Z09. ttgftM t IUJL Ml. __---------------—----------- ) —-—------------ZIZ"---- .Slovenski Ktrođ* V*|* »• poilli za Avitro-Ognl»: u Nemajo: "^iitl0 SkD?aJ Mpriii # * ^5""" 1 cdo Itto Mpre] ' " ' ' * **"" četrt let* " * * * • 5.50 1 tt Amerfko iu vse drage đclele t tu mcsec . . • • I 2-30 ■ celo teto naprej . . . . K «5.— VpraSanjem gtede Instntor se naj pdtoii za odgovor dopisitfci afl matnka. Vfraralttvo (qxxtaj. dvoriičt lcvo). MaafloF« «llca *t *, ttltfra fttSS. lUa|a fMh taa ivtier UtimUI m«*I|* te pfillfc bnerati veljajo: peterostopn* petit vrata u enkrat po 20 vin., za dvakrat p* 18 vio., u trikrat ni večkrat po 16 vin. Parte in zahvata vrsta 26 via. Poslaao mU 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upiavolitru oaj se pošiljajo naročaine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari «^^—^— Poumb«um it« vitka vtlia 10 vlsarf«*. ■■ Na plaoMna auiroćila brei istodobne vposlatve naroćnine 8« ne ocica. „VaroJaa tUka««- §•!•§»■ *L Si. .Slovenski Narod* relja v LivMfaal na dom dostavljen: v upravništva prejeman: celo leto naprej . . . . K 24— ćelo leto naprej • , • • K 22*— četrt leta m , i • • , fr— četrt leta m • • . i* • 5*50 na mesec m » • • • • 2*— na mesec m • • •*£ . 1*90 Dopis! naj se frankirr.jo. Rokopisi se ne vračajo. •rcđalttvoi EaaHova ollm *t 9 (* pritllčja levo,) tolttoi M. S4. Kaše aradno piilo. Dunaj, 12. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJlSĆE. Fronta proti Rom uniji. Položaj je neizpremenjen. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. V Karpatih trajajo boji. Vsi napadi, ki jih je naperii sovražnik na naše pozicije severno od doline Zlate Bistrice in v dolini gorenjega Ćere-moša, so ostali brezuspešni. Sicer v V zhodnji Galiciji nobenih dogodkov. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. Ob dojenjem Stohodu je posku-sil sovražnik z gostimi ma sa ini prebiti naše crte. Zavrnili smo ga z naj-težjimi izgubami za njega. Na ostalih delih fronte zmerni artiljerijski ogenj. ITALUANSKO BOJIŠCE. . Na fronti med dolino Adiže in Astico so ftaliiani ponovili svoje na- j pade na odsek Monts Spii - Monte Majo. Povsod smo jih z občutnimi Izgubami zavrnili. Na Primorskem je artiljerijsko delovanje v odseku kraške visoke planote močnejše. JUGO - VZHODNO BO.IIŠČE. Pri c. in kr. četah nobene izpre-merabe. Namestnik načelnika generalnegi štaba pl. Hofer, fm!. Hb urafii porei. Beroižn, 12. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan; ZAPADNO BOJISCE. Fronta generalfeldmar- Šala presto1 on as1eđnika Ruprchta Bavarskega. Na obeh straneh Som me smo preprečlli sovražne napsdalne na-mene v sclošnem z zapornim ogniem. V gozdu Foureauv in Leuze so An-gleži zaman skušali pridobiti tal v boju z ročnimi granatami. Včeraj zjutraj je padla vas Ginchv v sovražne roke. Artiljerijski boj se s silo nadaljuje. VZHODNO BOJIŠČE. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarskega. Severno od Stare Čerevišče se ie s težkimi izgubami zlomil napad, izvršen od moćnih ruskih mas. Zlomil se je pred našimi ovirami. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla : V Karpatih smo odbili sovražne napade v okolici Babe Ludove, ob Cimbrostavi Veliki in ob Capulu. V protisunku smo vjeli ob Cimbrostavi Veliki 170 moi. BALKANSKO BOJIŠCE. Pod vrhovnim poveljništvom generalfeldmaršala v. Mackensena stojeće nemške in boigarske sile nadalje prodirajo v Dobrudžo. Ob makedonski fronti živahni Artiljerijski boi! v pokrajini ob Var-darlu in za bolgarske čete uspetiđ boji ob Strumh Prvi generalni kvartirni mojster ^ Ladcndorff. Boji z Romuni. Z romanske fronte nlso dospela nikakršna pomembnejsa poročila. Na Sedmograškcm s tolikim bohnanjem pričeta ofenziva se ie že ustavila, še predno so prišle romanske ćete v stik z nasimi glavnimi četami. Gotovo je nekoliko vplivalo na to bolgar-sko - nemsko prodiranje v Dobrudži, največja zasluga za ustavitev ro-munskega prodiranja pa gre našim ( hrabrim četam. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 11. septembra. Romun-ska fronta. Ob bregu Ponave artiljerijsko streljanje pri Tekiji, Vi-dinu, Lomu. Orehovu in Svistovu. — V Dobrudži traja prodiranje. Včeraj so vkorakale naše čete v Silistrijo, od prebivalstva svečano sprejete. Na Arab Tabiii vihra bolgarska tro-bojnica. V trdnjavi Silistrija smo vplenili 10 trdnjavrskih topov in mnogo vojnega materijala. Sovražne čete se umikajo v severni in vzhodni sme-; ri na obeh bregoviti Donave. zasle-dovane cd naše konjenice. Umikanje ir^mun?krh. mskih in srbskili čet, ziasti pa umikanje Romunov, se vrši pod nezaslišanimi grozxxlejstvi na neoboroženem bolgarskem prebival-stvu. Armadni poveljnik poroča da-i:es doslovno to - Ie; 2e prvi dan, ko smo prekoračili mejo. sem korštatiral celo vrsto ne-človeških grozodejstev romunske ar-made. ki pa se od dne do dne večajo. Nekaj dni pred vojno napovedjo so odgnale romunske oficijalne oblasti vso živino v Dobrudži, ne da bi bile izdale rekvizicijske izkaznice. Pri umikanju proti Tutrakana je organi-ziral sovražnik nekaj čet za požiga-nje v bolgarskih vaseh. Vaši Višoj, Antimovo, Srebrna, Džumali Mahle, Tatar Atmadža in druere v okolici lutrakana in Silistrije še gore. — Romunska kolona, ki je bila ori San-salarju poražena in se je v paničnem begu umaknila v Silistrijo. je poslnla dne 7. septembra zvečer v vas Srebrno celo stotnijo z dvema ča^tniko-ma. ki je polovila vse moško prebi-valstvo ter je ponoči tx>morila. Trg in ceste v vaši so posejane z nedolž-nimi boigarsklmi žrtvami, ki so na najbolj nečlove^ki način razmesar- jene. Del otrok &o zaprli v hišc in te zazgiili. Ostale otroke in ženske so čete vzele s seboj v Silistrijo. Dne S. septembra so odpeljali moško pre-bivalstvo vaši Alii«n po Donavi, je pomorili in vrgli trupla v Donavo. Vse prebivalce vaši Kalipetrovo, Aj-demir, Karaamer in Babuk so brez izjeme segnali skupai in prepeljali čez Donavo ter porabljajo te ljudi, kakor pripoveduje prebivalstvo. da-nes pred mestoin Calarasi ob Donavi kot kritje strahopetne^a sovTažnika pred bolgarskim ognjem. 12. septembra. Na obrežju Donave vlada mir. Napredovanje naših čet v Dobrudzi se nadaljuje. — ROMUNSKO URADNO POROCILO. 10. septembra. Ob severni in severo - zapadni fronti trajajo živahni boji v dolini Maroša zapadno od Toplice. Zasedli smo S%ik Szere-do. Naše čete z-asledujejo um^kajoče-ga se sovražnika proti zapadu. Ob južni fronti je boinbardiral sovražnik Gjurgjevo. Naši letalci so metali bomb na utrjene pozicije . ori Ru-Šcuku. Ogrski ministri na Sedmograškem. Ogrski notranji ministar Sandor in honvedski ministar Jiazaj sta bila te dni na Sedmograškem, da se po-dučita o položaju v teh pokrajinah. Uredila sta vse, da se eventualne na-dalnje odredbe iz Budimpešte čim hitreje in lažje izvrše in da se ne bo-do ponavljali slučaji panike, kakor so se dogodili pri nenadnem vpadu Romunov. Oklopni vlak v Braševu. Budimpeštanski listi poročajo: Romuni nikakor ne gledajo na mir in varnost. V Braševu so se nahajale romunske čete dciansko Ie en dan. dasi je bilo vojakom dovoljeno, da smejo tri dni v mestu ropati. Po pr-vem dnevu že je romunsko vojno vodstvo četam zapovedalo. naj zapuste mesto in se umaknejo v pre-laz: v Braševu hivajo Ie romunske nredn'e straže. Po izpraznitvi Bra-ševa je ostalo v mestu še več želez-niških voz bencina in petr-Meii. Na^i so od poslali tja na kolodvor oklopni vlr4k po te vozove. Vlak ie sijajno iz- vedel svojo nalogo in ni odpeljal Ie blaga. marveČ tuđi veliko stevilo be-guncev. Romunsko pristanišče zgorelo. »AdevLTul« poroča, da je romunsko pristanišče Ramadan, na-sproti Ruščuku popolnoma razdeja-no. Sumi se, da gre za atentat. List označuje varstvo Donave kot popolnoma nezadostno. Avstrijski moni-torji so romunske oblasti presene-tili. Ponesrečeni romunski napad. Hervč pravi v »La Victoire«, da ie Francoska silno ogorčena, ker je Rusija zakrivila, da se je romunski napad brezupno ponesrecSl. Še ni vo$na izgubljena, toda sedaj ne zado-stuje več 300.000 Rusov, da si na-pravijo pot v Carigrad. Po zavzetju Silistriie. »Magyar Hirlap« piše o zavzetju Silistrije, da omogočuje zavzeto mesto gospodstvo nad D>navo, od Donave do Bukarešte je komaj 50 kilometrov: zasedenje Silisrrije zato ogroža Bakarešto in celo Ek>brudžo. »Vossische Zeitung^ piše: Ob donavski fronti so začele bolgarsko-nemške čete takoj po zavzetjii Tutrakana prodirati proti Silistriji. Bol-garska konienica je dospela že v so-boto v Silistrijo ter jo je prebival-stvo z nepopisnim navdusenjem sprejeho. Severno od Dobriča je hotela rusko - romunsko - srbska divizija preprečiti prodiranje proti Silistriji. Njen poraz je onemogocil tuđi nacrt v obrambo trdnjave. >-Secolo« vidi edino reŠitev v ta-kojšnjem napadu Sarrajla. Če ga ovi-ra položaj na Grškem, se mora ta ovira odstraniti. Položaj na Balkanu je skrajno resen. Smrt generala Besarabesca. Poveljnik v Tutrakanu, romunski general Besarabescu. se ie hotel po padcu zadnje utrdbe pri Tutrakanu kot prvi resiti preko Donave. Bol-garska artiljerija pa je čoln razbila in general je utonil. Beg romunske kraljevske rodbine. Romunska kraljevska rodbina je zapustila Bukarešto. Ne ve se še, ali je zbežala v (lalac ali Jassv. Beg romunskih oblasti. »Secolo« poroča. da so se romunske državne oblasti že umaknile iz Bukarešte v Brailo. Zrakoplovski napad na Bukarešto« En »Zeppelin« in več sovražnih zrakoplovov je priplulo v noči od nedelje na ponedeljek nad Bukarešto ter metalo bombe na zatemnjeno mesto in na vse trdnjave ob Donavi. Romunske grozovitosti v Dobrudži. Budimpešta, 11. septembra. Iz Sofije poročajo: Uradna poročila na-znanjajo grozno klanje, katero so zagrešile romunske civilne in voja-ške oblasti v Dobrudži nad bolgar-skim in turskim prebivalstvom. V bolgarsko cbčino Balbunar je došlo te dni 2000 boigarskih in turskih be-guncev, skoro sami starčki, žene in otroci. Na odgovor! »Adeverul<- poroča: Romunski kralj Ferdinand je sprejel dne 12. septembra Šefa ruske armade v Dobrudži Sajončkovskega y večurnf avdijenci. Rekrutacija na Romunskem. Romunski poslanik v Parizu La-hovarv pozivlja na Francoskem ži-veče Romune letnikov 1917, 1918 m 1919, da se takoj zgla.se za nabor. Veliki knez Nikola]. »Eclalr« dementira vest, da bi bil veliki knez Nikolaj poveljnik v Dobrudži. Doslej veHki knez Se ni bi! pozvan na to mesto. Poslanik!. Romunski poslanik na Dunaiu jMaurocordato se je odpeljal včeraj preko Stockholma domov. Romunski finančni ininister v Londonu. 7>Matin« poroča, da je dospel romunski finančni minister Costi-nescu v Boulogne ter se od tam ođ-peljal naprej v London. Kaj hoće Romunska? »Journal de Balcan« pravi, da zahteva Romunska: Sed-mograško, komitat Temešv^ar in Marmaroš ter Bukovino, skupaj z 8,670.000 prebi-valci. od katerih so samo 4 milijoni Romuni. Od ostalih je 2,220.000 Madžarov. 1 milijon Srbov in 730.000 Nemcev. Vojaški položaj v hrbtu Romuniie Herve vidi — >kljub ne slabemu celotnemu položaju Romunske« — kako se dviga temen oblak, ki nosi že nevihto med, Tutrakanom in Sili- LISTEK. Kmetje. Rusko spisal Anton Čehov. Poslovenil V. V. !z Vladimira. Prišla pa sem kot osemletni otrok v Moskvo.« Dospeli sta do reke. Na nasprot-nem bregu, prav blizu vode, je stala ženska in ^e slačila. vTo je naša Tekla,« je rekla Marija. »Bila je na posestvu pri upravi-teljih. To ti je predrzna in jezična ženska!« Tekla, ki je stala tu z razplete-nimi lasmi, je imela crne obrvi in je bila mlada in močna kakor dekle. Skočila je v vodo in začela škropiti in mahati z nogama, da je voda okrog nje valovila. »Strašno je nesramna!« je ponovila Marija. Preko reke se ie vzpenjal zt-bajoć se most. obložen z neotesanimi debli, pod njim pa so plavale v bistri, prozorni vodi debeloglave ribe. Na zelenem grmovju, ki se je rrca-No v vodi, se je svetila rosa. Prlha- jalo je bolj gorko in bolj prijazno je bilo. Kako leno jutro! In kako krasno bi bilo pač življenje na svetu, če bi ne bilo bede. one strašne bede, iz katere ni izhoda in pred katero se ni moč skriti! Zadostovalo pa je. da sta se ozrli nazaj proti vaši in vsi do-godki. ki so se odigrali snoči. so se zopet živo vsilili v spomin in takoj je izginil žar sreće, ki je ravnokar še olepšal vse naokrog. — Dospeli sta v cerkev. Marija je obstala ob vhodu in se ni upela stopiti bliže. Tuđi se ni upala šesti, dasiravno so zvonili sele ob devetih zjutrai k maši. Tako je stala Marija ves čas. Ko so brali evangelij, je šio gibanje skozi ljudstvo, ki je napravilo došli gospodi prostora. Prišli sta dve deklici v belih oblekah in široko-okrajnih kiobukih in z njima ie prišei debel. rdeč deček v mornariški oble-ki. Prihod gosposke rodbine je Olgo ganil; takoj si je rekla« da so to pošteni, izobraženi in lepi Ijudje. Marija pa se je ozirala na nje plaho, mrko in pobita, kakor da to nišo Ijudje, marveč pošasti, ki bi jo m3gle pohoditi, če Hm ne bi bila napravila prostora. In kadar je zaklicai cerkovnik s svojim basom nekaj besed naglas, je mislila, da sliii krik »Mari - }a!« III. Po vaši se je raznesla vest o prihodu gostov in po maši je bila koča poma obiskov. Prišle so rodbine Leoničeva, MatvejČeva, Ujičevra, da izvedo kako se godi njihovim sorod-nikom, ki so služili v Moskvi. Vse otroke iz Šukova, ki so znali brati in pisati, so poslali v Moskvo ter so bili tam nastavljeni samo za oficijan-te in natakarje, dočim so dali dečke iz vaši onstran reke samo k pekom, da se izuče. Ta navada se je že pred davnim časom udomaćila, ko je bil neki Luka Ivanič za časa^ robstva, doma iz Šukova in sedaj junak mnogih iegend. upravitelj bufeta enega moskovskih klubov ter jemal samo ljudi iz svoje vaši v službo. Če je šio tem tuđi dobro, so poklicali k sebi svoje sorodnike ter jim preskrbeli službe v gostilnah in restavracijah. Od tedaj so imenovali v okolici vas Šukovo samo Kamskajo in Kalujev-ko. — neotesance in lakaje. Nikolaja so poslali v Moskvo. ko je bil enajst let star. Mesto mu je preskrbel Ivan Makarič iz Matvejčeve rodbine, ki je bil takrat gledališki sluga v vrtu Eremitaže. Ko je torej nagovoril Nikola] Matvejčeve, je rekel razla-gajoč: »Ivan Makarič je moj dobrotnik, in jaz sem dolžen, da dan in noč molim za njega, ker njemu se moram zahvaliti, da sem dober človek.« »Moj ljubim je rekla z jokavim glasom visokorasla stara kmetica, Ivana Makariča sestra. »Nič ne sli-šim o njem.« »Po zimi je služil pri Avmonu, letos pa pravijo, da je nekje zunai mestu, v nekem letovišču . . . Zelo se je postaral. Druga leta je prinašal po leti po deset rubljev domov, sedaj je pa zaslužek povsod slabejši in za starega so prišli težki čaši. Stare in mlade ženske so pogledale Nikolaju na noge v klobučevi-nastih copatah, gledale so mu v njegov bledi obraz in rekle žalostno: »Ti ne zaslužiš več. Nikolaj Josipič. ti ne moreš več služiti. Kako bi tuđi!« In vse so poljubovale SaŠo. Bila je že nad deset let stara, majhna in zelo suha. da je bila videti kakor sedemletna deklica. Med drugimi ogorelimi in slabo počesanimi majh-nimi deklicami z dolgimi, izpranimr srajcami je bila videti s svojim nez-no bledim obrazom, z velikimi tem-nimi ocrni in rdečim trakom v laseh. zelo Ijubka; podobna je bila živalici. ki si ip vjel na polju in prinesel v kočo« (DaJfe prfh.) Stran 2. .aUUVCNbiU nakolt, one i3 icptCMbra 1*16. lOJ šicv. strijo. HervI pravi, da to ne bi bilo hudo če bi mogla solunska armada pogaziti v nekaj dneh Đolgare in pri-ti v Sofijo. Najbrže pa bi mogla Bol-gare samo neka] časa zadržati ali to počasi pritiskati nazaj. Strah ga )*, ker ruske čete v Romuniji ne stoje pod Ivanovom, marveč pod rommt-skim generalnim štabom. Rusija Je torej poslala le malo čet in Se od teh jih stoji većina proti Sedmograški. Zakaj je morala Romanska v vojno? Rottordam, 10. septembra. Med vzroki, zakaj sta ruska in francoska diplomacija primorali Romunsko, da je posegla v vojno, se navajajo tuđi sledeči: Bliža se zopet čas, ko za-mrzne pristan Arhangelsk. kar bi novič pretrgalo dovoz municije iz Združenih držav. To je dalo povod, da so Rusi svoje zaveznike opozorili na nujnost, se z velikim udarcem na vzhodni fronti približati otvoritvi Dardanel in tako Rusiji zagotoviti dovoz municije iz četverozveznih držav. Oporoka romunskega kralja Karta. Iz Monakova poročajo: Neki bivši romunski visok uradnik, ki je zapustil nekaj časa pred vojno Bu-karešto, je objavil v »Munchener Abendzeitg.« o oporoki kraija Karla te - Ie interesantne podatke: Ko so poklicali romunskega prestolonasled-nika k umirajočemu kralju Karlu, je bil kralj pri polni zavesti, pokllcal r-restolonaslednika k sebi in ga nago-voril. Prosil ga je, naj se vedno čuti, kaj da je, da je pravi Hohenzollern, nemŠki knez, ki mu mora biti zve-stoba nad vse sveta. Kralj je govoril nato o politiki in je izjavil, da je za prospeh Romunije neobhodno potrebno, da se trdno drži prijateljstva z NemČijo in z Avstrijo. Romunija na] ne bo nikdar orodje v rokah tf-stihlepnih, brezobzirnih politikov. Ce bi se zgodilo narobe, bi bilo v nevar-notti delo ttiegcvega iivMenia i* mir dtiele \ e. da so nahiJskaH aarod proti njemu li da ga inorebitl to smrt Obvaruje tažka ure. ki bo mordft pri-51a. On bi se raje odoovedal presto-lu, kakor da hl izdal svoje prijatelje. — Kralju je njegov nećak obUubil, da bo popolnotna sledil njagovemu svetu. — Nato Je kralj govoril t Bratia-nom. V njegovi navzočnosti ie nare-koval svojemu državnemu tajniku svojo oporoko, ki jo navdaja želja, naj Romunija nikdar ne zapusti seda-nje politične smeri. — Đratianu je moral kralju obljubiti, da bo podpiral kraljevića na tej modri in dobri potL — Kralj je nato dal sestaviti o seji zapisnik, ki so ga podpisali vsi na-vzoči in ga spravili v arhiv državnoga ministrstva. DROBNE VESTI IZ ROMUNIJE. Neki angleški odbor je poslal romunskemu kralju po vojni napove-di 50 avtomobilov za prevoz ranjen-cev s potrebnim osobjem. Iz Bukarešte poročajo: Finančni minister Costinescu je obvestil zaveznike in nevtralne države, da je zaplenjeno premoženje Nemcev, ki znaša približno eno milijarda. Take Jonescu piše v »Adeveru-lu«: Avstrija se mora razdeliti v sa-mostojne države: Veliko Češko, Veliko Srbijo in Veliko Romunijo. Tur-čija se mora ravnotako razkosati. Ogri se morajo umakniti v svoje upravičene meje. Zaradi silnih ruskih izgub se je znižala na Ruskem najnižja starost za ženitev od 20 na 18 let, za moži-tev deklic pa je ostala najnižja starost 17 let. Grške homatij e ZALHIS ODSTOPILj Atene, 12. septembra. (Kor. ur.) Reuter. Ministrski predsednik Zal-mis ]e odstopil. Ženeva, 12. septembra. (Koresp. urad.) Atensko poročilo »Agence Havas« pravi, da je ves kabinet Zai-mis odstopil. Atene, 12. septembra. (Kor. ur.) Demisija minlstrskega predsednika Zaimisa je bila gotovo sprejeta, spre-jem pa se se ni uradno razglasil. KONEC GRŠKE REVOLUCIJE. Nova sraer revofucijonarnega gibanja na Grškem. Venizelisti so sklenili, dati revo-lucijonarnemu gibanju novo smer. Polkovnik Zimbrakakis, ki Je stopil na čelo revolucionarnih čet v Solunu, je poslal kralju vdano pismo, v katerem ga prosi, da naj pelie grško vojsko proti Bolgarom. Upori na Grškem. Geneva, \2. septembra. Iz Soluna javljajo: V Verriii je oredvče-rajšnjim nastalo revolucionarno gibanje pod vodstvom stotnika Bar-tzocasa. Ta oficir je naznanil fran-coskemu generalu Cordonnieru, da se hoče boriti na strani četverozve-ze. Ustanovljen je bil odbor za narodno obrambo. ki mu je pristopil tuđi polkovnik Orfano. Vstašem se je pridružilo tuđi 300 prostovoljcev pod poveljstvom nekega oficirja. da bi se borili s Srbi proti Bolgarom. Trije grški podčastniki so bili aretirani v trenotku, ko so hoteli iz Aten poto-vati v Solun. Ententna policija. Pariški listi poročajo: Da izve-dejo ententne policijske odredbe, sta dospeli v Atene dve stotniji morna-riškega moštva, izkrcanega v Pireju. Moštvo se je nastanilo v poslarnštvih entente. Ententa zahteva takojšnje razoroženje voiaških lig rezervistov. Tuie čete. Preko Pariza poroČaio: V Pireju in pred Atenami postavijajo tabo-rišča in barake za ententne čete. Brezžična postaja v Syri. Atene, 11. septembra. (Kor. ur.) Reuter poroča. Brezžično postajo Syro so zavezniki izločili Iz prometa. Grška bo Izgubila zemlje. »Rječ« piše: Petrogradski di-plomatični krogi pravijo, da so spo-ročile zapadne ententne države Gr-ški, da bo morala računati po sklepu miru 3 tem, da bo morala odstopiti več zemlje drugim balkanskim drža-vam, če bo ostala nevtralna. Ruski diplomati so mnenja, da bo nejasnost na Grškem trajala še dolgo, ker vlade ni mogoče spraviti iz njene ne-vtrame politike. Drobne vesti \z OrSke. Oddelni ravnatelj v grškem pjoraiiiškefn ministrstvu poUtoynjk Kakulides je bil zaradi ostrega pisma vladi proti Ščuvalcem na vojno, aretiran. V nedeljo se bo vršilo v Atenah baje veliko venizelistično zborova-nje. Bati se je protidemonstracij. Boji v Makedoniji. Bolgarsko uradno poročilo. 11. septembra. Včeraj, dne 10. septembra, slabotne infante-rijske akcije južno od Ostrovskega jezera proti polku Zuavov, ki je bil dne 9. septembra poražen. V pokrajini Moglena in v dolini Vardaria obojestranski artiljerijski ogenj. Ob PelaŠici planini vlada mir. V dolini Strume so poskusili sovražni oddel-ki prekoračiti reko pri vaseh Nevolja in Karadžakej, s protinapadom pa so jih naše čete z velikimi izgu-bami vrgle nazaj na desni breg Strume. Ob izlivu Strume je poskusilo nekai ans^leških stotnij s pomočjo artiljerije in infanterije prodreti z des-nega bre^a v vzhodni smeri, ogenj in protinapad naših čet pa jih je vrgel nazaj. Dva sovražna nataljona, ki sta hotela podpirati napad, je na? artiljerijski o^enj razkropil. Ob egejski obali križari sovražno brodovje pred Kavalo, Leftero in v zalivu Orfano. BOLGARSKO UPADNO POROČILO. 12. septembra. Včeraj. dne 10. septembra, v okolišu jezera Ostrovo slab artiljerijski ogenj in boji patrulj. V okolišu Moglena !e nasprotnik opetovano napadel z ma-limi oddelki, pa je bi! rx>vsod z ognjem odbit. V dolini Vardar in pri Dojranu živahen artiljerijski ogenj. Pri jezeru Budkovo sta dve italijan-ski stotniji s strojnimi puškami in en eskadron prodrli v smeri na vas Budkovo - Džumaj, a so bili razgna-ni po smelem protinapadu naših Čet. 30 Italijanov je bilo vjetih. To je bil prvi spopad z Italijani. V dolini Strume je nasprotnik v boju dne 10. septembra pri vaseh Nevolfn in Kardzi-koj izgubil na mrtvih 7 offcirjev in kakih ion mož. Zavojevanih je bilo mnogo pušk, telečnjakov, municije in drugih vojnih potrebščin, ki jih je so-vražnik na svojem paničnem begu proč pometa!. V tem boju so bili vje-ti dva škotska offcirja in 100 mož. Na egejskem obrežju le križaiilo sovražno brodovje. Naši hTiroplarri so sovrafro brodov?e v pristanu Kava-la uspeSno napadli. Italiiansko uradno DoroSKfc AtbanHa. V svrho boljega var-stva južne fronte Valonskega prostora so zasedle na$e čete včeral brez kake^a dogodka visine med pristaniščem Palermo In Subasi ob Zrimošu (Vojula). ItaMJani v severoem Epim. Rim, 11. septembra. (Kor. urad.) »Qkxnato 4* Ita&u denentin trdi- to* grflMfa dMoptata, * j§ itaHJtii* sld poslanik povodom zasedenja Chimare po Italijanih napram grški vladi otoov^ii obljobo. 4a ho tteltia izpraMte te fm inm |tf notlbtaski kraje. bo odpađtlo vojtlki vgfekt sa sedanje »sedenje. ANOLEŠKA OrCNIlVA OB sTmjMi »Lt Presse< princa privatno poročilo Iz Londona. fUsom katere-ga so baje začeli Angltži z ofenzivo na fronti ob Strunu. Srbi proti Sarrailu. »Oaulois« poroča, da so Srbi »il-no nevoljni na Sarrafla, ker je pust!! srbsko fronto pri Florini brez pomo-či. Zato se je tuđi srhska ofenziva v tem odseku ponesrečila. 2lto iz Makedonije »Echo de Pariš« poroča iz Solima, da *> našli Bolgari v Makedo-ntft 16 milijorov kUofframov žita« Irtaka itapftčlu. Parit, 10. septembra. (Kor. ur.) Agence Havas javlja s Krta, da je srbska skupščina zopet začela svoje delo. Geneva, 10. septembra. »Le Journal« svari srbske poslance, da bi xdaj vlačili v razpravo kake pogreške preteklosti. List meni, da bo zborovanje srbske skupščine jako viharno in da je zaraditega potoval Pašić vzlio svoji bolezni na Krf. Vojna z Rusijo. Na ruski fronti je delovanje ruskih napadalnih kolon nekoliko pre-nehalo. Samo ob dolini Zlate Bistrice in ob gorenjem toku čeremnša ruske čete nadalje brezuspešno butajo ob naše obrambne crte. • • # RUSKO URADNO POROČILO. 10. septembra. Sedem nem-ških letal je poletelo preko železnice Kovel - Rožišče. Naš ietalski stotnik Kasekov se je bori! zaporedoma z dvemi Ietali ter jih prisili!, da sta se oddaljili proti zapadu; za enim se je dolgo vlekel dim. V Vzhodnem mor-ju so izvršili sovražni hidroplani vo-nesrečen napad na otok Runoe v Ri-skem zalivu. Tekom dneva so pri-pluli sovražni hidroplani večkrat nad morsko ožino pri Irbnu ter so se spo-prijeli z našimi letalci. Dasiravno je imel sovražnik številno premoć, smo ga vsakikrat zavrnili. Pomorski častniki Dofanov je zbil sovražno Ietalo, ki je padlo v morje. 11. septembra popol-dne. Položaj je neizpremenjen. PRED VELIKIMI DOGODKL Rotrerdamski list »Nation« piše v članku, da so dogodki na bojiščih najbrže predigra velikih dogodkov. Ne samo na Balkanu se pripravljajo dogodki, mir na vzhodni fronti mora pomeniti, da se nekje pripravlja velika akcija. General Aleksejev je spreten voditelj ter bo vedel upora-biti čas do zime. Carjevo vrhovno poveljništvo. Iz Kodanja poročajo: Povodom obletnice prevzetia vrhovnega po-veljništva s strani carja, prbbčuje rusko armadno vodstvo oglas, ki slika podvzetja ruske armade od 5. septembra 1915 sem. tore] od dneva, ko je car prevzel vrhovno poveljništvo. Komunike pravi, da Je bila ruska vojska meseca avgusta in septembra 1915 v izredno težkem položaju, iz katerega se je sedaj resila. Ta položaj je provzrocilo popolno pomanjkanje vseh zalog municije. Glavni uspeh, ki ga ima zaznamova-ti rusko armadno vodstvo na tej fronti, je, da je preprečilo nadalinje prodiranje v rusko zemljo. Ob kavkaski fronti je računati z velikimi kli-matičnimi in terenskimi težkočami. Ruska fronta se razteza danes na več tisoč kilometrov, od Baltiškega morja do Perzijskega zaliva. Skupna ofenziva zaveznikov pa se vrši sedaj metodično. Voini svet pri cariu. Ruski in romunski vojaški krogi so zaradi vojnega položaja v Romuniji močno vznemirjeni. Car je skli-cal veliki vojni svet v glavni stan, katerega se bosta udeležila tuđi general Ivanov in romunski vrhovni poveljnik. Romunski častniki imajo v poglavitnem nalosco sporočiti romun-ske želje ter spomniti caria na njegovo obljubo, da bo poslal Romunski toliko čet, da bo zavarovana proti vsaki sovražni invaziji. Brusilov o položaju. »Temps* poroča, da se je izrazi! general Brusilov: Sovražna armada je zdaj po številu veliko moc-nejša, kot je bila junija. Potrebno je in naravnost predpogoj za zmago, da se vrše na vseh bojnih crtah isto-časno in trajno napadi. Brusilov pa je nadalje tuđi izjavil, da je trdno prepričan, da bodo zavezniki meseca avgusta 1917 dovršili svojo nalego. Ruski vpoklicl. Kodani, 12. septembra. (Koresp. urad.) Listi z dne 7. septembra pri-občujejo carjev ukaz o vpoklicu vseh črnovojnikov II. razreda letni-kov 1915—1903 ter letnikov 1902 do 1899 mornariške crne vojske. Prvi dan mobilizacije je 7. september. Petrogradski listi opozarjajo, da je bil vpoklic črnovojnikov II. razreda raz-pisan že nekako pred dvema tedno-ma, odložil pa se je dvakrat iz ozirov na žetev. Švedi na Finskem. Vsa finska mesta, ki Štejejo nad 5000 ljudi, je proglasila Rusija za utrjene kraje. Vsi inozemci, veČino-ma Švedi, morajo v štirih dneh zapustiti finska mesta. Ruske aspiracije. Znani voditelj ruskih kadetov, prof. Miljukov, piše, kakor poročajo »Times«: Pravi vzrok vojne tiči v naši (to je rusko - srbski) politiki od časa, ko se je vmila rodo vina Ka-ragiorgjevićev. Miljukov priznava, da je Rusija že davno mislila na uni-čenje Avstrije ter pravi: »Sazonov, ki je pripravlja! zvezo balkanskih držav proti Avstro - Ogrski, je žal, prezrl, da se bo ta zveza avtomatič-no obrnila tuđi proti Turčiji.« Miljukov pove nadalje, da so se zavezniki že dogovorili o bodoči razdelitvi Turčiie in sklenili mednaroden dogovor. Ententa je Rusiji res priznala velike ugodnosti glede Dardanel. Rusija ne bo dobila samo Carigrada, ampak tuđi znatno obrežje na obeh bregovih. Rusiia srne Dardanele utr-diti po vzoru Paramskega prekopa. Glede Avstrije pravi Miljukov, da to vprašanje ?e ni perece: zaenkrat se bavi z njim samo časonisje. toda kas-ne!e se ga goto^^o lotijo tuđi diplomati. Atentat v Teheranu. »Lokatanzeiger« poroča iz Baz-la: V Teheranu je napadel neki ver-ski fanatik notranjega in poštnega ministra. Oba sta težko poškodo-vana. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. V Moskvi in Petrogradu so zopet začeli zasledovati Žide. V Moskvi so zaprli 100 članov velike na-kupovalne družbe. Ruski državni svet se zopet po-svetuje o uvedbi novih državnih mo-nopolov. Zmagalo je mnenje finanč-nega in poljedelskega proti mnenju ministrskega predsednika, ministra, da je uvedba monopolov škodljiva. Boji na morju. NASI LETALCI NAD ITALIJO. Duna], 12. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: V noć! od U. na 12. september ]e napadla flotilja bldrop4anov zrakoplov sko lopo v Jesiju* kolodvorske naprave v Falconarf In obrambne baterije v Jaklnu. Lopa je bila večkrat v pobio zadeta. Obrambne baterije so letala obstreljevale, ta pa so se vsa aepoSkodovana vrnila. Brodovno poveljništvo. Notrang sovražnik. Cnrilu 12. septembra. Radi uni-Cenja velike bolne ladje »Leonardo de Vinci« je pričakovati obilo areta-d], ki so baje v zvezi tuđi s prejšnji-mipoiifi. 15 italiiansklb parnikov potopljenih. Lugano, 12. septembra. Zadnja dva tedna ie bilo potopljenih 15 velikih italijanskih lađi] s premogom in žitom, kakor tuđi jeden parnik z municijo. Trsovska plovba. Amsterdam, 5. septembra. (Kor. urad.) Listi javljajo, da je bil v nedeljo potopljen angleški parnik »Rie-vaul Aepv« linije Roterdam - Huli. ki je obsegal 1166 bruto - ton. Berolin, 11. septembra. »8Uhr Blatt« javlja: Glasom zadnjih vesti iz Finske je v finskih pristanih zlete-lo 12 parnikov v zrak. Sodi se. da so postali žrtve anarhističnih atenta-tov. Tovorni parnik »Saint Marec neke franc. družbe je bil potopljen. — Potopljen je bil angleški parnik »Lmte« (3778 ton). Vojna z Italije ■TALIJANSKO URADNO POROČILO. 10. septembra. Na trentln-sJd fronti zvišano artiljerijsko delo-vanje sovražnika in mali brezuipeš-ni napadi na naše pozicije pri Malgi Zugni, Vallarsa, na planoti Asiažki in na Cauriolu, Avisio. — V tolminskem odseku je poskusil sovražnik po živahnem metanju bomb izpad v naše jarke v Dolju, ki pa je bil nemudoma odbit. Ob SDodnji Soči obojestranski topovski boji in boji z bombnlmi metali. Nekaj granat je padlo v Gorico, Romans in Tržič. ne da bi napravile škodo. — Letalci so metali bombe na naše pozicije v Suganski dolini in so ubili dva vojaka. 11. se p t em b r a. V odseku med Vallarso in glavno točko potoka Vosina je zavojevala naša infanterija po artiljerijski pripravi, katero je cvirala gosta megla, močan okop na dnu doline Lena in vplenila med hri-borna Špil in Corno posest v boju dne 9. septembra sovražniku iztrganih jarkov. Tuđi severno vrha Pasubiia in v gorenji dolini Posine na južni strani Corna del Coston smo dosegli uspehe. Na ostali fronti topovsko delovanje. Uničili smo vojaška skla-dišča pri Sv. Hilariju, severno Ro-vereta. Sovražnik je obstreljeval brez škode Caprile, Oor. Cordevole in Cortino d' Ampezzo. Sovražen le-talec je vrs:el bombo na Londrio, ki ni napravila nikake škode. Gorica. Lugar,o, 12. septembra. VojaŠkI položaj pri Gorici se ni prav nič po-boljšal. Še vedno padajo težki iz-strelki v mesto. Pred dnevi je bil zopet poškodovan neki most in fasada gledališkega poslopja. Po-skodovano je tuđi poslopje povelj-stva karabinjerjev tik mestne hise^ Ob svetli luni. Bern, 11. septembra. »Corriere della sera« priobčuie dopis nekega poslanca, ki pravi, da avstro - ogr-ski letalci pridejo nad Benetke skoro gotovo vsako svetio noč. Posla-nec zahteva, da na} se italijanski letalci maščujejo, predvsem pa naj res-no bombardiralo Pulj. Poslanik Zedinjenih držav ▼ italijansk] vojni zoni. Rira, 10. septembra. (Kor. urad.) Poslanik Zedinjenih držav je odpo-toval h kralju v vojno zono. Voinosovražni In i>rotlvoiaškl letakl. Lugano. 12. septembra. (Kor. u.) Italijanski listi poročajo, da je rimska policija preteklo noč zasačila tajno tiskamo, ki je napravila nad 50.000 vojnosovražnih in protivoja-ških letakov. Določeni so bili za strelske jarke in ćelo vrsto mest. Policija je zaplenila ves najdeni materijal in aretirala tiskana, kakor tuđi tri nazđevne tovariše, izmed katerih je jeden ministerijalni uradnik, druga dva sta v vojaški službi. Okolnost, da pripadata dva aretirana medna-rodni mlađosocijalistični organizaciji, izrabljaio posamezni organi v to, da kompromitirajo vso stranko italijanskih socijalistov za nepatrijotično in vprizore protisocijalistični boi. Italijanski klerikalci In vojna. Lugano, 10. septembra. Minister Meda, klerikalni član Bosellijevega kabineta, je pred kratkim v Milanu izjavil, da se je tekom vojne prepri-čal o potrebi vstopa Italije v vojno. »Osservatore Romano«, oficijelni organ Vatikana, izjavlja sedaj, da je Meda v svojem govoru izrazil samo svoje osebno mnenje, kajti katoliki Italije morajo izrecno želeti, da so-vražnosti nehajo in nastopi mir, utemeljen v čustvih bratoljubja in vza-jemne dobre volje, govor Medev pa je daleč proč od teh čustev in ne od-govarja dejstvom. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Genzanu pri Rimu je uvedeno kazensko postopanje proti socijali-stični mestni upravi. Aretiranih je bilo že vse polno vojaških obvezan-cev, ki so se odtegnili vojaški dolž-nosti na podlagi napačnih papirjev. V občini Molochio v Kalabriji je poskušalo prebivalstvo preprečiti odhod občinskega zdravnika v vo-jaško službo, obenem je demonstriralo proti občinskemu svetu in za-htevalo, naj odstopi. Prebivalstvo je zažgalo občinsko hišo in kamenjalo policijo in oddelke čet; končno so voiaki streljali. Število žrtev ni znano. Vlada je postavila na mesto občinskega sveta provizoričnega ko-misarja in je razdelila nekaj podpor med prebivalstvo. Prfstopagte lot članl k juoeemn krltvMl 309. Utr. „SLOVENSKI NAKUD*,dM I*, septembra uh«. Stran 3. Zapadno bojišče. Cdina pridobitav, ki io imajo za-znasnovati Angieži na fronti ob Som-mi, je zavzetje vasice Ginchy. Vsi drugri angleški šunki so se popolno-ma ponesrečili. Na fronti, ki jo drže Francozi, se večji infanterijski boji nišo vršili. • • FRANCOSKO URADNO POROCILO. 11. septembra ob 3. po-pol dne. Južno Somme so Nemci ponoći napravili vrsto napadov na razna, mesta nove irancoske fronte od Bernyja do okoliša južno Chaul-nesa. Sovražnik je napravil pet napadov; pri nekaterih je metal gorece tekočine. Jurišajoče čete so bile po-vsod po ognju artiljerije in strojnih pušk, ki jim je provzročil resne izgube, vržene nazaj v jarke, iz kate-rih so prišle. Na drugih delih fronte je minula noc mirno. — Letal-s t v o. V noći na 10. september je 10 francoskih letal obmetavalo znatne vojaške delavnice južno Briigge-ja s 60 bombami velikega kalibra. Obstreljevanje, izvršeno iz višave 400 do 800 metrov, je bilo jako učinkovito. Isto noč so bile vržene 104 granate na taborišča in municijske shrambe severno Somme - Pyja. Dognane so bile moćne eksplozije. Le-talsko brodovje je vrglo 20 bomb velikega kalibra na vojašnice in na letališče v Saarburgu; zadele so dobro svoj cilj in provzročile znatno škodo. — Orijentalna a r m a -d a. Na fronti ob Strumi so prekoračili Angleži reko vrh vaši Orljak in pod sovražnim ognjem napadli vaši Nevoljan in Karabjakoni na levem bregu, kier se je nasprotnik srdito branjL Od okoliša zapadno Vardarja do jezera Dojran je francoska artiljerija ljuto obstreljevala bolgarske pozicije m izvedla učinkovit ogenj na sovražne baterije. S fronte srbske armade javljajo novo umikanje bol-garskih predstrai. 11. septembra zveče r. Ražen precej hudega artilprijskega boja južno Somme, v odsekih Bernv, Vermandovillers in Chaulnes, ni s ćele fronte javiti nikakega važnega dogodka. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 10. septembra z večer. Sovražnik je v neieljo popoldne napravil severno Ginchvja protinapad, a je bil odbit. V zadnjih 24. urah je bilo vjetih 350 mož in zaplenjene tri strojne puške. Naš napad se je zgodi! za letalci, ki so napadli sovražne oddelke s strojnimi puškami. Zgodilo se }e mnogo zračnih bojev, pri kate-rih so bila uničena tri sovražna leta-la; eno je bilo poškodovano. Angle-ške čete so vdrle v sovražne jarke južno Neuve - Chapelle in so priza-dele sovTažniku težke izgube. 11. septembra. Položaj južno reke Ancre je neizpremenjen. Pri Ginchyju hud ročni boj. 11. septembra popoldne. Odbita sta bila dva daljnja huda protinapada pri Ginchvju. Med Neu-villeom, St. Vaastom in kanalom La Bassće smo na raznih točkah vdrli v sovražne strelske jarke in napravili nekaj vjetnikov. Ponesrečen angle§k! poskus. »Vossische Ztg.« poroča: Zadnji napad Angležev na 15 km široki fOJnti je pokazal trdno angleški na-men to pot prebiti za vsako ceno nemško fronto. Vsi napadi so se po- nesrečili. Vsled ljutosti bojev ni bilo na robeni strani vjetih skoro nič vo-jakov. Zopet so imeli Angleži zelo težke izgube. Pomanjkanje vofakoT na Angleškem. Angleški vojni urad stoji pred zagonetko, kako naj nadomesti silne izgube zadnjih dveh mesecev zlasti ker tuđi kolonijalnih čet nima več na razpolago. Sedaj baje vežbajo že mlade ljudi od 17. leta naprej. Vlada bo predložila parlamentu zakonski nacrt, ki bo določal, da se brambnl zakon pooštri. Na Irskem pa se brambna dolžnost ne bo dala uvesti. V Londonu se Je baje že sestavila Derbyjeva komisija, ki bo nabirala prostovoljce iz vrste oproščenih. Angleške amaconke. Tz Londona poročajo, da se sedaj uresničuje ideja, jemati žene v vojaško službo. Lady Castelreath je izvežbala 4 stotnije ženskih vojakov v signalski službi, za šoferje in za kuhinje. Zlato četverozveze. Haag, 12. septembra. !z Pariza javljajo: Angleška, Francija, Italija in Rusija so se dogovorile, da bodo njihove rezerve zlata veljale za vsem štirim državam skupno rezervro. Neraški kancler pri cesarju. »Lokalanzeiger« poroča, da je odrotoval nemški državni kancler dr. v. Bethmann - Hollweg k cesarju v glavni stan. Nemške represalije. »Frankfurter Zeitg.« poroča, da 5e je vsled neprestanega ščuvanja angleškega časopisja življenje angle-ških civilnih vjetnikov p;>slabšalo. INDIJA V VOJNI. London, 8. septembra. (Kor. u.) Reuter. Indijski podkralj je izjavil pri otvoritvi zakonodajnega sveta v Indiji, da je dala Indija mnogo čet za francosko bojišče, jih vzdržala ter pošiljala čete tuđi v Vzhodno Afriko, Egipt, Mezopotanijo, Muskat in Aden. Indijska vojska je bila za državo velikega pomena. Rekrutiranje je imelo izboren uspeh. Tuđi organiziranje vojaške transportne službe je imelo lep uspeh. Novo indijsko brodovje je izvršilo sijajno delo. Končal je: Nadaljevati moramo tei se oborožiti proti porazom, razočaranjem in zavlačevanju z zaupa-njem. Opirati se moramo na pravičnost naše stvari ter zaupati, da nismo zaman prinesli bolečih žrtev, ki jih zahtevajo od nas vseh, in zaupati. da bo končno podlege! militarizem z vsemi svojimi izrodki ter da bo za-vladal med narodi zemlje zopet tr-den mir. Prltisk entente. Norveška. Iz Londona poročajo: Do pre-klica je bil od Anglije prepovedan uvoz gotovega blaga, ki je nrihajalo iz Amerike ter je bilo za norveško gospodarsko življenje neizogibno potrebno. Protinem^ka liga na Spans? em. »Agence Havas« poroča iz Madrida, da je vec Spancev raznih strank sklenilo, ustanoviti proti-nemško ligo, ki naj prepreci Nemcem prijazno orijentiranje špan^ke ne-vtralnosti in razpor z entento. Kazne politične vetfi. = Bavarski kralj. Pri neki slav-nosti v Norimberku, je imel bavarski kralj govor, v katerem je med drugim rekd: Ka'ko dolgo bo vojna še trajala, tega ne vemo, to pa ve-mo, da ne borno sklenili miru. ki bi nas i>on!žal, nego le mir, <[ nam da botjše stališče, kakršno smo doslej imeli. = Prodate danskih Antil. O pravem vzroku zakaj je sklenila danska vlada prodati Zedinjenim državam svoje zapadnoindijske otoke, poročajo, da se je bala, da bi mogla kaka ententna država okupirati med vojno te otoke, češ, da obstoja sum, da dobivajo nemške ladje tam pre-mog. Danska bi se napram taki okupaciji ne bila mogla postaviti v bran. Nasprotno pa bi bili Nemci v tem slučaju okupirali kako dansko lahko dostopno pokrajino, Bomholm ali M5en in Danska bi bila prišla v prav neprijeten položaj: Molčati bi bila morala ali brezuspešno protestirati ali ćelo stopiti na to ali ono stran. Potem bi bfla zahtevala Anglija mor-da Izlandijo kot kompenzacijo in Nemčija bi bila zopet prišla z novimi MttevgmL Danska vlada ie hotela zadevo hitro in brez vsakega hrupa resiti, kar se ji pa ni posrećilo. — Vstaja na Sumatri. Na nizo-zemskem otoku Sumatri je izbruh-nila vstaja in je prišlo med vstaši in vladnimi četami do boja. Vstaši so zavzeli Moearo Tembesi, vladne čete pa so jim mesto zopet iztrgale. Ogrski državni zbor. Koncem razprav o raznih gospodarskih predlogah, se Je oglasil za besedo ministrski predsednik grof T i s z a in je prosil zbornico, naj pri debati, ki se začne v sredo, dne 13. septembra, Jemlje ozire na izredno važne narodne in državne interese. 2eli, naj se vrši ta debata v primernih mejah in naj ne prinese ničesar, kar bi mogli tolmačiti sovražniki kot znamenje slabosti. 2e dejstvo, da se Je zbornica bavila z zunanjepotitični-mi in vojaškimi vprašanji« je 9C3»vTaž-no časopisje izkoristilo in so sovražniki na najperfidnejši način terabiK izjave govornikov. katerih nameni nišo dali za to niti najmanjega objek-tivnega vzroka. Ker m voditelH -zicije izrekli željo, naj sa jhn da prilika, razpravUati o zunanjepolitičnili vprašai*tu se atoblriM predseđnlk ni upiral tei ^W* dasi se zaveda težke odgovornosti, ki Jo s tem prevza-me. Ako £uti oporicija potrebo, rax-pravljati o vpraianjih, ki nišo v so-gla$tn z interesi, omenjeimni po mi-nistrskem predsedniku, naj se raz-pravlja Jov tajni sejL V imeou voditeUev opozicije je grof Zichy izjavil, da opozicijonalnj voditelji s svojimi govori nišo dali povoda za pomisleke ministrskega predsednika, da pa je opozicija zadovoljna tuđi s tajno sejo. Pismo prijatelju Francetu Klemenčiču. Krogla priletela, V srce ga zadela, Narodna. Roka se mi trese, dragi France, ko Ti pišem ta mrtvaški list. Oprosti, duša, da se Te sele sedaj spominjani, sele danes. ko zro moje oči na gomilo, na leseni križ s Tvojim imenom. SaJ ljubil sem Te, kot največjega prijatelja, kot najbolj značajnega med nami. — Izdihnil si svojo dušo, med nami na visoki gori, zadet od krogle Italijana. Premalo sreče si užil v svojem kratkem življenju v primeri s trpljenjem. Veliko je hre-penenje človekovo, a smrt je čez hrepenenje. Ali se še spominjaš onih jasnih večerov, ko sva sedela pri biserni vodi in sanjala o zlatih minolih časih, o naših nevestah. Ali bili so lepi čaši, čaši, ki se ne povrnejo nik-dar več. Sedim pri Tebi, dragi France, in gledam tja v tište pečine, visoke, strme pečine, kjer je že vsak kamen oblit s krvjo, kjer je bila Tebi duša vzeta. Mislim na svoje drage v tem trenotku. Srce se mi stiska od bolesti, joka] bi, a moje oči so trudne in ni več solz v njih. Ce mi je na-menjeno, da še dalje romam po tej poti žalosti in trpljenja, potem, prijatelj, podaj mi roko, kajti bojim se. da omagam, ker moj korak je že nego-tov, in Čaša trpljenja bo skoro polna; če pa mi je odločeno. da pridem za Teboj, potem na svidenje! . . . Na bojišču, 4. septembra 1916. Vilo. Bohuslovove .specijalitete'. Kaj se hoče? V resnih časih živimo. Sedaj sele vemo, kako se je Ijudem v miru dobro godilo. Bel kru-hek, kifeljčki in zemljice, vse to so le spomini. Po kuhinjah naših dobrih mamic ne diši več tako lepo kot nek-daj. prijatelji piva morajo letati od gostilne do gostilne. da spravijo na par meric. Prilagodili smo se časom in razmeram, ki zahtevajo malih žr-tev, saj gre za obrambo domovine! Kadilci so časih bolj udarj^ni. Pred trafiko čakati na par športk kot za kruh ali mleko. ni posebno prijetno. Nedolgo od tega sem stikal po Pragi za cigaretami. Povsod odgovor: »Razprodano!« »Nimamo več!« V tej zadregi sem se spomnil starega znanca Bohuslava in si mislil: Morda mi on s protekcijo (kje je pa danes ni?) napolni mojo cigaretno dozo. o čem bi seveda moral molčati kot sv. Janez na Karlovem mostu. Pa sem jo mahnil naravnost k Bohuslavu v stanovanje. »Te Buh Bohuslav! Pomagaj mi! Moja žena se boji sicer, da ne bi »padel« v pre-hudo jetiko. na nič ne de. Imaš kak-šne športke?' »Nimam.« >Pa morda tabaček?« »Tuđi ne.« »Ampak par specijalitet ti dam. če patrpežljivo počalraš.« »Prav rad.« Kdo bi ne bil vesel? In specijalitet! »Dames ali egiptovskih!« Nemalo sem bil začuđen, ko mi dobra Bohuslavova mati na mizo prinese skledo češpljevih knedljev, češke narodne jedi, ki jo je še pisatelj Ne ruda v svojih pod-listkih rad opisoval. Močnate jedi so sedaj rcdka prikazen in z Bohusla-vom sva se jfh najedla z velikim apetitom. Rekel je: Pa sporoči slovenskim gospodinjam, kako se naši knedljl delajo: »Vzemi čisto, belo moko. jajce, mleko, z malo drožjem v skledi pridno to zadelai s kuhinjskim — že veš — oro?jem. Ko test6 se malo dvigne, dobre češplje vanj zavijaj, kuhaj v slani, vreli vodi sedem le minut Polivaj, ko jih skuhaš, s svežlm maslom, s stedkim sirečkom potresi, inožn svojemn predloži, bo tako} v veseli koži! In seveda če že dolgo svoje žene ni poljubil« bo jo zdaj za to dobroto, kakor češke kneđlje — Uubil. H koncu pa bo še zaklical ko bo dobro se najedel: Bog naj živi mofo ženo, x njo pa dobri češki knedelj!« — Reci, da Jim ta kuhinjski recept pošilja »neslovenski rimač«, ki želi, da U Cilpitevi knedli vsakrau tako disali kot nenU — V zahvalo za pogostitev sem moral Bohuslava na klavir zaigrati koračnico komedijan-tov iz »Prodane neveste«. Jaz sem igral, on je z eno roko dirigiraj, z drugo pa tolkel boben — po omari. Iz vsega pa je imela Botmslavova mati največje veselje, ker vidi, da je njen nesrečni sin, ki je na vojni iz-gubil vid, kljub temu vedno dobre volje in ga humor ne zapusti. Jaz sem imel pa tuđi radost, pozabil sem pri tem na cigarete, navsezadnje bo pa še moji ženi silno všeč, da sem se za cigarete opekel. ko bo izvedeia to sicer veselo, pa jako prozaično anek-doto. Uubliaočan. M iz pnmonfeili dežel. Na zaposlovalnem tečaju goričkih slovenskih učiteljišč v Ljubljani se bodo sprejemale zglasitve že vpi-sanih gojencev in gojenk ter nove priglasitve v ponedeljek in tore k , dne 18. in 19. t. m„ vsakokrat od 3.—5. ure popoldne. v poslop-ju I. državne gimnazije v II. nadstropju. Slovenska gimnazija goriška. Njegova ekscelenca tržaški namest-nik baron dr. Fries - Skene je dal za otvoritev zaposlovalnih tečaiev v Trstu za učence slovenske gimnazije goriske znaten znesek na razpolago. Dan vpisovanja in začetek pouka se pravočasno v našem listu objavi. Pred začetkom šolskesa leta so v rodbinah velike skrbi. Delajo se računi: koliko bo treba za knjige in razne druge solske potrebščine ob začetku in tekom šolskega leta. Posebna važna postavka je v teh pro-računih tuđi šolnina. Za dež. in drž. sole skrbe deželne uprave, oziroma državna učna uprava in vedo, kje bodo jemalj sredstva. Pri zasebnih šolah — kakršne so one naše družbe — pa je stvar drugačna. Tu vemo pač, kdo naj skrbi za te sole, kdo naj preskrblja sredstva za njih vzdrže-vanje. Ali ta činitelj je v mučnem položaju, posebno ob sedanjih razme-rah, spričo usodnega vprašanja: od kod pridejo sredstva, ali sploh pri-dejo? Kako se bodo pokrivali troski za plačevanje učiteljev, za prostore, za nadomeščanie učiteljev, ki so pod orožjem, za davke, najemnine, za-varovanja? Skrb je bila velika že v normalnih časih. ko so precej redno dohajale članarine, dobrovoljni pri-spevki, tu pa tam tuđi volila, izredne podoore itd. Sedaj na. so se vsi ti do-hodki skrčili na najmanjo mero, ali pa so ćelo popolnoma izostali! Vpra-šanje je tu — veliko, mučno vpraša-nje: kaj bo iz našega prtvatnega šol-srva na periferijah! Ali je borno mogli obraniti ob takih razmerah, se bo-li mogel nadaljevati redni šolski obrat? Ali ne priđe morda ćelo do skrajnega, da borno morali te sole zapreti! To bi bila za nas, na izpo-stavljenih točkah katastrofalna ne-sreča- Tisoče naših otrok so zavodi naše Šolske družbe pošteno vzgajali in ohranjali svojemu narodu!! Ali naj bo vsa naša mladina prepuščena ulici, ali izročena zavodom, ki jih bodo odtujali narodu?! Odgovor vsa-kega poštenega Slovenca se glasi gotovo: do tega ne srne priti! Ali — kako naj preprečimo tako nesrećo? Le ena pot ie — pot, ki je tuđi doslej dovajala družbi potrebna sredstva. Ta pot je saniopomoč. Težko je, vemo, danes stokrat težko. V normalnih časih jih je bilo mnogo, ki so dajali in še so bile težave. Tisočev teh pa danes ni doma — na bojnem polju so, a one, ki so ostali, tarejo težke skrbi. In vendar mora biti! Mora! Ker sicer bi našo stvar na ne-varnih postojankah zadel udarec, kl bi ga dolgo ne mogli popraviti. Ne preostaja drugega, nego da napnemo sile do meie možnosti. Kolikor le more, naj daruje vsakdo na žrtvenik slovenske izobrazbe, narodne kulture. zavedajoČ se. da je v nevarnosti najvišii narodni interes. Pomagaimo družbi, da prebije to težko, najkri-tičnejo dobo! Če se bodo vsi zave-dali resnosti položaja, v katerem se nahaja sedaj naše privatno narodno šolstvo. pojde vendar-le. Tuđi mali prispevki, če jih je mnogo, se zdru-žujejo v izdatne svote. Svoje šolstvo moramo resiti! To bodi geslo vsem Slovencem, ker sicer bi nam odmak-nila podlaga narodne vzgoje. Težka dolžnost Je to, ali ie dolžnost — do sebe! Knđacn* hoeoa v Prlmoriu. Ar-madno vrhovno poveljstvo Je zauka-zalo svojim podrejenim poveljstvom, oblastim, četam in zavodom v uradni porabi posiuževati se onih slovenskih in hrvatskih krajevnih imen, ki so bila običajna pri većini prebivalstva. Na podlaci te odsedbe se rmajo rabiti odslei krajevna imena: Prošek, Orljan (namesto Orignano). Kanal. Opatjeselo, Solkan, Sovodfije, Devin, Komen, Nabrežina, Sežana, Plave, to so krali v goriški deželi, razveli prvih dgeh. Ostaneio pa na^Op- rlikem y veljavi doslej rabljena nemn // ška krajevna imena: Oorz, Haiden* schait, Heiligenkreuz, Flit^ch, Kar-# ^ freit, Tolmein, Woltschach; vsi ti kraj i so čisto slovenski, iz-vzemši Gorico, kjer bivajo tuđi Ita-lijani. I talijanske skovauke za gori navedene krajfe odpadejo. — Za Istro so določena imena: Buzet, Cres, Primorje (Bescanuova), Krk, Labinj, Plomin. Barban, Stinjan, Mo§čenice, # i Voloska. Abbazia ostane in za Pazin / / se bo rabilo nemško ime Mitterburg. Druga italijanska imena za istrske* f kraje ostanejo, češ, da je tam večina prebivalstva italijanska. Okrožnica županstvom vinorei-skih pokralin na Goriškem slede slailkorja za popravo vina in za napravo petijota. S tukajšnjo okrožnico z dne 31. avgusta t. 1. št. 5498/16 je deželnl odbor obvestil vsa županstva na Goriškem, da je posredoval pri c. kr, trgovinskem ministrstvu, da bf podaljšalo za Goriško rok za prijavo potrebne množine sladkorja za napravo petijota in za popravo vinskih pridelkov, do 15. septembra. Na to posredovanje deželnega odbora je trgovinsko ministrstvo dogovorno s poljedelskim ministrstvom predlogu ugodilo in je brzojavnim potom na-ročilo predsedstvu tržaškega na* mestništva, naj odredi, da bodo smele občine na Goriškem nabirati prijave za sladkor do 15. namesto samo 1. septembra t. I. 2e z uvođoma navedeno okrožnico je deželni odbor naročil vsem občinam, naj tudl po 1. septembru nemoteno nabirajo prijave. O tem se obveščajo županstva z naročilom, da sporoče deželnemu odboru, koliko sladkorja so zahte-vali vinogradniki. Od goriškega deželnega odbora na Dunaju, deželnl glavar: dr. Faidu tti. Naknadno pregledovanje za črnovojniške obvezance političnih okrajev goriškega irr toiminskega Je bilo danes v Ljubljani, za one iz se-žanskega okraja bo v Trstu 18. septembra. Med ranjene! je izkazan v se-znamu izgub št. 460. kadetni aspirant Ciril Paglavec iz Gorice, domobran-* ski polk 27. V ruskem vjetništvu se nahaja-jo poleg seznama izgub Št. 431: Ita-lico Ongaro iz Gorice v Krasnojar-sku, Alojzij Pipan iz Trsta v Harkovu, Alojzij Orel iz Trsta v Voronešu, Josip Udovič iz Trsta v črnemjaru, Astrahan, vsi pešpolka št. 7. Umri le v Trstu policijski koml-sar dr. Stanko Trnovec.kije nekaj časa služboval tuđi pri deželni vladi v Ljubljani. Pokojnik je bil sin rajnega zaslužnega dvornega svet-nika Trnovca ter je zapustil vdovo in sinčka. ''-"'"V Sadje in zelenjava v Trstu. Za ta teden so določene sledeče cene za prodajo na drobno: Česen 3 K 60 v do 4 K; pesa 72 v; korenje 72 do 80 vin.; zelje 32 do 36 v; čebula 80 do 96 v; kumare 10 do 14 v komad; fi-žolovo stročje mešano 96 v; fižolovo stročje, belo 1 K 04 v; fige 48 do 56 vin.; malancane 6 do 12 v komad; jabolka I. 88 do 96 vin.; jabolka II. 64 vin.; hruške I. 1 K 20 v do 1 K 44 vin.; hruške II. 3(6 do 96 vin.; češplje 80 do 88 vin.; krompir 40 do 44 vin.; paradižniki 88 vin.; petršllj 1 K 20 v; salata 60 do 68 vin.; špinaČa 80 vin.;1 grozdje 1 K 30 v do 1 K 60 v; buče 10 do 18 v komad. Begunskih družin v Trstu Je do statistiki begunskega urada v ulici Navai: okoli 810. Umri Je v umobolnici v Krome-rižu Fran Štrukelj iz Šempasa. Trgovska in obrtna zbornica v Zadru je razpušcena. Upraviteljem je imenovan deželnosodni nadsvetnik dr. Duboković, a dodeljena sita mu svetnika razpuščene zbornice: Gia-casa in Mazzocco. Voine podpore je bilo izplačane rodbinam mobiliziranih vojakov v Dalmaciji v mesecu juniju 4,699.043 kron, od početka mobttJzacrfe 86,833.198 K. Vojno maslo. Na otoku Pagu na svoj način zameniajo sir z maslom: nastrže se četrt kilograma sira in primeša še četrt litra vode pa se to dobro premeša in vojno maslo je gotovo. Na svojo ženo je strelial crno-vojnik Josip Bavčič iz Omiša v Dalmaciji, ki se je vrnil domov, ker mu je bila došla vest, da ga žena vara. Ko ie prišel domov, se Je z ženo nekaj prerekal, na to je ona hitro šla od doma v Split, on pa za njo. Ko jo je dobil v gostilni »Jadran«, je prišlo med njima do burnega prizora* na kar je z revolverjem streljal na njo in jej zadjal pet ran. On se je sam predstavil oblasti in poveđal, kaj je storil, ranjeno žena njegovo pa so prenesli v bolnišnico. Dve rani sta Jako težkf. Bavčičeva sta imela štiri otroke, dva sta umrla* odkar je on v vojski. Begniiske tabore v Mltterndor* fa, Pottendorfu in Brucku na NiDem Av§trjj§kem_]e obiskal pretekli t+* Stran 4. •dUUVfcNSIU NAKUO\ Otm 13. MDttmbr« l»ib iđen ekscelenca baron Đeck, pred- seink komiteja za begunce z Juga na Dunaju. Tabor v Pottendorfu je obiskala tuđi Njena Visokost nadvoj-vodinja Marija Jožefa. Svoje kolone liče Rudolf grof Pače, posebno bi rad izvedel naslov družine Matiie Devetaka iz Štan-dreža, ki je zadnji čas bival v VrtoJ-bi. Odgovore je poslati na oddelek begunskega komiteja na Dunaj I. Ro-tenturmstrasse 9. (baronica La-penna.) Kdo kaj ve? Družina Vinko K o-navii, gostilničar v Pevmi, sedaj i St. Pavlu pri Preboldu, prosi, če pi kdo kaj vedel, kje se nahaja Anton Devetak in njegova soproga Marija, katera sta se nahajala do zad-Tjega v Gorici, v Stračicah, vila Milena. Za Ivano Balič iz Sempetra št. 67. pri Gorici: Oče in mati se naha-jata pri Sv. Križu na Cesti pri Ajdov-ščini. Naslov očeta: Ivan BaliČ, Sv. Križ - Cesta št. 116 pri Ajdovščini. Kdo kaj ve? Anton Marinič, k. n. k. Reconvalescenten Sammelstel-!e, Etappengruppe — Celovec prosi obvestila, kje se nahaja družina Marinič iz vaši Dobrovo št. 2S v Brdih na Goriškem. Dnevne vesti. — Armadni zapovednik baron Pflanzer - Baltin. Cesar je z lastno-ročnim pismom obžalujć dovolil, da odstopi generalni polkovnik baron Pflanzer - Baltin z mesta armadnega zapovednika in to zaradi svojega slabega zdravja. Cesar poudarja v svojem pismu, odločno, v najtežjih razmerah posvedočeno delovanje generalnega polkovnika in mu izreka za to svoje posebno pohvalno priznanje. — Odlikovanje. Polkovni zdrav-nik v evid. dr, Oto li a w I i n a je bil za svoje veleuspešno in zaslužno delovanje kot poveljnik c. in kr. rezervne bolnice št. 4 v Ljubljani odlikovan z viteškim križcem Franc Jo-žefovega reda z vojno dekoracijo. — Odlikovanje. Vojni križec drugega razreda za civilne zasluge Je dobil sekcijski svetnik v ministr-stvu zunanjih del dr. Ivo Š u b e.l j. — Nakup voine. Naznanja se, da se vrši prevzemanje v okrajnem gla-varstvu Ljubljana zapletene ovčje volne od ponedelika 18. do vštetega četrtka 2J. t. m. Prevzemalo bo skladišče c. in kr. prevzemalna komisija 5. armadnega poveljništva v skladišču spediterja R. Ranzir.gerja y Ljubljani, Južni kolodvor, kamor je pripeljati omenjene dn! od pol 9. do 12. dopoldne in od pol 3. do pol 6. popoldne vso volno. Opozarja se, da kupuje prevzemalna komisija tuđi volno iz posteljnih oorav. ki se nahaja v privatni posesti. Tei komisiji je oddati trgovcem tuđi volno in dlako vseh kakovosti (izvzemši zimo). Kdor se ne bo odzva! temu pozivu. ga bodo oblasti kaznovale. — Iz visokih laških planin po-Šiljam srčne pozdrave s prošnjo, če bi hotel kateri p. t bralcev ali bralk odstopiti že rabljene citre, (dunajsko prebiranje) s sekiricami. Tukaj na zapuščeni visini nas je par slovenskih fantov, ki bi si radi z igranjem in pevanjem domaćih pesmic malo lajšali napore teh težkih časov. Na-Jžlov- Vinko Kocjan, četovodja — Prava nehvaležnost. Odboi >Društva vpokojenega učiteljstva« se je trudil že blizu tri leta, zlasti zadnjo pomlad, da je izposloval nekaj podpore vpokojencem. Trudil se je zadostiti društvenim pravilom, ustreči obči želji vpokojencev, da bi tuđi ti kaj pridobili na mesečnih pre-jemkih ob današnji silni draginjski stiski. Poleg tega je imel odbor naj-boljšo nado ter ie sigurno pričako-yal, da pristopi k zgoraj omenjenemu društvu, spoznavši dobroto, vsaj kakih petdeset novih članov takoj. A varal se je odbor jako, zmotil se ie nemalo. Pristoplli so edino Ie Štirje do danes. Ako pomislimo, da je v pokoju danes približno 150 učiteljev in uciteljic, okrog 160 pa učiteljskih vdov, ki rnorejo biti tuđi članice, in blizo 50 sirot, se moramo Ie čuditi, da šteje društvo od prvih Ie 27, od učiteljskih vdov Ie 14 članic, ki so brižni in hočejo ne Ie sebi dobro, nego tuđi svojcem — potomcem. Društvo se poteza za gmotno stanje svojih članov, podeli podporo ob smrti člana (članice) svojcem in hoče pomagati z dobrimi nasveti vsakemu, ki bi se obmil na odbor. Slišali smo že večkrat hvaliti društvo^ »Samo-pomoČ,, ki podeljuje precejšnje svote ob smrti člana svojcem. Prav nekaj takega je »Društvo vpokojenega učiteljstva-. Njega podpora bi^ ne bila nič manjsa, da bi Ie društvo Štelo 150 članov. Društvo sprejema člane brez ozira na starost in ne plačuje Člana- 90*. «tv. Je treba preče) več pUtfcvatL Po-zivl)amo tore] vas vse, slasti ■čltelj-ske vdove, da pretopite k đrultv« v večjcm itevilu ter se ma ne odtegv-Jctc — sebi na škodo. — Tajnik: Simon PunCih, nadučitelj v p. — Meitnl Mdlšld licej. Opozar-jamo na današnji lnserst ravnateljstva tega zavoda glede vpisovanja. — Načelstvo društva tobmCMk trafikantov za Kranjsko, daje svojim članom - trafikantom navodila, glede odmere »povratnega dobička« trafikantom. NatanČneje pojasnila v tem daje društveni tajnik g. Fr. Soukal. trafikant in društveni predsednik Fran Jeločnik. Istotam se sprejemajo tuđi novi društveni člani. — Garje pri lzločenlb vofeških konjih. C. kr. poljedelskemu ministr-stvu prihajajo pritoŽbe, da so dognali garje pri konjih, ki so bili iz vojaških živinozdravniŠnic prcpu-šČeni civilnemu prebivalstvu kot nesposobni za vojne namene. V vseh takih slučajih se mora pri političnih oblastvih napraviti natančen zapisnik, katerega morajo podpisati člani komisije, odnosno prizadeta stranka. Ta zapisnik je z vsemi tozadevnimi spisi tako} predložiti c. kr. deželni vladi v nadaljnje uradno poslovanje. ObČinstvo se torej opozarja, da ne-mudoma naznani vsak tak slučaj pristojni okrajni oblasti. — Igranje v ogrskl razredni 1o-teriii .te prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi specati srečke ogrske razredne loterije tuđi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslu-žujejo ćelo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred naku-pom omenjenih srečk. Neorijetne po-sledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srečke zaplenijo, mo-rebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamuda rota, ter o b č u 11 j i v e denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk cgrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 7. septembra 1916. — Ustrelil se je včeraj opoldne v Gorupovi ulici neki avtomobilski usiužbenec. Šestkrat je ustrelil v zrak, sedmič naše in se zadel blizu srca, vendar ne do smrti. — So že tu. Kupčijo s knjigami so dijaki po starem običaju že priče-li, kakor že leta in leta na Cesaria Josipa trgu. »Za prvo. drugo, tret-jo . . .« kriče mlada grla in se poga-iajo za cene, kakor prvi trgovci. Med tem. ko se rnlajši pripravljalo za svoje pokliče, so njihovi stareiši to-variši na bojnem polju ter je že marsikdo za dom in cesarja storil smrt. Vojak padel iz vlaka. Josip Sa-mek s Českega, vojak na južno-zapadni fronti je dobil dopust in se peljal domov. Na tukajšnjem kolo dvoru pa je padei z vlaka ter se tako nevarno pobil na glavi, da je dne 10. t. m. umri v neki tukajšnji voiaški bolnišnici. Požar. V Selih, občina Ajdovec. je pogorel h!ev posestnice Terezile Gnidovec. Škode je 4000 kro«n. Za-žgal Ie baje sinček. V JevŠah. občina Sv. Peter, je pogorela posestnici Jo-žefi Krašovec hiša in tri gospodarska poslopja z opravo, gospodarskimi predmeti in spravijenimi pridelki. Škode je okoli 8000 K. — Posestnici Neži Dolinar v Notranjih Goricah je pogorelo gospodarsko ooslopje s krmo vred. Škode je 9000 K. Svoji gospođini! je izbil zob 16-letni dninar Fran Javoršek. Delal ie na Ježići pri neki posestnici nekaj dni, nato se je skregal ž njo in v jezi jo je udaril v obraz tako močno. da ji je izbil en zob iz gorenjih čeljusti. Javoršek, ki je osumljen tuđi tatvine, je izročen sodniji. Poročil se ie v Trbižu dne 4. septembra gosp. Jurče K 1 i n a r, ognjičar pri topničarskem tei. oddd-kuf z gospico Minko Nagel-schmiedovo iz Zabnice. Vriemu slovenskemu parčku obilo sreče iir krepki »Na zdar!« Prašička ie odnesel posestniku Antonu Slivarju v firenavicah neznan tat. Nobenega sledu ni ne o prašičku, ne o tatu. »Bodalo«. Kino Ideal je včeraj prvič predvajal dramo »Dodalo«* Ta film se odlikuje po ginljivem in pre-tresljivem dejanju, ki se dramatično stopnjuje. Glavna oseba je žena, ka-tero pripravi podlež, da ga umori, a plača krivdo s svojim življenjem. Lepe slike in dobra igra glavnih predstavljalcev so Se posebni vrlini tega filma »Sedem aesrtJBMiev« Je izvrstna burka. Trojica Leo Peo-kert, Melita Petri in Herbert Paol-miiller skrbe za izborno veselo raspoloženje. Ta MtizacIltU •pored, kl ga izpopohiiuleio raslmlva toImi PO-■ ročila, se predrala It fe daa«t 13. b Jutri četrtek 14.tm.T |Qm Utti* Ljubu***** Ukraieao bii^ Na kokrtron )• pooolal oekdo nm prodal kolo sa 100 kron. Policijski agent so nm f pri-bftlial in prodalatoc noaoč, da Irepl kolo, mu |e siedH v policijsko straž-nico, kjer se Je legitimira! sa Frana Marna, hlapca Iz Zadobrove. Pravil je, da je kupil kolo pri Jaxu. Kmalu nato pa Je naznanil na policiji inženir Stare, da mu Je bilo ukradeno kolo. Marna so izročili sodniji. 200 kron ▼ baskovdk po 20 K )e Izgnbn nekdo danes dopoldne v Kolodvorski ulici. Pošten nafdltelj na) Jih odda na policiji. Izgubite!} pravi, da je blizu kavarne »Ilirija« potegnil robec Iz žepa in pri tem bi mu bili bankovci padli na tla. Naiden denar. Našla se ie na oknu Plrnatove trafike v Kolodvorski ulid št. 18. večja vsota denaria. Kdor jo je izgubil, nai se zglasi tam. Naldeno. Danes 1.1 t. m. dopol-dan na^Ia se je pred deželno sodnijo denarnica s manjio vsoto. Lastnik naj se zglasi na vojaški sodniji (Po-ijanska cesta št. 13.. HI. nadstr. soba št. 43) v uradnih urah. Aprovizacija. -1- Mleko. Že 26. novembra 1015. je izŠla ministrska naredba o pre-skrbi z mlekom. Ker se ie izkazalo. da ta naredba ne za-dostuje. je izšla zdaj nova naredba. Ta prepoveduje izdelovanje in prodajanje voghurta in dopu5Ča izdelovanle mleka za do-ienčke in otroke Ie s posebnim dovo-lienjem deŽ. politične oblasti: dalje določa naredbe, da bi se mleko pri-merno razdelilo in odreja v ta namen ustanovitev posebnih mest za pre-skrbo mleka. Producentje bodo moral! tem mestom naznanit!, koliko mleka imajo in se bodo morali ravnati po naročilih teh mest. NatanČ-nejše določbe izdajo dež. politična oblastva. + Izdaja moke In zđroba. Mo-karii in trgovci z moko v Ljubljani se opozarjajo, da se moka ne bode izdajala jutri v četrtek. kakor je bilo objavljeno v Iistih, temveč sele v petek. dne 15. sentembra 1916 ob 8. zjutraj. Razdelilo se bode vsega vkup 125 vreč pšenične moke, 238 vreč koruzne moke in 322 vreč ko-ruznega zdroba, in sicer po potrebi dotičnega okraja. Trgovci in mokarji dobe torej v vsakem okraju Ie toliko moke. kolikor jo odpade na dotični okraj v razmerju z rarnoložljivo rnnozino moke in zdroba. Natančnej-ši nacrt pri katerih trpovcih in mo-karjih se bode dobivala moka in zdrob, se objavi jutri. — ObĆinstvo se opozarja, da se bode za sedaj treba zadovoljiti z višjo množino kornz-ne moke in zdroba, dokler ne bode na razpojaeo več bele moke. + Iz trgovsklh kromov. Trgovci z moko nam sporočajo: Nikakor ne moremo trpeti. da bi se vsa krivda pomanjkanja mnke vrfcla na trgovce in mokarje. Ce ie dovoz mokt oađel do 30%. je vendar samo ob sebi umljivo, da tuđi mi dobimo ko-maj 30% tište množine, s katero bi lahko zadovoljili vse HudL Mestna aprovizacija lahko pokaže s števil-kami, koliko je vsakih 14 dni izdanih nakaznic za moko !n koliko so dobili trgovci in mokarji zadnjih in predzadnjih 14 dni pšenične moke. Potem se bo razvidelo, da ni naša krivda, če je na tisoče ljudi ostrrr? brez moke. Trgovci ne zadržujemo moke. Ako bi Jo zadrževali, bi jo morali imeti že precej vagonov. Ce bomo dobili toliko moke, kolikor je nakaznic za moko, bodo prišli vsi ljudje do množine moke, katera jim gre. + Opozorflo mokarjem ta trgovcem z moko. Vnovič se opozarja. da je oddaja moke dovoljena tzključ-no Ie na spodnje odrezke krušnih iz-kaznic, glaseče se na »moko« ali »kruh«, torej na vsako ćelo krušno izkaznico nalveč 1 kc Vsak presto-pek zoper to odredbo se bode naj-strožje kaznoval. + Krušne karte *a 74. in 75. krušnf teden, to je za dobo od 17. do vštetega 30. septembra t. 1., se bodo pri vseh desetih komisijah oddalale v petek, dne 15. septembra t L od o^mih zjutraj do ene popoldne* + Đre^oiesnl dnevt Olasom mi-nistrske naredbe z dne 1. t. m, Štev. 285. drž. zak. so sedaj določeni po-nedeljek, sreda !n petek za brez-mesne dneve. Ker Ie pa Ie ovQe meso na rmzpolago. Je c. kr. ministrstvo dovolilo. da sine c kr. dežeina vlada določiti tuđi brezmesnt dan, na kojega se srne vlfvatl ovfile meso. Pri nas je zato dolo&ena fretfa. Ker Ie navedena ministrska nartđba fe v veljavi, mestni magistrat kot obrtna oblast občinstvo nujno ofMtaiia« da se zadevnih predplsov stroffO drži ter tako izone kasenskemn po* stopanju. Kazen ]e 3D—50 K. v po-novnem slučaju pa tegvba obrtne pravice. ^ a *t* Nova Mtfvflbs stt lOMfllo w^ au Po Hrt«»—'H-1 MtfiAL katerm se razglasi danes, se odreja, da do-ločitev zaporednlh trrt osiroma šestih ur, v katerih se sine točiti pivo, izvršilo političae oblasti vpoštevaje lokalne razmere in da se srne tekom določenega Časa natočiti vsakemu gostu v lokalu In odjemalcu Čez ulico največ en Uter piva* Nova naredba pooblašCa končno politične deželne oblasti, da smejo v prav poeebnega ozira vrednih slučajih dovoliti na prošnjo izjeme predpisane Časovne omejitve za točenje piva. 4- Za plvotoče. Mestni magistrat kot obrtna oblast gostHnlčarje, restavraterje itd. opozarja, da se strogo drže ministrske naredbe z dne 2. L m. It. 288. drž. zak. glede točenja piva. Vsak prestopek se bode naj-stroŽJe kaznoval. v ponovnem slučaju pa se bi prestopniku odvzela tuđi obrtna pravica. Književnost — »Kolonizacija ratnih Invalida« je naslov brošuri, ki je izSla v Zagrebu kot ponatis iz »Novosti« ter se bavi z vprašanjsm koloniziranja vojnih invalidov, vdov in sirot pad-lih vojakov po vojni. Cena 50 vinar-jcv. Naroči se pri »Vjestniku za gospodare J trgovce«, Zagreb, Pantov-čak broj 1.______________________ iiazne stvnrL * Na cestnl železnlcl na Dunafri sta trčila dva vlaka in je bilo 16 oseb poškodovanih. med njimi ena oseba Miirtnonevarno. * Nadškof Szeptickl. Poljski listi javljajo, da je umri lvovski unijatski nadškof grof Szepticki, ki so ga bili Rusi odpeljali kot tala iz Lvova na P • v- * Za gospodarskega nadzornika ćele Srbije je imenovan štajerski Slovenec Avgust Novak iz Št. Jurja ob Južni železnici, doslej gospodarski poročevalec za kragujevško okrožje. * 50 vagonov ječmena je zgorelo v Lasseeju. ki je oddaljen kakih 35 kilometrov qć Dunaja. Ječmen je bil pravkar spravljen v skladišče mlinov nižjeavstrijskega delniškega kon-sumnega društva. En del gorečega ječmena so resili. * Mandati dr. Kramar in dr. Rabina. Z ozirom na vest, ki je krožila po listih, da je devet čeških poslan-cev, med njimi dr. Kramar in dr. Ra-šin izgubilo mandate, pi§ejo »Narodni Listv«, da je to zmota in da je ta vest neresnična. * Nov poklič za ženske. Dunaj-ska zadruga brivcev je priredila po-seben tečaj za ženske, da se izvež-bajo kot brlvke. Ker )e brivski poklič lahek in dobičkanosen, se je se-veda oglasilo jako mnogo kandi-datinj. * Zračna pošta med Nemčijo in Amerlko? Iz Chfcaga poročajo, da je videl neki ameriški trgovec, ki se je vmil iz Berlina, dva orjaSka »Zep-pelina« z imeni »Deutschland« in »Amerika«, ki lahko vzameta s se-boj 60 ton ter bosta prenaŠala pošto med Ameriko in Nemčijo. * Izsušen}e Zulderskega zaliva. Poslanski zbornici nizozemski je bil predložen zakonski nacrt o izsušenju Zuiderskega zaliva. Obenetn pa so se predložili nacrti o potem potrebnih utrditvah. Stroški za izsušenje so preraČunjeni na 110 milijonov goldinariev ter bi trajalo delo 15 let * Ubegel vlomllec Vinko Ma-tyasko, ki je izvršfl vse pjlno vlo-mov v velearistpkratične j^raščine in je okradel tuđi nekdanjo prestolo-naslednico Stefanijo, sedanjo grofico Lonvav, je bil prijet v Požarni, obso-jen na sedem let in odpeljan v Rab v jetnišnico, odkoder pa je zdaj ušel. * Sovrainice. V Budimpešti je kuharica Marija Oal z revolverjem napadla hišnico Ekert in je nanjo dvakrat ustrelila ter jo težko po-šk odo val a. Napadalka pravi, da jo je Ekertova neprestano obrekovala in-preganjala in da se je zato odločila, da jo enkrat za vselej izplača. * Mestni vrtovi za sođvja. Z Dunaja se je začela propaganda, naj mestne občine osnujejo posebne vrtove za sočivje, da bi ž njim pomagali prebivalstvu. Za gnoj bi služilo to. kar se pomete po cestah in odpe-Ue iz straniSč. delavce bi se pa lahko dobilo iz rekonvalescentnih oddel-kov vojaških bolni&nic * Za nadškota v Pragl bo torej, kakor se oficijozno poroča. vendar imenovan brnski ikof grof Huyn. Ofidiomo se tuđi pravi, da slani vznemirjenost, ki Je zaradi kandidature grofa Hnyna nastala v duhovskih in ljudskih krogih na Ceikem, na napačnih domnevanjih. Grof Hnyn to Nemee: oficiiorao Je rečena da bo nadaiieval v smisla svojih pred-aikav. w i nveapa rsnrvniovie nn. V Berlinu Je itvel inženfr Cvgen Rtesler Jako sretno s svolo ženo. Začetkom voine Je moral Rdssler k I »ofckom hi od tmtat I* bia alegova žena vsa zbegana od vednega strahu, da moža več ne vidi. Njena zbe-ganost Je rasla in ko se ntsadnje njen mož nekaj Časa ni oglauđ, jo je obupanje tako prevzelo, da je* vzem-ši svojega 3Vsletnega sinČka na roke, skočila z okna in se ubila, dočim si je otrok zlomil nogo in Je zadobil notranje poškodbe. ♦ PoUedelsklh deiavoev prhnanj-knje v Italiii, zlasti v provtacah Apulija in Basilicata. 2upani iz teh provinc so prišli v Rim k ministrske-mu predsedniku ter so tozadevno prosili pomoči. Obenem šo tožili, da kmetijstvo uničuie številni mrčes. Za obdelovanje kmetij pa tuđi nedostaje sredstev. Ministrski predsednik jim je povedal, da je v odpomoč bede določeno doslel 10.000 Iir in Je potolažil župane z obljubo, da* ako bo potreba, se bodo določila Se na-daljna sredstva. # GoUufiva Sivflla. Se leta 1914. je prišel vojak Ivan Weinper ranjen s fronte v budimpeštansko bolnllni-co. Njegova žena je šivilji Irmi Wol! potožila, da ne more ranjeneinu nK>-žu izposlovati odpusta iz bolnišnice, češ, da bi doma hitreje okreval. Irma Wolf je vojakovi ženi obljubila, da izposluje odpust iz bolnišnice, če H da 120 kron, da podkupi zdravnika, ^ena je dala denar, a uspeha ni bilo. Zdaj je V/einperova šla nad zdravni-ka in vsa sleparija je priSla na dan, Sivilja Wolf je bila obsojena na pet mesecev ječe in globo 60 kron. * Lepi dobički. Kmalu po izbruhu vojne je neki starejši gosp>od, ki ni-ma ne tovarne, ne pisarne, ne firme, rekel: Kdor zdaj ne postane mllijo-nar. je sploh osel. Nevarnostl, da bi veljal za osla, se je ognil, kdor ie mogel, zlasti banke, veliki izdeloval-ci žganja, izdelovalci sladkotia, pe-troleja in možje železa. Velike tri^ železarske družbe delajo take dobič-" ke. da svet kar strmi. A dočim so še za češplje uvedene najvišje cene. Jih ni za izdelke železarn. To Je toliko bolj čudno, ker večji del izdelkov teh železarn država sama pokupi, ker Ie v teh tovarnah zaposlene delavce večinoma oprostila od vojaSke službe in ker daje tem tovarnam za iz-jemne cene ruske vojne vjetnike na razpolaganje. ♦ Damos Macoch. Tz Piotrkova javljajo, da Je v ondotni katnilnid nmrl bivši pavlanski redovnik Da-mas Macoch, obsojen leta 1912. zaradi umora in drugih zločinov na 15 let ječe. Macoch je živel v samo* stanu na Jasni Hori pri Czenstohovu. Kakor prijor Reiman, tako so tuđi Macoch in Se nekateri drugi tnenihi darila romarjev porabljali zase hn ž njimi plačevali stroške svojega raz-uzdanega življenja. Macoch je imd neko Heleno Krzyzanovsko za ljubico, leta 1910. pa se je poročfla s svojim bratrancem Vaclavom Maco-ehom. Ker je bila Helena poročena in je njen mož še živel, te Macoch fal-sificiral smrtno listino za moza. Ko Ie Macoch pozneje spoznal, da se je Helena zaljubila v Vaclava, ga Je v svoji čelici umoril. Vrh tega Je proces tuđi dokazal, da je Macoch okradel samostansko blagajno. Maroch Je bfl obsojen na 15 let, menih Szarzewski na 8 let in Helena Macochova naf 6 let. * V dvalntridesetem leta vojne. Pod tem naslovom je priobčil angle-ški list »Daily MaiU satiro, v kateri je rečeno: 1. ianuarja 1946. Začelo se je torej 32. leto svetovne vojne in ljudje so vojne že tako navajeni. da se boje izbruha miru, ker bi po-drl vse obstoječe razmere in navade. Tako mi je povedal prijatelj, da bf ga izbruh miru srospodarsko uni-čil, ker je bil pred 32 leti pivovarnar, pa je svoje podietje premenil v to-varno za zadušljive pline in zdaj se sam več ne ve, kako. se pivo vari. Znani vojni liferant Oliven Grote si je z britvijo prerezal vrat, ker je sli-šal, da se vrše priprave za mirovna pokajanja. Mojega krojača skrbi, ka- ;09. štev. •SLOVENSKI NAKUD\ je obljube ni iz-polnil. Tožba se je kancala s tem, da se je toženi polkovnik s tožiteljico poročil. Mlada gospa je kmalu umrla, nakar se je njen brat utaboril pri polkovniku in vzel vse imetje pol-kovnikovo pod svojo kontrolo. Toda polkovnikova hči iz prvega zakona, Grace \Vest, je ^kontroloriu« očeto-vega izdatnega premoženja, \Vatso-nu, preveč na prste gledala in posrećilo se mu je. da jo je s svojo nećakinjo Gleebson, izrlnil :z hise. Da bi bolje izhajal, je starega polkavnika zaprl v malo hišico. Hči je iztaltnila, kje je oče zaprt in ga je hotela s po-močjo nekega prijatelja osvoboditi, a Watson je njo in prijatelja pretepel in ju odgnal. Pri sodni razpravi so dognali, da je polkovnik, predno se je drngič poročil. živel v najlepšem soglasju s svojo hčerjo ter ji dajal na !eto 16.000 kron in zanjo Še posebe naložil 360.000 kron. To vsoto je polkovnik pri svoji drugi poroki znižal na 150.000 kron. Od tod prepir. Polkovnik je pri obravnavi tuđi rekel, da ne mara svoje hčere pri sebi in ko ga je sodnik vprasal, s kam zdaj živi. je prizna], da z Watsonom in niegovo nećakinjo obenem. Skandalozna razprava se je končala s po-ravnavo. Gospodična Grace West ne bo zivela pri očetu, pač pa ga bo smela obiskovati; pri polkovniku ostane ta Watson in njegova nećakinja. Darila. XXX. zaznamek prispevkov, ki so jih do 31. avgusta 1°16, vposlali c. kr. deželnemu predsedništvu naslednji darovale!: B. V korist vojno Oskrbniškega zaklada: Hranilnične obresti 296 K 34 v. Okrajno glavarstvo v Crnom-Iju 1% popusta plač uradnikov 21 K 32 v. Okrajno glavarstvo v Ljubljani 1% popusta plač uradnikov 45 kron. Okrajno glavarstvo v Litiji 1% popusta plač uradnikov 31 K 20 vin. 1% popusta plač uradnikov po-licijskega ravnateljstva v Ljubljani 32 K. 1% popusta plač uradnikov okrajnega glavarstva v Ljubljani 59 kron 16 v. Deželna vlada v Ljubljani 1% popusta plač uradnikov 211 K 27 vin. Neimenovan 1 zlat prstan in 1 »Cravon«. Darilo g. Josipa Zidarja v Ljubljani en četrt najemnine žitno prometnega zavoda 93 K 75 v.Znesek 790 K 04 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 113.778 K 25 v. Skupaj 114.568 K 29 v. C. Za vdove fn sirote pađlfft vo-jakov iz Kranjske: Tvrdka Klein-mayr & Bamberg v Ljubljani 500 K. Zbirka občine št. Peter povodom oddaje krušnih nakaznic 25 K. Vodstvo ljudske Sole v Kratiju dobiček šolske slavnosti dne 18. avgusta 150 kron. Znesek 675 K. Zraven znesek prejšnjih seznamov 2884 K67 v. Sku-paj 3559 K 67 v. D. V korist deželoe komiti!* la Preskrfoo vračajočih se boievn&ov: Hranilnične obresti do 1. JuUJa 1916 507 K 66 v. Zbirka občine St Peter povodom oddaje krušnih nakaznic 25 K. Znesek 532 K 66 v. Zraven znesek prejšniih seznamov 36-277 K 25 v. Skupai 36.809 K 91 v. ^E. V korist preskrbe ostepeUb boJevoikaTi Hranllnične obcsitt anjc 1—2 sobi in kuhinja, eventualno tuđi prazno ali 1—2 sobi z uporabo kuhinje lito aamla aadraa drmftlM sa 2957 L •ktober. Ceu\. ponudbe pod „Državni uradnik/ 2857* na uprav. »Slovenskega Naroda«. Deialai odbor Kranltkl vzame v svrho nastanitve e. kr. deželne komisije za agrarske operacije v aalOM stflnouanje s 7 do 8 sobamL Pismene ponudbe obsegajoče na-tančen naslov, letno najemnino in termin oddaje stanovanja, je nasloviti na „Deielnl atavtal urai v t|nbUmniM.__________________2%3 KAVA! Ze imleta, že 8 sladkorjem in vsemi primesmi v kockah za */-> litra kave. Esa taka kocka stane samo 30 vin. 500 kron plačam tistemu, kateri more reč«f da ni vredno. Navodilo sa pripravljanje se glasi i 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ognja vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in naiboljša kava je gotova. — Po posti po-sUjtan najmani 20 kock, to je 1 kg M 5-50; ! Ovoj se zaračuni po lastnt ceni ! Pošilja se proti oovzetju. Sorejmem pa na-ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 25*—. Naročita sprejema in izvrSuje razpošiljalnica Ivan Urek L|nbllana 5, Moatni trg ftt 13, dvortičo, iosao. 1956 Zahvala* Za vtegtrantko izkaiano toplo točutje ob smrti gospođa odmetnika dr. Karla Slanca •e BAjukrensjfe uliTaljijejo 3V* fliMn bkitB mtiSL Dijakinja ao aprejao oa hrano ia ataao- vaa|0 pti boljli rodbini. 2955 Kje, se pove Gledailška nt!ca 5t- 7/Iil.. vt. 10 ali t npravni§tvn „S1oy. Naroda*. Sivilja dobro izvežbana v Kroju, lica prima*nega mssta, gre tuđi đrugam ođ tod. 2951 Pismene ponudbe na upravniStvo »Sloven. Naroia« pod „aivUJa 2951" s Iščo se pridna In poifena i: Kje, pove upravništvo »Siov. Naroda"-2%1 # Odda ao lepOi zračno, meblovano v 1^ llitjJbliiU A UIIU i: solidnemn gospođo, a 2%o Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. zcnsKO z malim kapitalom za ustanovo trgovine ali pa če ima sama trgovino. Naslov pod „Milan'S poštno ložočey Ser-vola pri Trstu. 2926 MP* J^če se zračna, priprosta za solidno gospodično- 2933 Pismene ponudbe na uprav, »Slov. Naroda pod „priprosto 2933". IS3 Proda se dvoje *^S moških koies Še dobro ohranjenih. Ogleda se jih lahko po 6. uri popoldan Radeckega cesta it 2, &1«U|«m« 2958 (eiplie ii bruke (tepke) za kuhanje, kapi vsako množino. Vele2ganjarna sadja H. Rosner & Co. Ljubljana. 3ščc se za notarsko pišamo izvrjen uradnik. Stroiepfsec ima prednost. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. ' 2948 Učenka ki ima veselje do modistovske obrti m zna nekoliko šivati se sprojmo modni salon Alojzija Vi/od Mozeiič, Pred Škofijo št, 2r II. nadstropje, Ljubljana. 2962 Proti prahajem, lnskinam in izpađanjn las belaje a«jl»«lj«e p riz nit »a TaoDO-chiiiiD tinta katera okro»6u|e laaliče, ocfstran]uj« I uske in prepredMjo Ispadanje la«. 1 »tesUeiftlm ■ muv«4*em K t*S^« RaspoŠilja «e z obratno poito ne mang kot dve stekleaaiei. Zaloga vseh prelzkuianlh zdravll, madlo. i*ll, medlolnal. vin, ftpool|aH-tot9 najfinftjaih parfumov, klrurgiiklh obvoz, svetih mineralnih vod Hd. Del Irtiraa mm uuteln fLMIlail Risllin cssti it. I. pole? oovosgrajenega Fran Joiefovega i obi i. mostu. 18 ▼ te^ lekanU «oBlTa|o spravila taH ftUmi bolnJUUKlb blagmln fnsa« tetomlesb a. kr. Hhnšmm levarse la don. fceiBjfca »m«. JL0VEH5M NAROD*, đt 18. atpinrtfa 1916. 209 Ste*. Pripofofatmo našim >» gospodinjam g KOLINSKO CIKORIJO Iz edlne slovenske s tovame v Ljubljani *=^== liče se ===== učiteljica k ot rok oma 9 in 10 let starima — domač pouk, za 4. razred na deže! . Ponudbe z navedbo plače pod „uči- telftea 291911 na uprav. »Slov. Nar«. 2919 Zeleznato 1090 iiiinp iii^ni Vlllllk wImU lekarnarja Pi ceo li ja v Ljubljani, preka£a vse slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino železa in ima nesporno medicinično vrednost. Steklenica stane 240 K. ~i%g§ Prodajalko spretme tvrtka FR. KSAM, LJUBLJANA Mlkloiiteva cesta. Gospice na i se predstavijo osebno ob 12. uri opoludne. 2916 Suhe gobe trčen med, liimel, vosek injanež, po vjorcu, kupuje Ma NAKS UVREHCIC Gradec, Eiisabethstr. 22. DHIllilllii KlODUKC • v največfi izberi priporoča : AiINKH H0RVHT, modistka LJUBLJANA, Stari trg itev. 21. Popravila naiceneje. 2954 Popravila najcenaj«. * A n f @ n Bajec umetni in trgovski vrtnar r saznanja si. 1.1. ■btiestm. it se napaja Djqoi 132 V cvetlični salon f samo pod Jrančo štev. 2. | pole? Cevljaraiaga mosta. 8 Velika zaloia srniiH vsocev. j ziilainie Wm »eotei traka« ftd i Znnanja naročita točno. | Vrtoanla na Tržaskl usti si. 31 jj n Popolne opreme 274 I v zaiogi za vsako starost I priporoča znana I trgovina s perilom I I C. J. Hamann I LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. I Ustanovljeno 1866. I JaV* Perilo lastnega izdelka. "SJI učiteljica ttte HCSto viffOlUvlflc« pri boljši družini ne £iede na rlačilo. "&Z2 Cenjene ponudbe pod „Vrla moć 1922" na upiavništvo »Slovenskega Naioda«. 4rmadne zapestoe s ure : natanvno regulirane iz n kha ali jekla K 12, 16 2C; z 1a- ----- dijskim svetilnikom K16,2\24; v srebr. 0'roviu K 18.24,28, z raduskim svetilnikom K 30, 36 Srebrna zapestna ura K 30. h6. 40. 14 kar. zlata za^estnica K 100, 120. 140; 31etna nism. garancija. Pošilja se po povzetju NikaKe-ga rizika. Zamena dovoliena an se denar rovrne. Prva tovarna ur JU RORRAB, l i. Irr im isbavite!, lost {Mi) 1467. Cefto Breiplaiai poidjater mojega gl. kataloga ni Željo vsakemii' Losne kite ■aibel *e kakovoiH p% 7, 9, 12 ln 16 fcron; Usne podloge in Biretice vseh vrat; „lferil", barva sa laae fn brado od Dr. Draliea po 2 in 4 E laane vode In muti; Sampoon za ntnlvanl« las, šminka in pnder nonličnl i. t. d. priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. I Pozor! Zaradi vpoklicrnla v vojaAko ' slmtbovaaie i« lokal odprt samo xa i prodajo blaga in alcer vsakl dan »amo | od § do »2 i ia v nadatlo od 9 do 11 j wtn dopoldaa. I Adrija | drogerija, fotomanufahtura Llubfjana, Seleabnrgova ollca it. 5. prip*roča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakOlt Lysol, Lysoform, Kreolin, For-malin. Formalinove pastilje, karbolovo kislino. karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga lotograffklh pmtrmltš&lm In aparatovi ?| C-) ja > X « i C ■aaVBPf JS a la -^mmrr7: mp | li ^^*^^ S» aaE 5 15 ^^^2^J SJ aaaai ^ Ia #—^ S lK c li ajaiSEL j Jl Zanoaljl« lovec sprejme izučenega PUU lili ^sSUU za letošnjo sez:io v tresplsčao esk^bo m veslao vodstvo. Ponudbe rod „Lovec, 2919 na upravniStvo tega lista. Spreime se taka] 2921 učenka z šclsko izobrazbo stara 14 do 16 let. te TraiBS, ili :st',s' 50 I^ron onemukatert preskrbi stalni stranki brezotrok mirno stenovanje v Linbl)ant, obstoječe iz dveh seb in pritiklm za oktaber. 2^-i5 Ponudbe na : Poštsi olicijal ftORU, Ljubljana. f^SB 2^^ ^^SbbSB ^Jh ^^ flBfcaaaaiB ^^ES^^F krenak, v starosti 15 let. Želi VStopiti kot vaienec v trgovino z mešanim blagom: Vpraša se: 9lD8Čekcc poštni predalček ^upelevec pn Brežicah. 2912 Ciiri5fof@u iični za@ođ u Ljubljani ▼piszr'e ves sealember vsak dan od 12, da 3. ure popoldne v Sođnl ulici St. 1« — Začetek Šol-ke^a leta in otvontev dnevnih kurzov ter kurzov za jezike dne 2 oktobra 1916 ob 8. uri ziutraj. VeČemi tečaji za kontoriste, kontoristinje, prodajalke, vajence, vajenke itd. otvonjo se tuđi dne 2. oktobra 1916 ter se vrši vrisovanje v te kurze ves september vsak dan ob vsakem ====== dnevnem ča?u — Šolnina zmerna. = 2802 ====== Ta*r?aški 4rg 4, S8. ■ V:>isovanje ¥ lice|sbo l|ad2eiO Solo bode 15 septembra od 9.—11. ure Nanovo se bođo deklice sprejemale le v I. razred Vpisovanje v licej bode 1G. septembra od 8.—9. ure. Pri-pomni se, da so višji razredi zasedeni. Gojenkam, ki so bile že na zavodu, se je zglasiti 18. septembra med 11. in 12. uro. 2869 Ravnateljstvo. Slouenslia triousKii šois u Ljubljani Kongresni trg 2 s pravico javnosti vsled odloka c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne ■---------------------------- 20 av^usta 1911. št. 28 837.---------------------------- ^azncsnile. Šolsko leto 1916/17 se prične 20. septembra 1916 5 sv. ma^o, ki se bo s'u^la v kabeli oo. jezuitov na E!;zabetnl cesti ob 8j uri. Vpisovalo se bo 13. in 19. seofe^ibra od 10. do 12. ure v vse razrede deške in dekliške trgovske sole. Spre;emni izpiti se vrše 18. septembra, ponavljalne skušnje 19. septembra. Zglasiti se je ob 8. uri v ravosteljski pisarai. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. V LJUBLJANI, dne 12. septembra 1916. 2956 Ravnateljitvo. Hafbolf zanfmhr fn aa^ollil sIof. llnsiro^anl teilallc sos ki priobčuiejo vsak teden ranono »a^i'nivili slik X bofi&ć in o drugih vn'nih akt ua\n\ domaČih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako xanlmi¥, lep detektivski roman, poučne člnnke ;n crtice iz gospodi nj stva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi na] imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica, vsako društvo itd. Zalitevajte,, TEDENSKE SLIKE4' povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE1* stanejo četrt leta K V— pol leta K 6.— in ćelo Ieto K 12—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna. JurčiČa, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" tako;! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKK" brezplačno in poštnine prosto na ogkd. Upraviiištvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubliana, FranĆUkanska ulica 10 I. [Ljubljanska kreditna banka v Ljubliani „ p.lwl*fc» «l.wWie» a,OOO^OO fcr—. ■ StpHjirjeVa UliCa ŠleV. 2. R«««r«»l fond! okroglo I.OOO.OOO kron. I Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice v Splitu, Gotovcu, Trotu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. c . . __ . ____ .,. . . ... . _.. mmimmmJmmU Promese tiskih srečk a K I1-— za komad. IlagSVn OtMct Sprejem« trloge n» k+U- m n. fc*H nšm in »h obr«tu,e >a|H«d>eje. j^..,. t ^m ,f lt> mml -oW|#k K 180.00»-. I — - — —^m^^— ^taaaaVBaha^BM « ^aaa^ ^taa^aaaaaaaV aa^Haaaaateaaft aaai teAaaa« im ■■Ikaa'lBlllBOl f I I avVBBaaaBBBaal W^Baaaa> VpBBBBaaaiaBjUB w vaaajaai ajBfBBjBvajaVMj aa^^^^^^^^ni^ ^^a> ^^p^aaa^p .aa ^^^^^»^^^^■^ j ■