila resnico tega pridevka, Andrej pa se je zasmejal na ves glas in potrepal Vando po rami in dejal: "Velja, Vanda: Andrej mi reci, zadovoljen sem." "Vsaj stric . . ." je ugovarjala mati. "No, vidiš, mama, Andrej, ti si res dober—rada te imam," je dejala vsa vesela Vanda in ga objela. Tina ni ugovarjala, vendar ji beseda hlapec ni hotela iz spomina. Čeprav je Andrej mater še tako silil, da bi ostala, je vendar sklenila oditi z Vando, ki je uživala velikonočne počitnice, da jih bolje ne bi mogla. Vsa navdušena je bila za vožnje z avtom, vsa navdušena za prekrasne obleke mamine in tudi sama je dobila od Andreja toliko lepih daril, da ga je mati večkrat karala za to, Tina pa se ni dosti menila za Andrejevo radodar-nost. Vesela je bila Vande in vesela, da je Andreju pri srcu, in ni bilo zaradi nje nikakih nesporazum-Ijenj. V njej sami pa so bile čudovite nevihte zaradi Pirca in zato je komaj čakala, da odideta mati in Vanda in po njunem odhodu se je kar oddehnila. S Pircem sta se skrivaj shajala. Ko je bila skupaj z njim, je bilo vse dobro, ves svet je bil v novi luči, vsa sonca so žarela z neba. Pire ji je govoril besede, ki jih doslej ni bila vajena. Ni se sladkal, a v njegovih besedah je bilo čudovito doživetje; če jo je pogledal, je švignil plamen vanjo, če jo je objel, je mislila, da mora umreti od ognja in strasti. Vedno in vedno se je izpraše-vala, je li to človek, je bog, je hudobni duh—da ni, kot vsi drugi, o tem je bila prepričana. In dejala mu je nekoč: "Saj si ven- dar iz istih krajev, kot sem jaz; si iste narodove krvi, kakršne sem jaz. Si vendar človek iz istih snovi kot vsi drugi—in vendar nisi tak in nisi tukaj doma in nisi niti to niti ono—kaj si, kaj, povej vendar!" On se je nasmehnil in bil vesel njenega občudovanja, a potem mu je potemnelo lice in je dejal: "In odkod si ti? Ko sem bil doslej povsod drugačen, pri tebi pa sem ves, kakršen sem v resnici. Kakšna sila je v tebi, da je mogla to storiti ? Ti povej, ti!" Vse omamljena je prihajala Tina s takih sestankov. Andreju izpočetka ni mogla pogledati v oči, polagoma pa je bila Pirčeva osebnost toliko v njej, da se je vendar skoro mogla popolnoma ločiti v dve osebi: Tina pri Pircu in Tina pri Andreju. Pri Pircu je bila vsa nova, vendar vsa ona sama iz notranjosti, pri Andreju pa je bila le površna te njene notranjosti. In vendar—Andrej ni slutil ničesar, ni vedel ničesar in je bil bolj in bolj zaljubljen vanjo. Tini se ni nič več smilil, saj ji je dejal Pire nekoč: "Pusti ga v sanjah. Še Bog, da mu je to dano." "Pa me le žge," je ugovarjala Tine. "Čemu? Kaj moreš za to, da je otrok? In kaj moreš, da sva se našla—čeprav pozno? To je življenje." In odtlej je bila Tina potolažena. Pire je začel prihajati tudi na dom. Izpočetka se je ogibal Andreja, a ko je videl, da je Andrej prijazen, da ga vabi in je tako brez vsake zle slutnje, da ima Tino rad, in je ona še vedno središče njegovega srca, je hodil javno z njima na izprehode in je bil v Gornikovi vili, kakor bi bif v svojem domu. Že je imel pri mizi svoj prostor, podnevi ta, zvečer oni, Andreju je svetoval v pravdniških zadevah in Andrej že ni mogel biti brez njega in ga je v vseh stvareh izpraše-val za svet in je Pirca spoštoval in ga čislal in se celo včasih ponašal, češ, takega duhovitega prijatelja imam. In če je bila Tina slabe volje in je Pircu pikro odgovarjala, jo je Andrej pokaral, rekoč, da je to njegov prijatelj in ga mora imeti rada, kot ga ima rad on. Pire ni bil ljubosumen na Andreja; vedel je, da ga Tina ne ljubi in ni nikdar njegova last, ampak le uživa darove njegovega bogastva. "Misliva si, da je najin oče," je dejal nekoč Pire, ko mu je bila Tina ponagajala z ljubosumnostjo. "P r e m 1 a d bi bil," je dejala Tina, "in veš— malo grdo je le—mene je včasih groza, groza, groza!" Pire se je le nasmehnil in ji odvrnil: "To premisli, če je Andreju kaj hudega pri tem? Če trpi? Če se muči? Če ga razjedajo dvomi?" "Nič, nič," je odvrnila Tina, "nasprotno—vse sem mu." In Pire je spet dejal: "Torej vidiš! In stavim, če bi nekoč izostal in bi me ti ne marala—pome bi prišel in bi te prisilil, da ti prosiš zame." "Grozno," je zavzdihnila Tina. Vendar so zaostajali tudi taki pomisleki in življenje je cvetelo v vseh treh, da lepše ne bi moglo in marsikdo je občudoval presrečno trojico. Še celo Meta se je bila dala prevariti, le Me-lanija je predobro vedela, kaj pomeni ta tesna zveza in rajša ni prišla z njimi v dotiko, ker jo je bilo strah te grozne pregrehe. In kadar se jih je spomnila, se je zbala za njihovo bodočnost. Bizjakova je brž izteknila skrivnost—a je molčala in zbirala podatke. "Ob svojem času, ki bo moj čas," si je dejala, "bom treščila. In kakor bomba bo za-grmelo. Nisi vsegamogočen—nisi, dragi moj prevzetni Pire." Pa je včasih kakor nalašč vsa nedolžna prišla na obisk h Gorni-kovim in jo je bila sama prijaznost. Le Pircu se je vedno izognila. (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA JOHN KERN ki je zaspal vehio spanje dne 20. marca 1944. Dragi ljubljeni soprog in oče! Eno leto je že minilo, kar si nas zapustil. Izročili smo Te v naročje matere zemlje, kjer snivaš spanje večnega miru. S solznimi očmi Ti kličemo globoko žalosti: Bog Ti daj mirno spanje v ameriški zemlji do skupnega svidenja. Žalujoči ostali: ROSE KERN, soproga, OLGA CIMPERMAN, hči. Cleveland, O., 20 marca 1945. Oglašajte v Enakopravnosti Filipino Children in Huddle These Filipino children huddle in the debris of war left in the wak« of the American and Nip fighting, and are shown bleeding and ill from lack of food and shelter. They were cared for by the liberating Yanks, after the Japanese garrisons in the city had been wiped out. All chil dren showed lack bf proper nourishment. Mali oglasi Išče se 2 ali 3 sobe. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v lekarni na 5920 St. Clair Ave. SPOPAD SE BLIŽA! j. ..a.; najboljši čas, da si izberete in naročite fino žensko spomladansko STERLING SUKNJO ali SUIT, direktno iz tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. ENdicott 3426 A. MALNAR CEMENT WORK 1001 E. 74 St. — ENd. 4371 Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Za delavce Za delavct 20 akrov plodovite zemlje, hiša s 7 sobami, vse moderno; zunanja poslopja. 400 čevljev spredaj, lep sadni vrt, ter lastno skladišče plina. Nahaja se eno miljo od Bomber tovarne na Bagley Rd., North Olmsted. Cena zmerna, ker se mora prodati radi bolezni lastnika. Pokličite AC. 2471. Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 • Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 Lepa darila za vaše drage za velikonoč dobite pri David's Prstani z velikimi diamanti od 29.75 in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko Moške vse volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji DAVIDS 932-934 E. 152nd St. (5 Points) PosluMte se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje THE TELEPHONE CO. POTREBU;( ŽENSKE ZA OSKRBNI« za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. ' Najboljša plača od ure v mestu — Stalno d " ^ Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite * ^ Employment Office, 700 Prospect Ave., - od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob neddj The Ohio Bell Telephone SNAŽILKE Podnevi — polni čas Tedenska plača Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE WM. TAYLOR SON & CO. Handy Man-Porter Nujno vojno delo Dobra povojna prilika PLAČA OD URE Holdenline Co. I960 E. 57 St. 5 ur na dan je vse, kar je zahtevanega od vašega časa, da delate v naši cafe-teriji. Izkušnja ni potrebna. Pripravljanje zelenjave in druga dela na razpolago. Damo obede in uniforme. Vprašajte za Mr. Watts. THE COLONNADE Leader Bldg. 524 E. Superior DEKLETA nad 17 let stara za vežbanje za stalno službo v pisarni Prioritetna vojna tovarna potrebuje več DEKLET ali MLADIH ŽENSK ki žive na severo-vzhodni strani mesta, za razna URADNIŠKA DELA Ta tvrdka že drugo vojno izdeluje TRAKTORJE in pričakuje ostati v biznesu tudi potem, ko bo vojne konec Dobra plača in overtime Pol-mesečna plača THE OLIVER CORP. Nasledniki CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. Mali oglasi B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih |)()RTERS Primerne ure Podnevi ali Tedenska g Mgi Zglasite se na • employment o ^ Wm.Toyl^' POREME^ Nujno vojno ^ biti zmožni dela« ženskami ter i®® vinske in elektMC pji ter assembly. nadaljuje, i6" plača od ure. r. Holdenlin«^' I960 E.J^ Tool Die Za sedanjo delo . oov") i Zasigurana V bodočnost ^ Dobra Zglasite«®'^ The E. F. H"""' 6800 GBA^ssI; Dovoljeno POTRE p PRESS AS^ J PRESb EXTER^jj^l^; RADIAI^P«/ vozNno. ^ stalna dela Visoka plaž® ° .mllr iMPCO Pjdi Splošno 1^1 Odda se sobo ženski, atari od 35 let naprej. Lahko si tudi kuha. Vpraša se na 15906 Corsica Ave., spodaj. Ženska dobi delo za pranje, likanje in čiščenje 3 ali 4 dni v tednu. 8 ur na dan. Vpraša se na 17202 Grovewood Ave. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Izkušnja v PLAČA O C' HoldenI' , BENCH COBEJr, M Nujno «5,,/j Plača od Buckey® 6410