GEOGRAFSKI OBZORNIK do povedali predmetnim komisijam, te pa bodo uči- telje sproti obveščale o svojem delu. Obojestranska komunikacija vseh, ki bodo sodelovali v prenovi je nujna, če želimo uspeti. Seveda pa ni zanemarljiva niti vloga staršev. Njihova mnenja bodo ravnatelji in učitelji prenašali v komisije. Tuji strokovnjaki so nas močno opozorili na to, da mora biti najširša jav- nost seznanjena s prenovo kurikulumov - pa ne le seznanjena, podpirati jo mora, če naj prenova zaživi.«. In kako se bomo v prenovo vključili geografi? Kot rečeno, nimamo svojega predstavnika v Nacional- nem kurikularnem svetu, ki ga je imenovala vlada na predlog Ministrstva za šolstvo in šport, v Področne kurikularne komisije (za področja vrtcev, osnovnih šol, gimnazij, poklicnega izobraževanja, izobraževa- nja odraslih) pa je bil od geografov imenovan dr. An- drej Čeme in sicer le v Področno kurikularno ko- misijo za osnovne šole. Vodja Predmetne kurikular- ne komisije za geografijo v času pisanja tega pris- pevka še ni imenovan, predlagan pa je dr. Jurij Ku- naver. Pričakovanja predlogov prenove učnih vsebin s strani geografov so velika, gotovo pa v tem trenut- ku veliko večja od stopnje informiranja geografov o poteku prenove in temu primerne stopnje aktivnega vključevanja v celotni sistem prenove. Morda se pre- malo zavedamo, da bo potrebno ob sedanjem pre- toku informacij v geografiji, za nadaljnje skupno de- lo, ki ga tako zelo poudarja dr. Ljubica Marjanovič- Umek, najprej v geografiji narediti kaj več na področ- ju obveščanja in predstavitvi nujnosti aktivnega so- delovanja pri prenovi šolskega sistema. Vzpodbudi- ti posameznike k aktivnemu sodelovanju pri preno- vi geografije v šoli, pomeni predstaviti najmanj geo- grafski javnosti sistem vertikalnega in horizontalne- ga pretoka informacij ter ob tem nakazati vlogo oz. zastavljene naloge področnih in predmetnih kuri- kularnih komisij ter vlogo univerzitetnih ustanov, zavodov, društev, ZGDS, njenih dveh komisij, študij- skih skupin in s tem posredno vseh geografov v šo- lah. Od pristojnih pričakujemo, da nas obvestijo o možnostih aktivnega sodelovanja v procesu preno- ve geografije v šoli, od svetovalcev Zavoda za šol- stvo RS pa, da vzpodbudijo razpravo v okviru štu- dijskih skupin, za katere pravi dr. Ljubica Marjano- vič-Umek, »c/a bodo morale biti vključene v preno- vo že od samega začetka«. Le široko in smiselno za- stavljena koordinirana akcija bo pripeljala do želje- nih rezultatov. HOSPITACIJSKE IN NASTOPNE URE Tatjana Ferjan Predstaviti želim nekaj temeljnih misli o hospita- cî skih in nastopnih urah, ki jih študenti geografije opravljajo v okviru predmeta specialna didaktika že vrsto let na Srednji trgovski šoli v Ljubljani. Učna ura je kompleksno delo učitelja in učenca. Kako jo izvesti? V učni uri želimo uresničiti zahteve sodobnega pouka, ki so problemskost učne vsebine, hevrističnost učnih metod, diferenciacija in individua- lizacija ob uporabi medijev. Kakšna naj bo hospita- cijska ura? Naj bo čimbolj vsakdanja, realna. Po- membna je artikulacija ure: uvod, jedro, sklep, pri- stopi k delu, izvedba. Osnovno vodilo oziroma vprašanje hospitacijske ure je, kaj naj se slušatelji nau- čijo ob prikazu take ure. Nekaj izhodišč za pripravo učne ure: Motivacija je zunanja (slike, prosojnice, video), a lahko postane notranja, saj se učenci na njeni os- novi začno zanimati za snov. Je izhodišče za spoz- navanje snovi, saj gledanje slik itd. pomeni posred- no opazovanje prostora, pojavov, kar je bistvo geo- grafije. Tudi besedilo lahko pomeni motiv in seveda spoznavanje snovi hkrati, dopolnitev ali celo bistvo pridobivanja nove snovi. Biti mora izbrano, primer- no dolgo, izražati mora tisto bistvo, za katerega že- limo, da ga učenci osvoje. Ce se prebere kratek od- lomek, je važno, kdo ga prebere. V primeru, da ga prebere učenec, je pomembno, da ga prebere v re- du. Besedilu naj sledi razgovor, ki motivacijsko in snov- no deluje na učence. Napoved cilja učne ure mora biti jasna in poda- na tako, da je učencem razumljiva. Spoznavanje no- ve snovi poteka po modernih metodah dela, ki za- gotavljajo aktivnost učencev (izkustveno učenje, ra- ziskovalno učenje, samostojno delo itd.). Slikovno, kartografsko gradivo, literaturo, video itd. uporablja- mo skladno ob obravnavi določene študije primera. Ob ponovitvi snovi skušajo učenci podati ustrez- ne zaključke, na osnovi katerih spoznamo, koliko so snov osvojili oziroma je niso. Navajam dva primera izvedbe učne ure v skraj- šani obliki: 1. primer: Lakota v Afriki. Izhodišče je evidenti- ranje problemske situacije: Afrika - lačna celina na osnovi prosojnice »lakota v svetu«. Pridobivanje snovi poteka po etapah: • analiza problemske situacije (prirodni problemi, tipi kmetijstva, bolezni), 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK • postavitev problema: lakota!, • reševanje problema: novemu kmetijstvu naproti in hkrati pravilno vrednotenje kmetijskih kultur. Sklep poteka v igri vlog kot posledica problem- skega in raziskovalnega učenja. 2. primer: Ledeniški relief. V uvodni motivaciji z ne- kaj besedami nakažemo svojstvenost ledeniškega re- liefa in zbudimo zanimanje za njegovo preučitev. Obravnava nove snovi poteka kot samostojna raziska- va ob slikah, prosojnicah in literaturi. Tako delo zah- teva preudarno povzemanje snovi in ustrezno stop- njo razmišljanja. V povzetku učenci izdelajo tabel- sko sliko sestavljeno iz pojmov (ključnih besed), slik le- denikov in ledeniških reliefov ter postra o Antarktiki. Prva ura je problemska, zato sledimo problem- skim stopnjam, ki pomenijo za učence določeno zah- tevnost. Poskušamo, da učenci sami razkrivajo prob- leme in ob zaključku postavijo tudi možnost izhoda iz krize. Posamezne etape v problemski uri so prikazane na tabli, osrednjo etapo pa pomeni poster, ki prikazuje lakoto v Afriki in jo primerja z lakoto na drugih celinah. V drugi uri namenjamo pozornost samostojnemu študi- ju literature in slikovnemu gradivu (npr. ledeniki v knjigi Naravni parki sveta) ter mini referatu, v katerem učen- ci v obliki igre vlog prikažejo raziskavo Antarktike. Na teh dveh primerih učenci na aktiven način spoznavajo snovi, kar jim zagotavlja širše, globje in trajnejše znanje. Nakazana poteka učnih ur skušata prikazati skladno uporabo različnih metod in oblik dela ter ak- tivnost učencev pri taki izvedbi. Hospitacijske ure naj bodo čimbolj »iz prakse«, torej življenjske, saj za študenta pomenijo prvo sre- čanje z razredom. Študent je postavljen v aktiven po- ložaj, ko mora sam izvesti uro. Pri nastopni uri štu- dentov zasledimo dve skupini dejavnikov. V prvo sku- pino sodi sama priprava na pouk v najširšem smi- slu. Metodična priprava vključuje pisno pripravo, iz- delavo raznih pripomočkov (prosojnic, diasov, slik, listkov za skupinski pouk) ter odločitev o samih ob- likah in metodah dela pri uri. Snovna priprava je po- leg metodične za študenta pomembna, vendar izkuš- nje kažejo, da nimajo problemov pri snovi, ampak pri metodičnem podajanju. Dinamičnost in uspešnost ure nista odvisni samo od priprave, ampak zavisita zlasti od izvajalca ure, od njegove sposobnosti za aktivizacijo učencev, od vživetosti v učence in v snov. Drugo skupino dejavnikov pri izvedbi ure predstav- ljajo tisti elementi, ki spremljajo nastopajočega štu- denta, kljub pripravi. To je strah pred izvedbo ure. Pri nastopnih urah se študent srečuje z vrsto proble- mov. Vprašanje je, kako naj motivira učence čez ce- lo učno uro. Nadalje je problem artikulacije učne ure. Podajanje snovi je v splošnem uspešno (zlasti stro- kovno), a mnogokrat se preveč potegne, zato zmanj- ka časa za ponavljanje in povratno informacijo. Tabelska slika pomeni za študente velik problem: Kaj in kako prikazati? Pogostokrat tabelska slika manj- ka, ali pa ne kaže bistva snovi. V splošnem študen- ti sami čutijo vrzeli in probleme učne ure. V primerjavi nastopna ura - hospitacijska ura štu- denti svoja prva spoznanja o pouku primerjajo z uro, ki so si jo ogledali in ugotavljajo stične točke in razhajanja. Po vsaki uri (hospitacijski in nastopni) naj sledi analiza ure, diskusija o pozitivnih in negativnih po- tezah ure ter sklep o uspešnosti dela v tej uri, kajti le tako so izvajanja bodočih ur lahko boljša in na- prednejša. 17. MEDNARODNA KARTOGRAFSKA KONFERENCA V BARCELONI Dušan Petrovič Mednarodna kartografska zveza (ICA), najpo- membnejša mednarodna organizacija kartografov, vsako drugo leto organizira mednarodno kartograf- sko konferenco (ICC). Leta 1995 je bila konferenca od 3. do 9. septembra 1995 v Barceloni in je imela delovni naslov »Kartogra- fija gre prek meja«. Iz Slovenije so se konference ude- ležili predstavniki Inštituta za geodezijo in fotogra- metrijo FGG (IGF), Geodetske uprave Republike Slovenije (GU RS), Geodetskega zavoda Slovenije, Ministrstva za obrambo in Urada za prostorsko pla- niranje pri Ministrstvu za okolje in prostor. Osnovni namen konference je predstavitev in pre- gled raziskovalnega in aplikativnega dela v svetu. V petih dneh je bilo v 21 delovnih skupinah predstav- ljenih okoli 150 referatov iz vsega sveta. Naslovi de- lovnih skupin so bili: Nacionalne in regionalne po- datkovne baze, Daljinsko zaznavanje, Teoretična kar- tografija, Uporabniki, standardi in distribucija, Upo- raba daljinskega zaznavanja, Obdelava prostorskih podatkov in kartografija, Sociološki pomeni kartogra- fije, Izobraževanje in priučevanje, Karte za prouče- vanje okolja, Multimedija in kartografija, Kartograf- ska generalizacija, Oblikovanje digitalno izdelanih kart, Karte za invalide, Hidrografske karte, Vizuali- 24