NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejcič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 49 - LETO 52 - CEUE, 11.12.1997 CENA 280 SIT Tiha epidemija našega časa Nezgodno poškodbo glave utrpi v Celju več kot 400 ljudi letno. Kako težavno je okrevanje po takšni nesreči, preberite v temi tedna na strani 25. Foto: Gregor Katic Praznični december Otroci so v teh predprazničnih dneh verjetno najbolj nestrpni in polni pričakovanj. Zato z veseljem sodelujejo v različnih prazničnih delavnicah, ki jih te dni pripravljajo v Celju in drugod. Veselje pa jim lahko naredite tudi doma: najlepša bo gotovo tista novoletna jelka, ki jo bodo sami okrasili z okra- ski iz domače delavnice. Sicer pa jih lahko v prihodnjih dneh odpeljete tudi na katero od številnih prireditev na Celjskem, o katerih pišemo več na strani 9. Prostovoljci prinašajo upanje Mladi odkrivajo vrednote življenja skozi prostovoljno dajanje pomoči. Stran 10. Za piaicati sicrita resnica Podružnična šola v Jurkloštru ni več primerna za bivanje otrok. Stran 24. Brane šteje vozle V Kroniki s Celjskega še o Celjankah, ki dišijo po Parizu. Stran 8. Nova petietica Konec leta potečejo pogodbe o sklenitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanje. Zdravstvena kartica pred vrati. Tema tedna na strani 23. Poiitiica »brez iiiac« Premierna uprizoritev komedije Minister v škripcih. Stran 17. Kozjansico pod vodo Zadnje poplave naredile veliko škodo. Stran 4. Senzacionalna nojeva mladička Pri Mastnakovih na Proseniškem sta se prvič v Sloveniji zvalila nojeva dvojčka. Stran 22. Stil namesto bahavosti "Pomembnejša od ekonomske vrednosti poslovnega darila je njegova sporočilna vrednost," pravi v intervjuju etnolog dr. Janez Bogataj. Stran 34. V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. 2 DOGODKI Od Gizeline bolnišnice do evropsiciii standardov Splošna bolnišnica Celje je proslavila 110-letnico - Veliki načrti za prihodnja leta Sredi prejšnjega tedna so se v celjski bolnišnici spom- nili 27. oktobra 1887, ko so v Celju odprli prvo, samo za potrebe hospitalnega zdrav- stva zgrajeno ustanovo, tako imenovano Gizelino bolni- šnico. Za tiste čase je bila to zelo moderna bolnišnica z 260 posteljami na dveh kla- sičnih oddelkih, zaposlovala pa je dva zdravnika, dvajset sester in nekaj pomožnega osebja. Danes je Splošna bolnišnica Celje z 828 posteljami in pre- ko 1500 zaposlenimi tretja največja v državi, na nekate- rih strokovnih področjih pa se je povzpela v sam vrh slo- venskega zdravstva. Z bolni- šničnimi in specialistično-am- bulantnimi storitvami skrbi za približno 220 tisoč prebi- valcev celjske in sosednjih re- gij. Na bolnišnično zdravlje- nje sprejme letno okoli 32 ti- soč bolnikov in opravi 10.500 velikih in 21 tisoč manjših operativnih posegov. V 33 specialističnih ambulantah opravijo na leto preko 260 tisoč ambulantnih pregledov. V bolnišnici si prizadevajo, da bi se po kakovosti čim prej približali standardom sred- njeevropskih bolnišnic, stra- teško pa želijo postati osred- nja medregijska bolnišnica z nekaj kliničnimi oddelki. »Že- limo, da bi naš zavod postal ekonomsko uspešen in trden gospodarski subjekt, ki bo s svojimi storitvami konkuren- čen doma in tudi v tujini,« je del načrtov za prihodnost razkril direktor bolnišnice dr. Samo Fakin. »Naš prednostni cilj na področju naložb je do- končati 15 tisoč kvadratnih metrov površin v novejši bol- nišnični zgradbi, kamor bo- mo preselili večino kirurških oddelkov, ter zaključiti poso- dobitev stare bolnišnice, s či- mer bomo občutno izboljšali bivalni standard bolnikov.« Na slovesnosti ob visokem jubileju, ki so se je udeležili nekateri gostje, s kulturnim programom pa jo je obogatil Celjski godalni orkester, so po- delili tudi zlatnike in priznanja Splošne bolnišnice Celje. Zlat- nike so dobili državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo dr. Janez Zaje, nekdanji sanator celjske bolnišnice mag. Franc Hočevar in predstojnica otroš- kega oddelka dr. Ana Meštro- vič. Za dosežke na strokovnem področju so priznanja prejeli dr. Bogdan Fludernik, dr. Mile- na Kotnik, dr. Vilibald Vengust, dr. Gorazd Voga in dr. Ivan Žuran ter višja medicinska se- stra Marija Travner in vodja toplarne Silvester Skutnik. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Splošna bolnišnica Celje je ob svojem visokem jubileju najuspešnejšim sodelavcem na poslovnem in strokovnem področju podelila zlatnike in priznanja. Pumotov odstop Na zadnjem zasedanju občinskega sveta Gornji Grad je nepreklicno odstopil svetnik Zdenko Purnat, ki je svojo odločitev utemeljeval s številnimi razlogi. Purnat se tako ne strinja s politiko župana Toneta Riflja, motijo ga njegovo sprenevedanje glede radarjev, nezmož- nost dogovora okrog bivše mozirske komunale, domnevne nejasnosti glede izgradnje sistema daljinskega ogrevanja In ustanavljanja novega podjetja, tajnost plač in število občin- skih funkcionarjev, nerazumevanje občine do športa in podjetništva... Tone Rifelj je obtožbe zavrnil in poudaril vlogo nadzorne- ga sveta, ki je poklican za ugotavljanje domnevnih nepravil- nosti. Zdenko Purnat je k vsemu dodal, da se bo za dejanje opravičil vsem svojim volivcem, saj ocenjuje, da jih je razočaral. Ž.Z. Vec od nadomestil Nekateri zemlje nikakor nočejo prodati Kot kaže, bodo v šentjur- ski občini v prihodnje zbrali od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč več denar- ja. O tem se je občinski svet v ponedeljek odločil kljub vroči polemiki. V občinski upravi so na- mreč ugotovili, da so njihovi podatki o zavezancih ter me- rilih netočni ter pomanjkljivi, pri vsem skupaj pa zberejo v Šentjurju iz tega naslova manj kot drugod. Zato so letos za- čeli z računalniško obdelavo potrebnih podatkov, spreme- niti nameravajo tudi merila. Tako bodo oprostitveno ob- dobje s sedanjih 10 let prepo- lovili, območja bodo vredno- tili različno, znesek nadome- stila pa bo predvsem odvisen od tega, za kakšen namen se zemljišče uporablja (zemljiš- ča, ki jih koristijo za pridobit- no dejavnost bodo, na pri- mer, ovrednotena višje). Med svetniki je povzročila precej razburjenja zlasti mož- nost plačila nadomestila za nenamensko uporabo zem- ljišča, pri čemer bi lastnike zemljišč z visokim nadome- stilom prisihli k prodaji. Kot so jim pojasnili, gre le za tiste. ki nikakor nočejo prodati zemljišč za potrebe zazidal- nega načrta. Tako so omenja- li posamezne primere v šent- jurski industrijski in obrtni coni. Kljub dolgotrajni razpra- vi so svetniki osnutek tega odloka sprejeli, s tem da mo- rajo upoštevati pripombe iz njihove razprave. Občinski svet pa je zavrnil dve različni možnosti nove organiziranosti javne gospo- darske službe za gospodarje- nje s stavbnimi zemljišči ter podaljšal mandat sedanjemu upravnemu odboru sklada. Med sejo so tudi umaknili predlog odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada, spre jeli pa so odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki ter po ročilo o delu domače komu nale. Svetniki so se z glasova njem prav tako odločili, švoh<. Sicer pa dela na kmetiji nikoli ne zmanjka, ravno tako kot delati, pa se znamo tudi poveseliti. Važno je, da smo vsi živi in zdravi; na koncu pa se tako ali tako v življenju vse pogliha,« se nasmehne še Micka in svojemu možu nameni topel pogled, ki ji ga soprog, sedeč na drugem koncu mize, vrne. Ko odhajam, vem, zakaj je Micka bolj kot ne molčala. Tako velika ljubezen ne potrebuje velikih besed. — ....................................................™ NINA M. SEDLAR Ohcet Micke in Franca Verdela je bila zelo prijetna: tako za otroke kot za oba zlatoporočen- ca in svate, med katerimi se je marsikdo spomnil še njune prve ohceti pred petdesetimi leti. 12 NAŠI KRAJI IN UUDJE Prvobitno podobo Staremu gradu >Grajski stolpi so imeli strehe,« pojasnjujejo spremenjeno veduto celjskega Starega gradu strokovnjaki - Lep uspeh javnih del »Ko smo se junija leta 1994 s šestimi ljudmi lotili zaraslega in krušljivega severnega ob- zidja, ki je bilo v najbolj kritič- nem stanju in je resno ogroža- lo varnost obiskovalcev, si ni- smo predstavljali, da se bodo javna dela na gradu razvila v tako resne sanacijske posege,« je ob ponedeljkovi predstavi- tvi del, opravljenih v letoš- njem programu javnih del na celjskem Starem gradu, dejala Mira Senčič iz RC Inženiringi. Podoba Starega gradu se v zadnjih letih resnično spremi- nja, vendar je tokratni pogled iz laške strani na spremenjeno grajsko veduto odraz grajske podobe iz prvih stoletij tega tisočletja oziroma časa, ko je grad kraljeval nad Celjem v vsej svoji mogočnosti. Skozi pro- gram javnih del so namreč v Mestna občina Celje je do konca novembra v javna dela na Starem gradu, za kritje ma- terialnih stroškov ter stimula- cije delavcem, vložila nekaj več kot 18 milijonov tolarjev, še slabih 12 milijonov pa je za program javnih del primaknil republiški zavod za zaposlova- nje. V te stroške pa ni zajeta postavitev strehe s kritino, ki jo postavljajo delavci celjske- ga Remonta, sofinancirata pa ministrstvo za kulturo in Mestna občina Celje. Celju leta 1994 sanirali najbolj problematičen del severnega obzidja pri Pelikanovi poti, v naslednjih letih pa je 20 do 25 delavcev obnavljalo severno obzidje med vstopnim in Fride- rikovim stolpom, del zidu je bilo zaradi razpadlosti potreb- no povsem porušiti in nanovo pozidati, obnovljen je bil opuš- čen in popolnoma uničen pro- stor ob vhodu na grajski kom- pleks, ves čas pa so tudi čistili in kosili grajsko okolico ter odstra- njevali grmičevje ter drevesa z grajskega obzidja. Poleti leta 1995 so v javna dela prvič vključili tudi umetnostna zgodovinarja, odtlej pa skozi vodniško službo ter muzejske delavnice zgodovino gradu in Celjskih predstavljajo tudi graj- skim obiskovalcem. Lani so na Starem gradu dokončali zidanje severnega obzidja za Frideriko- vim stolpom, dela pa nadaljuje- jo s sanacijo vzhodnega in juž- nega obzidja ter vzhodnega medzidja. Opravili so tudi ar- heološke sondažne izkope, pri tem pa našli nekaj zanimivih predmetov iz keramike, stekla, pečnic in kovine. V letošnjem programu javnih del je bil poudarek na južnem obzidju in vhodnem portalu, lani začet obrambni hodnik na severnem obzidju je bil z letoš- njim podaljškom že zaokrože- na kulisa poletnim grajskim pri- reditvam. Osrednja pozornost pa je bila vsekakor namenjena gradbeni sanaciji vstopnega stolpa ob Pelikanovi poti, ki se ga Celjani spominjamo kot do dveh tretjin porušene razvaline sredi grajskega kompleksa. Te dni dobiva končno zunanjo podobo, enako tisti iz prvih let po dograditvi - stolp so nad- gradili in pokrili s streho, pre- krito z lesenimi skodlami, streho pa zaključuje takoime- novana »špica«, v kateri bo vgrajen tudi strelovod. Zuna- njost stolpa je po gotskem vzoru obdelana z neravnimi ometi, krasijo pa jo klesani portali in line. Za prihodnje leto za stolp že napovedujejo izgradnjo notranjih treh etaž s podstrešjem, v katerih bodo urejeni priložnostni prireditve- ni in razstavni prostori, name- njeni predstavitvi zgodovine gradu in rodbine Celjskih, ter izgradnja povezave s severnim obrambnim hodnikom. I. STAMEJČIČ Foto: G. KATIČ Program javnih del sanacije Starega gradu najbolj zgovor- no ponazarjajo številke: pozi- danih je bilo kar 340 kubičnih metrov novega zidu, poruše- nih pa 90 kubičnih metrov starih zidov ter odpeljanih 500 kubičnih metrov ruševin, izkopanega materiala, smeti in drevja. Za delo je bilo po- stavljenih 1.600 kvadratnih metrov montažnih delovnih odrov, 750 kvadratov očišče- nih starih in zastičenih starih in novih zidov, izdelanih 425 kvadratov fasadnih ometov, preko 500 kvadratov rastja očiščenih starih zidov. Zgraje- nih je bilo 15 metrov lesenega obrambnega hodnika, preko 8.000 ur pa so delavci porabili za čiščenje južnega jarka, po- pravilo in pleskanje lesenih ograj ter klopi, čiščenje graj- skega kompleksa ter košnjo. S postavljanjem ostrešja na vstopnem stolpu ob Pelikanovi poti so začeli pred tedni, v teh dneh pa zaključujejo prekrivanje z lesenimi skodlami ter montažo strešne »špice« s strelovodom. Po petdesetih letili znova slcupa j v Vinski Gori so se po petdesetih letih srečali domačini, ki so bili v tem kraju rojeni in so v njem obiskovali tudi osnovno šolo med drugo svetovno vojno in po njej. Prišlo je 41 udeležencev, ki so bili rojeni v letih 1936 do 1939. Mnogi med njimi so šolanje nadaljevali na nižji gimnaziji v Šoštanju in kasneje v Celju, tako da so v Vinski Gori rojeni fantje in dekleta postali tudi inženirji, zdravniki, učitelji... Nekdanji sošolci so na srečanje prišli od vsepovsod. Silva Gostenčnik, poročena Haar, je prišla iz Heilbrona v Nemčiji, drugi pa so prispeli iz različnih koncev Slovenije. Pridružili so se domačinom, ki so v Vinski Gori preživeli vse svoje življenje. Največ dela pred srečanjem je imela Marija Lesjak iz Lipja, ki je kar leto dni zbirala naslove, kar nikakor ni bilo enostavno, še posebej za dekleta ne, ki so po poroki spremenila priimke. LOJZE OJSTERŠEK na današnji dan 12. DECEMBER 1821 - Rodil se je francoski pisatelj (Skušnjava svetega Antona, Vzgoja srca) Auguste Flaubert, eden največjih fran- coskih realistov in odličen sti- list. Njegovo najbolj znano de- lo je roman Gospa Bovary (umrl leta 1880). 1863 - Rodil se je norveški slikar Edvard Munch, klasik se- vernjaškega ekpresionizma. V slikah je izražal svoj življenjski nazor. Munchov motiv je pred- vsem človek, njegov strah pred življenjem in smrtjo, njegova bolečina in groza (umrl leta 1944). 1888 - V Šoštanju se je rodil slovenski kipar Ivan Napotnik. Njegovi kipi so polni harmonije in notranje dinamike, antični po podobi in faunovski po duši (umri leta 1960). 1892 - Rodil se je slovenski zgodovinar Milko Kos. Njegovo največje delo je Zgodovina Slo- vencev, v kateri je strnil dogaja- nja iz slovenske srednjeveške zgodovine (umri leta 1972). 13. DECEMBER . ..... 1797 - Rodil se je eden naj- večjih nemških lirikov židov- skega rodu Heinrich Heine. Njegove pesmi so prepojene z močnimi lirskimi sestavinami, s čustvom neuslišane roman- tične ljubezni ali pa s satiro, ironijo (Knjiga pesmi), social- no in politično tendenco (Šle- zijski tkalci). Vsebinsko so od- mev značilnih romantičnih motivov. Kasneje se je Heine posvetil satirični liriki s proti- religiozno, politično in social- no ostjo (umri leta 1856). 1816 - Rodil se je nemški inženir in industrialec Werner von Siemens, eden od utemelji- teljev elektrotehnike. Izboljšal je takrat uporabljani električni kazalčni telegraf, 1848/49 je nje- gova in Halskejeva družba po- ložila prvi daljši podzemni tele- grafski vod. Leta 1866 je iznašel dinamo in leta 1881 zgradil prvi tramvaj v berlinskem pred- mestju. Po njem se imenuje enota za merjenje električne prevodnosti - siemens (S) (umri leta 1892). 14. DECEMBER 1799 - Umri je George Was- hington, proslavljeni vojsko- vodja iz ameriške osvobodilne vojne in prvi predsednik ZDA. V dveh predsedniških manda- tih, tretjemu se je leta 1796 odrekel, je skušal odpraviti razlike in trenja med severnimi in južnimi državami (rojen leta 1732). 1886 - Rodil se je slovenski umetnostni zgodovinar, kritik, pesnik in prevajalec Vojeslav Mole. Od leta 1920 v Krakovu, od 1966 v Oregonu (ZDA). V svojih delih je obravnaval pred- vsem vpliv Orienta in Rima na razvoj starokrščanske in zgod- njebizantinske umetnosti (umri leta 1973). 1974 - Umri je ameriški novi- nar in publicist Walter Lipp- mann, dvakratni dobitnik Pulit- zerjeve nagrade, ki je zapustil globoke sledi v moderni politič- ni zgodovini Amerike. Njegovi komentarji in uvodniku v časo- pisu New York Herald Tribune so bili »obvezno čtivo« tudi za ameriške politike (rojen leta 1889). 15. DECEMBER 1948 - Umri je slovenski voromantični skladatelj Rist, Savin s pravim imenom Frid^i rik Širca, avtor samospevom oper (Lepa Vida, Matija Gube(; 1 Teharski plemiči), klavirskih jf 1 komornih del (prvi slovenski klavirski trii), prvega slovenskeJ ga baleta (Plesna legendica) (ro | jen leta 1859). i 16. DECEMBER 1770 - Rodil se je nemšljl skladatelj in pianist Ludwig va; Beethoven, eden največjih glas benikov vseh časov. Njegov, umetnost predstavlja in zdru žuje zadnje etape klasičneg sloga in prve kali romantike.} so zlasti vidne v zadnjih simfo nijah in klavirskih sonatah. Us tvaril je devet simfonij, 32 klavii skih sonat, 16 godalnih kvarte tov in druga dela (umri let 1827). 1938 - Smrtno se je ponesre čil sovjetski letalec Valerij Pavlo vič Čkalov, ki se je s številnim dejanji zapisal v zgodovino le talstva. Leta 1937 je v 64 urahii 25 minutah preletel 12.000 kilo metrov od Moskve do Vancou vra, kar je bil tedaj svetovi rekord v daljinskih poletih (ro jen leta 1904). 17. DECEMBER 'm 1749 - Rodil se je italijansl skladatelj Domenico Cimarosi danes znan predvsem po mo strovini Tajna zakona, s katei je dal operi buffo izredno ljubk in očarljivo podobo (umrl fe 1801). 1778 - Rodil se je britansi kemik sir Humphry Davy, od kritelj elektrolize in pri tei tudi kemijskih elementov na trija, kalija, stroncija in magne zija v elementarni obliki in izo mitelj rudniške bencinske vai nostne svetilke (umrl let 1829). 1900 - Rodil se je slovensl skladatelj, glasbeni pedagog ii publicist Lucijan Marija Škef janc, katerega simfonije in kan tata Sonetni venec sodijo me( vrhunske dosežke slovensb glasbene kulture (umrl let 1973). 18. DECEMBER ...................... -J 1626 - Rodila se je švedsk kraljica Kristina (Christina). VlJ dala je od leta 1632 do leta 165^ ko se je odpovedala prestoli odšla v Rim in tam umria. Za č^ njene vlade se je končala vojn z Dansko (1644) in tridesetletn vojna (1648), ki je prinesla Šve( ski položaj velesile na Baltiki Kraljica Kristina je zapustila dri goceno zbirko starih rokopise in slik ter svojo biografijo (um la leta 1689). 1786 - Rodil se je nem^ skladatelj, pianist in dirigei Cari Maria von Weber. Je tvoi^ nemške nacionalne romantiČi opere Čarostrelec, napisal je f di več klavirskih in vokaln; skladb (Povabilo na ples) (um leta 1826). 1879 - Rodil se je nemšk švicarski slikar Paul Klee, čl^ skupine Blauer Reiter. Pol< Kandinskega in Marca velja ' začetnika abstraktnega slikal tva. Njegov moto je bil, n umetnik sprejema svet in ga i novo ustvarja, spremenjeneg preoblikovanega kot umetnoi ni simbol (umri leta 1940). Vec telefonov V nazarski občini so le- tos veliko truda namenili obsežni razširitvi telefon- skega omrežja, hkrati pa so tudi povečali razvod kabelske televizije. V Šmartnem ob Dreti so že začeli s priključevanjem novih naročnikov v omrež- je, v Nazarjah pa se postop- no lotevajo zadnjih del. Kmalu bo nared podcentra- la pri vrtcu, ob otvoritvi pa bodo pripravili podrobno predstavitev sistema kabel- ske televizije. Ž.Z. 1. SNOPIČ SPORT 13 Laščan na Japonsko Tone Košir bo med udeleženci maratona na Japonskem slovenski maratonci v te- ;u na smučeh, ki se že nekaj et udeležujejo različnih naratonov v Evropi, Ameri- j in na Japonskem, se že iripravljajo na novo tekmo- ralno sezono. Največji izziv 0 cilj hkrati jim je udeležba la največjem smučarskem naratonu na Japonskem, ki 10 8. februarja v Sapporu. r"- • Za doslej najuspešnejšega naratonca, ki tekmujeta v ivetovnem pokalu (World- oppet) Janija Kršinarja in Ro- mana Rupnika, ki sta se v skupnem seštevku sedmih maratonov minule sezone uvrstila na 7. oziroma 9. me- sto na svetu, je želja ponovi- tev ali celo izboljšanje uspe- ha. Za vse ostale člane sloven- ske reprezentance pa je cilj udeležba in tudi poseganje po točkah za uvrstitev do 30. me- sta. Med 13 udeleženci marato- na na 50 km dolgi progi v Sapporu bo tudi Tone Košir iz Laškega, ki bo edini v re- prezentanci Slovenije s Celj- skega. Znani rekreativec iz Laškega se je v zadnjih nekaj letih udeležil nekaterih zah- tevnih maratonov, kot je bil leta 1994 v Franciji na 76 km dolgi progi, v minulem letu pa na 60 km dolgem maratonu v Tartuju v Estoniji, od koder je tudi posnetek. Tone Košir se na tekmo že intenzivno pripravlja. Poleg rednega kondicijskega trenin- ga se bo pred Japonsko ude- ležil še treh maratonov v Av- striji in Italiji. Zaradi zahtev- nih priprav in stroškov z ude- ležbo pa pričakuje podporo v domačem kraju in drugod na Celjskem. VLADO MAROT Cankar allel leta že tretje leto zapored bo laskavo priznanje kra- silo vitrino celjskega ska- kalca v daljavo. Pri žen- skah je povsem enako us- pelo Ljubljančanki Brigiti Bukovec, Gregor Cankar, ki se po- delitve v ljubljanskem Au- strotelu zaradi priprav v ZDA ni udeležil, si je naziv »naj atlet leta« prislužil s 3. mestom v skoku v daljavo na Univerziadi v Italiji. Z 217 zbranimi točkami v članski konkurenci je krepko prehi- tel metalca Igorja Primca (Krka Novo Mesto) - 167 točk, Miro Kocuvan je bil z 31 točkami na koncu četrti. Priznanja so podelili v vseh starostnih kategorijah. PŠ športnik meseca za ; športnika leta V vodstvu Puc, Srebotnikova in RK CPL Kot smo omenili v prejšnji številki, so pravila zadnji mesec drugačna kot doslej, saj lahko glasujete za vse športnike s Celjskega ki so vas navduševali v letu 1997. Dodati moramo le še dodatno obvestilo. Dopisnic, na kate- fih bo glas le za enega športnika, športnico ah ekipo, ne bomo upoštevali, kajti minuli teden ste v precej primerih glasovah samo za športnico, ne pa tudi za športnika in ekipo. Stanje po prvem tednu glasovanja pri športnikih: Iztok Puc 13, Matjaž Tovornik 9, Dejan Perič, Faik Kamberovič in Uroš Šerbec po 3 ter Matjaž Cizej 1. Športnice: Katarina Srebotnik 17, Urška Žolnir 16, Jožica Emeršič 7 ter Marika Kardinar in Tina Randl po 1. Ekipe: RK Celje Pivovarna Laško 21, KK Kovinotehna Savinjska Polzela 8 in KK Pivovarna Laško 3. Prihodnji teden bomo na vaše glasove spet čakali do pone- deljka, tik pred iztekom leta pa bomo še zadnjič izžrebali iiekoga, ki bo prejel nagrado uredništva. Prva zmaga Hokejisti so odigrali po štiri tekme v državnem prvenstvu, celjski Inpos pa je doživel tri poraze, premagd pa HDK Bled. Rezultati Celjanov so pri- čakovani, kajti jasno je, da proti trem najboljšim slovenskim moštvom nimajo pravih mož- nosti za uspeh. Na zadnji tekmi predvčerajšnjim proti Olimpiji Hertzu v Ljubljani so rumeno- modri izgubili s 4:16, kar seve- da ni katastrofa; nasprotno - štirje ploščki v ljubljanski mreži napovedujejo boljšo igro v na- padu, ko bo to še kako potreb- no, saj prihaja obdobje obraču- nov z moštvi iz drugega kako- vostnega razreda. Največ je po pričakovanju pokazal kapetan Rok Rojšek, ki je očitno v zelo dobri formi, v klubu pa poudar- jajo, da je pravi kapetan, ki dobro vpliva na soigralce. Že jutri (petek) prihaja v Mestni park HIT Casino Kranjska go- ra, ki jo je Inpos presenetil na Jesenicah v Jadranskem poka- lu, Celjani pa bodo imeli prilož- nost, da dvema točkama in so- lidnemu vtisu dodajo še kaj, kar bi utegnilo v Mestni park zvabiti večje število ljubiteljev hokeja. T.L. Kapetan Inposa Rok Rojšek Najboljši Policist Krško četrti prednovoletni tur- nir v jiu-jitsu borbah, ki ga je na OŠ Vojnik pripravil Po- licijski klub borilnih veščin Celje, je zasluženo pripadel krškim borcem, medtem ko so si domači priborili mesto podprvaka. Največ posamičnih zmag so sicer dosegh člani JJK Ta- cen, ki so slavili v kategorijah do 72, 82 in 92 kg ter nad 92 kg. Prvaki s Krškega in Ninja Črnomelj imajo po dva posa- mična naslova, poleg Celja- nov pa so po eno zmago do- segh še Samuraj Gornji Grad in KBV Lenart. Najvišjo stopničko je za klub organizator priborila Dragica Hriberšek v katego- riji do 68 kg, uspeh sta z 2. mestom dopolnila Marko De- želak (kadeti do 48 kg) in Franci Kropeč (do 82 kg), s 3. mestom pa Nina Straus (ka- detinje do 50 kg), Nina Čre- možnik (kadetinje do 58 kg), Gregor Škerlak (kadeti do 48 kg), Dejan Žnidar (kadeti do 55 kg) in Damjan Krajnc (do 92 kg). Na tekmovanju je nastopilo 70 temovalcev iz 8 klubov. Vrstni red ekipno: ŠD Policist Krško, PKBV Celje, JJK Tacen. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ panorama KOŠARKA 1. ASKL (M) 13. krog: PIL-Maribor Bra- nik 95:73 (55:37) Goljovič 26, Tovornik 18, Lisica 16, Kune 12, Dragšič 10, Bečirovič 8, Jurak 3, Dončič 2. Union Olimpija-KSP 76:59 (38:26) Horvat 13, Jagodnik 10, Koba- le, Šamanič in Cizej 9, Rov- šnik, Kadič in Rituper 3. Vrst- ni red: PIL 25, Union Olimpija 24, KSP 22, Krka, Helios in Slovan 20, Postojna 19, Mari- bor Ovni in Idrija 18, Maribor Branik in Kraški Zidar 17, Krš- ko 14. 1.BSKL (M) 10. krog: Litija-Kemoplast 64:63 (32:31) Sušin 16, Madža- rac in Gajšek 14, Čop 13, Ur- banija 4, Maček 2. Zagorje- Comet 53:65 (21:24) Lušenc 18, Novak 17, Sivka 11, Jese- nek 9, Železnikar 7, Kožar 3. Vrstni red: Loka Kava 19, Za- gorje 18, Triglav 17, Union Olimpija mL, Comet, Hrastnik in Gradbinec Radovljica 16, Radenska in Ilirija 14, Kemo- plast 12, Litija in Ježica 11. 2. SKL (M)-vzhod 9. krog: Kamnik-Elek- tra 87:73 (41:37), Bistrica-Pli- ma Prebold 61:64 (36:34), Ro- gla Atras-Celje 87:68 (40:29). Vrstni red: Elektra 15, Rogla Atras 14, Kamnik 13, Phma Prebold in Celje 12, Maribor (- 1) 10, Bistrica 9, Slivnica (-1) 8. 1. SKL (Ž) 13. krog: Ingrad Celje-Ježi- ca 68:80 (36:38) Polutnik in Grobelnik 16, S. Vodopivec 12, Perlič 9, A. Vodopivec 8, Groleger 7. Vrstni red: Ježica 26, Ingrad Celje in ŽKD Mari- bor (-1) 22, Odeja Marmor 19, ADD Ilirija 18, Ježica ml. in BTC Sežana 16, Pomurje Skiny (-1) 14. ROKOMET 1. DRL (M) 10. krog: Sevnica-CPL 21:36 (13:15) Puc 8, Jelčič 6, Šerbec in Šantl 4, Vugrinec, Pajovič in Tomšič 3, Cvijič in Šafarič 2, Likavec 1. Gorenj e-Delmar 25:25 (14:11) Bedekovič 10, Krejan 5, Tamše 4, Khimtc- henko 2, Sovič, Ojsteršek, Pla- skan in Saftescu 1. Vrstni red: PIL 18, Prevent 15, Trebnje in Prule 14, Gorenje in Andor 12, Krško 9, Slovan 8, Dobova 7, Škofljica 5, Sevnica in Delmar 3. ODBOJKA 1. A liga (M) 12. krog: Olimpija-Šoštanj Topolšica 3:0 (15:6, 15:4, 15:12). 13. krog: Fužinar-Šo- štanj Topolšica 3:0 (15:4, 15:0, 15:11). Vrstni red: Fužinar in Salonit 20, Pomgrad in Gradiš 18, Olimpija 12, Kamnik 8, Kr- ka 6, Šoštanj-Topolšica 2. 1. B liga (Ž) 12. krog: Gostišča Štor- man-HIT Nova Gorica 3:0 (15:9, 15:13, 15:3). 13. krog: Marsel Ptuj-Gostišča Štorman 3:0 (15:6, 15:12. 15:5). Kajuh Šoštanj-Šentvid 0:3 (12:15, 6:15, 9:15). Vrstni red: Marsel Ptuj 24, Gostišča Štorman 18, Šentvid in Tabor 16, Kajuh Šoštanj 12, Nova Gorica in Prevalje 8, Meltal 2. HOKEJ 1. liga 2. krog: HK Bled-Inpos Ce- lje 12:0 (3:0, 7:0, 2:0). 3. krog: Inpos Celje-HDK Bled 14:1 (1:0,5:0,8:1) Žolek 4, Starič 3, Rojšek, Kostanjšek in Ostrož- nik 2, Dobrajc 1. 4. krog: Olimpija-Inpos Celje 16:4 (6:2, 3:0, 7:2) Kostanjšek Mrdjeno- vič, Starič, Žolek. KEGUANJE 1. liga (M) 10. krog: CP Celje-Rudar 6:2 (5358:5293) Cene 933, Sa- lobir 920, Vodeb 905, Lešnik 873, Mileč 870, Sivka 857. 11. krog: Proteus Liv-CP Celje 6:2 (5414:5286). Vrstni red: Kon- struktor 21, Iskraemeco 19, Norik Prosol 16, Proteus Liv in Rudar 11, CP Celje in El. Dravograd 10, Sinet Hrastnik 6, Hidro 5, Gorica Tekstilna 3. 1. liga (Ž) 10. krog: Miroteks-Rudar 8:0 (2587:2352) Petak 448, Tkalčič 444, Kardinar 442, Zu- pane 422, Šeško 418, Grobel- nik 412 11. krog: Proteus- Miroteks 0:8 (2505:2665) Kar- dinar 476, Zupane 458, Gro- belnik 451, Petak 436, Tkalčič 434, Šeško 41Q Vrstni red: Miroteks in Norik Prosol 20, Triglav 14, Adria Convent 12, Gorica 9, Balmico in Proteus 8, Mehano Izola 7, Rudar in ETA Kamnik 6. 14 ŠPORT Jezici derbi, kako bo v finalu? Prvakinje slavile z 80:68, Celjanke taktično, toda s preveč napakami Derbi ženskega košarkar- skega prvenstva si je ogleda- lo le simbolično število gle- dalcev, ki so se na trenutke lahko prepričali, da Ježica v domačem prvenstvu morda le ni nepremagljiva. Celjan- kam je brez obolele Juršeto- ve takrat, ko so imele igro v svojh rokah, zmanjkalo zbranosti. Ježičanke letos bolj kot kdajkoU prej uspešno kora- kajo tudi po evropskih parke- tih, Ingradovke pa so Evropo zgolj okusile in se imajo več časa ukvarjati z domačimi tekmovanji. Navedbe so se potrdile v prvem polčasu, ko so Ježičanke (njihov trener David Dedek sploh ni vzel minute odmora) brez težav do zadnjih minut zadrževale nalete domačih. Te so dva- krat izenačile, toda preveč- krat grešile. Trener Sergej Ravnikar, ki »v dušo« pozna Ljubljančanke, je z nekaj me- njavami napeljal vodo na svoj mlin in ko so 4 sekunde pred iztekom njegove vodile za točko, so izkušene Ježičanke s trojko dobile prvi del. Nato je sledilo obdobje prevlade Celjank, kar so plačale s šte- vilnimi osebnimi napakami in končno popustile. Zadnje mi- nute so večkrat spominjale na boksarski ring, kot na derbi košarkarskega prvenstva, kar pa neodločna kranjska sodnika nista kaznovala niti takrat, ko so se jima Ljubljan- čanke posmehovale v obraz. Pri Ingradu so presenetile Urša Groleger, Saša Vodopi- vec in Julija Perlič, Polutniko- va in Grobelnikova sta odi- grali konstantno, centra Bar- bara Germ in Andreja Vodo- pivec sta se borili, vendar sla- bo metali. Na drugi strani sta reprezentantki Sabina Felc in Žana Lelas s pomočjo Iličeve same premagovale vse manj zbrane domačinke. Oba nasprotnika lahko pri- čakujemo v finalu pokala 21. decembra v Celju, kjer doma- če računajo na drugačen raz- plet, morda pa bodo prvaki- nje takrat že zrele za poraz. Sergej Ravnikar, trener ŽKK Ingrad Celje: »Pozna se nam odsotnost Juršetove. Perličeva, ki je najmlajša bra- nilka v prvi ligi, je igrala so- lidno, vendar je zaradi neiz- kušenosti in manj moči izgu- bila nekaj žog. Zadovoljen sem s pristopom, čeprav smo se malce ustrašili nas- protnic, toda obramba me je zadovoljila. Pri grobi igri se ne smemo pustiti izzvati in razmišljati o povratnih udar- cih, ampak o igri. V finalu bo Ježica najbrž igrala bolj zav- zeto, tu so TV kamere, soje- nje bo boljše.« David Dedek, trener Ježi- ce: »Domače so nas presene- tile s čvrsto igro. Motiv je bil velik, toda mi imamo kvalitet- nejšo in izkušenejšo ekipo. Igra je bila nekoliko preostra, toda pravila vse jasno določa- jo. V finalu pokala prav tako pričakujem trd dvoboj, do- mače pa bodo kompletne. Fi- nale bo pravo in upam, da bo dvorana polna.« PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Center Barbara Germ (št. 13) - nekaj skokov, toda brez točke Polzelaniin ■ MM • %» Lascanize naprej Obe naši košarkarski moštvi sta si z zmagama v predzadnjem krogu Ev- ropskega pokala praktič- no že zagotovili četrtfina- le. KSP je doma ugnala najstarejši hrvaški košar- karski klub Zrinjevac s 73:69 (36:43), PIL pa je v gosteh presenetila turški Fenerbahče in slavila z 80:70 (39:42). KSP si je zmago priigrala veliko težje, kot je kazalo na začetku, ko so pred- v$em po zaslugi Petranovi- ča in Jagodnika ter skoka v napadu povedli 11:0, nato še 15:3. 4 minute pred od- morom so gostje prevzeli pobudo in vodili do zadnje minute. Prednost so bor- beni Jeklin, Šamanič in Ja- godnik stopili ter dotolkli Zagrebčane. Strelci za KSP: Jagodnik 20, Jeklin 19, Ša- manič 17, Petranovič 12. PIL je brez poškodova- nega Tovornika sredi Cari- grada uspel podvig. Turki, ki so v Laškem bili boljši, so tokrat le nemočno opa- zovali razigrano laško pe- terko na čelu s Sašom Don- čičem, ki zaustavil »oto- manskega« ostrostrelca Kutluaya. Strelci za PIL: Li- sica in Kune 21, Goljovič 17. PRIMOŽ ŠKERL Zmaga, ki šteje 3 točke V pričakovanju duela lokalnih tekmecev, ki sta letos že premagala prvake iz Ljubljane... ...in skupaj z njimi tvorita okostje prerojene slovenske ko- šarkarske reprezentance. Se bo- do Polzelani oddolžili za poraz v Laškem? Košarkarji Kovinotehne Savinj- ske Polzele so z dobrimi predsta- vami in predvsem z dvema zma- gama nad Olimpijo letos prisiliU ljubljanske košarkarske navdu- šence, da so se v Tivoliju zbrali v večjem številu kot sicer na doma- čih tekmah. Toda Polzelani v 13. krogu niso imeli možnosti za us- peh, kajti nasprotniki na čelu s Tuškom niso dovolili preseneče- nja. Kljub porazu v taboru Savinj- čanov ni bilo razočaranja, bolj so vsi mislili na srečanje z Zrinjevcem v evropskem pokalu in s Pivovar- no Laško v državnem prvenstvu. »Veselim se lokalnega derbija, ki je vselej postregel z zanimivo košar- ko, vsekakor pa bo zanimivo tudi sooočenje z Alešem Pipanom,« je lokalni derbi napovedal trener Pol- zelanov Boris Zrinski. Rumeno- vijolični bodo v soboto v vlogi fa- vorita, kljub temu, da so »pivovar- ji« na vrhu prvenstvene lestvice. Računajo tudi na pomoč s tribun: »Poraz z Ljubljančani ne bo pustil nikakršnih posledic, motivov v lo- kalnem derbiju pa nikakor ne bo manjkalo. Gremo na zmago. Tek- ma bo sicer težka, a verjamem, da nam bo s pomočjo zvestih navija- čev uspelo priti do nove zmage,« je napovedal polzelski kapetan Mat- jaž Cizej. V taboru Laščanov so vlogo favori- ta pripisali domačim. Poškodba Matjaža Tovornika na tekmi proti Mariboru Braniku, ko je pohodil Mijajloviča in si poškodoval gle- ženj, postavlja njegov sobotni na- stop pod vprašaj, izpustil pa je že gostovanje v Istanbulu. PIL se je z Mariborčani sicer poigravala, ohranili so formo pred prekinitvijo prvenstva. »Ekipo bomo toliko pripravili, da bo dala vse od sebe, kar si navsezadnje zaslužijo gledalci. Ime derbi moramo upravičiti ne glede na stanje v ekipah,« je še dodal sekretar KK PIL Aleš Antauer in tako napovedal negotov razplet, ki je bil za lanskoletne obračune lokalnih rivalov vselej značilen. Tudi v Laškem se sprašujejo, kateri od trenerjev, ki sta tvorca nove košarkarske reprezentance, bo v soboto imel srečnejšo roko? Boris Zrinski ali Aleš Pipan? T. LUKAČ, P ŠKERL, Foto: GREGOR KATIČ Prvi lokalni derbi so v Treh lilijah dobili Laščani. v spomin Jože Čoh-Pepi v 83. leta se je ustavilo srce enega rmjboljših šport- nikov povojnih let v Celju. Jožeta Čoha-Pepija, kot so ga klicali športni kolegi v namiznoteniških, roko- metnih in nogometnih vr- stah. Bil je eden tistih vse- stranskih športnikov, ki so na športna prizorišča pri- vabljali mlade in jih kasne- je tudi vzgajali. Kljub te- mu, da je bil širši celjski publiki znan kot odličen ro- kometaš, saj je bil v »zlati« gneraciji Kladivarja, ki je leta 1949 osvojila polfinalni rokometni turnir Jugoslavi- je, je bil član NK Kladivar vse do leta 1956, ko je sku- paj z Dobrajcem, Čatrom, Posinekom, Klajnškom, Belcerjem in drugimi osva- jal mesta pri vrhu republiš- kega nogometa. Največje uspehe pa je dosegal v na- miznem tenisu, ko se je že pred II. svetovno vojno kot mladinec priključil takrat odlični generaciji igralcev in skupaj z Viktorjem Fur- lanom, Pavlom in Mila- nom Božičem ter Francem Rebevškom dosegal rezulta- te, ki so še danes nedoseglji- vi mlajši celjski generaciji. Z nastopi v predvojni Jugo- slaviji in Olimpu ter po voj- ni v Kladivarju je Jože Čoh osvajal najvišja mesta v dr- žavi. Ob delu komercialista v celjski tovarni posode je skrbel za mlade in po aktiv- nem igranju na njih prena- šal svoje znanje. Odšel je eden zadnjih mož, ki so postavili temelje za razvoj športa v mestu ob Savinji. Za vse to - hvala ti, Pepo! JOŽE KUZMA nakratko Celje: Ekipa Gradisa (Petro- vič, Pusovnik, Polavder, Senič, Cvikl, Kobale, Koštomaj, Jaz- bec, Trobiš in Džakovič) je zmagovalec košarkarskega tekmovanja pod okriljem SZ Celje. Drugo mesto je zasedel Izletnik, tretje pa Kovinotehna. Novo prvenstvo se prične mar- ca prihodnje leto. Velenje: Tekaška skupina MTS bo v nedeljo, 14. decem- bra pripravila 12. novoletni tek Gorenja. Proga bo potekala po gozdnih poteh Podkraja, tek- movalci v 22 starostnih katego- rijah pa se bodo merili na dolži- nah od 400 do 7600 metrov. Poleg domačih tekačev priča- kujejo udeležbo hrvaških in avstrijskih ter morda tudi etio- pijskih in maroških tekmoval- cev. Sprejemali bodo že prve prijave za svetovne maratone v letu 1998. Beljak Na mednarodni tek mi za Alpski pokal so loko strelci TVD Partizan Polzek dosegli dve zmagi. Jožia Emeršič je slavila pri članicah med mladinci pa Sašo Emeršif Uspeh je s 3. mestom pri vete ranih dopolnil Roman Zupane Nastopilo je 80 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Rogaška Slatina: V medob činski košarkarski ligi Šmarje sta po 5. krogu vodilni ekipi še naprej neporaženi. Rezultati: Kozje-Piv. Upnik 57:80, Šentjur Rogaška vet. 56:69, Šmarje ml,- Anči ing. 40:104, Piv. Haler-Sev niča 83:71. Vrstni red: Anči ing. 10, Rogaška vet. 9, Piv LipnikS Šentjur, Kozje, Ponikva in Piv. Haler 6, Šmarje ml. 5, Sevnica4. Laško: Vojko Matek, članicc SD Dušan Poženel Rečica pn Laškem so proglasili za naj- boljšo strelko-pionirko minule ga leta. Na razglasitvi v Zdravi- lišču Laško je pričakovano naj- več priznanj prejel Rajmoni Debevc. športni koledar ČETRTEK, 11.12. Odbojka l.B DOL (Ž), 14. krog - Ljubljana: Tabor-Gosrišča Štorman. Hokej 1. liga, 5. krog - Celje: In- pos Celje-HIT Kranjska Gora., Košarka l.A SKL (M), 14. krog-Pol- zela: KSP-PIL (19,30). 1.B SKL (M), 11. krog - Šentjur: Kemoplast-Ježica, Slovenske Konjice: Comet- Union Olimpija ml. (obe ob 19). 2. SKL (M)-vzhod, 9. krog - Celje: Celje-BP 93 Kamnik, Zreče: Rogla Atras-Bistrica, Šoštanj: Elektra -Maribor, Maribor: Slivnica-Plima Pre bold. 1. SKL (Ž), 14. krog - Seža na: BTC Sežana-Ingrad Celji (19). Rokomet l.A DRL (M), 11. krog; Celje: PIL-Prevent (18,30| Škofljica: Škofljica-Gorenji (19). _^ ^NEDEUA, 14.12. ...... Hokej 1. liga, 6. krog - Mariboi Protonavto-Inpos Celje. TOREKT 16.12. ^ Hokej 1. liga, 7. krog - Zalog: Sl^ vija Jata-Inpos Celje. Košarka Evropski pokal, 10. krog Laško: PIL-Opava, Charleroi Charieroi-KSP. 1. SNOPIČ SPORT 15 16 INFORMACIJE SNOPIČ KULTURA 17 Politika »brez hlač« Po premieri Cooneyjeve komedije Minister v škripcih / celjskem Slovenskem dskem gledališču so prejš- petek razposajenemu pred- izničnemu razpoloženju v id ponudili komedijo so- bnega angleškega kome- )grafa Raya Cooneya Mini- T V Škripcih (Out of Order), katero je njen avtor dobil a 1991 na britanskem otoč- prestižno Olivierjevo na- ado. Besedilo je prevedel Ja- to Jaša Kenda, na oder pa ga ob pomoči dramaturga Ma- e Logarja in lektorja Arka istavil režiser Dušan Mlakar. Po svojih komedijah Zbeži od ne. To imamo v družini (v anjskem Prešernovem gle- dišču), Denar z neba (v Ijub- inskem Mojem gledališču) in idi že Out of Order (ki so jo }d naslovom Pokvarjeno zai- :ali nepoklicni gledališčniki na ;senicah) je sodobni britanski Dmediograf, režiser in produ- mt Ray Cooney (r. 1932) po- al v zadnjih sezonah znan idi na Slovenskem. Tudi pri as upravičeno velja za moj- la radoživih, lahkotnih in )roščujočih odrskih uspešnic, i ob žlahtni izvedbi niso v amoto njihovim odrskim in- rpretom in ki zmorejo kratko- isiti širok krog gledalcev. Kot napoveduje že naslov jtizoritve, sega Cooney to- lat v svet t. i. visoke politike, saj postavlja v središče komič- lega zapleta konservativnega ninistra, kot kaže celo premie- rovega bližnjega zaupnika, ki ikuša predvidljivo dolgočasje »ekega vladnega zasedanja na- iomestiti s precej bolj nepred- ridljivimi in vznemirljivimi (v javnosti prepovedanimi) ero- lifnimi užitki. Hrupni in komaj ie obvladljivi situacijski kome- liji v prid se dobesedno vse, ar je le mogoče, zaroti proti akonolomskemu načrtu mi- listra Richarda Lulleya s tajni- co opozicijskega prvaka. Tako se mora mojster političnih tri- bun v komediji iz prizora v prizor prebijati in reševati z vso lisjaško spretnostjo in kame- eonsko prilagodljivostjo vr- bnskega politika. Potentni minister, ki »šprica« zasedanje vladnega kabineta, Seveda ne uresniči svoje polte- ne pustolovščine in ne »pošpri- ca« mične uslužbenke iz kon- kurenčne politične elite. V svo- jem fanatičnem boju za (sa- mo)ohranitev svojega »dobre- ga imena« v javnosti zgovorno demonstrira »mojstrstvo« svo- jega poklica, a tudi njegovo brezmejno sposobnost zataje- vanja človeškega dostojanstva. Povprečni davkoplačevalec se sicer lahko ob Cooneyevi bur- leskni ministrovi upodobitvi privoščljivo muza in brezskrb- no zabava, toda, ko se nekoliko zamisli nad brezobzirnostjo sredstev, s katerimi more vr- hunski politik pred javnostjo varovati svoje »dobro ime«, po- stane nasmeh grenak. Režiser Dušan Mlakar se dobro zaveda, da je potrebno pri Cooneyevi matematično natančni dramaturški zgradbi spoštljivo in polnokrvno sledi- ti avtorju. S svojo bogato odr- sko izkušnjo in izbrano omiko je zato poskrbel, da je poteka- lo časovno linearno dogajanje ves čas napeto (v nenehni ča- sovni stiski), da so bile avtor- jeve situacijske in govorne do- mislice pravilno poudarjene in podkrepljene, da je bilo doga- janje ves čas prepričljiva de- monstracija žlahtne in lahkot- ne komedijantske veščine, a da je ob vsem tem ostala raz- vidna ločnica med protagoni- sti in liki, ki je gledalcu dopu- stila potreben (med)prostor za premislek. Lepo in funkcionalno pri- zorišče (bogato opremljen hotelski apartma) z vsemi za zaplete nujno potrebnimi ok- ni in vrati je zasnoval Andrej Stražišar, elegantne, kome- dijsko stilizirane barvno ubrane in socialno dovolj po- menljive kostume pa je izob- likovala Svetlana Visintin. V nosilni vlogi Richarda Lulleya, fanatičnega mačistič- no samoljubnega meščanske- ga politika in ženskarja, se je prepričljivo izkazal kot tem- peramenten, galanten in z mnogimi veščinami obdarjeni komedijant Mario Šelih. Iz- vrstno epizodno karikaturo »z vsemi žavbami namazane- ga« in nadvse pogoltnega pro- letarskega hotelskega Nata- karja, ki zna na nesreči dru- gih brezobzirno kovati svojo korist, je do podrobnosti izde- lal Janez Bermež. S polno- krvno notranje razcepljeno fi- guro ministrovega ubogljive- ga tajnika Georga Nerodecka, sprva bogaboječega in poniž- nega maminega sinčka, na koncu pa že kar osvobojene- ga snubca in uslužbenca, je po daljšem premoru spomnil na svoje »zlate čase« Zvone Agrež. Cooneyeve dovolj enoplast- ne karikature žensk, ki brez izjeme rade nasedejo zapelji- vim besedah (in še bolj deja- njem), so živahno stilizirano upodobile Tina Gorenjak (Ja- ne Worthington), Vanja Sla- par-Ljubutin (Pamela) in Maja Štromar (Gladys). Nervozne- ga Direktorja, ki ga nadvse skr- bi »dobro ime« hotela, je odi- gral Bruno Baranovič, eksplo- zivno ljubosumnega Janinega rogonosca Ronnia pa Drago Kastelic. Na moč prepričljivo domnevno Truplo zasebnega detektiva je prispeval Igor Ko- rošec, temperamentno italijan- sko Sobarico pa Eva Škofič- Maurer. SLAVKO PEZDIR Grmičevo Iskanje resnice Dvajseta knjiga naslovnega škofa »človek je po svoji naravi iskalec resnice...«, je v uvodu svoje najnovejše knjige, ki je te dni izšla pri založbi Uni- graf, zapisal dr. Vekoslav Gr- mič, naslovni škof in pronic- Ijiv teološki mislec. Na pred- stavitvi, ki je bila prejšnji četr- tek v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju, vodil jo je dr. Martin Žnidarič, je avtor razgrnil svoje poglede na is- kanje resnice in v zvezi s tem tudi na aktualne dogodke. Iskanje resnice je knjiga člankov in razprav, ki so zve- čine izhajali v reviji Zname- nje. Vsebuje pet vsebinsko lo- čenih poglavij, ki pa se v svo- jem sporočilu združujejo v sintetično Grmičevo filozofijo odprtega dialoga in dosledne- ga zagovarjanja evangeljskih sporočil. Prvo poglavje je nu slovil kot Razmišljanje o veri, v njem pa piše o veri in neveri danes, o filozofiji in religiji, o podobah Boga in njihovem pomenu za življenje, zakaj je Kristus središče in cilj zgodo- vine in vesoljstva, kaj je bis- tvo krščanske religije, zakaj je človek bitje, ki ve za smrt, o teološki antropologiji v Bri- žinskih spomenikih, o teološ- ki vsebini augsburške veroiz- povedi in o pogledih Katoliš- ke cerkve na reformacijo in o poreformacijskih vplivih. Drugo poglavje, ki nosi na- slov Moralni kompas v člove- ku, govori o motivacijah etič- nih norm, o dialogu, ki je go- vorica strpnosti in o ekološki etiki fn morali v parlamentu. Tretje poglavje se imenuje Duhovno-verska odgovornost za naravo in ima dva prispev- ka: Holistično razumevanje sveta in ekološka duhovnost ter Kozmični Kristus in ekolo- gija. Četrto poglavje posega v konkretne zgodovinske do- ^"^ke naše polpreteklosti z naslovom Zvesto pričevanje za narod, zajema pa pričeva- nje za evangelij in narod la- vantinskega škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, o štajerski duhovščini med okupacijo 1941-1945, o moralnih stiskah slovenskih mobilizirancev v nemško vojsko, kako ohraniti nacionalno identiteto in preži- veti kot narod v Združeni Evropi, o bodočnosti Maribo- ra z moralne-perspektive, raz- mišlja ob spominu na genera- la Rudolfa Maistra, tu so bese- de zapisane ob odkritju spo- minske plošče dr. Stanku Cajnkarju v Savcih in profe- sorju Janžekoviču v spomin. Zaključno peto poglavje vsebuje kratka eseja ob 200- letnici francoske revolucije, o koroškem plebiscitu 10. okto- bra 1920 in govor ob maši za rodoljube ob 55-letnici začet- ka okupacije in osvobodilnega boja. Tudi ta knjiga dr. Grmiča je v bistvu nadaljevanje njego- vega vztrajnega in odločnega prizadevanja za uveljavljanje dialoškega duha v družbi. DRAGO MEDVED Foto: SHERPA zapisovanja Pod pesnikovo glavo Piše: TADEJ ČATER Ne vem. ampak človek, ki že vsaj nekaj let spremlja na- cionalno kulturno življenje, z njim živi in ga skuša tudi samo nekoliko poustvariti, se mu predati in nanj vplivati, dobi nek poseben občutek, ki ga je resnici na ljubo prav težko definirati. Še težje razlo- žiti. v vsakem primeru pa se njegov svet dojemanja skozi kulturo nujno navezuje na ak- tualen družbeno političen in sploh trenutek, v katerem se kakšen kulturni dogodek ozi- roma prireditev dogodi oziro- ma priredi. Kar utegne pome- niti natančno to. kar je franco- ski filozof G. Deleuze skušal definirati že tam pred tridese- timi leti; da je kulturni dogo- dek danes izključno stvar ak- tualnega družbeno politične- ga dogodka ter da je njegova vzročnost in posledičnost izraz trenutka, katerega refleksija je. In nič drugega. In takšnega občutka se je zelo težko znebi- ti. tudi kadar gre za podelje- vanje nagrad. Literarnih na- grad. Pesniških nagrad, ki bi sledeč zgodovinskim dejs- tvom. morale biti vsaj nekaj več kot pa zgolj refleksija dolo- čenega trenutka. Ampak ne; žal živimo v času, ki ga se- stavlja trenutek, kije splet po- sameznih dogodkov. Tudi ka- dar gre za poezijo. Oziroma drugače; naj poezija še tako zelo presega ta trenutek, od- mevi na taisto poezijo se meri- jo skozi vzročnost in posledič- nost, ki je izraz določenega družbeno političnega trenut- ka. Odmev pa je kajpak tudi nagrada. Ker končno, kako na Slovenskem »razdeliti« li- terarne nagrade, ne da bi po- samezen avtor pri tem ne bil nagrajen vsaj dvakrat ali tri- krat zaporedoma. Ja. to je merilo. To je tisti trenutek, ko lahko posamezen kulturni do- godek preseže misel francoske- ga filozofa, ko lahko njegovo misel zanika, jo postavi na hudo in trdo preizkušnjo. Ho- čem skratka povedati, da je podeljevanje nagrad pogojeno družbeno politično, predvsem pa aktualno in pragmatično; vsako leto drugemu avtorju, da le ne bi prišlo do zamere, da bi se ob nagradi zvrstilo čim večje število avtorjev. Da ne bi prišlo do dolgčasa in morebitne privatiziranosti. Žal. Toda tako pač je. Redke so tiste komisije literarnih na- grad, ki si drznejo in nagrado podelijo istemu avtorju dva- krat zapored. No ja. to se še ni zgodilo. Se je pa zato zgodilo, da je nagrado prejel isti avtor dvakrat v razmaku treh let. Pohvalno. In drzno. Kaj ho- čem povedati? Preprosto to. da smo prejšnji teden dobili novega nagrajenca za poezijo, novega Jenkovega nagrajen- ca, nagrada namreč nosi ime pesnika Simona Jenka in z njim že enajstega dobitnika te nagrade v enajstih letih. Kar pomeni, da bomo prihodnje leto »jenkovali« že dvanajstič in okronali z Jenkovim ven- cem še dvanajstega slovenske- ga pesnika. Vsi pa vemo, da Slovenija, država s stopetdese- timi pesniki, ne more vsebo- vati dvanajst enakovrednih in vrhunskih pesnikov. Da jih je izmed vseh kar osem odstot- kov vrhunskih. Da so to kveč- jemu trije, morda štirje, vsi ostali pa so nadpovprečni. To- da še ne vrhunski in zato ne- vredni nagrade Simona Jen- ka. Nagrade, ki jo podeljujejo pesniki pesnikom. Ki ima tu- di svojo stanovsko in s tem prestižno vrednost. In žal tudi tisto, o kateri je govoril filozof G. Deleuze. pa pri tem ni mi- slil na slovenske literarne in sploh umetniške nagrade. Pesem nas je ohranila Dogodek, ki so ga pripravi- le pevke Ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, lahko pripravijo sa- mo predani ljubitelji pesmi, dobri prijatelji in iskreni ljud- je. To naj bi bil primer vloge in delovanja nekega ljubitelj- skega sestava: skrb za kako- vosten repertoar in njegovo izvedbo, skrb za kvalitetno or- ganizacijo, odlične osebne in splošno človeške odnose in za priznanja in zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli k raz- voju vokalno glasbenega de- lovanja v tem mladem mestu. Pod naslovom Pesem, pesem nas je ohranila, pesmi hvala, pesmi hvala, so ob 20. obletnici sestavili program, ki je bil ne- kakšen pregled dvajsetletnega dela treh zborovodij: Jelke Is- kra (ki je bila tudi ustanovitelji- ca zbora), prof. Franca Klinar- ja (ki je zbor vodil najdlje in ga popeljal na republiški nivo) in sedanje zborovodkinje Emilije Kladnik-Sorčan (ki je vodila preostali večji del programa). Vsak od teh treh zborovodij je dal zboru svoj osebni pečat, del svojega znanja in del navdiha, predvsem pa pravega Ijubiteljs- tva. Poudarek dajejo pesmim avtorjev, katerih ime tudi nosijo. To idejo nosijo z velikim spo- štovanjem in ponosom. Koncert je vsestransko us- pel: bil je vzorno organiziran, družbeno priznan (zbor je pozdravil tudi šentjurski župan ter jim podelil Linhartova bro- nasta in srebrna priznanja), udeležili so se ga mnogi ugled- ni gostje in dvorana je bila pol- na do zadnjega kotička. Pri koncertu so sodelovali tudi čla- ni Moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev pod vods- tvom Franca Plohla, poseb- nost tega imenitnega sodelova- nja pa so dekletom pripravili prav ti pevci, saj so vsako ob- darili s šopkom cvetja. ŠTEFAN ŽVIŽEJ 18 KULTURA Jubilej Glasbene šole Žalec V torek so s slovesnim koncertom v Domu Ii. slovenskega tabora počastili 40-ietnico Simfonični orkester Glasbene šole Žalec pod vodstvom dirigenta Stanka Podbregarja ter številni solisti so v to- rek zvečer pošteno ogreli dlani obisko- valcev v Domu II. slovenskega tabora, prireditev pa je bila posvečena štiride- setletnemu jubileju glasbene šole. Z orkestrom so nastopili Magdalena Navodnik, klavir, Manica Pečnik, kitara. Dejan Podbregar, trobenta, Urška Križ- nik, harfa, Andreja Zakonjšek, sopran, Irena Kralj, klavir ter Diana Pajk in Mojca Ušen, flavta. Glasbeno šolo Risto Savin sicer obiskuje 400 učencev, na šoh je zaposlenih 29 pedagoških in drugih de- lavcev. Učenci te glasbene šole so skupaj svo- jimi učitelji dosegli številne odmevne rezultate v širšem slovenskem prostoru, poleg tega pa sodelujejo v glasbenem in kulturnem življenju posameznih krajev. V prvo šolsko leto je bilo vpisanih 62 učencev, ob 10-letnici je glasbeno izo- brazbo dobilo že preko 100 otrok. Ob 20- letnici je glasbeno šolo obiskovalo 290 učencev, 10 let kasneje že 330. Ob 40-letnici je bil v glasbeno šolo vpisan 7446. učenec, v okviru šole, vodi jo Tanja Cehner, pa uspešno delujejo mladinski pihalni orkester, simfonični orkester, mali in veliki kitarski orkester ter komorne skupine z godali, pihali, tolkali, kitarami, harmonikami in klavir- jem. Iz vrst učencev te glasbene šole je izšla vrsta odličnih glasbenikov, ki se uveljavljajo v slovenskem prostoru. Želja učencev in učiteljev pa je, da bi končno dobili nove in večje prostore, saj so sedanji bistveno pretesni za red- no poučevanje ter številne druge dejav- nosti, ki se odvijajo v okviru glasbene šole. IJB Praznična razstava V najstarejšem celjskem mestnem razstavišču Likovnem salonu so v torek zvečer odprli novoletno prodajno razsta- vo. V Likovni salon so povabili umetnike različnih generacij, tiste, s katerimi v Zavodu za kulturne prireditve Celje tudi sicer dobro sodelujejo; Naprodaj so umetniška dela različnih teh- nik, formatov in seveda tudi cen. Drobne, originalne malenko- sti, bodo kupci lahko dobili že za 1.500 tolarjev, v zavodu pa so za čas novoletne prodajne razstave pripravili tudi razprodajo po resnično simboličnih cenah vseh publikacij. Likovni salon bo odprt do 31. decembra, vsak delovnik med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. uro, ob nedeljah pa bo zaprt. IS Barbara Jakše v Konjicah v petek zvečer se je v konjiški Mestni galeriji Riemer s svojimi deli predstavila mlada umetnica Barbara Jakše. Barbara ni slikarka, ampak umetnostna fotografinja. Umet- nica v svojih delih presega realen svet in ga dopolnjuje s svojo domišljijo. Uporablja sodobne prijeme, ki jih omogoča tehnič- ni napredek. V njenih delih gre za uspešno kombinacijo klasične fotografije in digitalne intervencije. Svoja dela je razstavljala že v več evropskih centrih, predsta- vila pa se je tudi Japoncem. Tokratna razstava pomeni po- memben korak naprej v programski zasnovi galerijske dejav- nosti v Slovenskih Konjicah. J.H. Črta in ploskev v celjski galeriji Keleia so prejšnji teden odprli razsta- vo slikarskih del osmih av- torjev iz Škotske, Nemčije Avstrije in Hrvaške. Dela so iz obsežne likovne zbirke Kovinotehna-Keleia, ki je nastajala deset let na rednih slikarskih tednih, na katerih so s svojo udeležbo bili prisot- ni domači in tuji likovni avtor- ji. V teh letih je bilo narejenih mnogo raznovrstnih slik z raz- ličnimi likovnimi izhodišči in kadar si lahko ogledamo sku- pinsko razstavo del, ki so bila narejena na slikarskih tednih, se srečujemo s heterogenostjo in različnostjo med posamez- nimi slikarji. Za razstavo, ki je sedaj postavljena, pa je značil- na večja enotnost, saj je se- stavljena tematsko. Izbrana so dela avtorjev, ki kot izrazno sredstvo uporabljajo pred- vsem črto in ploskev, dva po- membna likovna elementa, ki pa imata pri vsakem posa- mezniku zopet značilni po- men. Škotski slikar Jim Pattison v svojem pristopu do izdelova- nja likovnih del združuje dva postopka, ki sta po svoji teh- nični naravi zelo različna, ven- dar pa v sodobnem času oba prisotna. Pri izdelavi slik se na- mreč poslužuje računalniške tehnologije, nakar uporabi kla- sični postopek slikanja na po- vršino. Tudi hrvaški slikar Duje Jurič gradi svoje kompozicije z izrazito natančnostjo in sklad- nim razmerjem med posamez- nimi enotami, ob tem pa razvi- ja učinek plastičnosti. Za shke Johanne Roderburg iz Nemčije so značilne slike, v katerih je izražena mreža linij oziroma barvnih ploskev. Avstrijski sli- kar Georg Held zožuje možno- sti slikarskega izražanja z ome- jevanjem barvitosti in tudi sicer gre predvsem za večje ploskve, ki jih deli z ravnimi potezami. Bernardt Fruewirth, prav tako iz Avstrije, se pogosto odloča za slike, v katerih ne razpozna- mo nobenega motiva in ima- mo predvsem pobarvano po- vršino. Nemški slikar Horst Keining uporablja več barvito- sti, predvsem pa poudarja lini- je, ki so med sabo v skladnem razmerju. V delih hrvaškega slikarja Ivana Kožariča lahko vidimo ritmično razporejene barvne ploskve, ki pa med sa- bo niso v geometrijskih raz- merjih. Sproščenost ter hkrati enakomerna dinamika je pri- sotna v delih še enega hrvaške- ga slikarja Marjana Jevšovarja, ki gradi svoje kompozicije s črtami na svetli podlagi. BORIS GORUPIČ Figuralika ter tihožitja v galeriji Mozaik v Celju razstavlja svoja dela aka- demski slikar Franci Vozel iz Kranja. Slikar je bil rojen v Kranju, po končani šoli za oblikovanje pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljublja- ni. Leta 1979 je diplomiral na oddelku za slikarstvo, čez dve leti pa je dokončal tudi podi- plomski študij. Od leta 1980 je član društva likovnih umetni- kov, priredil je več kot 40 sa- mostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na več kot 60 skupin- skih razstavah v domačih raz- staviščih ter v tujini. Velik del slik, ki so razstav- ljene in ki jih je Vozel naredil v zadnjem času, vsebuje motiv figure. Na kompozicijah so predstavljene posamezno, včasih pa jih je tudi po več skupaj. Ženski, oziroma moš- ki akti so postavljeni v nedolo- čen prostor, ki bi bil lahko tudi slikarski atelje in so naslikani v dinamičnih položajih. Pri tem je slikar poudaril pred- vsem figuro in njene telesne značilnosti, medtem ko sam portretni del ni izpostavljen. zato tudi naslikane osebe niso individualno določene. V raz- ličnih kompozicijah uporablja slikar podobno barvno zasno- vo, ki ni pretirano živahna, saj razpon sega od svetlih do rja- vih tonov. Nekoliko drugačno barvitost lahko opazimo v nje- govih tihožitjih, kjer izhaja iz barvitosti posameznega moti- va, ki ga je naslikal. Tudi za ta dela je značilna dinamičnost, predvsem pri razporeditvi po- sameznih elementov na slikar- ski površini, je pa tudi obča- sno nekoliko bolj prisoten na- čin slikanja, ki je blizu ab- straktnemu slikarstvu. BORIS GORUPIČ Piaitino šolarjem Osnovnošolci na Svetini so prejšnji teden pripravili priložnostno prireditev, s katero so se zahvalili za dari- lo sindikata Zlatarne Celje. V sindikatu Zlatarne Celje so se namreč že pred časom odločili, da šolarjem v po- družnični osnovni šoli na Svetini v občini Štore poda- rijo pianino, učenci pa so se jim za darilo zahvalili s pri- ložnostno prireditvijo včeraj popoldne. »Pianina,« pravi ravnatelj OŠ Štore Vladimir Novak, »smo zelo. veselili, saj bomo v šoli z njim obo- gatili glasbeno udejstvova- nje naših učencev.« IS Sožitje gospodarstva in Iculture v Zavodu za kulturne pri- reditve Celje so minuli četr- tek na novinarski konferen- ci predstavili svoj pristop h komunikaciji kulturne in- stitucije z javnostjo. Predstavili so dva izmed svojih projektov sožitja po- slovnih in kulturnih interesov, sodelovanje s podjetjema Eu- rocom in Cetis, ter vzgojno- izobraževalni projekt Umet- nik, galerija, šole in javnost. Ob tem so v zavodu sprego- vorih še o odmevih na 22. Mednarodni mladinski pev- ski festival ter kratko predsta- vili program svojih dejavnosti za prihodnje leto. V Galeriji Hodnik, ki deluje v sklopu Galerije sodobne umetnosti Celje, pa so sinoči pripravili odmevno kulturno srečanje. Zavod za kulturne prireditve Celje zadnja leta te- sno sodeluje z nekaterimi celjskimi podjetji, sinoči pa so v Galeriji Hodnik odprli raz- stavo Promocijska podoba podjetja Cetis, s predstavitvi- jo poslovnega koledarja za le- to 1998 Komunikacije ter iz- borom oblikovalskih dosež- kov agencije Dialego. Ob od- prtju razstave so pripravili tu- di koncert, na katerem so se predstavili Matej Šare (oboa), Svava Bernhardtdottir (viola), Igor Škerjanc (violončelo) in Paola Poncet (čembalo). Na večerno kulturno srečanje pa so povabili tako poslovne partnerje Cetisa kot redne obiskovalce Galerije sodobne umetnosti Celje. IS prireditve GLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo da- nes ob 19.30 za Abonma četr- tek in izven in v petek ob 19. uri za Abonma Študentski ve- černi in izven, v soboto ob 19.30 pa samo za izven, upri- zorili Ministra v škripcih, reži- serja Dušana Mlakarja. V to- rek bo v SLG ob 10. in 12. uri gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Dese- ti raček, v sredo ob 10. in 11.30 pa Plesni forum Celje z Roc- kereto. V Domu kulture v Velenju bodo danes ob 17. uri za mla- dinski abonma uprizorili mo- nodramo Glumac je glumac. V Hmeljarskem domu v Petrovčah bodo v soboto ob 19.30 člani amaterskega gle- dališča Vrba uprizorili kome- dijo G. Feydeaua Odlikovanje. KONCERTI V župnijski cerkvi Sv. du- ha v Celju bo jutri, v petek, ob 18.45 predbožični koncert Me- šanega pevskega zbora Celeia in v sredo ob 20. uri božični koncert New Swing Quarteta. V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponede- ljek ob 19.30 koncert Tereze Kesovije. V dvorani Glasbene šole v Celju bosta v torek ob 17. in 18. uri koncerta učencev te šole. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri koncert Ženskega pev- skega zbora iz Rogaške Slati- ne. V ponedeljek ob 20. uri pa v Kristalni dvorani koncert učencev glasbene šole Rogaš- ka Slatina. V Domu upokojencev Gr- movje pri Žalcu bo v torek ob 19. uri božično-novoletni koncert Godbe na pihala KUD Ljubečna, pod vodstvom Ja- neza Šabca z mažoretno sku- pino z Ljubečne. V Glasbeni šoli Frana Ko- runa Koželjskega v Velenju bo drevi ob 19.30 vokalni koncert Mešanega pevskega zbora Celeia iz Celja. RAZSTAVE V knjižnici Gimnazije center Celje je odprta likov- na razstava celjskih, vojniških in štorskih osnovnošolcev, ki so ustvarjali na letošnji enod- nevni likovni koloniji za na- darjene osnovnošolce na Otočcu. V Likovnem salonu v Ce- lju je do konca decembra na ogled novoletno prodajna razstava Likovnega salona. V galeriji Mozaik v Gospo- ski ulici 3 je razstava akadem- skega slikarja Franca Vozla. Odprta bo do konca leta. V galeriji AC v Žalcu je odprta stalna prodajna raz- stava slik - olj na platnu in oljnih pastelov slikarja Franca Markoviča-Aca in reprodukcij svetovno znanih slikarjev. V razstavišču Firšt v Lo- garski dolini si lahko ogleda- te otroško razstavo z naslo- vom Jaz pa grem na zeleno travco... V Hermanovem brlogu v Celju je na ogled razstava Hi- treje, višje, močneje in razsj va otroške govorilnice ter j lefonskih kartic Telekoma, V Razvojnem centru Cej do konca decembra razstj Ijata Vlado Renčelj - Ver Božena Gobec - Boža. V Muzeju novejše zgO( vine v Celju je na ogled r stava Oj, ta vojaški boben, predstavlja vojaške unifon iz zasebne zbirke. V razstavišču Stara grofi Pokrajinskega muzeja je ogled razstava Slovenske etnografskega muzeja Ud mačena svetloba, ki prikazii etnološki pogled na svetila. V menjalnici Eko pool ra stavlja olja na platnu Zor, Jošič - Anastazija. Cikel posvečen mojstrom impr sionizma. Na ogled bo i konca januarja. V avli hotela Dobrna je i ogled mednarodna razsta' otroških likovnih del v org nizaciji Limita Štore. V prostorih Telekoma j odprta razstava slikarja Vojt Volavška, ki do 15. decembi razstavlja tudi v salonih fori lada in fiat podjetja Avto C Ije. V gostišču Mihec do koni leta razstavlja dela Terezi Filej Ratej, v jedilnici Boln šnice do 20. decembra Štefa Vrbanič, v kavarni Celjskej doma do 5. januarja dr. Raji Livio, v hotelu Merx in tova ni Etol pa Ivan Stojan Rutar OSTALO 1 V Knjižnici Šentjur bo torek ob 16. uri pravljica 2 otroke z naslovom Severni ji lenček. V Hermanovem gledalii ču bo v soboto ob 10. u disco žur s Plesnim valoi Celje. V Domu kulture v Vele nju bo drevi ob 19.30 preda vanje z barvnimi diapozitiv Milanke Lang Lipovec z na slovom Objadrala je svet. \ soboto ob 19.30 pa bo pred stavitev nove CD plošče i naslovom Čhaire - dekle an sambla Šukar. V Knjižnici v Rogaški Sla tini bo drevi ob 18. uri etno log Damjan Ovsec predaval ( običajih, ki jih negujejo ljudji po svetu in v Sloveniji ol praznovanju božiča in nove ga leta. i Kmo Union od 11. do 17. 12. ol 16.30 in 18.30 ameriški filB Očkov dan, ob 20.30 ameriši film Igra. Mali Union od 11. do 17. 12 ob 20. uri ameriški film L. h zaupno. Metropol od 11. do 17. 12 ob 17., 19. in 21. uri amerišk film Vulkan. 13. 12. matinej ob 10. uri Očkov dan, ob 23 uri za ponočnjake Vulkan. Kino Žalec 12. 12. ob 2C uri ter 14. 12. ob 18. in 20.1i ameriški film Ugrabitev. l3 12. ob 20. uri ameriški filfl Moj bivši se poroči. Kino Dobrna 13. ob 19. ii 14. 12. ob 17. uri ameriški filn Bean. Kino Rogaška Slatina l3 in 14. 12. ob 17. in 19. ul ameriški film Sužnja ljubezni SNOPIČ KULTURA 19 Najprej jih je bilo tridesel Železničarsko godba iz Zidanega Mosta praznuje letos 95-letnico delovanja - Koracnice so utihnile le med drugo svetovno vojno leta 1902 je v Zidanem Mostu tri- eset železničarjev ustanovilo god- 0. Sami so si kupili uniforme, denar I inštrumente pa je založil vozovni reglednik Jože Dolinar, ki se je ta- rat nameraval poročiti in je varče- II za nakup pohištva. Vsi so bili ičetniki, ki glasbene teorije sploh iso poznali, so pa neizmerno ljubili lasbo. Pod vodstvom radeškega učitelja eopolda Potrebina so se godbeniki, ki o dan za dnem neumorno vadili na egljišču gostilne Mosar pri cementar- i, kmalu iz popolnih začetnikov prele- jli v izkušene glasbenike. Takšni so še lanes njihovi nasledniki, ki letos z veli- im ponosom praznujejo 95-letnico de- lovanja. V vseh teh letih železničarji niso igrali samo v času druge svetovne vojne, ko so njih razselili, inštrumente pa zaplenili. V začetku svojega delova- nja so bili marsikje prava senzacija, po prvi svetovni vojni pa so jih pogosto vabili tudi v Ljubljano, kjer niso imeli prav nobene delujoče godbe. Bili so tudi med prvimi, ki so se z revolucio- narnimi koračnicami oglasili ob delav- skem prazniku in to tradicijo ohranjajo še danes. V petindevetdesetih letih so se na čelu železničarske godbe iz Zidanega Mosta zvrstili številni kapelniki. Sprva so bili to predvsem višji železničarski uradniki iz Celja in celo Graza. Danes dirigira godbi Ivo Gulič, predsednik pa je šef postaje Janez Štern. V skupini, ki šteje 57 članov, je le še malo pravih železničarjev. Večina so njihovi potom- ci iz Zidanega Mosta, Radeč, Loke, Brega, Sevnice in Rimskih Toplic, ne- kaj je tudi otrok iz glasbene šole. Zida- nomoško godbo sestavlja zato dokaj pisana druščina, od osnovnošolcev do upokojencev. Nastopajo na vseh kra- jevnih in občinskih praznikih, zraven so pri vseh pomembnih obletnicah Slovenskih železnic, velikokrat so igra- li tudi v tujini. Najraje pa zaigrajo lju- dem iz svojega kraja, za katere že vrsto let pripravljajo tradicionalni no- voletni koncert. Letošnjega, ki bo 13. decembra ob 19. uri v Domu svobode, so zaradi svojega visokega jubileja pri- pravili s še večjim veseljem in zagna- nostjo. ■■■«■■■■■■■1 JANJA INTIHAR Alma Karlin vrača Celju življenje V soboto so v Celju ustanovili Kulturno umetniško društvo Alme Karlin Minulo soboto je bil v Jeljskem domu ustanovni jbčni zbor Kulturno umet- liškega društva Alme Kar- in, ki so ga ustanovili celj- iki kulturniški zanesenjaki. Kulturno društvo se je l^edstavilo z dobro priprav- Benim programom, katerega osnovni cilj je vsakomur, ki si želi popestriti življenje in do- gajanje v Celju, to omogočiti. Tako bodo v sklopu društva, iki se je poimenovalo po Almi Karlin, delovale glasbena, gle- dališka, likovna, literarna, izobraževalna, filmska in ženska sekcija, ki se bodo sicer med seboj združevale in v okviru KUD-a (ta bo deloval kot krovna organizacija), or- ganizirale različne prireditve, projekte, happeninge in izo- braževalne dejavnosti. Predsednik društva, ki je nastalo na pobudo Mateje Žvižej in Marjana Biderma- na, je Marko Vuk. Tako bodo v sklopu glasbe- ne sekcije skrbeli tudi za za- ložniško dejavnost, člani gle- dališke sekcije nameravajo v prihodnjem letu pripraviti dva večja in nekaj manjših gledaliških projektov, pri li- kovni sekciji bodo organizira- li hkovne delavnice, poleti pa tudi hkovno kolonijo. V okvi- ru literarne sekcije se bodo imeli možnost predstaviti šte- vilni, predvsem še neuveljav- ljeni literati, pri izobraževalni sekciji pa bodo redno pri- pravljali okrogle mize z raz- ličnih področij kot so proble- mi mladih, problemi odvisno- sti, življenje v Celju, in podob- no, organizirali bodo različne strokovne seminarje, priprav- ljali bodo različne delavnice, kot so novinarska delavnica, tečaji kuhanja, izobraževanje DJ-jev, možnost predstavitve pa bodo ponudili tudi raznim zanimivim (predvsem alter- nativnim) društvom s Celj- skega. Zanimivo bo tudi delo ženske sekcije, ki pripravlja kar nekaj presenečenj, us- merjenih predvsem v izbolj- šanje kakovosti kulturnega in družabnega življenja ter po- ložaja žensk. Kot glavni projekt Kultur- nega društva Alme Karlin pa imajo ustanovitelji v načrtu organizacijo Alminega festi- vala v Celju, ki naj bi postal tradicionalen. Predvsem pa naj bi društvo zagotovilo, da bo družabno in kulturno do- gajanje v mestu postalo bolj pestro in predvsem, da bo Celje slednjič vendarle resnič- no zaživelo. ECZZZ=Z3 N.-M. SEDLAR Pravljični plesni december Plesalke Plesnega foruma Celje bodo, zlasti v drugi po- lovici meseca, novo leto 1998 pričakale zelo razgiba- no. Vrsto decembrskih na- stopov, ki jih zvečine barva- jo z domišljijskim svetom Rockerete, pa so začele mi- nulo soboto, ko so v celjski Center Interspar pospremile Miklavža. S plesno predstavo Rocke- reta bodo s samostojnim na- stopom plesalke Foruma B jutri, v petek popoldne, v Ko- sovelovi dvorani ljubljanske- ga Cankarjevega doma odpr- le Pravljični svet Cankarjeve- ga doma, za ljubljanske otro- l^e pa bodo nastopile še dva- l^rat v zadnji tretjini meseca. V okviru Tedna otroškega programa v Slovenskem ljud- skem gledališču Celje bodo, prav tako z Rockereto, nasto- pile to sredo ob 10. in 12. uri, tlan kasneje pa bodo z Rocke- feto pospremile božička v Celjski Etol. Prihodnji konec tedna bo- flo v Kulturnem domu Žalec gostili festival Migam '97, '^led najboljše otroške plesne skupine Slovenije pa je selek- torica izbrala tudi Packe A s Svetilkami neba ter Forum B z Rockereto. Proti koncu de- cembra bodo plesalke Foru- ma B gostovale še v trnovelj- ski Zarji, od letošnjega leta pa se bodo plesalci Plesnega fo- ruma Celje poslovili z za- ključno produkcijo vseh otroških plesnih skupin v so- boto, 27. decembra, ko se bo- do na Plesnem vlaku v dvora- ni CID predstavili Murenčki, Metuljčki, Packe A in B ter Forum B. IS Katalog znamenitosti Jutri ob 18. uri bodo v prostorih Savinovega salona v Žalcu predstavili nov katalog z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi Spodnje Savinjske doline. Turistično poslovni katalog so izdali v Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline in podjetju Savinjčan. Izšel je v nakladi 5 tisoč izvodov v slovenskem, nemškem in angleš- kem jeziku. Avtor teksta v katalogu, ki je prav gotovo primerno darilo za vsakega obiskovalca Savinjske doline, je Branko Goropevšek, fotografije je prispeval Matevž Lenar- čič. Ob predstavitvi kataloga bodo jutri zvečer pripravili krajši kulturni program. Nastopili bodo člani okteta Savinjčan, Alenka Lesjak in Tanja Cizej pa bosta predstavili pesmi Mete Rainerjeve. IJB Staromodna kot vejica »Delo nekaterih znanstve- nikov je mogoče prikazati zelo učinkovito: laboratorij, razne naprave, gibajoči me- hanizmi lahko pritegnejo po- zornost gledalcev. Privlačni za publiko so fil- mi o slikarjih - lahko je po- sneti vse stopnje nastanka slike od začetne poteze do zadnjega dotika čopiča. Fil- me o skladateljih napolnjuje glasba - od prvih taktov, ki jih ustvarjalec sliši v sebi, pa vse do zrele oblike dela za več inštrumentov. Vse pa še naprej ostaja naivno in niče- sar ne pove o tistem čudnem stanju duha, ki mu radi reče- mo navdih; je pa vsaj kaj videti ali shšati. Najhuje je s pesniki. Njiho- vo delo je brezupno nefoto- genično. Človek sedi za mizo ali leži na kavču, nepremično zre v steno ali v strop, od časa do časa napiše sedem verzov, od katerih enega čez četrt ure prečrta in spet mine ura, v kateri se nič ne zgodi. Kakšen gledalec pa bi prenašal kaj takega?« Citat je iz govora poljske pesnice Wislawe Szymbor- ske ob podelitvi Nobelove na- grade za literaturo za leto 1996. Izbor njene poezije smo Slovenci dobili nenavadno hi- tro, letos je pri radovljiški za- ložbi Didakta izšla knjiga pe- smi z naslovom Semenj čude- žev. Ali je ažurnost tega podvi- ga plod zanesenosti sloven- skih polonistov ah posledica obče komunikativnosti poezi- je Szymborske ah morda obo- jega, boste lahko presodili sa- mi. Osrednja knjižnica Celje in Društvo slovensko-polj- skega prijateljstva vas vabita v četrtek, 11. decembra, ob 18. uri v Levstikovo sobo v Študijski knjižnici na literar- ni večer Wislawe Szymbor- ske Staromodna kot vejica. Nastopili bodo študentje poljskega lektorata Filozof- ske fakultete v Ljubljani: Na- taša Kavaš, Petra Tomažin, Polona Liberšar, Andrej Le- skovic, Olga Tratar, Tatjana Jamnik, Tanja Jerman in Ni- na Lulik. M P Alegre Corea v Laškem v okviru velike turneje po Evropi se bo v petek, 12. decembra, ustavila v Laškem skupina vrhunskih glasbeni- kov iz Brazilije, ki sestavljajo Alegre Correa trio. Koncert se bo pričel ob 19.30 v Kulturnem centru. Vodja brazilske etno skupine, ki v pravi sestavi deluje kot sekstet, je kitarist in skladatelj Alegre Correa, ki pogosto kot gost nastopa tudi v drugih južnoameriških skupinah. Pred petimi leti je na največjem festivalu etno-jazz glasbe v Braziliji dobil prvo nagrado za skladbo Musicanto. Correo bosta v Laškem spremljala Bertl Mayer na orglicah in pevka Denise Fontoura, poleti pa naj bi se v okviru prireditev na gradu Tabor predstavila celotna skupina Alegre Corea sextett. Koncert Bra- zilcev sta omogočila Pivovarna Laško in Pavel Urankar. JI iz gutenbergove galaksije Navzdol in naprej Piše: JELKA BRVAR Pisatelja Igorja Karlovška poznamo zadnje čase pred- vsem zaradi njegovih zad- njih romanov »Polnočna lo- ža« in »V objemu lože«, kjer prikazuje z neverjetno pro- nicljivostjo aktualno politič- no, gospodarsko in krimi- nalno dogajanje v sodobni, današnji Sloveniji. V enem njegovih prejšnjih romanov »Navzdol in na- prej« pa še ni tako jasno začrtano njegovo zanimanje in poznavanje slovenskih politično-gospodarskih raz- mer. Predvsem še ni poudar- jen njegov slogan, da je v njegovih romanih »denar glavni junak«. »Navzdol in naprej« je senzibilna, občutena, pa kljub temu realna, kruta pri- poved o mladem študentu prava, ki zaradi neopravlje- nega izpita izgubi leto študi- ja, status študenta in skoraj- da življenje. Vse je mogoče, če se človek znajde v škrip- cih ob nepravem času na ne- pravem mestu, pravi pisatelj Karlovšek. Torej, študenta Iztoka so priprli in obsodili na leto zapora, ker ga je njegova ljubljanska gospo- dinja prijavila policiji in ob- dolžila kraje njenih prihran- kov. Neizkušeni, prestrašeni, izgubljeni Iztok se je vdal brez možnosti kakršnega koli odpora. Preživel je leto surovosti, neizprosnosti, nizkotnosti v zaporu. Obdan samo s spominom na sladko študentsko svobodo in ma- terinimi solznimi očmi, ko ga je enkrat samkrat obiska- la med prestajanjem kazni. Upanje na lepšo prihodnost na svobodi je bilo nemudo- ma poteptano z realnostjo bivšega obsojenca, zaporni- ka. Potem je šlo z Iztokom samo še navzdol. Kajti v sve- tu nadvlade močnejših in odločnejših ni prostora za šibkejše, naivne in poštene. Čeprav še vedno velja ali vsaj naj bi veljalo, da pošte- nost mora premagati vse zlo. Vendar Karlovšek redkok- daj zaključi svoje romane s srečnim koncem. Čemu tu- di? Koliko »happy endov« pa poznate v življenju?! Tudi Iztoka je čakalo mnogo trpkih izkušenj, pre- den se je vsaj malce zasvita- lo na daljnjem obzorju pri- hodnosti. Morda so otroci resnično naše edino upanje, zaradi katerega je vredno vztrajati pri življenju. Četudi izgleda vse še tako nemogo- če brezupno in črno. Magična beseda: »Ata« je namreč tudi Iztoka vrnila v življenje in morda na pravo pot. Preberite, presodite! Konccriiia dcniki ' Decembrski čas prijaznih misli, dobrih želja in vesele- ga druženja bosta dva celj- ska gimnazijska zbora pope- strila še s koncertnimi darili. Mešani mladinski zbor I. Gimnazije v Celju se bo od starega leta poslovil s tremi božično-novoletnimi koncer- ti, za učence Osnovne šole Glazija bodo mladi pevci in pevke pod vodstvom zboro- vodkinje Adriane Požun Pa- vlovič nastopili v ponedeljek, 15. decembra ob 11. uri, dva dni kasneje, ob 18. uri, sledi božično-novoletni koncert v veliki dvorani Narodnega do- ma, prihodnji petek ob 18.30 uri pa v celjsld cerkvi Sv. Duha. Fantje in dekleta iz pevske- ga zbora Gimnazije Celje-Cen- ter pa pripravljajo v veliki dvo- rani Narodnega doma za star- še koncert že danes, v četrtek ob 16.30 uri. IS 20 NASI KRAJI IN UUDJE »Zakaj že odhajamo domov?« Praznovanje 100-letnice je trajalo do ranega jutra v Gorici pri Slivnici je bil v soboto velik praznik. V tamkajšnjem kulturnem do- mu so praznovali 100-letni- co Lucije Mastnak iz bližnje- ga Turnega. Veselje je traja- lo vse do štirih zjutraj, čila ženica pa bi še kar ostala. »Zakaj že odhajamo do- mov?« jo je zanimalo. Bilo je čudovito in nepozabno slav- je, z več kot sto povabljenci. Prišli so številni sorodniki, so- sedi in prijatelji, predstavniki KS in Rdečega križa ter trije duhovniki. Od domačije v Turnem so jo pospremili v kuhurni dom muzikanti... Tam je vse skupaj pozdra- vil sedanji hišni gospodar »pri Florjanu« Oto Zupane, slav- Ijenkin zet. Stoletnica se je lotila štirinadstropne torte, ki je predstavljala vse štiri gene- racije, med čudovitimi šopki pa je bil posebno zanimiv šo- pek iz vrtnic štirih različnih barv. Različne barve so pred- stavljale različne generacije - 31 cvetov je predstavljalo vse njene potomce, najlepša vrt- nica, na vrhu, pa je predstav- ljala priljubljeno babico. Na 100. rojstni dan so Lu- cijo Mastnak med drugimi obiskali predstavniki krajev- nega Rdečega križa. Dva ro- sno mlada muzikanta sta ji pred hišo zaigrala pesem Le kam mladost hiti, nato pa je vse skupaj povabila v doma- čijo, kjer so ji čestitali. Vnukinja Lucije Mastnak, Vera Maruša iz Šentjurja, je pripravila ter vodila bogat slav- nostni program. Veliko doži- vetje je bil nastop pevskega zbora vseh slavljenkinih deve- tih vnukov ter šestnajstih prav- nukov. Posebej za to priložnost so pripravili dve pesmi, ki pri- povedujeta o njenem življenju, njeni toplini ter ljubezni. Vse skupaj je bilo prav tako čudovi- to doživetje za njene pojoče potomce, ki so jih priprave na slavje še tesneje povezale. Si- cer pa je bil 100-letnici prav tako všeč nastop folklorne sku- pine slivniške osnovne šole ter pevske skupine Štefanski pev- ci. Opolnoči so pravnuki pri- pravili še ognjemet. Lucija Mastnak je navzočim povedala veliko zanimivega o svojem življenju. V imenu nje- nih potomcev se ji je zahvalil vnuk Drago Maruša, vnuki pa so ji podarili simbolični kip angela varuha, ki naj jo še vnaprej tako dobro čuva. Lucija Mastnak žal slabo sliši, zato so ji ves govorni program podrobno predstav- ljali. Še vedno piše in bere brez očal, kljub temu pa je na slavju nosila očala. Zakaj? Iz »zaupnih virov« smo izvedeli, da je bila do svoje fotografije v prejšnji številki Novega ted- nika precej kritična. Slavljen- ko, ki je zelo pozorna na svoj izgled, je namreč precej moti- lo, ko se je v časopisu opazila z nekoliko pordehmi očmi. —.-i:." _i BRANE JERANKO Čila stoletna ženica je praznovala v kulturnem domu vse do štirih zjutraj. Po slavju je odšla med zadnjimi. Asfaltna i Dobrovlje Posodobitev ceste na Dobrovlje se je zapletala, vsaj do pomladi pa so te- žave rešene v vsesplošno zadovoljstvo. Pred dnevi so izvajalci po številnih nesporazumih o spodnji plasti asfalta in težavah z asfaltno bazo vendarle položiU še 200 metrov manjkajočega as- falta. Cesto so prevlekli le z grobo zmesjo, spomladi pa naj bi dela na 2,4 kilometra dolgem odseku dokončno sklenili. Ž.Z, Smučarji bodo plesali Veselemu predpraznične mu razpoloženju se pridru žujejo tudi celjski smučarji 20. decembra pripravljajo i Narodnem domu tradicio nalni smučarski ples, na ka terem se ob glasbi Štajerski! 7 obeta veliko zabave. Smučarsko društvo Unioi Celje, ki je prireditelj plesa, žt vrsto let na tak način poskrb za prijetno prednovoletm vzdušje, izkupiček plesa pj namenja razvoju otroškegč smučanja v Celju. J^ Iz Bufonije na Blagovni Knjižna novost Jožeta Mastnaka Marjana Bufonija, dežela sivorja- vih kvak je zgodba, ki zdru- žuje ljubezen do živali, do pokrajine z njenimi poseb- nostmi in preteklostjo ter do ljudi v spretno prepleteno epopejo o boju za obstanek. Tako je knjižna novost pred- stavljena v svoji spremni be- sedi. i:...... ......izzj Avtor knjige, ki jo je v tem mesecu izdala šentjurska knjižnica, Jože Mastnak Mar- jan, se v svojem delu poslužu- je pisateljske domišljije. Tako piše o domači pokrajini okrog gradu Blagovna na drugačen način. V močvirni Blagovni iz časa srednjega veka, ki jo opi- suje, je zelo pomembna ose- ba fevdalec. Ta se trudi z izsu- ševanjem, s poti pa prinese na Blagovno žabe kvakce, kar pomeni začetek tamkajšnje- ga žabjega kraljestva Bufoni- ja. »Marjan skozi razčlembo zgodovinskega dogajanja in fantastičnega bufonskega os- vajanja novih področij poda- ja svojo vizijo idealne druž- be, razmerij, kot naj bi vlada- la med ljudmi, hierarhičnih odnosov, ki temeljijo na pra- vičnosti in modrosti,« je zapi- sala o tej knjigi mag. Tanja Mastnak. Zanimivo knjigo spremlja tudi kratek bufon- sko-slovenski slovarček. De- lo je ilustriral Andrej Tro- bentar, oblikoval pa Gregor Mastnak. Današnja predstavitev no- ve knjige iz Šentjurja, ki bo v hotelu Alpos (ob 19. uri), bo zanimiv kulturno-družabni dogodek. V programu bodo sodelovali Gregor Bezenšek ml. in Tomaž Jurič, Karel Seme Drago in ansambel Ve- nus. B.J. V spomin Janku Kersniku Ob stoti obletnici smrti slovenskega pisatelja Janka Kersnika so člani Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Velenja pripravili kulturni večer s čajanko. V krajevnem domu Šmartno v Velenju se je zbralo več kot sto upokojencev (njim namenjena univerza šteje že več kot tristo članov v različnih krožkih), pridružili pa so se jim tudi predstavniki novoustanovljene kulturniške skupine Slap iz Zgornje Savinjske doline. J. MIKLAVC Obnovljene orgle pri Sv* Lovrencu Mariborski škof dr. Franc Kramberger bo v nedeljo ob 10.30 blagoslovil obnovlje- ne orgle v župnijski cerkvi pri Sv. Lovrencu nad Štora- mi. Orgle so izdelek ljubljanske baročne delavnice Janeza Ju- rija Eisla. Narejene so bile leta 1754 in so Eislov najstarejše ohranjen inštrument. Prvot- no so bile samo pozitiv brez predalov s šestimi registri. Predalnik je bil dodan konec prejšnjega stoletja. Orgle je obnovila delavnica Škrabl iz Rogaške Slatine. Župniji Sv. Lovrenc in Sveti- na sta bili ustanovljeni letoš- njega 1. novembra. Sta po- vsem ločeni župniji s skup- nim duhovnikom Vinkom Čončem. Le-ta je ob ustano- vitvi novih župnij zbral tudi nekaj zgodovinskih podat- kov. Cerkev Sv. Lovrenca nad Štorami se prvič omenja leta 1403 kot »Sand Laurenzen« v fevdni knjigi krške škofije. Ves čas je bila podružnica te- harske župnije. V okviru te- harske župnije je bila z dvor- nim odlokom 20.11. 1786 us- tanovljena lokalna kaplanija pri cerkvi Sv. Lovrenc pod Prežinom s pogojem, da lo- kalni kaplan ostane odvisen od teharskega župnika ter da se vzdržuje iz krajevnih odl( kov, ne da bi obremenjeva verski sklad. Leta 1787 je M nastavljen prvi lokalni ka plan, bivši frančiškan p. An gelik Trene, ki pa ni hotei priznati teharskega župnik? za predstojnika. Zato so ga že leta 1790 prestavili k Sv. Joštu na Kozjak Za njim je k Sv Lovrencu leta 1791 prišel pa ter Sigismund Zalokar, ki je bil zaradi nesposobnosti že čez nekaj mesecev razrešen službe. Takrat je bila lokalna kaplanija ukinjena. Vsi njej dodeljeni deli pa so bili vrnje ni županijama Teharje iD Šentjur pri Celju. B.S. Božično drevo na Titovem trgu Na Miklavžev predvečer so Šentiljčani že sedmo leto zapored mestni občini Velenj« podarili božično drevo in ga postavili na Titov trg. Če jim je tudi župan podaril kakšno darilo, nismo uspeli izvedeti, v mestni hiši pa j' Šentiljčanom za vsak primer Andreja Petrovič, predstavnica za stike z javnostjo, podarila božj* šibe. Letos prvič so se izkazali tudi gostinci iz podjetja GOST Velenje, ki so pripeljali na trg ve« litrov kuhanega vina, dekleta iz občinske hiše pa so jim ponudile nekaj domače kačje sline otroci pa so priskočili na pomoč pri krašenju drevesa. L. OJSTERŠE? a. SNOPIČ PISMA BRALCEV 21 odmevi Minister-figa mož v Novem tedniku je 4. de- ;embra izšla notica z naslo- nom »Minister- figa mož«, ki )bravnava obljubljena in ne- lakazana sredstva v višini 20 nilijonov tolarjev za osnovno jolo Vitanje. Na notico dajemo nasled- ije pojasnilo: sofinanciranje nvesticije v dograditev in ob- novo OŠ Vitanje je bila v načr- tu ministrstva za šolstvo in Šport za leto 1997 in to kot druga prioriteta. Zato je bil izdan sklep o sofinanciranju ministrstva. Pri usklajevanju proračuna za leto 1997 iz na- slova izravnave občinskih proračunov na področju inve- sticij je ministrstvo za šolstvo in šport pridobilo za sovlaga- nje v investicije na področju osnovnega šolstva le 1,785 milijarde tolarjev namesto nujno potrebnih 2,135 mili- jarde tolarjev. S tem so bile zelo prizadete investicije iz druge in tretje prioritete, ki pa se kot prednostne vnašajo v program za leto 1988 in delno za leto 1999. Na osnovi ugotovitev o stanju investicije bo ministrstvo za šolstvo in šport podpisalo s temi obči- nami nove dogovore. mag. ANDREJA HOČEVAR, ministrstvo za šolstvo in šport Ta ne bo moj zdravniic! Menim, da je članek »Ta ne bo moj zdravnik!« napisan korektno, kljub temu pa so potrebna nekatera pojasnila. Vojniški župan g. Beno Po- dergajs je v svoji izjavi za vaš časnik očitno pozabil, da me je na seji krajevne skupnosti Dobrna nekaj ljudi tudi zago- varjalo, za kar je v težkem vzdušju bilo potrebno veliko poguma. To je bila iskra upa- nja v temi kljub fluorescenčni razsvetljavi v gasilskem domu Dobrna. Ker vem, da jim ni bilo lahko, kakor tudi meni ne, se jim iskreno zahvalju- jem. Nekaj besed v zvezi z gla- sovanjem. Glasovanje brez definiranega volilnega tele- sa, brez tajnosti in v takšnem vzdušju je nevarno, neresno in neodgovorno početje. Re- zultati takšnega početja niso odraz dejanskega stanja. Strokovne zadeve se ne mo- rejo reševati na mitingaški način. Zdravnik je strokovna in ne politična oseba in o njegovem delu ne.more odlo- čati skupina laikov, ki jih vo- dijo najrazličnejši osebni in- teresi in ne strokovnost in odgovornost kot zdravnika. Nekateri bi hoteli zdravniku Vsiliti takšen način dela, pri katerem bi se pri svojih stro- kovnih odločitvah prilagajal željam in pričakovanjem pa- cientov. Žal bodo zaradi teh dogod- kov največ škode utrpeli ob- čani, ki ne sodelujejo v teh političnih igrah in so z delom svojega zdravnika zadovoljni. Takšni pa so v veliki večini, spec. dr. JOVO SUNAJKO, Laško prejeli smo Starejše druži le Rdeči icriž Problem organiziranih sre- čanj starejših v Laškem očit- no žuli krajane (vprašanje krajanke Požnice županu Pe- tru Hrastelju v oddaji na Ra- diu Celje), pa tudi nas, čeprav ga nikoli nismo hoteli javno izpostavljati. Krajevna organizacija Rde- čega križa Laško za svoje kra- jane na celotnem teritoriju, ki ga pokriva, vsako drugo leto pripravi srečanje starejših kra- janov, ne oziraje se na člans- tvo v Rdečem križu. V Laškem so na srečanje vsako drugo leto povabljeni vsi krajani sta- ri 80 in več let in teh je kar okrog 150. Podobno velja tudi za ostale krajevne organizaci- je Rdečega križa laške in ra- deške občine. Kraj Požnica spada v krajev- no skupnost Marija Gradec in tako tudi v tamkajšnjo krajev- no organizacijo Rdečega kri- ža, ki pa je pred leti prenehala delovati in jo že nekaj let po- skušamo znova postaviti na noge v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Velja še zapisati, da so pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Laško pri organiziranju srečanja, ki je povezano s precejšnjimi materialnimi stroški, pri tem zelo osamlje- ni in bi bili zelo veseli, da bi jim pri tem pomagali tudi drugi in bi bilo lahko sreča- nje, ki si ga krajani tako želi- jo, pogosteje. Tako pa za sre- čanje starejših, srečanje krvo- dajalcev in socialne pakete porabijo vsa sredstva, ki se s pobrano članarino v dveh le- tih zberejo na njihovem raču- nu. Poleg tega pa še vehko postorijo sami, kot na primer to, da sami spečejo pecivo in podobno. Brez sicer skromne dotacije Območne organiza- cije Rdečega križa Laško tega bremena niti vsaki dve leti ne bi zmogli. Mnenja pa smo tudi, da izražanje pozornosti starej- šim krajanom ni samo stvar organizacije Rdečega križa, pa vendar v kraju Laško zad- njih nekaj let vse tako kaže, saj si pri krajevni skupnosti Laško na povabilo ne vzame- jo niti toliko časa, da bi kraja- ne pozdravih, kaj šele, da bi pri organizaciji srečanja so- delovali tudi kako drugače, kot je ustaljena praksa po- vsod drugod. Krajanko, ki je postavila vprašanje županu, pa prisrčno vabimo k sodelovanju. S skup- nimi močmi bomo postavili na noge organizacijo Rdečega križa v Marija Gradcu ter pri- pravili srečanje starejših kra- janov za vse krajane Marija Gradca, med katere sodi tudi zaselek Požnica. VLADO MAROT, Sekretar Območnega odbora RK Laško Naj pes ne ogroža otroica Sredi preteklega meseca sva se z znanko sprehajali po Sa- vinjskem nabrežju. Na povod- cu sem vodila psa, znanka pa je v vozičku peljala 2-meseč- nega sina, zraven pa vodila 5- letno hčerko. Po poti smo ne- nehno srečevali pse (nobeden ni bil na povodcu). Tega, da se moram otepati takšnih psov, sem navajena. Vznemiril pa me je hud strah deklice, ki se je prestrašila vsa- kega psa, ki ji je pritekel nas- proti. Petletna deklica se na- mreč zelo boji psov, vendar pa se lastniki niso preveč ozirali na prestrašen jok in oklepanje mamice. Prepričana sem, da pri tem psi niso čisto nič krivi. Nisem edina, ki imam rada naravo in pse, toda prednost je treba dati otrokom. Želela bi, da bi lastniki psov to prebrah in da psov ne bi samih spuščah na sprehod. MARIJA MAJDA KRSTIČ, Celje Ljudsice univerze protestiramo Zveza ljudskih univerz v imenu svojih članic protestira proti (ne)premišljenemu svežnju varčevalnih (?) ukre- pov, ki bodo imeli dolgoroč- nejše posledice, kot se zdi prvi hip. Kakovostno izobraževanje in usposabljanje prebivalcev Slovenije in delovne sile posta- ja vedno bolj pomembna na- cionalna razvojna sila, pogoje- na s hitrim razvojem znanja in tehnologije, spremenjenim na- činom življenja in z vedno bolj vsestranskimi in raznolikimi zahtevami gospodarstva. Zna- nje postaja čedalje večji kapital in velikokrat tudi ključni dejav- nik odločanja pri izbiri posa- meznika za delovno mesto. Hi- ter razvoj znanosti povzroča, da bo znanje tistih, ki se šolajo danes, že v kratkem zastarelo. Gospodarsko močne (in pa- metne) države stremijo k izo- braženi in razgledani delovni sili. Rezultat se kaže v večji produktivnosti, kvaliteti, kon- kurenčnosti na mednarodnem trgu, večjemu DBP... Ali naša država tega noče? Izgleda, da ne. Vehko potreb po znanju ti- stih, ki so že zapustili šolske klopi ali pa jih je stvarnost trga delovne sile prisilila v to, izpolnijo ljudske univerze. V Sloveniji je bilo v šolskem letu 1995/1996 v njihovem okviru izvedenih 3.025 semi- narjev in tečajev oziroma opravljenih 134.850 ur. Ljud- ske univerze so imele zapo- slenih 175 učiteljev, inštruk- torjev in strokovnih delavcev ter 3.770 zunanjih sodelav- cev. Le-ti so plačani v obliki pogodbenega dela in avtor- skih honorarjev. Brez njiho- vega dela delovanje ljudskih univerz ni mogoče. Vse institucije, ki svojega dela brez zunanjih sodelavcev ne morejo opraviti, in med njimi ljudske univerze ned- vomno so, se bodo znašle v hudem precepu. Ali bodo posledice ukrepov prevalile v višjo ceno storitve ah pa bodo šle v (ne)doseglji- vo znižanje stroškov? Ne gle- de na njihovo odločitev bo lahko rezultat zapiranje insti- tucij, ki imajo v našem pro- storu že dolgoletno tradicijo. Višje cene bodo zmanjšale povpraševanje po izobraže- valnih storitvah. Kot vse kaže, bo tako izobraževanje posta- lo privilegij premožnih. Pre- davatelji pa tudi ne bodo pri- stajali na zniževanje cene svojega, velikokrat premalo cenjenega znanja v dobrobit nenasitne državne vreče. Ljudske univerze smo tako v začaranem krogu. Ali povišamo cene in izgubimo udeležence ali znižamo ceno predavatelj- skega dela in izgubimo preda- vatelje. Vse kaže, da se država ne zaveda, da s takšnimi ukrepi koplje jamo sama sebi, saj če ni opravljanja dela tudi nima od nikoder vzeti. Sicer pa je neizo- braženim lažje vladati. ALENKA GORZA ČRETNIK, sekretarka Zveze ljudskih univerz Slovenije Azil za zavržene živali v Celju Ko opazujem naravo in se sprehajam okrog Celja, opa- zujem tudi živalski svet, ki je izpostavljen uničenju. Najbolj so različnim neprili- kam izpostavljene mačke (po- sebno mlade), ki so izgubile svojega gospodarja. Ogrožajo ali zastrupljajo jih ljudje, pre- ganjajo jih psi, ubijajo pa jih tudi avtomobilisti. Ko priti- sneta mraz in zima, nimajo kje spati in nimajo hrane. Do- sti ljudi ravna z živalmi, kot da so kamen. Zato Celjani apeliramo na občino Celje, naj v mestu čim- prej ustanovi azil za izgublje- ne živali. Tudi po tem, kako ravnamo z živalmi, se pozna kultura ljudi. Mishm, da ni- smo tako siromašna občina, da tega ne bi zmogh. V Celju imamo že vrsto let društvo proti mučenju in za zaščito malih živali. Izgleda pa, da ni učinkovito ah pa so na občini Celje ljudje, ki nimajo poslu- ha za uboge živali. MARIJA PERC, Celje Melioracija V Šentilju Kmetijska inšpekcija je z odločbo št. 326-05-94-06 leta 1994 izdala lastnikom zem- ljišč na mehoriranem zemljiš- ču Krajevne skupnosti Šentilj pri Velenju naslednjo odloč- bo: »Lastnikom zemljišč na melioracijskem območju se odredi, da morajo to redno vzdrževati v uporabnem sta- nju. Rok za izvedbo vzdrževa- nih del je 30.3.1995.« Kmetijski inšpektor je pred tem rokom in sicer 25.11.1994 izvedel kontrolni pregled le na delu terena in ugotovil, da je del terena neočiščen. Glede na to, da je v odločbi omenjeni 113. člen, ki določa, da se v nasprotnem primeru odredi iz- vedba del na stroške lastnika, je bil omenjeni inšpektor dol- žan pregledati in oceniti celot- no stanje, ne samo del, in po- stopati po izdani odločbi. Na- mesto tega pa je prigospodaril novo odločbo št. 00097, s kate- ro je kaznoval tudi tiste, ki so se prejšnje odločbe držah, ozi- roma jarke in brežine očistili v določenem roku. Stroške čišče- nja so odredili vsem enako gle- de na površino melioracijskega polja, ne pa na površino melio- riranega zemljišča, kar sta dva različna pojma. Zaradi odločbe je bil sklican zbor občanov v Šentilju, ki se ga pristojni, kljub vabilu, niso udeležili. Zato so krajani dolo- čili skupino, ki naj bi razčistila vprašanja s predstavnikom za kmetijstvo. Dragom Kovačem. Gospod Kovač nas je sicer spre- jel, vendar se na pripombe ni korektno odzval, višek vsega pa je, da se mu sploh ni zdelo vredno napraviti kakršnega ko- h zapisnika. Krajani smo se še enkrat sestali, sestanka pa so se ude- ležili predstavniki Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Na sestanku so nas prepričevali, da če se ne strinjamo, občina ne bo dobila republiških sred- stev, ki ji pripadajo. Ob takem pojasnilu je še navadnemu laiku razumljivo, da se je davčna uprava ob pomoči kakšnega resorja šla zgolj in predvsem »lovca na novce«. Doslej namreč še nihče ni jamčil, da so melioracijske ce- vi že od samega začetka na- polnjene z mivko, ki se da očistiti brez poškodbe dre- nažnih cevi. Dokler pa tega jamstva ni, se postavlja vpra- šanje, kakšna je ta hidrome- lioracija in kaj sploh spada pod vzdrževanje. Najbolj pomembno pa je vprašanje, zakaj so odgovor- ni v času izvajanja del dopu- stili, da so se melioracijske cevi zasule z rečnim neprese- janim peskom, ponekod celo z zemljo, če tega ni bilo pri roki. Na vse te nepravilnosti smo prizadeti takoj reagirali pri pristojnih, vendar zaman. Dela so nadaljevali, s tem pa že takrat zavestno omogočili nefunkcionalnost melioracije. Da bo mera polna, je direktor Kmetijske zadruge Šaleška doli- na Marjan Jakob naročil usluž- bencem, naj ne plačajo kmetij- skih pridelkov, dokler ni plačan prispevek za vzdrževanje me- lioracije. Trdim, da je bila to preprosta kraja denarja, saj niso poslali niti predhodnega obve- stila. Nekomu so denar odtrgali celo od pokojnine, čeprav ni bilo nikakršne sodne prepovedi niti predhodnega obvestila. Pa še jarke na svojem terenu je pravočasno očistil. Zato se mi zdi zadeva, prav- no gledano, ne samo sporna, temveč celo nesramna do ob- čanov oziroma lastnikov teh zemljišč. FRANC TAJNŠEK, Arnače zahvale, pohvale Zalivala gimnazijcem Pred kratkim smo z dijaki prostovoljci 1. gimnazije v Ce- lju preživeli lepo popoldne. Že nekaj let nas z mnogimi od njih druži prijateljstvo, ki ga z leta v leto širimo in poglablja- mo. Zahvaljujem se vsem dija- kom, ki ste si ob obihci šolskih obveznosti znali poiskati nekaj prostega časa in ga namenili učencem, ki bivajo v internatu pri naši šoli, prav tako tudi učencem, ki ste naše druženje obogatih z glasbo. Družabno popoldne, ki ste jim ga pripra- vili, ni bilo čarobno le zaradi podarjenih igrač. Izstopali so predvsem vaša toplina, duho- vitost, organiziranost in spret- nost pri motiviranju otrok za sodelovanje v sprostitvenih igrah. Opaziti je bilo, da vas imajo vaši učenci radi in da si želijo skupnih srečanj. Zahvaljujem se vodstvu šole za razumevanje, ki ga ima pri razvijanju prostovoljnega dela dijakov, mentorici prostovolj- cev Stanki Vrhovec in vsem dijakom, ki ste se vrnili nekaj let v preteklost in v njej poiska- li kakšno morda že malo po- zabljeno igračo in z njo razve- selili naše učence. Od podarje- nih igrač se niso ločili vse do jutra, ko so komaj čakali, da jih bodo lahko odnesli domov, saj so odslej samo njihove. Želimo si, da bi v šolskem letu našli kakšno priložnost za skupno druženje. ROMANA LEBIČ, ravnateljica OŠ Glazija Družba za časopisno In radijsko dejavnost, Prešernova 19. Celje Na temelju 43. in 44. člena družbene pogodbe nadzorni svet družbe objavlja razpis za direktorja družbe. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: -Visoka ali višješolska izobrazba, -vsaj pet let prakse na področju poslovodenja, -organizacijske in vodstvene sposobnosti, -od kandidatov pričakujemo program razvoja družbe. Mandat traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Prijavo na razpis z listinskimi dokazi o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »razpis za direktorja« na naslov družbe v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. 22 NASI KRAJI IN UUDJE Senzacionalna nojeva mladička Na Proseniškem pri Mastnakovih sta se prvič zvalila noja dvojčka, od katerih je eden poginil Jože Mastnak s Proseniš- kega že več kot pet let goji noje. Sedaj jih ima v farmi približno šestdeset. S toli- ko noji se Jože uvršča med največje nojerejce v Slove- niji. Teh je približno tride- set in imajo celo svoje združenje s sedežem v Žal- cu. Jože Mastnak je zadnji četr- tek v novembru doživel veli- ko in prijetno presenečenje. Že nekaj dni predtem je bi\ pozoren na oplojeno nojevo jajce. Vse skupaj se je začelo v sredo. »Jajce sem nenehno opazoval in ker precej debela lupina ni popustila, sem jo s sekirico previdno razbil,« je pripovedoval Jože, ki se je s tistim dnem vpisal med po- sebneže med nojerejci. »V no- tranjost sem tako spustil zrak, ki je bil potreben za mladega nojčka, kakor ga ljubkovalno imenujem. Za- gledal sem kljunček in nič drugega. V četrtek zjutraj sem lupino še bolj razbil, ker bi se nojček sicer zadušil. Sle- dilo je presenečenje, kajti v lupini ni bil samo eden, am- pak dva nojčka! To pa je bila senzacija!« V Sloveniji je bil to zagoto- vo prvi živo zvaljeni par no- jev v enem jajcu, pa tudi v svetovni literaturi vsaj zaen- krat še niso odkrili takšnega primera. To zagotavlja tudi dr. Ivan Mrzel, vodilni slo- venski strokovnjak za perut- nino, kamor uvrščajo tudi noje. Normalno nojevo jajce teh- ta od 1,30 do 1,60 kilograma, normalno zvaljen noj pa teh- ta približno 1,20 kilograma. Dvojčka sta bila precej lažja in njun obstoj je bil vseskozi vprašljiv. Takoj si ju je ogle- dal veterinar dr. Gregor Be- zenšek iz Šentjurja, ki tudi sicer redno in vestno bedi nad noji na Mastnakovi far- mi. V toplem prostoru sta mala noja hitro rasla. Zapu- stila sta lupino in takrat je sledilo novo presenečenje, kajti oba sta bila povezana s popkovino. Močnejši je že hodil in vlekel šibkejšega, to pa seveda ni bilo dobro, kajti s pretrganjem popkovine bi lahko prišlo do tragičnega konca. Zaradi tega se je dr. Bezen- šek odločil za operacijo, ki jo je opravil, ko sta bila noja stara dva dni. Najprej je pri obeh nojih zavezal popkovi- no, nato jo je prerezal in vse skupaj zavaroval z obliži. Operacija je bila tvegana tudi zato, ker bi lahko noja živela samo z enim srcem, kar bi ob prerezanju popkovine pome- nilo pri drugem takojšnjo smrt. To pa se ni zgodilo in oba noja sta živela do nasled- njega dne, nedelje dopoldne, ko je manjši in lažji omagal. »To je bilo tudi pričakovati. saj je bil resnično šibek,« pripovedoval odličen pozna, valeč nojevega življenja in na-' vad Jože Mastnak. Poginule, ga noja so zamrznili in sedaj' v Ljubljani čaka na obdukciji jo. ii V začetku tega tedna je Jo-; že Mastnak povedal, da drug dvojček še živi in da je zelo živahen. »Zelo lepo se razvija in v torek se bo že umaknil na prosto. Pridobiva tudi na teži in mislim, da ni več bojazni, da bi poginil. Seveda ga bom primerno označil, da bom vedno vedel, kateri je zname- niti dvojček,« je omenil Jože Mastnak, ki je v teh dneh v središču pozornosti zlasti med tistimi, ki se ukvarjajo z nojerejo. Jože je še povedal, da bo redno spremljal sami- co, ki je znesla jajce, iz kate- rega sta se zvalila verjetno prva dvojčka noja na svetu, ki sta ostala živa tri dni in pol. mmmmmtmm tone vrabl Jožetov sin Matija je pred sobotno operacijo previdno prijel v roki oba. s popkovino povezana, noja. Smuka in skoki Smučarska sezona se je začela tudi v Zgornji Savinjski dolini. Naprave so najprej pognali na Golteh in Matkovem kotu, kjer so tudi uredili obe skakalnici. Na Golteh je bila snežna podlaga zaradi močnega vetra neenakomerna, žičničarji pa so za uvod cene dnevnih vozovnic znižali na simboličnih 1000 tolarjev. V Matkovem kotu je zapadlo pol metra snega. Na svoj račun so tako prišli tudi ljubenski skakalci, ki so uredi 20 in 60-metrsko skakalnico. Ž.Z. Jubilant med krvodajalci v občini Žalec je več kot 1300 krvodajalcev, ki se bolj ali manj redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Med nji- mi je veliko takih, ki so kri darovali že več desetkrat. Ivan Jelen s Ponikve je kri daroval že devetdesetič. Ivan Jelen je prvič daroval kri v Karlovcu leta 1963, ko je bil vojak. Kasneje se je akcij redno udeleževal v Žalcu, Ve- lenju, Celju in drugod. Trikrat je dal po pol litra krvi, največ- krat po 4 decilitre, enkrat pa celo »iz roke v roko«. To je bilo leta 1976, ob hujši nesreči, ko so ga v Ljubljano poklicali skupaj z bratom Francijem, ki je prav tako zaprisežen krvo- dajalec (Franci je kri daroval že 120-krat). Ivan pa ni dejaven le kot krvodajalec. Je zelo aktiven v krajevni skupnosti. Poleg te- ga, da je predsednik sveta KS in tam vodi tajniške posle, mu je v prostem času v največje veselje prepevanje v Moškem pevskem zboru Rista Savina s Ponikve. T. TAVČAR Razborsici večeri Vsako zadnjo soboto v me- secu se zvečer v župniji Raz- bor nad Loko pri Zidanem Mostu zberejo stari in mladi. Na srečanje vedno povabijo kakšnega zanimivega gosta in se z njim pogovarjajo o perečih življenjskih vpraša- njih. Konec oktobra so, večinoma mladi, skupaj s kliničnim psi- hologom Jankom Bohakom razmišljali o tem, ali je samo- mor res najlažja rešitev prob- lemov, novembrsko srečanje pa je potekalo na temo »Ali je svet pod vplivom alkohola in mamil res lepši?« V prenovljenih prostorih stare kaplanije, sedaj nove župnijske dvorane, so najprej odprli razstavo akvarelov do- mačinke Slavice Drev, za pri- jetno razpoloženje pa so po- skrbeli še domači pevci, otroš- ki ansambel in skupina skav- tov iz Kranja. Zaradi velikega števila obiskovalcev, bilo jih je več kot 130, je moral drugi del večera potekati v prostorih stare šole. Zvone Horvat je z veliko mero poznavanja pred- stavil problematiko odvisni- kov, dolgoletni narkoman, ki je sedaj na zdravljenju, pa je opisal svojo pretresljivo pot. DecembrsW Razborski ve- čer, ki bo prihodnjo soboto, 20. decembra, bo božično obar- van. Pogovor bo na temo »Kaj storiti, da družinsko-zakonsko življenje ostane lepo«. J.S. Letos še zadnji odsek V KS Polzela so v soboto popoldne odprli še en krajši odsek ceste, ki vodi do Novakove zidanice v Podvinu. V veliki meri so jo financirali krajani sami, del pa je prispevala tudi KS Polzela. Na slovesnosti je govoril predsednik sveta KS Polzela Stanko Novak, nastopil je kvintet Lastovka, cesto pa je blagoslovil domači župnik Jože Kovačec. S tem so simbolično predali namenu in blagoslovili vse obnovljene odseke cest v KS v tem letu. Obnovljeni sta bili cesti v Založah v dolžini več kot 1 km in v Podvinu, kjer je bila tudi razširjena v dolžini 900 metrov. Ta dva odseka je financiral Dars, saj sta oba odseka med gradnjo avto ceste utrpela vehko poškodb. T. TAVČAR Razborski večeri vedno pritegnejo veliko število mladih in odraslih. Otroke bodo obdarili Občinska zveza prijateljev mladine Žalec tudi letos pri- pravlja novoletno obdaritev otrok starih od 3 do 7 let. Vsi bodo prejeli plišasto igračko Ulovi me in sestavljivo kocko Ajka lina v bombažni darilni vrečki. Praznična obdaritev bo v vseh enotah vrtca, kjer jim bodo pripravili tudi priložnostni program. Tisti otroci, ki ne obiskujejo vrtca, pa bodo prejeli darila preko krajevnih organizacij DPM. Skupaj bodo obdarili približno tisoč petsto otrok. T. T. Vpliv na oci Društvo diabetikov Celje je pripravilo za danes, v četr- tek, 11. decembra, strokovno predavanja. O vplivu slad- korne bolezni na oči bo pre- davala dr. Slavica Podgor- šek iz Celja. Predavanje se bo pričelo v celjski dvorani zavoda za zdravstveno zava- rovanje ob 16. uri. BJ SNOPIČ TEMA TEDNA 23 Nova petletka Pogodbe o sklenitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja bodo konec leta potekle - Se nekaj mesecev do uvedbe poskusnega projekta zdravstvene kartice Območne enote Zavoda la zdravstveno zavarova- ije Slovenije v teh dneh že zdajajo nova potrdila o iklenitvi prostovoljnega [dravstvenega zavarova- ija, ki je bilo v naš sistem sdravstvenega varstva uve- jeno 1. januarja 1993. Gre pravzaprav za podaljševa- nje pogodb, ki ob plačilu letnih premij omogočajo lavarovancem zdravstvene storitve nad vrednostjo, ki jo krije obvezno zavarova- nje, in dodatna zavarova- nja za storitve, ki niso del obveznega zavarovanja ali pa so opravljene v višjem standardu. V prostovoljno zdravstve- no zavarovanje je vključenih že milijon dvesto tisoč zava- rovancev. Na območju, ki ga pokriva celjska enota zavoda za zdravstveno zavarovanje, je bilo doslej 14.500 indivi- dualnih zavarovancev, 39 tisoč upokojencev ter 62 tisoč skupinskih zavarovancev, to je tistih, ki so se v prostovolj- no zavarovanje vključili pre- ko svojega podjetja. Vsi mo- rajo, če se bodo seveda še [iiaprej dodatno zavarovali, skleniti nove petletne pogod- be najkasneje do konca tega meseca. Zavarovanje bo možno brez težav skleniti tu- di prihodnje leto, vendar jih lahko ob obisku zdravnika čaka »presenečenje«. Brez prostovoljnega zavarovanja je namreč treba doplačati vse storitve, ki presegajo okvir obveznega zavarovanja. Izje- ma pri podaljševanju zavaro- vanja so upokojenci. Njihove izkaznice za prostovoljno za- varovanje so neomejene in torej ne potrebujejo novih. S starimi lahko še naprej nemoteno uveljavljajo zdrav- stvene storitve. Kot so povedali v celjski območni enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje, bo za tiste, ki so bili že doslej prostovoljno zavarovani, znašala mesečna premija 1.440 tolarjev, letna pa 15.264 tolarjev. Takšna višina pre- mij bo zagotovljena vsaj eno leto, če bo plačilo letno, ob- veznosti pa bo mogoče po- ravnavati mesečno in kvar- talno. Pravila igre bodo torej ostala enaka kot doslej, novo pa bo to, da bo od 1. januarja prihodnjega leta mogoče po- ravnavati premije za prosto- voljno zavarovanje preko bank s pomočjo trajnika. Za sedaj še vse po starem Tudi na področju obvez- nega zdravstvenega zavaro- vanja nas prihodnje leto ne čakajo kakšne pomembne novosti, saj bo državna za- varovalnica financirala prib- ližno enak obseg zdravstve- nih storitev kot jih že dve leti. Lahko se zgodi, da bo za kakšno dejavnost več de- narja, za drugo manj, kar bodo občutili predvsem iz- vajalci, od katerih bo zavod zahteval tudi boljšo organi- zacijo dela, kar naj bi skraj- šalo čakalne dobe. Nekaj novih sprememb bo tudi na seznamu zdravil, ki jih je treba bodisi plačati ali do- plačati. Humani insulin Ac- trapid penfil bo na pozitivni listi, torej brezplačen, če so zavarovanci zavarovani tudi prostovoljno, na pozitivnem seznamu pa so še amoksi- klav, glatiramer Copaxone, humani inzulin Mixtard, azi- tromicin Sumamed v sirupu in še nekaj drugih. Kartica za tretje tisočletje Ste že kdaj prešteli, koliko strani, spetih med oranžne platnice, ima vaša zdravs- tvena izkaznica? Blizu pet- deset jih je, vendar si podat- ka ni potrebno zapomniti. Kmalu bomo namreč dobili kartice zdravstvenega zava- rovanja, saj sedanje listine ne ustrezajo več današnje- mu, še manj pa prihodnje- mu času. Kartica zdravstvenega za- varovanja - podobna bo bančnim - bo dokument, s katerim bomo uveljavljali pravice iz zdravstvenega za- varovanja. Na njej bodo vid- ni ime in priimek ter številka zavarovanca, datum rojstva in ime izdajatelja. Na zadnji strani bo kratko obvestilo o uporabi s pripisom, da je zloraba kartic kazniva. Kar- tica bo v čipu vsebovala tudi naslov in spol zavarovanca, podatke o njegovem obvez- nem in prostovoljnem zava- rovanju in o veljavnosti teh zavarovanj. Poleg tega bo na kartici zapisano tudi ime iz- branega zdravnika, pedia- tra, zobozdravnika in gine- kologa. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je konec novem- bra za izvedbo poskusnega uvajanja kartice zdravstve- nega zavarovanja v treh po- savskih občinah izbral štiri dobavitelje oziroma izvajal- ce, dva tuja in dva sloven- ska. Poskusno uvajanje se bo pričelo 2. marca 1998. Na kartici bodo torej sprva zapisani le identifikacijski podatki o zavarovanju, torej takšni, kot jih trenutno vse- buje zdravstvena izkaznica, sčasoma pa naj bi vsebovala tudi izbrane zdravstvene po- datke, kot so krvna skupina, alergije, cepljenja, darovanje organov in podobno. Razširi- tev vsebine kartice s takšni- mi podatki je v pristojnosti ministrstva za zdravstvo, ki bo moralo za to pripraviti zakonske podlage in stan- darde, zavod za zdravstveno zavarovanje pa se bo zavze- mal, da bodo o naboru medi- cinskih podatkov na kartici ljudje odločali prostovoljno. Kartica zdravstvenega za- varovanja pomeni veliko pri- dobitev za zavarovance in tu- di vse ostale v sistemu uve- ljavljanja pravic zdravstvene- ga zavarovanja. Zavarovanci bodo dobili boljšo kakovost storitev, zdravniki in drugo zdravstveno osebje pa bodo imeli manj administrativnega in papirnatega dela, saj bodo podatke o zavarovancih pre- našali na obrazce elektron- sko. Časa za kakovostno strokovno delo bo torej več. Uvedba kartic bo razbreme- nila tudi delodajalce, saj ne bo več treba izdajati in potr- jevati zdravstvenih izkaznic. Namesto tega bo vzpostav- ljena mreža samopostrežnih terminalov, kjer bodo zavarovanci lahko kar sami potrjevali kartico. Lahko bi rekli, da je kartica zdravstve- nega zavarovanja nekakšen miniaturni računalnik, po- datki na njej pa bodo varova- ni celo bolj, kot to zahteva naša zakonodaja. Odbor za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pred kratkim potrdil po- nudbo novih dodatnih za- varovanj. Tiste, ki pogosto potujejo v tujino, bo gotovo razveselila bogatejša po- nudba zavarovanja Tujina z medicinsko asistenco, ki bo omogočala lažje uveljavlja- nje zdravstvenih storitev ob nenadni bolezni ali poškod- bah v tujini, in sicer ob asi- stenci mednarodne družbe Elvia iz Švice. Slovenski poskusni pro- jekt uvajanja kartice in na- cionalni program uvedbe za vse državljane sta zbudila veliko zanimanja tudi na ne- davnem svetovnem kongre- su o zdravstvenih karticah. Še pred dvema letoma je Slovenija na podobnem sre- čanju sodelovala le kot opa- zovalka, tokrat pa je že predstavila projekt, ki je po- polnejši od vseh drugih. Po- datki na naši kartici so na- mreč močno zavarovani, s tehnološkega stališča pa je kartica najbolj sodobna.V Evropi se je za uvedbo karti- ce na nacionalni ravni doslej odločila le Nemčija, pred uvedbo pa sta tudi Francija in Belgija. Vse te države so se odločile le za administra- tivne podatke na kartici, to- rej za identifikacijske podat- ke o zavarovancu in o zava- rovanju. V Evropi se priprav- ljajo tudi na uvajanje »zdravstvenega potnega li- sta«, ki bo enoten za vso celino.Na njem naj bi bili po- datki za nujno pomoč, na primer krvna skupina, RH faktor, alergije, ki jih bo mo- goče prebrati v vsakem evropskem kraju. JANJA INTIHAR 24 AKTUALNO Za plakati skrita resnica Podružnična šola v Jurkloštru ni več primerna za bivanje otrok - Krajani so se odločili za samoprispevek, zdaj sta na vrsti občina Laško in država Na klopi pred katedrom stoji hišica, narejena iz le- penke. Na rdeči strehi piše »Naše želje«, namesto oken so prilepljeni rumeni lističi, popisani z lepo otroško pisa- vo. »Želim si novo šolo, ker je ta zelo boga... ko gremo po hodniku, nam piha v no- ge... včasih nas tudi zebe... želim si, da se ne bi krušile stene... želim si telovadnico z veliko opreme, okna s klju- kami, nov umivalnik, ki ne bi spuščal.« To niso besede, napisane po nareku, ampak iskrena izpoved vsakodnev- nih izkušenj šestindvajsetih otrok od sedmega do enaj- stega leta. Podružnična šola v Jurklo- štru nima častitljive starosti, pa je kljub temu v slabšem stanju kot kakšna dvakrat starejša šolska zgradba. Od- prli so jo kot eno od mnogih delovnih zmag 29. novembra leta 1956. Za nazaj je sicer lahko biti pameten, vendar je več kot jasno, da bi bile raz- mere v šoli danes veliko bolj- še, če bi se v tistih letih bolj odgovorno lotili gradnje. Šola je namreč narejena iz slabih materialov, tudi iz filtriranega pepela, ki seva radioaktivni radon, in brez vsakršne izola- cije. Vlaga iz bližnje Gračnice prodira skozi stene in strop, ob vsakem nalivu pa udari tudi iz kleti, ki jo običajno zalije podtalnica. Vonj po trohnobi in propadanju je ču- titi v vseh prostorih. Učilnice zato tudi v zimskem času med poukom zračijo, če jim seveda uspe odpreti kakšno od preperelih oken. Zaradi vlage odpada omet. Učiteljici sta »ranjene« stene dolgo skrivali za plakati, vendar da- nes tega ne počneta več. »Ni- ma smisla, da otrokom še na- prej prikrivamo resnico, saj nas velikokrat prav oni opo- zorijo na kakšno novo poš- kodbo,« pojasnjuje vodja šole Darja Horjak. »Prava sreča je, da ne vidijo, kako je poleti, ko skozi tla prilezejo lesni črvi.« Copatki ne obvarujejo pred mrazom Najhladnejši del šole je hodnik. Skozi betonska tla vdira hlad in seže do kosti, da tudi najbolj topli copatki ne morejo obvarovati otroških nog. Hladno je tudi v telovad- nici, zato je sploh ne uporab- ljajo, saj bi za kurjavo porabili preveč denarja. Povrhu vsega pa so radiatorji brez potrebne zaščite in kaj hitro bi se lahko zgodila kakšna nepotrebna nesreča. Otroci telovadijo kar v učilnicah, ki sta k sreči do- volj veliki tudi za takšne, sicer zelo omejene aktivnosti. Pravzaprav sta učilnici, poleg jedilnice, na katero so v Jur- kloštru zelo ponosni in za katero pravijo, da je najlepše urejena med podružničnimi šolami, edina zadosti velika prostora. Knjižnica je tako te- sna, da je v njej prostora le za mizo in majhno knjižno oma- ro, kabinet pa je le kakšnih pet kvadratnih metrov velika kamrica, v kateri imata učite- ljici lahko govorilne ure le, če pride na pogovor samo eden od staršev. Oba ne bi imela kam sesti. Pretesna in zatohla je tudi učilnica, ki služi se- demnajstim otrokom za pouk male šole in za ciciba- nove urice. Je v tej jurkloštrski šoli, stisnjeni v ozko dolino Grač- nice, sploh kaj svetlega in le- pega? »Otroci,« odgovarja Darja Horjak. »Tako pridni so in skromni. Prav vsi po vrsti radi prihajajo v šolo in hudo jim je, ko jo morajo zapustiti. Ker je število učencev v obeh oddelkih majhno, lahko vsa- kemu posvetimo veliko časa, zato njihovo znanje kljub kombiniranemu pouku ni prav nič manjše kot na cen- tralni šoli. Vse šolsko leto se trudijo, da bi s svojimi izdelki polepšali notranjost šolske zgradbe, in prav takrat, ko izdelujemo nove okraske, nam je najlepše. Sedimo na tleh, klepetamo, zapojemo kakšno staro ljudsko pesem in počutimo se kot velika dru- žina, ki jo združujeta domač- nost in skromnost.« »Zaslužimo si novo šolo« v Darja Horjak pravi, da jo je že marsikdo vprašal, zakaj sploh še vztraja na šoli in dela v tako nemogočih pogojih. »Res je hudo,« odgovarja, »vendar sem v trinajstih letih pognala tako močne koreni- ne, da bi jih težko izruvala. Poleg tega pa želim skupaj z otroki dočakati novo šolo. Moramo jo dobiti, ker si jo tudi zaslužimo. Prav vsi po vrsti. Obe učiteljici, kuharica in vsi otroci. Marsikdo med njimi mora zjutraj vstati zelo zgodaj, da pride pravočasno do šolskega kombija in se po- tem peljati še osem kilome- trov do Jurkloštra.« Za težave v jurkloštrski šoli že dolgo vedo v laški občinski upravi in v ministrstvu za šolstvo, da bo treba čim prej nekaj narediti, že vrsto let opozarjajo tudi sanitarni inš- pektorji. Nezadovoljni starši, ki jim je dovolj odgovorov, da za novo zgradbo ni denarja, so se konec novembra odloči- li za samoprispevek. Zbranih tolarjev sicer ne bo veliko, bodo pa gotovo velika moral- na obveza občine in držav? da otrokom čim prej zagoto- vita normalne pogoje za delo in življenje. Sedanja generaci- ja morda ne bo dočakala no- ve šolske zgradbe, jo bodo pa vsi tisti otroci, ki prihajajo za njimi. V Jurkloštru pravijo, da jih ni malo. Ko so pripravljali seznam otrok do desetega le- ta, ki jih bodo obdarovali ob božiču, so jih prešteli več kot devetdeset. JANJA INTIHAR i_J Foto: GREGOR KATIČ Darja Horjak, vodja podružnične šole Jurklošter: »Zadnjič sem skupaj z otroki sanjala, kako lepo bi bilo imeti veliko knjižnico, s polnimi policami knjig in z majhnim kotičkom za igranje.« , Marsikdo od njih mora vstati zelo zgodaj, da ne zamudi šolskega zvonca. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Aškerčev trg 12, 3240 Šmarje pri Jelšah razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA V REFERATU ZA POSEGE V PROSTOR Pogoji: -diplomirani inženir gradbeništva -diplomirani inženir arhitekture -diplomirani pravnik -upravni delavec -visoka izobrazba (VII/2) -dve leti delovnih izkušenj -trimesečno poskusno delo -znanje uporabe računalnika (Word for Wlndows) Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne, z zakonom določene pogoje in pogoje, predpisane za delo v državni upravi. Delovno razmerje bomo sklenili takoj za nedoločen čas. Kandidate prosimo, da prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8. dneh po objavi na zgornji naslov. Obvestilo o izbiri bomo kandidatom poslali po končanem razpisu. 2. SNOPIČ TEMA TEDNA 25 Tiha epidemija našega časa V Sloveniji vsako leto utrpi nezgodno poškodbo glave približno 3600 ljudi, v Celju vec kot 400 število poškodb glave v prometnih in drugih nezgo- Jah se povečuje, skrb za otroke in mlade po teh nez- godnih poškodbah pa je pri nas še dokaj neorganizira- na. Eno izmed možnih in primernih oblik pomoči poškodovancem in njiho- vim družinam zagotavlja Zarja, zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave. Svojo prvo enoto so pred štirimi leti ustanovili v Ljubljani, drugo pa načrtu- jejo v Celju, ki je v Sloveniji po številu poškodb glave na drugem mestu, takoj za Ljubljano. Za mlade po poškodbi mož- ganov je značilno, da so ne- srečni in nezadovoljni sami s seboj, saj nikoli ne morejo do- seči tega, kar si najbolj želijo: da bi bili taki kot pred poškod- bo. »Posamezniku po poškod- bi možganov je treba nuditi ustrezno socialno rehabilitaci- jo in mu omogočiti človeka vredno življenje, saj je le tako potrjena in ovrednotena vsa medicinska oskrba in borba za preživetje v času po poš- kodbi,« pravi Irena Reberšak, direktorica Zarje. Enota v Ljubljani nudi dnevno varstvo |12 mladim po hudi poškodbi možganov. Najmlajša varo- vanka je stara 12 let. Nudijo jim socialno in medicinsko re- habilitacijo ter vključevanje v pedagoške programe. Svojci so razbremenjeni plačil dragih programov, plačujejo le pre- hrano in sofinancirajo tabore ter izlete. »Poškodovanemu in njegovi družini zagotovimo strokovno pomoč in oporo v stiski, ki vedno nastopi kot posledica hude poškodbe gla- ve. Pomembno je, da poško- dovanim omogočimo čim viš- jo kakovost življenja, svojce pa razbremenimo in jim omogočimo vrnitev v redno delovno razmerje. Naš pro- gram želimo ponuditi poško- dovanim po vsej Sloveniji, us- tanovitev dveh novih enot pa najprej načrtujemo v Ljublja- ni in Celju,« je dejala Reberša- kova. Pojasnila je, da je Zavod za humanitarne dejavnosti VID pripravljen prevzeti stroške za ureditev prostorov v celjski enoti. Največji prob- lem bo pridobitev koncesije na Ministrstvu za delo, druži- no in socialne zadeve. »Raz- pis za koncesijo obljubljajo januarja, in če bo res tako, je lahko enota v Celju nared že do spomladi. Stroške za za- poslene v enoti in za stalno vzdrževanje prostorov naj bi krili iz državnega proračuna. Če januarja razpisa ne bo, po- tem to pomeni najmanj eno- letni zamik,« je še dodala Ire- na Reberšak. Nezgodne možganske poš- kodbe, ki v zadnjih desetletjih številčno naraščajo, označuje- jo celo kot »tiho epidemijo« našega časa. Po podatkih In- štituta za varovanje zdravja oskrbijo v slovenskih bolni- šnicah vsako leto približno 3600 oseb po nezgodni mož- ganski poškodbi. Približno 32 odstotkov poškodb se pripeti na območju Ljubljane, 13 od- stotkov na območju Celja, 10 odstotkov na območju Kranja, 9 odstotkov na območjih Ma- ribora in Novega mesta... To- vrstne poškodbe so najpogo- steje posledice prometnih nezgod, lahko pa jih povzroči- jo padci, poškodbe v športu ali fizično nasilje. Po podatkih za Slovenijo je polovica vseh poš- kodovanih mlajša od 30 let. Posledice možganske poš- kodbe prizadenejo tako po- dročje zaznavanja, gibanja, sprejemanja in obdelave in- formacij kot tudi mišljenje, spomin, sporazumevanje, čustvovanje in vedenje. Sle- herna invalidnost in bolezen je tragedija zase. Hudo je ob nesreči, v bolnišnici, ob okre- vanju in kasneje doma v dru- žini. Vse to so morali prežive- ti tudi Ramšakovi iz Celja. Anitina prometna nesreča Brigita Ramšak je mama treh otrok. Njena najmlajša hči Anita, ki je danes sedmošolka v Osnovni šoli Glazija, se je ponesrečila pred desetimi leti. »Zgodilo se je 11. junija. Anito sem pripeljala iz vrtca domov, nato pa je s starejšo sestro in z očetom odšla na zelenico. Igrala se je. Naen- krat sem zaslišala cviljenje zavor in v sebi sem takoj ve- dela, da je avto povozil Anito. Prečkala je cesto, imela je še en korak do pločnika... Mimo se je ravno takrat pripeljal dr. Kotnik, le zahvaljujoč njemu je preživela, ki jo je takoj od- peljal v celjsko bolnišnico. Od tam so jo s hehkopterjem ne- mudoma prepeljali v ljubljan- ski klinični center. Imela je počeno lobanjsko dno,« pri- poveduje dekličina mama. Štiriletna Anita je bila v glo- boki komi skoraj mesec dni. Čakanje na njeno prebujenje je bilo za njene starše nevz- držno. Končno se je prebudi- la, vendar ni bila več isti otrok. Pred nesrečo je bila živahna, radovedna, zanima- lo jo je vse okoli nje. Znala je že šteti, malo računati, znala se je podpisati, zelo rada je risala. Ko se je prebudila iz kome, svoje mama ni pozna- la. Ni znala več govoriti, po- trebo je opravljala v pleničke in desna stran njenega telesa je bila popolnoma hroma. »Že samo spomini na te neznosne čase so zame bole- či. Ni vedela, kdo sem... Zanjo smo bili vsi enaki. Kmalu so jo premestili v celjsko bolni- šnico in čutila sem, da potre- buje predvsem mene. Pri njej sem bila vsak dan od jutra do večera. Spoznavala sem jo z okoljem, z očetom, bratom in sestro, učila sem jo prepozna- vati predmete, živali... Še en- krat sva se učili vse znova: govoriti, sedeti, hoditi,« se spominja Brigita Ramšak. Do- mov je smela po treh mesecih okrevanja. Anitina mama, po poklicu je šivilja, je bila v bol- niški dve leti. Le zaradi njene- ga truda je danes Anita tak- šna, kot je. V tem času se je s hčerko intenzivno ukvarjala, jo spodbujala in ji pomagala v obujanju vsega, kar je enkrat že zmogla. Čisto vsega pa vendarle nista mogli priklicati nazaj. Deklica je lepo napredova- la, shodila, pričela govoriti in je bila ob vstopu v šolo že dokaj samostojna. Takrat pa so se pričele nove težave. Ni mogla slediti učni snovi, vse se je odvijalo prehitro. Med šolsko uro je obstrmela, za- dremala... Šolanje je morala nadaljevati na osnovni šoli s prilagojenim programom. Sčasoma se je privadila nove šole in drugačnih otrok. Pri štirinajstih letih je Anita nežna in občutljiva deklica, predsednica v svojem razre- du, natančna v šoli in pri delu doma. Z mamo se lahko po- govorita o vseh temah, tudi o ljubezni in prihodnosti. »Zaradi posledic iz promet- ne nesreče je prikrajšana za vse življenje,« pravi njena ma- ma. »Lahko bi bila marsikaj, tako pa... Popolnoma samo- stojna najbrž ne bo nikoli.« MMMMMH KSENIJA LEKIČ Štiriletna Anita pred prometne nesrečo, v kateri je utrpela hudo poškodbo glave. Ko se je prebudila iz kome, ji je bilo vse tuje. Ni prepoznala staršev, ni mogla hoditi, govoriti... Volja je našla pot Jure Magic iz Zadobrove pripoveduje o okrevanju po prometni nesreči in dvanajstih letih ohromelosti Jure Magič, nekdaj spretni pekovski moj- ster iz Zadobrove, ne bo nikoli pozabil 22. avgusta leta 1985. Tistega dne ga je prometna nesreča priklenila na invalidski voziček in presekala njegovo poklicno pot. Še prejšnji dan je koval načrte zase in za svojo družino. Bil je popolnoma zdrav in na višku moči, poln energije in optimizma. Nesreča ga je v drobcu sekunde ohromila za vse življenje, prav nič pa mu ni moglo odvzeti volje, ki mu je pomagala znova zaživeti. Usodnega dne se je tako kot že tolikokrat do tedaj odpeljal s kolesom v službo v Etol in delal brez prekinitve do poznega večera. Ob 22. uri je sedel na kolo, zapeljal na cesto in ob 22.01 ga je zbil avto. Odneslo ga je približno osem metrov in nezavesten je obležal na travniku ob glavni cesti.-Že čez dobrih dvajset minut so ga pripeljali v celjsko bolnišnico. Imel je zdrobljeno levo roko in hude zmečkanine na levi strani glave, s tem tudi trajne poškodbe centra za ravnotežje. Po operaciji je bil osem dni v komi in ko se je prebudil, je dojel, da je hrom: »Le ležal sem lahko in počasi sem dojemal posledice nesreče, l^i se je nisem niti spomnil. Pričel sem spoznava- ti, da bom invalid. Star sem bil petinštirideset let. Iz silne energije in volje se je vse moje življenje v trenutku sesulo v velik nič.« Vaje brez konca Po dveh mesecih zdravljenja v bolnišnici se je Vrnil domov. Misli so švigale, kot še nikoli, telo pa ga ni ubogalo. Niti sedeti ni mogel: »Tako je minilo par mesecev in poklicali so me v Sočo, v zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, kjer sem ostal pet mesecev, v tem času pa so mi pomagali z elektrostimulacijami, predvsem pa sem veliko vadil s pomočjo izjemne fiziotera- pevtke Ivanke Dečman. Po končani rehabilita- ciji moje zdravstveno stanje kljub temu ni bilo boljše.« Minilo je že skoraj leto dni od promet- ne nesreče. Bil je nebogljen kot nekaj mesecev star otrok, ki se negotovo uči sedeti. Po drugi rehabilitaciji v Soči je bil naposled kos sedenju. Vseh vaj se je loteval z jekleno voljo. Ponoči, ko so drugi bolniki spali, se je imel navado odpeljati na hodnik in vaditi, vaditi, vaditi... »Treba je premagati bolečine. Bolnik mora biti trmast in ne sme čakati, kaj bodo drugi storili zanj. Ne pomaga nobena filozofija. Redno in sistematično mora razgiba- vati in krepiti telo,« pravi Jure Magič. Ob vedno znova ponavljajočih enih in istih vajah se mu je včasih dozdevalo, da je njegovo početje neum- no: »Kot bi delal iz mivke moko... Si predstav- ljate, da bi hodili dan za dnem v krogu, minil bi mesec, minilo bi leto dni, vi pa bi še vedno stopicali na istem mestu? Po drugi strani dobro vem, da moram ostati aktiven. Če ne bi vadil, bi telo otrdelo. To je edini način, s katerim lahko ohranim stanje takšno, kakršno je.« Danes je doma skoraj neodvisen, v mestu pa se človek na invalidskem vozičku ne more sam znajti. Zato zdoma ne odide rad. Najraje je pred domačo hišo ah v garaži, kjer ima delavnico. »Desna roka me še vedno ne ubo- ga, a ko ima človek vsaj eno uporabno roko, je še zmeraj zelo bogat,« pravi in vztrajno obli- kuje izdelke iz lesa, popravlja gospodinjske aparate... Ko dela, mu orodje velikokrat zdr- sne iz roke. Tudi desetkrat. »Če hočem, ga poberem enajstič in nadaljujem z delom. Po- dobno je tudi z vajami in rehabilitacijo. Nihče ne more vaditi namesto invalida.« Obenem pa Jure Magič, oče treh otrok, dobro ve, da prvih dveh let po nesreči sploh ne bi preživel, če mu ne bi pomagala družina, še zlasti njegova žena Jerica. Nespametno usmiljenje »Konec sveta bo, pravijo. Jaz sem ga v sebi že doživel. V službo sem odšel zdrav kot dren, prebudil sem se čez nekaj dni in nisem mogel premakniti niti- mezinca,« razmišlja. »Naš obrambni mehanizem je na srečo naravnan tako, da človek ne more neskončno dolgo žalovati. Premagal sem hude krize. Imel sem občutek, da se pred menoj vzpenja visok gladek zid, ki ga ne bom mogel nikdar, naj se še tako trudim, preplezati. Pa sem ga še vedno premagal. Zase pravim, da mi je ven- darle uspelo dojeti bistvo: rad živim, četudi sem na invalidskem vozičku. Po nesreči sem se velikokrat spraševal, zakaj se je to moralo zgoditi. Zakaj meni? Pravega odgovora ne vem. Voznik, ki me je povozil, je bil pijan. Ker je povzročil nesrečo, je dobil štiri mesece zapora in za leto in pol so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Kdo bi vedel, zakaj se je najina pot prekrižala? Prepričan sem, da se mi o njem ne splača razmišljati. Nikoli ga nisem obsojal in zato mu nimam česa odpuščati. Pred menoj je enega povozil do smrti, drugega je pohabil, sam sem bil tretji in imel sem srečo, da sem preživel. On ni vreden mojega razmišljanja. Nesreča je bila naključna in nosim posledice. Nikoli ne vidim problema v bolezni, ampak je pomembno to, kako jo sprejmem. Največja prepreka v življe- nju z boleznijo je odnos do sebe in soljudi. Ravno bolezen pa opozori na vrednote, ki navsezadnje le niso same po sebi umevne. Po naravi sem optimist. Ko je bilo zame najhuje, nisem hotel verjeti, da naj bi tako ostalo. Nikoli, zares nikoli pa nisem občutil usmiljenja do sebe in tudi do drugih invalidov ga ne čutim. Razumem jih, a se mi ne smilijo. Nespametno ravnajo tisti, ki bolnikom name- sto razumevanja ponujajo usmiljenje. Naj jih raje skušajo razumeti in prenehajo pomilova- ti...« F-——^-------------------KSENIJA LEKIČ »Invalida ne rešuje prav nobena filozofija. Trmasto mora vaditi, razgibavati in krepiti telo,« pravi Jure Magič dvanajst let po pro- metni nesreči, ki ga je priklenila na invalid- ski voziček. 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE 2. SNOPIČ MALI OGIASI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE 2. SNOPIČ INFORMACIJE 29 30 RADIO ■ INFORMACIJE radio celje OD 11. DO 17.12. 1997 četrtek, 11.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega programa, 10.00 Novice, 10.10 Radio Celje v Šoštanju, 11.00,12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo-bango, 17.00 Kronika, 18.00 20 vročih, 20.00 Saute surmadi, 21.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in pri- ključitev RaSlo. Petek, 12.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda, 9.10 Halo, Atomske Toplice, 9.30 Črna pika, 10.00, 11.00 No- vice, 11.10 Vedeževanje, 11.45 Halo, Toplice Dobrna, 12.00 No- vice, 13.00 Poročila, 13.20 Halo, Terme Laško, 13.40 S knjižnega trga, 14.00 Pričetek popoldan- skega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novi- ce, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kronika, 18.30 V petek zvečer-študentska oddaja, 20.00 Izi kvizi bizi, 21.00 DJ tirne, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Sobota, 13.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.20 Minutke za sre- čo, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poroči- la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopol- danskega sporeda - dopoldne z Zvonetom Lebarjem - Nikoli ni- si sam (Klub osamljenih src), 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Novi- ce, 13.30 Študentski servis, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 18.30 Športni večer na Radiu Celje - prenos rokometne- ga srečanja med Celjem Pivovar- no Laško in Preventom ter ko- šarkarske tekme med Kovino- tehno Savinjsko Polzelo in Pivo- varno Laško, 20.00 Izpolnjuje- mo glasbene želje poslušalcev, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Nedelja, 14.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.20 Minutke za srečo, 8.00 Poročila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Domače 4, 12.00 Novice, 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.30 Glas- ba je življenje, 20.00 Pod slo- vensko lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 15.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poroči- lo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega programa, 10.00 Novice, 10.05 Športno dopoldne, 11.00 Novi- ce, 11.10 Izbirate najljubšo od- dajo in najljubšega voditelja ali voditeljico na Radiu Celje, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov. 22.00 Zaključek programa in priklju- čitev RaSlo. Torek, 16.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Izbi- rate najljubšo oddajo in najljub- šega voditelja ali voditeljico na Radiu Celje, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Bingo bango, 17.00 Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen, 19.30 Radi ste jih poslušali, 20.30 Rezervirano za vedeževanje, 21.30 Notranja pot. 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Sreda, 17.12.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče- tek dopoldanskega sporeda - do- poldne z Ivico Burnik, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Izbirate naj- ljubšo oddajo in najljubšega vo- ditelja ali voditeljico na Radiu Celje, 12.00 Novice, 13.00 Poro- čila, 13.15 Mali O, 14.00 Priče- tek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Bingo-ban- go, 16.15 Pop loto, 17.00 Kroni- ka, 18.00 Full cool, 21.00 Glas- beni ex-press, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00! Mamljive nagrade Radia Celje Od ponedeljka do petka, in nato še naslednji teden, do vključno Štefanovega, bomo celjski radijci pripravili za- nimivo nagradno igro za po- slušalce. Vsak dan vas bom podpisa- na ob nekaj minut čez enajsto povabila, da pokličete naši studijski številki, poveste kate- ra oddaja na Radiu Celje vam je bila letos najljubša in kateri voditelj ali voditeljica, nato si boste lahko zaželeli glasbeno željo, ki vam jo bomo izpolnili nemudoma, če pa nam boste povedali še svoje ime, priimek in naslov, pa boste lahko sode- lovali v velikem silvestrskem nagradnem žrebanju. Razdeli- h bomo pet radijskih sprejem- nikov s kasetofonom, 5 zlatih prstanov, pa 20 zimskih kap Radia Celje. Vsak dan bomo vaše klice sprejemali tudi med dvanajsto in trinajsto uro, ko bo ob telefonski slušalki na številkah 441-310 in 441-510 Simona Brglez, ki ji boste prav tako sporočali najljubše vodi- telje in oddaje, pa svoje naslo- ve, da jih bomo dali v boben za silvestrsko žrebanje. Pre- pričani smo, da se boste pova- bilu za sodelovanje radi od- zvali. Zato vas že nestrpno čakam v ponedeljek, ob 11.10 ob radijskih sprejemnikih! NATAŠA GERKEŠ LEDNIK tržnica! Cene na celjski tržnici 8. decembra 1997 SIT/kg-kos bučno olje................ 580-650 nerafinirano olje...........1300 cvetača..................... 300-350 čebula........................ 80-200 česen....................... 280-800 fižol v zrnju............. 300-600 hren....................... 300-1000 koleraba..........................200 korenje.................... 120-200 krompir.......................70-80 kumare...........................160 ohrovt.............................230 brstični ohrovt................400 paprika.................... 300-500 paradižnik............... 280-300 peteršilj...........................320 pesa................................200 por........................... 300-400 črna redkev.............. 120-200 radič........................ 260-350 motovileč..............1400-1500 regrat..............................400 glavnata solata................350 endivija.................... 250-300 kristalka..........................350 cela repa....................60-100 kisla repa........................150 presno zelje...............40-150 kislo zelje................ 150-200 rdeče...............................300 zelena...................... 250-500 ananas..................... 300-400 banane............................120 grenivke..........................200 hruške..................... 150-340 jabolka.......................70-120 kaki................................350 kivi.......................... 260-400 limone..................... 200-250 mandarine............... 150-20.0 klementine.....................150 celi orehi.................. 400-500 jedrca..................... 700-1500 pomaranče............... 140-200 rozine.............................400 Musso na Radiu Celje Zgodbo o naši zgoreli Ladi nivi na letošnjem Mednarod- nem obrtnem sejmu v Celju ste slišali že septembra. Zaradi napake na električni napeljavi se je vnela in le na- ključju, da so mimoidoči gasil- ci opazili, da se iz Lade nena- vadno kadi, se gre zahvaliti, da ni prišlo do česa hujšega. Vodjo tehnike Bojana Piška smo prekrstili v Pogoreliča, saj je učakal že drugi radijski po- žar, se žalostno poslovili od Nive, ki nam je konec koncev dobro služila, in čakali na no- vega jeklenega konjička. Že dober teden imamo nove- ga »sodelavca«. To je Ssang- yongovo vozilo musso, s kate- rim je vožnja prijetna, udobna, kjerkoli se z njim pojavimo, pa moramo biti opazni, saj gre za terensko vozilo precejšnjih di- menzij. Musso, upamo, nam bo dobro služil, saj Radio Celje ne more brez terena, njegov vzdrževalec bo tehnik Sašo Matelič, voznika pa poleg nje- ga še Bojan Pišek in Mitja Tata- revič. Ostali se bomo za vola- nom »zverinice« izogibali, na sovoznikovem sedežu pa že se- daj radi posedamo. In še nekaj, Brez Aci avta našega Mussa pri nas ne bi bilo. NGL, Foto: G. KATIČ a ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 28. 12.: Tatjana RAMŠAK iz Celja - deklico, Rozalija POD- KRIŽNIK z Ljubnega - dečka, Nuša BALTIČ iz Kozja - dekli- co, Melita JANŽEKOVIČ JA- RMŠEK iz Celja - dečka, An- dreja GLADEK iz Prebolda - deklico in Vladka PODVRŠ- NIK iz Griž - dečka; 29. 12.: Alenka DREVEN- ŠEK iz Griž - dečka, Urška DELČNJAK iz Velenja - dečka, Marijana CVERLE iz Laškega - deklico, Jožefa VEZOČNIK z Ljubnega - deklico in Andreja KOMPOLŠEK iz Šentjurja - de- klico; 30. 11.: Zvonka KOVAČIČ iz Rogaške Slatine - dečka, Ivana ANDRIČ TODIČ iz Celja - de- klico in Marija SUBAŠIČ iz Celja - dečka; 1. 12.: Ivica KOLAR iz Laš- kega - deklico; 2. 12.: Marija JURAK TRO- GAR iz Mozirja - deklico; 3. 12.: Albina LUSKAR iz Mestinja - dečka, Melita GRO- BELNIK iz Žalca - deklico, An- dreja KOVŠE BOČEK iz Zreč - dekHco in Irma PLANINŠEK iz Mestinja - dečka; 4. 12.: Natalija ŠKRABL iz Rogatca - deklico in Jožica CVELBAR iz Blance - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Fahrudin IKEUIČ iz Celja in Esnega DURIČ iz BiH, Tomaž GERL iz Celja in Seiko ARAKI z Japon- ske ter Simon KRAŠOVEC in Stanka ČEBULC, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se Srečko MA- STNAK in Alenka NOVAK, oba iz Boletine ter Franc KO- REZ in Mateja STRNIŠNIK, oba iz Stopč. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Mario KA- NTOLIČ iz Pregrade na Hrvaš- kem in Glorija VUKOVIČ iz Rogaške Slatine ter Milan ME- LE iz Cerknice in Simona PO- TISK iz Mestinja. Velenje Poročila sta se Ljuban DRA- GUN in Jela JURIČ, oba iz Črnove. Žalec Poročil se je en par. SMRTI Celje Umrli so: Barbara KOLA- RIČ iz Celja, 78 let, Ana MI- LENKOVIČ iz Ljubljane, 88 let, Stanislav REIC iz Celja, 87 let, Frančiška ŽIDAN iz Ljub- ljane, 73 let, Marija KOVŠE iz Boharine, 84 let, Jožef GA- LUN iz Rogaške Slatine, 54 let, Friderik KOLŠEK iz Celja, 65 let, Marija ROJC iz Celja, 81 let in Blaž Martin ČRE- PINŠEK iz Dola pri Hrastni- ku, 66 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Cecilija BELE iz Sp. Kostrivnice, 67 let, Karoli- na ŽERAK iz Kačjega Dola, 75 let, Janez KORAŽIJA iz Ro- gaške Slatine, 61 let in Franc KLADOŠEK iz Podsrede, 83 let. Velenje Umrli so: Terezija TRUŠNO- VEC iz Celja, 72 let, Ana SOT- LAR iz Radeč, 72 let, Franc OGRAJENŠEK iz Studenc, 55 let, Genovefa SEVČNIKAR iz Lokovice, 85 let, Franz KO- RUN iz Velenja, 92 let in Bran- ko ŠINKOVEC iz Ljubljane, 76 let. Žalec Umrli so: Marija ZADEL iz Drešinje vasi, 83 let, Rudolf UDRIH iz Pariželj, 50 let, Ana PLEVČAK iz Latkove vasi, 84 let, Julijana ČULK iz Malih Braslovč, 83 let, Franc SEVČ- NIKAR iz Velenja, 53 let, Jože POHLIN iz Zabukovice, 72 let, Antonija JEZERNIK iz Celja, 87 let, Ivan VREČIČ s Polzele, 71 let. Podjetje NT&RC d.0.0., direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar. Suzana Rober Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agenci)sko- tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (063) 442- 500, 442-201, 442-223, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda KlanSek, tel.: 442-500, int. 10. Mesečna naročnina' je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-603-31198. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo: Ma^ela Agrež, Irena Jelen Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@celje.eunet.si Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez. Vesna Lejič, Sergeja Mitič. Mateja Podjed, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia: 441-310.441-510. Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungerčič Propaganda: Valter Lel)en. Vojko Grabar, 211atko Bobinac, Carmen Hriberšek, Vesna Matjašič; Koordinator trženja: Mitja Umnik Telefon: 063/442-500, 442-201, 442-223- fax: 441-032, 443-511 2. SNOPIČ KRONIKA 31 Dovolj imam pokanja! Vsako leto se v mesecu decembru pojavi nakupovalna mrzlica najrazlič- nejših pirotehničnih sredstev, s kateri- mi naj bi posamezniki opozarjali na praznične dni, v resnici pa s tem svoje- vrstnim sproščanjem energije povzro- čajo predvsem nezaželene učinke in slabo voljo pri ljudeh. Če je pokanje na predvečer praznika še razumljivo, pa je ves pokajoči december v nekaterih oko- ljih prav nevzdržen. ______________ . 5 «^JSSs» Na ravni države je tovrstnih kršitev iz leta v leto manj, število poškodb (7) pri uporabi pirotehničnih predmetov pa os- taja nespremenjeno. Na območju UNZ Celje je bila v obdobju 1995/96 poškodo- vana ena oseba, v zadnjem obdobju pa ne beležijo niti enega primera telesne poškodbe, povzročene s pirotehničnimi sredstvi. So pa policisti zabeležili večje število kršitev. V zadnjem letu so pri rednem delu zasegli 5016 kosov različnih pirotehničnih predmetov in zoper kršite- lje tudi drugače ukrepali. Da bi bilo kršitev in poškodb čim manj, praznični dnevi pa bolj umirjeni, je ministrs- tvo za notranje zadeve, skupaj z ministrs- tvom za šolstvo in šport, (ponovno) pripra- vilo preventivno akcijo Petarde, lepše je brez vas. Akcija se je pričela 1. decembra, zaključena pa bo 10. januarja v prihodnjem letu. Sočasno so pripravili tudi posebno zloženko z naslovom Dovolj imam poka- nja!, obe ministrstvi pa sta razpisali tudi natečaj za najboljše likovno delo - plakat na temo petard, motečih za okolje in nevarnih za zdravje. Ob koncu akcije bo posebna komisija razglasila najboljše izdelke, avtor pa bo prejel lepo nagrado. Na natečaju bodo sodelovali učenci 4. razredov sloven- skih osnovnih šol. Policisti opozarjajo, da je uporaba piro- tehničnih izdelkov (pasje bombice, petar- de, rakete) po posebnem pravilniku do- voljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. V omenjeni zloženki so navede- na mesta, kjer je uporaba pirotehničnih izdelkov, tudi petard, prepovedana, to pa so strnjena naselja, vsi zaprti prostori, bližina bolnišnic, domov za ostarele, vrt- cev, cerkva, v javnih prevoznih sredstvih itd. Zloženka opozarja tudi na previdnost pri nakupu in uporabi pirotehničnih sred- stev. Kupovati jih je dovoljeno le v trgovi- nah, ki imajo za tovrstno prodajo dovolje- nje ministrstva za notranje zadeve. Prav tako velja povedati, da je otrokom in mladostnikom do 16. leta starosti upora- ba teh sredstev prepovedana, sicer pa naj bo pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Policisti bodo v teh dneh obiskovali osnovne šole in se s šolarji pogovarjali o uporabi in nevarnostih v zvezi s petarda- mi, na pohcijskih postajah v Celju in Velenju pa so se letos ponovno odločili za posebno akcijo, v kateri bodo nagra- jevali vse tiste, ki bodo na omenjeni postaji prinesli petarde in druge pokajo- če predmete ter jih tam pustili. ...............■■■■■■■■B...................... m. agrež gorelo je Živino so rešili v sredo, 3. decembra oko- li 22.30, je v Svetem Lovren- cu izbruhnil požar na več- jem gospodarskem poslop- ju, last Jožefa U. iz Prebol- da. Zgorel je leseni del poslop- ja z ostrešjem ter okoli 50 nakladalk sena, lesen voz, mlatilnica, rezalnica za seno, kosilnica, pluga, brana, stružnica za les, sekular, mlin in okoli 8 kubičnih me- trov ladijskega poda. Živino, ki je bila v spodnjem delu, so uspeli rešiti. Gasili so ga- silci iz okoliških gasilskih društev, vzrok požara pa je najverjetneje samovžig. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša okoli 5 milijonov to- larjev. Ogenj na balkonu v četrtek, 4. decembra do- poldne, je prišlo do manjše- ga požara na balkonu stano- vanjskega bloka na Čopovi ulici v Žalcu. Ogenj so žalski gasilci v tre- nutku pogasili, kljub temu pa je na opažu balkona nastalo za okoli 25 tisoč tolarjev ško- de. Pohcisti so ugotovih, da je požar nastal zaradi malomar- no odvrženega cigaretnega ogorka. Mast na štedilniku v soboto, 6. decembra okoli 13. ure, je zagorelo v stanovanju na Proseniš- kem. Gospodinja Majda R. je na štedilnik postavila ponev z mastjo in pozabila nanjo. V času njene odsotnosti se je mast vnela, požar, ki je na- stal, pa je povzročil za okoli 40 tisoč tolarjev gmotne ško- de. Zagorelo v delavnici v ponedeljek, 8. decem- bra zvečer, je zagorelo v prostorih delavnice Simona Z. na Razlagovi ulici v Ce- lju. Kljub hitri intervenciji celj- skih poklicnih gasilcev, je ogenj uničil več električnih strojev, plastičnih cevi, kom- presorjev in druge opreme. Gmotna škoda znaša okoli 2 in pol milijona tolarjev, vzrok požara pa še ni znan. M.A. minikrimici Pretepel ga je v ponedeljek, 1. decembra ponoči, je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Cesti pod goro v Slovenskih Konjicah. Vlomilec se je naj- prej spravil nad lastnika Vin- cenca S. (70) in ga, medtem ko je že spal v postelji, prete- pel, potem pa mu je ukradel denarnico, v kateri je bilo I okoli 180 tisoč tolarjev. Vloma v kamp prikolici v noči na 2. december je nekdo vlomil v kamp prikoli- co, ki je nameščena v Savinj- skem gaju in ki jo lastnica Mojca F. uporablja kot bife s skladiščem. Storilec je ukra- del glasbeni stolp, mikrova- lovno pečico, radijski spre- jemnik, rezalni stroj, kavni avtomat, plinsko jeklenko ter večjo količino cigaret in bre- zalkoholnih ter alkoholnih pi- jač. Lastnica je oškodovana za okoli 425 tisoč tolarjev. V noči na 3. december pa je neznani storilec vlomil v kamp prikolico, parkirano na Dečko- vi cesti v Celju. Ukradel je apa- rat za pripravo »kokic« in slad- ke pene, s tem pa lastnika Vojteha N. iz Litije oškodoval za približno 200 tisoč tolarjev. Napadla policista v sredo, 3. decembra, so imeli policisti nalogo opraviti preiskavo v stanovanju 33-let- ne Nade D. na Kidričevi cesti v Celju. Kljub temu, da so imeli pri sebi sodno odredbo, se je Nada preiskavi ostro uprla in enega od policistov tudi fizično napadla ter mu prizadejala lah- ko telesno poškodbo. Ker je bila ženska pri upiranju karse- da vztrajna, so jo onemogočili tako, da so ji nataknili lisice. Zop^r osumljenko bodo sesta- vili kazensko ovadbo zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Razočaranje Dva mlajša moška, stara okoli 20 let in visoka okoli 175 cm (eden rjavih in drugi črnih las), sta 3. decembra popoldne izkoristila kratko odsotnost medicinske sestre v zasebni ordinaciji v Zdravstvenem do- mu v Celju. Iz ordinacije sta odnesla manjšo kovinsko pre- nosno blagajno in bila potem, ko sta jo odprla, gotovo zelo razočarana. V blagajni je bilo borih 250 tolarjev. Vlomil v gospodarsko poslopje v času od 1. do 3. decembra je nekdo vlomil v gospodar- sko poslopje Janka K. v Yodu- cah. Iz prostora, kjer lastnik hrani orodje, je ukradel mo- torno žago Tomos in Iskrin vibracijski vrtalni stroj. Last- nik je oškodovan za približno 60 tisoč tolarjev. Odpeljal »ležeče policaje« v času od 27. novembra do 3. decembra je neznani storilec ukradel 3 ležeče prepreke, na- meščene na lokalni cesti v Rav- nah pri Šoštanju. S tem je cest- no podjetje iz Celja oškodoval za okoli 250 tisoč tolarjev. Vlom v kiosk v noči na 4. december je bilo vlomljeno v kiosk ob vhodu v bolnišnico v Vojniku. Storilec je ukradel več kilo- gramov kave in okoli 900 za- vojčkov različnih vrst cigaret. Lastnik Stanko G. je oškodo- van za približno 200 tisoč to- larjev. Iskal, našel denar v noči na 4. december je neznani storilec vlomil v pro- store zdravstvene postaje v Nazarjah. Notranjost objekta je temeljito preiskal ter našel in odnesel dobrih 60 tisoč to- larjev denarja. Po rezilec za silos v noči na 5. december se je neznani storilec prikradel do gospodarskega poslopja Leo- polda B. v Zagaju pri Ponikvi. Od tam je odpeljal električni rezilec za silos, vreden okoli 140 tisoč tolarjev. Srečanje z nasilnikom Neprijetno srečanje so prejšnji četrtek popoldne na Savinjskem nabrežju v Celju doživeli mladoletniki Sašo, Gregor in Damjan. Nepriča- kovano je k njim pristopil neznan moški, star okoli 18 let, visok okoli 180 cm, čoka- te postave in črnih kratkih valovitih las. Oblečen je bil v jakno živo oranžne barve ter temne kavbojke. Neznanec je od njih zahteval denar, ker pa mu ga fanje niso hoteli dati, jim je začel groziti. Ko je Saša med grožnjami tudi udaril, mu ni preostalo dru- gega, kot da mu je izročil ves denar, ki ga je imel pri sebi, 500 tolarjev Ukradeni denarnici v noči na 5. december je neznani storilec vlomil v sta- novanje Milene T. Na okopih v Celju. Ukradel je žensko denarnico z dokumenti, čeki in bančno kartico. Lastnica je oškodovana za okoli 10 tisoč tolarjev. Do večje vsote denarja pa je prišel neznani storilec, ki se je v sobotnih zgodnjih jutranjih urah mudil v nočnem klubu Cank na Dobrni. Robertu S. je iz usnjene jakne ukradel de- narnico, v kateri je bilo okoli 160 tisoč tolarjev gotovine in čekovna kartica. Bankovci iz predala v dneh minulega vikenda je nekdo vlomil v stanovanje na Kardeljevem trgu v Velenju. Storilec je pregledal vse pro- store, v predalu regala pa je našel in ukradel večjo vsoto denarja. Lastnik Dragan M. je oškodovan za okoli 800 tisoč tolarjev. Tat orožja v času med 20. julijem in 7. decembrom je neznani stori- lec izkoristil odsotnost oško- dovanca in vlomil v njegovo hišo na Ostrožnem v Celju. Iz priročne kovinske blagajne v regalu dnevne sobe je ukra- del samokres kal. 765 in 25 nabojev. Lastnik Jože R. je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Neprijavljeno orožje Minulo nedeljo popoldne se je na mednarodnem mej- nem prehodu v Bistrici ob Sotli pojavil 42-letni Mutaliba L, državljan Hrvaške, ki je nameraval prestopiti mejo. Pri vstopu v našo državo pa ni prijavil pištole in 26 nabojev. Orožje in strelivo, za kar ni imel ustreznih dokumentov, so mu policisti našli pri pre- gledu vozila. Bojanu H. iz Celja, ki naj bi z orožjem grozil Cvetanu H., so policisti (8. decembra) pregledali notranjost njego- vega avtomobila in tam našli plinsko pištolo z dvema na- bojema in pravo pištolo znamke Brovvning s tremi naboji. Tudi Bojan je orožje posedoval brez ustreznih li- stin. 24 ur v noči na soboto, 6. decem- bra, je neznani storilec vlomil v trgovino Rodas na Ljubljan- ski cesti v Celju. Izbral si je 24 ročnih ur in dva pribora za urejanje nohtov. Lastnik trgo- vine je oškodovan za 567 ti- soč tolarjev. Trije roparji Minulo soboto okoli 17. ure so trije neznani storilci na- padli Roberta K., ki je z dve- ma prijateljema hodil po Tomšičevi cesti v Velenju. Ro- bertu so iz žepa bunde na silo vzeli denarnico, v kateri je bilo 1.800 tolarjev Tat v bolniški sobi Neznani storilec je 8. de- cembra med 10. in 11. uro prišel v prostore oddelka pla- stične kirurgije v celjski bolni- šnici. Iz bolniške sobe je od- nesel žensko torbico z denar- jem in dokumenti. Teja O. iz Brežic je oškodovana za okoli 55 tisoč tolarjev. M.A. Drzni po smučinah Na smučišču Košuta na Rogli se je minulo nedeljo okoli poldneva pripetila hujša nesreča. Darko Z. (31) z območja Žalca je tega dne smučal na omenjenem smučišču, med vijuganjem in agresivno vožnjo po smučinah pa je zapeljal preblizu vlečnice in tam padel. Pri padcu se je zaletel v 11-letnega A.Ž. iz Slovenskih Konjic, ki je utrpel hude telesne poškodbe. M.A. TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za prodajo na območju Celja Od kandidata pričakujemo srednješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, vozniški izpit B kategorije, lasten prevoz ter izkušnje pri prodaji pisarniškega materiala in biroopreme. Izbranemu kandidatu ponujamo samostojno delo in stimulativno nagrajevanje, odvisno od rezultatov dela. Z izbranim kandidatom bomo skladno z akti podjetja delovno razmerje sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas, delo pa je možno opravljati tudi s sklenitvijo zastopniške pogodbe. Prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Mladinske knjige TRGOVINA d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 29. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po sklepu pristojnega organa. 32 KRONIKA nočne cvetke • Policija je bila v četrtek zve- čer obveščena, da se na Razla- govi ulici nekdo grdo dere. Patrulja je tam našla Albina K., ki se je majal po cesti in oviral promet ter s kričanjem vzne- mirjal mimoidoče. Albin je ob- ljubil, da bo nehal, a mu je to uspelo le za kratek čas. Ob pol osmih zvečer se je spet srečal s patruljo, takrat pa jo je slab- še odnesel. Noč je moral pres- pati v alko treznilnici. • V petek ob enih ponoči je nekdo sporočil, da sta v go- stinskem lokalu Evergreen močno ogrožena javni red in mir. Povzročitelj nemira v lo- kalu je bil Simon K., ki je nekajkrat udaril Danija K. • V bistroju Max na Ljubljan- ski cesti so v petek zvečer težili in se drli Franc K., Borut Z. in Alen A. Vse tri bodo policisti poslali k sodniku za prekrške. • Iz pekarne na Kovinarski so v soboto dopoldne sporočili, da imajo težave z neko žen- sko, ki se tam dere, v hudo jezi pa je naskočila prodajal- ko Zlatko. Policisti so na kraju nemira ugotovili, da je to bila Vida K., ki je do njihovega prihoda že odvihrala nezna- no kam. • Goran je v nedeljo zjutraj zaprosil za intervencijo, ker je njegov oče Milovan doma pijan razgrajal, razbijal in gro- zil družinskim članom. Ker se nasilnik tudi ob navzočnosti policistov ni umiril, je moral z njimi na policijsko postajo, kjer so ga pridržali do strezni- tve. • V prejšnji številki je prišlo do neljube zamenjave imen. V stanovanju v Štorah je bil Šaban G. tisti, ki je 30. novem- bra med prepirom napadel in ranil Dušana P. Mi smo v tej rubriki pomotoma napisali, da je bil napadalec Dušan. Prizadetim se za napako opravičujem. M.A. V prometu se stanje slabša Prometna varnost je letos slabša kot lani, saj se je do konca novembra pripetilo za odstotek več nesreč kot v enakem lanskem obdobju, za 12 odstotkov več pa je bilo nesreč s smrtnim izidom, ka- žejo statistični podatki, ki so jih pripravili na UNZ Celje. Lani se je na cestah celjske regije pripetilo 42 smrtnih pro- metnih nesreč, letos že 47, prav tako je bilo več (za 4%) nesreč, ki so se končale s tele- snimi poškodbami udeležen- cev. V prometnih nesrečah je v letošnjih enajstih mesecih iz- gubilo življenje 55 oseb, lani v tem času 51. Za 12 odstotkov je bilo letos manj hudo tele- sno poškodovanih udeležen- cev prometnih nesreč, za 10 odstotkov pa se je povečalo število tistih, ki so v promet- nih nesrečah utrpeli lažje tele- sne poškodbe. Med vzroki za te nesreče je že vrsto let na prvem mestu prehitra vožnja, zaradi katere se je pripetilo kar 29 odstot- kov vseh nesreč. Pri kontrolah cestnega prometa so policisti ugotavljali predvsem tiste kr- šitve, zaradi katerih se zgodi največ prometnih nesreč. Od 95.535 ugotovljenih kršitev cestnoprometnih predpisov jih je bilo kar 66.875 (70%) hujših. M.A. prometne nezgode Zapeljal na levo stran ceste Na regionalni cesti zunaj naselja Sveta Ema se je v nedeljo, 7. decembra po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela posebno hude telesne poš- kodbe. Na vozilih je škode za okoli 270 tisoč tolarjev. Franc C. (70) iz Nezbiš je vozil kolo z motorjem po klan- cu navzdol iz smeri Pristave proti Podčetrtku. Ko je pripeljal pred prehod čez železniško progo, je pred odcepom za Sveto Emo zapeljal na levo stran vozišča. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 31-letni Branko H. iz Prelog, nakar je prišlo do trčenja med voziloma. Pri tem je voznik kolesa z motorjem utrpel po- sebno hude telesne poškodbe. Trčenje na ovinku Na regionalni cesti zunaj naselja Ljubija se je v sobo- to, 6. decembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, dve pa sta utr- peli lažje poškodbe. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 450 tisoč tolarjev. Franc H. z Mozirskega je vo- zil osebni avtomobil iz smeri Soteske proti Velenju. Ko je bil zunaj naselja Ljubija, je v levem nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran vozišča, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voz- nica osebnega avtomobila, 39- letna Majda D. iz Velenja. V trčenju, ki je sledilo, je hude telesne poškodbe utrpela so- potnica v vozilu Majde D., osemletna S.E. iz Velenja. Lažje ranjena sta bila druga sopotnica v istem vozilu, 30-letna Darja Ej iz Velenja ter voznik Franc H. Na prehodu za pešce Na Ulici Dušana Kvedra v7 Šentjurju se je v petek, 5j decembra popoldne, pripeti' la nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poš- kodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 150 tisoč tolarjev.' Dušan S. (27) iz Bukovja pri Slivnici je vozil osebni avto- mobil po Ulici Dušana Kvedra proti Trubarjevi ulici, na zaz- namovanem prehodu za peš- ce pa je trčil v 65-letnega Ru- perta L. iz Šentjurja, ki je preč- kal vozišče z voznikove desne strani. V nesreči je pešec utr- pel hude telesne poškodbe. Hudo ranjena peška takoj po trčenju v Kapli. Nesreča v Kapli Na magistralni cesti pri naselju Kapla se je v ponedeljek, 8. decembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpela peška. Leopold K. (70) iz Celja je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Čepelj proti Gomilskem. V kraju Kapla mu je z njegove desne strani prečkala cesto 76-letna Katarina R. iz Kaple, zaradi česar je voznik močno zaviral, a je kljub temu s sprednjim delom vozila trčil v peško in jo zbil po vozišču. M.A., Foto: NMS Alkohol, morilec j na naših cestah Včeraj se je pričela preventivna prometna akcija z naslo- vom Natakar! Taksi, prosim. Trajala bo do 20. decembra,' pripravila pa sta jo, tako kot lani, ministrstvo za notranje zadeve in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na območju UNZ Celje zadnja leta umre pribhžno 60 ljudi, ki so žrtve prometnih nesreč. Pri ugotavljanju vzrokov prometnih nesreč je treba posebej omeniti alkohol, ki je bil kot sekundarni povzročitelj prisoten v 14 odstotkih vseh prometnih nesreč. Dovolj zgovoren je tudi podatek, da je v smrtnih nesrečah skoraj 30 odstotkov povzročiteljev pod vplivom alkohola ali: vsak tretji povzročitelj smrtne promet- ne nesreče vozi pod vplivom alkohola! Poprečna koncentra- cija alkohola v krvi povzročiteljev smrtnih nesreč znaša 1,65^ g alkohola na kg krvi, povzročiteljev nesreč s telesnimi poškodbami ali gmotno škodo pa 1,52. Vsekakor dovolj razlogov za preventivno akcijo Natakar! Taksi, prosim. Glavni namen akcije je preventivno vplivati na najbolj rizično skupino - na tiste, ki vozijo pod vplivom alkohola in ki s tem ne ogrožajo le sami sebe, ampak predvsem druge udeležence v prometu. V času akcije bodo policisti pri rednem delu voznikom delili zloženke in alkotesterje. Zloženko bodo prejeli vsi vozniki, ki jim bo pri kontroli odrejen preizkus z alkotestom, alkotester pa bodo prejeli le vozniki z negativnim rezultatom preizkusa alkoholiziranosti. M.A. Tragedija na tirih Do tragične nesreče je prišlo 8. decembra okoli 18.40 ure na železniški progi v naselju Laško. Petnajstletni Jure K. iz Ljubečne je šel peš po skrajnem levem tiru železniške proge Laško-Celje. Hodil je iz smeri železniške postaje proti dvorani Tri lilije, kamor je bil s prijateljema namenjen na trening košarke. V bližini Zdravilišča Laško pa je za njim pripeljal potniški vlak Pohorje expres, ki ga Jure najbrž ni slišal, saj je imel na ušesih slušalke walkmana. Vlak je Jureta zadel, žal pa so bile telesne poškodbe tako hude, da je fant na kraju nesreče umrl. Padla pod vlak Na železniški postaji v Sodni vasi se je v nedeljo, 7. decembra okoli 8. ure pripetila nesreča. Do nesreče je prišlo, ko se je 70-letna Ana K. z vlakom pripeljala do Sodne vasi in ji je na tamkajšnji železniški postaji pri sestopu z vlaka zdrsnilo. Padla je pod vlak in se hudo telesno poškodovala. M.A. Radarji bodo • v petek, 12. decembra dopoldne na območju Velenja in Žalca, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in Sloven- skih Konjic; • v soboto, 13. decembra dopoldne na območju Celja; • v ponedeljek, 15. decembra dopoldne na območju Velenja, v popoldanskem času pa na območju Šentjurja in Celja; • v torek, 16. decembra dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah in Mozirja, popoldne pa na območju Laškega; • v sredo, 17. decembra dopoldne na območju Celja in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Velenja in Žalca in • v četrtek, 18. decembra dopoldne na območju Žalca, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah. Izbiramo naj voščilnico Rišikeš, mesto modrecev Kis Icol naravno zdravilo Moški od klobuka do spodnjic Ljubezen na prvi pogled Mesto Vila Nova de Gaia z bolj znanim Portom povezuje več mostov. V deželi porta Mesto belih jader in temačnih kleti Vila Nova de Gaia je živah- no portugalsko mesto, ki se preko reke Douro spogledu- je s Portom, ki je vsaj po imenu mnogo bolj znano mesto. Zato mnogi obisko- valci sestrsko mestece pre- prosto smatrajo kar za del Porta, saj ju kup mostov po- vezuje v velikansko mestno mravljišče, na prvi pogled nič manjše, kot je portugal- ska prestolnica Lizbona. Vila Nova de Gaia je zrasla na mestu predrimljanskega naselja. Danes se ponaša s privlačnimi muzeji in zgrad- bami, pisano ponudbo doma- čih obrti, iz Vile Nove ste de- ležni najlepših pogledov na barviti stari del Porta, med strmimi ulicami pa vedno vrvi od življenja, pa naj bo to v času različnih sejemskih pri- reditev, verskih praznovanj ali ko ulice ogrne mrak in oživijo lokali s tradicionalno glasbo in plesi. K dobremu kosilu ali večer- ji seveda sodi tudi pijača. In na Portugalskem je to pravi- loma vino, saj je dežela znana po odličnih vinih daleč preko svojih meja. Izbira je res veli- ka, tako da se je ob bogati ponudbi rdečih in belih vin kar težko odločiti. Še poseb- no so iskana desertna vina, ki jih poznamo pod imenom port. Tako ni čudno, da naj- več obiskovalcev tega konca Portugalske pritegnejo slovi- te vinske kleti, kjer se »medi« sladko desertno vino - port. Za degustatorje Mesto ob reki Douro je sko- zi stoletja preživelo kljub šte- vilnim napadom, vojnam in uničujočim poplavam, ki so ogrožale predvsem najnižje ležeče hiše vse do zgraditve številnih jezov, ki so ukrotili veliko rjavo reko. Poplave so vedno ogrožale tudi vinske kleti s portom, ki so večinoma zvrščene nedaleč od obale. V marsikateri kleti še danes radi pokažejo znamenja, ki ozna- čujejo, do kod je segala najviš- ja voda. Le nekaj deset metrov stran so nekdaj pristajale ladje z značilnimi jadri, ki so slavo porta ponesle v svet. V malem pristanišču so tudi danes zvrščene starinske lese- ne jadrnice, otovorjene z vin- skimi sodi. Toda njihova jadra, okrancljana z imeni in simboli najbolj znanih pridelovalcev porta, običajno zajamejo sapo le še enkrat letno: na tradicio- nalni regati po Douru. Večina obiskovalcev mesta se mora tako zadovoljiti s spuščenimi jadri in osamljenimi ladjami. Seveda pa ostanejo številne vinske kleti, ki vabijo na brez- plačne degustacije vse dni v letu. Ferreira vabi na sladko pokušino, med katero se radi pohvalijo, da hranijo tudi port z letnico ISIL Nedaleč stran so Sandmanove kleti iz leta 1790. Njihov simbol je med ljubitelji porta dobro znana silhueta portugalskega štu- denta s črnim ogrinjalom in kapo. Vila Nova de Gaia se ponaša še s kopico slovitih vinskih kleti oziroma znamk porta, kot so borges iz leta 1884, croft, barros, cintra, cockburn, taylor... Večina je odprta za obiskovalce vse do poznih popoldanskih ur, ko se tudi tisti najbolj »nadegu- stirani« počasi odmajejo proti najbližjim lokalom. Med ogledom radovedne- že seznanijo s pridelavo por- ta, vse od negovanja vinogra- dov, ki ležijo višje ob reki Douro, pa do končnega proi- zvoda, ki se stara v starih hrastovih sodih. Na koncu sledi najlepše - brezplačna degustacija nekaj vrst porta, ki pusti ravnodušne le redke obiskovalce. Tako ni čudno, da mnogi zapustijo kleti z nekaj steklenicami porta, ka- terega cena pa je tod začuda višja kot v marsikateri trgovi- ni. IGOR FABJAN 34 INTERVJU Stil namesto bahavosti Pomembnejša od ekonomske vrednosti poslovnega darila je njegova sporočilna vrednost Poslovna darila so del poslovne strategije, negovanja poslovnih odnosov in komunici- ranja v svojevrstnem svetu, v katerem skle- pamo posle. Zato ni vseeno, kako se loteva- mo poslovnega obdarovanja. »Trudimo se, da bi naša pogosto vžigalniško-usnjeno-kri- stalna in rokovniška miselnost postala žlahtnejša in ustvarjalnejša, predvsem pa izvirnejša,« pravi dr. Janez Bogataj, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu ukvarja z etnologijo Slovencev in je tudi izjemen poznavalec kulture poslovnih, pro- mocijskih in protokolarnih daril. S pojavom zasebnega podjetništva v devet- desetih letih se je tudi na Slovenskem pričela poglobljeno razvijati kultura poslovnih daril, ki prerašča v vse bolj premišljeno strategijo. »Razumljivo je, da najobširnejša področja za- jemanja idej za poslovna darila predstavljajo domača obrt in umetniško oblikovani unikat- ni in maloserijski obrtni izdelki. Zanimivo pa je, da teh področij pri nas najprej nismo upoštevali, po letu 1991 pa nas je zajela prava evforija,« pravi dr. Bogataj in dodaja, da smo s to zvrstjo daril širili obseg tako imenovanega »narodnjakarskega sindroma«. Navaja pri- mer, ko so ga v prednovoletnem času v deve- tih podjetjih obdarili enako: s panjskimi konč- nicami z enakim motivom. »Najmanj napak pri posredovanju in spreje- manju daril bomo naredih, če bomo dobro poznali navade, povezane z obdarovanjem v posameznih podjetjih, če pa poslujemo s part- nerji iz tujine, moramo vedeti za vse posebno- sti, ki vladajo na področju obdarovanja v posameznih deželah. Nekatere države darila v celoti odklanjajo, ker jih razumejo kot pod- kupnino ali nepotreben balast v poslovnih odnosih,« pojasnjuje. V številnih deželah, na primer na Danskem in Nizozemskem, ne marajo velikih in bahavih daril. Če obdaruje- mo poslovne partnerje iz islamskih dežel, moramo pri posredovanju daril paziti, da dari- la ne izročimo z levico, ki velja pri njih za nečisto roko. Ne smemo niti pomisliti, da bi jim podarili alkoholne pijače. Povsem drugače je na Finskem, kjer bi se steklenice slovenske- ga domačega žganja prav razveselili... Kako se je razvijala kultura obdarovanja v poslovnem svetu, kam segajo njeni začetki? Kultura obdarovanja je zelo stara, saj nam že arheološke izkopanine dokazujejo, da so se ljudje v določenih obdobjih zgodovinskega razvoja tudi obdarovali z izmenjavo drobnih pozornosti in raznih dobrin. Kajpada to še niso bila poslovna obdarovanja. Prvi zametki poslovnega obdarovanja segajo v srednji vek. Med drugim poznamo pričevanja o tem, kako je Ulrik Celjski romal k Sv. Jakobu v Kompo- stelo in ga je španski kralj poslovno obdaril. Ker se je Ulrik odpravil na romanje, darila seveda ni sprejel. Kakšna so bila prva poslovna darila na Slovenskem? Poslovno obdarovanje v današnjem pome- nu besede se je začelo razvijati z razvitimi poslovnimi odnosi v glavnem v 19. stoletju. Že takrat tudi na Slovenskem vidimo, da je predstavljal pomembno sliko poslovnih sti- kov ravno osebni odnos med dvema partner- jema, ki se je dostikrat utrdil z izkazovanjem pozornosti. Pri nas se je poslovno obdarova- nje intenzivneje pričelo razvijati v obdobju po prvi svetovni vojni, ko so bila značilna poslovna darila na primer pepelnik, noži za odpiranje pisem in podobni predmeti. V tem obdobju so že zastopana množična poslovna darila, tudi promocijska. Firma žarnic Osram je dajala množična poslovna darila v obliki šiviljskih metrov. Po drugi svetovni vojni je to obdobje razmeroma ozko zastopano, kljub temu je bilo prisotno z izdelki, ki so dokazovali, da ima porušena domovina kaj ponuditi; podarjali so slovenska vina, suho- mesnate izdelke, pakirane v pletene košare, zavite v celofan s pentljo... Novo obdobje na področju poslovnega obdarovanja nastopi v šestdesetih letih, ko so se poslovni partnerji obdarovali predvsem z izdelki, kupljenimi v tujini; aktualni so bili švicarski noži, švedski vžigalniki in podobno. Na te izdelke so gravi- rali ime svojih podjetij. Naslednji korak po- meni obdobje sredi osemdesetih let in po osamosvojitvi, ko smo začeli intenzivneje segati po ponovitvah naše dediščine in iskati najbolj tipične, najbolj slovenske stvari, pri tem pa žal delamo velike neumnosti in tudi pretiravamo. V današnjem času se ta evforija počasi umirja in ugotavljamo, da lahko poka- žemo tudi nekaj lastne sodobne ustvarjalno- sti. Ločimo poslovna, promocijska in proto- kolarna darila. V čem se razlikujejo? Poslovno darilo je opredmetena vez v po- slovnih stikih. Promocijsko oziroma predsta- vitveno darilo na simbolen način predstavlja firmo. Protokolarna darila pa danes povsem napačno razumemo, če menimo, da so stvar državnega protokola. Protokoli so še marsikje drugje: poznamo cerkveni protokol, pozna- mo tudi protokol tabornikov... Gre namreč za obdarovanje znotraj posebnega rituala. Kaj vse mora podjetnik vedeti, upoštevati, da izbere in pokloni primerno poslovno darilo? Morda si lahko pomaga tudi s knjigo o kulturi poslovnih, promocijskih in protokolar- nih daril, ki sem jo napisal pred leti. Natančno sem opisal, da je treba pri izbiranju poslovnih daril posvetiti pozornost številnim podrobno- stim, predvsem pa se je treba zavedati, da je poslovno darilo namenjeno poslovni komuni- kaciji in poslovnim stikom. Tako kot imamo za poslovno uspešnost ustrezne strokovnja- ke, tudi izbire poslovnega darila ne more narekovati okus nekega posameznika, bodisi tajnice bodisi kakšnega referenta, ampak se mora s tem področjem ukvarjati nekdo, ki se nanj spozna. Poslovno darilo potrebuje svojo strategijo. Pomembno je, da imamo evidenco, kdaj smo komu kaj podarili in kako je darilo sprejel. Poslovno obdarovanje je načrtovan segment poslovnega obnašanja. So slovenski poslovneži izvirni pri obda- rovanju? So na poti k izvirnosti. Za zdaj pa prevladuje miselnost: to darilo je meni všeč, zato ga bom podaril. Izrazito je tudi avtomatistično iskanje daril tik pred dvanajsto. Poslovno obdarova- nje mora biti tudi terminsko vedno ustrezno načrtovano. Lahko opišete primer poslovnega darila, ki je domiselno, estetsko in ni predrago? Zelo težko, ker ne vem, koga bi obdarovali. Za posamezne segmente lahko opišem, kate- ra darila so ustrezna. Razlikujejo se namreč glede na strukturo poslovnih partnerjev. Prav zato je treba na področju obdarovanja slediti izdelani strategiji. Katera poslovna darila so cenena? To vprašanje se mi zdi zelo pomembno, ker menim, da ekonomska vrednost darila še zdaleč ni tako pomembna kot njegova duhovna vrednost. Včasih je kakšno darilo ekonomsko popolnoma nevredno, njegovo sporočilo pa je izredno. Lahko je tudi obrat- no. V bodoče bo pri kreiranju poslovnih daril pomembna ravno sporočilna vrednost. Po zakonodaji naj bi poslovna darila, ki bodo presegla vrednost približno 20 tisoč tolarjev, prijavljali tudi v dohodnino. Takemu ukrepu pri nas zelo nasprotujejo, vendar je to sestav- ni del povsem običajnega obnašanja v za- hodnem svetu. Darila, ki bodo imela velik duhovni naboj in bodo obenem cenovno sprejemljivejša, bodo v prihodnje najverjet- neje močno vplivala na razvoj poslovnega obdarovanja. Seveda bodo še vedno na voljo vrhunska poslovna darila za izjemne prilož- nosti. Katerim darilom pripisujete visoko sporo- čilno vrednost? Prav vsem darilom, ki so del naše ustvarjal- nosti in naše kulture. Slabo sporočilno vred- nost ima, denimo, nož, kupljen v Nemčiji, na njem piše Made in Germany, mi pa vanj vgraviramo ime slovenskega podjetja. To je zamorski način obdarovanja. Kdaj poslovno darilo ni več znamenje pozornosti do poslovnega partnerja, ampak postane podkupnina? Podkupnina postane takrat, ko preseže- mo najžlahtnejše sestavine darila oziroma njegova duhovna sporočila. Ne moremo pa reči, da je darilo do določene vrednosti še darilo, nato pa že podkupnina. Sprejemanje daril je lahko kaznivo, če jih sprejemamo kot protiusluge za sklenitev nekega posla, še zlasti, če gre pri tem za vnaprejšnje podkupovanje. Ni pa pravila, ki bi določalo, kako drago- ceno poslovno darilo poslovni partner še sme obdržati in katerega mora zavrniti? V nekaterih firmah so postavili meje. So vam znane cenovne meje v podjetjih, za katera pravite, da jih vendarle imajo? Od podjetja do podjetja so različne. Povsem jasne pa so pri protokolarnih darilih, katerih vrednost je točno določena tudi v uradnem hstu, in sicer z višino povprečnega osebnega dohodka. Kakšen ritual ima način izročitve darila? Pri nas se poslovno obdarovanje še vedno preveč dogaja v pisarnah in ob poslovnih kosihh. Vse premalo izrabljamo priložnosti, ki bi bile prav tako primerne. Primeren čas za obdarovanje je skozi vse leto in ne le pred novoletnimi prazniki, saj tudi poslovne stike in posle sklepamo skozi vse leto. KSENIJA LEKIČ Foto: JAKA JERAŠA Dr. Janez Bogataj: »Poslovno obdarovanje je načrtovan segment poslovnega obnašanja.« Poslovna darila na fotografijah sodijo bogat izbor Daril Rokus: Darilni komplet in vino veritas. Vsebuje knjigi Plečnikovi kelihi, dva vinska kozarca Oskarja Kogoja in steklenico vrhunskega desertnega vina. Darilrm škatla je posebej oblikovana. Balerina, zakaj, delo mlade slovenske oblika valke Lare Bohinc, ki živi v Londonu. 6,2 centimetra velika balerina je izdelana ii srebrnega ohišja z verižico in sponko na zad- nji strani, tako da se lahko uporablja kol obesek ali broška. Balerina ni ukleščena zno- traj ohišja, temveč se svobodno dviga. PETICA PO DOMOVINI - HUMOR 35 Izbiramo naj voščilnico Nova akcija Novega tednika - K sodelovanju vabimo vse, ki bi radi voščilnicam vdahnili več topline ob koncu leta bomo napi- sali več prazničnih voščilnic. ICakšna bo vsebina? Se bomo jamo nečitljivo podpisali ali pa še to ne? Ali se bomo po- trudili, zbrano sedli za mizo in se poglobili v vsako voščil- nico, namenjeno prijateljem, jnancem, poslovnim part- nerjem, morda ljubici, star- am, bratu ali sestri...? Bomo pogledali voščilnico in se odločali, ali je s svojo zunanjostjo primerna za ose- bo, kateri jo bomo namenili? Bomo voščilnice pisali ročno. z nalivnikom ali drugim pisa- lom, na računalnik ali pisalni stroj? Ali se bomo zadovoljili kar s tekstom, ki je že odtis- njen na voščilnici? Ali pa bo- mo čestitali kar na cesti, v gostilni, avtobusu ali vlaku in se zraven opravičevali: »Saj veš, ne vem naslova, sem po- zabil...« Včasih (joj, spet včasih!) so ljudje voščilnice zlasti ob boži- ču, novem letu in veliki noči pisali z veliko mero ljubezni in osebnega spoštovanja. K voš- čilnici so pripisali kakšen lep stavek o zdravju in sreči, zra- ven pa sporočili, kaj novega se je v tistem letu pri njih zgodilo. Kdor si danes ogleda razstavo starih voščilnic, lahko vidi, ka- ko so bile lepe in prijetne. Novi tednik bo letos prvič podelil nagrado tistemu, ki bo voščil najlepše in najbolj pri- srčno, tudi aktualno in izvir- no. Pričakujemo tudi voščilni- ce, ki jih boste prejeli in se vam bodo zdele primerne za sodelovanje v natečaju za naj voščilnico. Ni nam treba po- slali originalov, ampak samo fotokopije. Reportažo z nagra- jenci bomo objavili v prvi šte- vilki Novega tednika, v četr- tek, 8. januarja 1998! Izbirali bomo najboljši tekst voščilnice, najlepše ročno na- pisano voščilnico, najlepšo in najbolj domiselno izdelano voščilnico, morda tudi najbolj duhovito in celo najbolj ne- mogočo... V ta namen bomo sestavili posebno komisijo, vendar pa o podrobnostih pri- hodnjič. Voščilnica z natisnjenim »Srečno« v nekaj jezikih z ži- gom ali brez njega in nečitlji- vim podpisom ali celo brez, ni nič! Za tako voščilnico je ško- da denarja! Veseli bomo, če se boste ob napisani voščilnici odločili, da nam o naši akciji napišete tudi kakšno razmišljanje ali svoj spomin na čas, ko ste bolj zbrano in predano pisali voš- čilnice. In ne pozabite svojega prispevka opremiti s točnim naslovom. Poskušajmo v mesecu de- cembru kljub številnim opravi- lom najti dovolj časa za pisanje voščilnic. Naj bodo človeško tople in prisrčne, ne pa hladne, kot so, žal, vse bolj hladni naši medsebojni odnosi! LL:' ,. —TONE VRABL Prvo deželno vino |Gre za novo blagovno znamko iz kleti Jeruzalem Ormož s hkratno uveljavitvijo novega slovenskega zakona o vinu. Prejšnji četrtek so z ne- majhnim ponosom na po- sebni novinarski konferenci v ormoški kleti predstavili prvo deželno vino in novo blagovno znamko Prlek. Da bi bilo vse še bolj slovesno, se je te predstavitve udeleži- la tudi letošnja vinska kralji- |Ca Katarina Jenžur. Prlek je vino iz sort šipon in laški rizling, najbolj priljublje- nih sort v Prlekiji. Je vino, ki ga lahko ponudite ob vsaki priložnosti, k vsem jedem in za vse ljudi, je poudarila eno- loginja iz kleti Jeruzalem Or- mož Andreja Brglez. Direktor vinske kleti Jeruza- lem Ormož Zlatko Zadravec na novinarski konferenci ni skrival ponosa, da so prav oni pohiteli s prvim deželnim vinom pri nas. »Prlek je deželno vino, deželno vino pa je vino, ki po pravkar sprejetem vinskem zakonu sodi v razvrstitvi po kakovosti v zgornji razred namiznih vin, ki smejo imeti označene sorte grozdja in ima priznano geo- grafsko poreklo, saj je bilo grozdje zanj pridelano v dolo- čeni vinorodni deželi. Tako smo v primeru »Prleka« grozdje pridelali v Ormoško-ljutomer- skem in Srednje-slovenskem vi- norodnem okolišu. Zaradi svoje kakovosti in primerne cene - veleprodajna znaša 252 tolarjev - je torej dobrodošel kjer koli in kadar koli.« Vinarji iz kleti Jeruzalem Ormož verjamejo v svojo novo blagovno znamko, čeprav lah- ko računajo tudi s tem, da utegne Prlek zaradi dostop- nejše cene delno s trga izriniti oziroma nadomestiti tudi nji- hove že zelo uveljavljene bla- govne znamke. Nova vinska blagovna znamka Prlek je torej rojena. AH ji bo k dobri prodaji poma- gala tudi navzočnost sloven- ske vinske kraljice Katarine Jenžur, pa bomo lahko prever- jali v praksi. MITJA UMNIK Irena Polanec spet zlata Mariborska slikarka Irena Po- lanec, ki si je s svojimi večnimi Evami pridobila evropski slo- ves, se je te dni vrnila iz Pariza z novim zlatim odličjem. Na znamenitem pariškem Salo- nu, kjer je ponovno razstavila svoja dela, je prejela zlato meda- ljo - grand prix. To nagrado ji bodo slavnostno izročili januarja prihodnje leto, istočasno pa bo Irena Polanec prisotna na otvori- tvi razstave, imenovane Compa- raisons, kjer bo kot edina slikarka iz Slovenije sodelovala s svojimi deh. Umetnica, ki je novembra raz- stavljala na Dobrni in ki smo je pred nekaj tedni predstavili tudi v našem tedniku, pa se zdaj vzpe- nja še proti dvema vrhovoma: v Parizu kandidira za veliko častno nagrado Francije, ki jo za najpo- membnejše dosežke v kulturi po- deljuje poseben komite. Lani npr., je to nagrado prejel zname- niti šansonjer Charles Aznavour. V letošnji akciji revije Jana, v ka- teri izbirajo Slovenko leta, pa se Irena Polanec prav tako uspešno Vzpenja proti vrhu. Trenutno je po številu glasov Janinih bralcev i^a tretjem mestu in prav lahko se Zgodi, da se bo v finalnem delu 3kcije povzpela še za kakšno me- sto (dve?) višje. M.A. Kandidatka za letošnjo Slovenko leta med svojimi »domačimi« Evami. OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE CELJE razpisuje ZUTI, SREBRNI in BRONASTI CELJSKI GRB za leto 1998 za uspehe in dosežke na katerem koli področju dela in življenja Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Ur.l. RS, štev. 9/95, 30/96 in 71/97) podeljuje Občinski svet Mestne občine Celje ZLATI CELJSKI GRB -za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Mestne občine Celje; SREBRNI CELJSKI GRB -za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje; in BRONASTI CELJSKI GRB -za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Pobude za podelitev Zlatega, Srebrnega ali Bronastega celjskega grba morajo vsebovati: -podatke o pobudniku -podatke o kandidatu -utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisa, elaborata ali na drug ustrezen način predstavljen uspeh ali dosežek, za katerega je predlagana podelitev grba -podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno -datum pobude Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, ime- novanja, priznanja in nagrade, Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje, do 31. januarja 1998. Občinski svet Mestne občine Celje stranka šal ji vcev člani Stranke šaljivcev pripravljajo v soboto, 20. decembra, novoletno srečanje pri Jožici Golob v Rečici nad Laškem. Bralce in sodelavce vabimo, da se srečanja udeležijo in rezervirajo svoj prostor na tel. 730-335. Ta teden odpotujeta na Dunaj na Božični sejem Anica Naraks iz Vojnika, kot nagrajenka za šalo tedna, in Klemen Mlakar iz Šentjurja kot izžrebanec med prispelimi kuponi. Današ- nji sodelavci so: Marinka Bukovič iz Rimskih Toplic, Lili Soline in Vinko Aristovnik iz Celja. Dodatni zaslužek Franca se je odločila, da si »polepša« svoje življenje s prostitucijo. Dodatno delo si je poiskala v znanem celjskem lokalu. Neko po- poldne je srkala kavico in čakala, ko je pristopil zagorel Siciljanec: »Bona sera sinjorina!« »Kaj? Nič za bone! Samo za marke ali dolarje.« Na carini Na državno mejo se je pripeljal Miha in carinik je opravil formalnosti: »Kaj za prijavit?« »Nič.« »Res ne?« »No ja, mali žepni računalnik imam.« »Pokažite,« reče carinik in mladenič je že imel v roki žepni nož. »In temu vi pravite računalnik? To je vendar nož.« »Veste, pri nas samo s tem obračunavamo.« Na cesti Slave in Lojz sta se srečala in beseda je nanesla na vsakdanje stvari. »Slave, a ti kaj gledaš te iz parlamenta? Za katere pa si?« »Ti povem, da jih ne morem gledati. Včasih, ko so bili komunisti na oblasti, so v eni roki držali srp, z drugo pa so k sebi vlekli. Malo je ostalo tudi za nas, smrtnike. Zdajšnji pa imajo križ za vratom in z obema rokama k sebi vlečejo, za nas pa nič ne ostane...« Na ulici Prednovoletno razpoloženje in povišana penzija... Kako ne bi bila Lojz in Slave malce okajena? Ko proti večeru iščeta izhod iz mesta, pride nasproti fletna manekenka. Slave se raz- korači, se izprsi in jo vpraša: »No, gospodična - hk, koliko bi mi jih dali?« »Ko vas takole gledam, kakšnih petdeset.« »Kje pa! Petinšestdeset, veste petinšestde- set...« »A veste, da vam ne bi dala,« je presenečena mladenka. Slave pa potem žalostno: »Saj bi tudi ne mogel...« Ena o blondinkah Blondinka in črnka se sprehajata po parku. Črnka vzklikne: »Poglej to ubogo mrtvo ptico!« Blondinka pogleda proti nebu: »Kje pa je...?« In še ena »če bi se malo potrudila in se naučila likati, nama ne bi bilo potrebno plačevati gospodi- nje,« reče blondinkin mož. Ona pa nazaj: »Če bi se ti potrudil in boljše seksal, nama ne bi bilo potrebno plačevati vrtnarja!« ŠAU TEDNA Pogovor Franc in Treza sta bila zgleden par. Treza kar naenkrat hudo zboli in zaveda se, da so ji šteti dnevi. Zato se odloči za resen pogovor in Francu pove nekaj nasvetov: »Lubi - vidiš, da je z menoj proti koncu. Glej, da ne boš ostal sam in se zapustil. Dobi si potem kakšno dobro in pošteno, da se bosta razumela kot midva. Vse ji pustim, samo to te prosim, naj ne nosi mojih oblek, da ne boš videl mene v njej.« »Brez skrbi, draga Rezi, saj je veliko večja od tebe...« KUPON Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov: 36 GIASBA ^ _ Štajerskih 7 spet snema štajerskih 7 je skupina, ki je zadnja leta med najpopu- larnejšimi in najboljšimi v Sloveniji, zato pa tudi med najbolj zasedenimi. Samo v prazničnem decembru bodo Štajerskih 7 imeli blizu dvaj- set različnih nastopov, od samostojnih koncertov do televizijskih snemanj. Ob tem pa so še polno za- posleni z delom v maribor- skem studiu, kjer pripravljajo novo kaseto, ki bi jo radi izda- li še pred koncem leta. »Hiti- mo in garamo, kajti od nove- ga projekta si dosti obetamo. Naše poslušalce in oboževal- ce bi radi razveselili z novimi skladbami, radi pa bi tudi so- delovali v prihodnjem tekmo- vanju za Zlatega petelina,« je povedal vodja ansambla Sa- mo Pokorn. Štajerskih 7 so povsod do- brodošli, saj jih odlikuje iz- vrstno muziciranje vseh zvr- sti glasbe od narodno zabav- ne do zabavne, odlični so kot pevci narodnih pesmi, njiho- va specialnost pa so tudi na- pitnice, italijanske kancone in še kaj. Pravzaprav bi težko našel zvrst, v kateri ne bi bili »doma«. V letošnjem decem- bru so že imeli uspešen Mi- klavžev koncert v Žalcu, tri- krat bodo nastopili v Celju (na dveh plesih in Božični Marjanci), v četrtek, 18. de- cembra, pa bodo pripravili božično-novoletni koncert v Kulturnem centru Laško. Se- veda jih bomo večkrat videli tudi v silvestrsko-novoletnem programu nekaterih sloven- skih televizij. V zadnjem času Štajerskih 7 uspešno nastopa s Terezo Ke- sovijo, dobri poznavalci po športno priznavajo premoč Štajercem! Sicer imajo v an- samblu največje težave s statu- som, honorarji, zavarovanjem in podobno. Pravi mojstri, ki uživajo ugled doma in v tujini, so namreč odvisni od mnenj in milosti nekaterih, ki jim je ta zvrst glasbe španska vas! TONE VRABL Štajerskih Z Na posnetku so (z leve) Boris Pokorn, Jani Zavec.Samo Pokorn, Rudi Šantl, Branimir Klovže, Gusti Skaza in Robi Smolnikar. Potepuhovih 13 Kadrovsko močno spre- menjeni so Štajerski potepu- hi presenetili javnost s kase- to in CD z naslovom Prvih 13. V skupini so sami fantje, ki ob izvrstnem igranju gojijo žlahten humor, kar je pri slo- venskih narodno zabavnih ansamblih prava redkost. Šta- jerski potepuhi so Peter Lubej (trobenta), Goran Frangež (klarinet, saksafon, vokal), Miran Frešer (harmonika, klaviature). Rado Gomaz (šo- lo vokal), Stane Satler (bari- ton, bas kitara, vokal), Tomaž Dežman (ritem kitara, solo vokal) in Tone Pernat. Za enajst skladb je napisal melodije Stane Satler, za dve pa Tone Pernat. Avtorji tek- stov so Stane Satler, Marija Trpin in Franc Hameršak. Na njihovi kaseti in CD se torej ne pojavljajo tradicionalni slovenski avtorji in morda prav to daje obema nosilce- ma zvoka posebno barvo, kajti te avtorje poredko sliši- mo. Štajerski potepuhi igrajo vse zvrsti glasbe in za vse starosti poslušalcev. Za. vse imajo pripravljen tudi za- bavni program. Štajerski po- tepuhi pravijo, da njihov čas šele prihaja. Niso obreme- njeni z uradnimi nastopi, pač pa gredo radi med ljudi, kjer se tudi najbolje počuti- jo. In obratno. TV med j notami • v Kozjem bodo po dalj. šem času pripravili koncert domače zabavne glasbe na katerem bodo nastopili Vese- le Štajerke, Klaužar, Igor in Zlati zvoki, Denis Novato (svetovni amaterski prvak z diatonično harmoniko) in Strašna Jožeta. Koncert bo v dvorani gasilskega doma v nedeljo, 14. decembra ob 16, uri, organizator pa je Turistič- no društvo Kozje. • Slovenskogoriški kvin- tet iz Vidma ob Ščavnici je izdal tretjo samostojno kase- to »Napitnica očetu«. Na ka- seti je deset skladb, med ka- terimi sta tudi dve zabavni ter domača ponarodela Koline, Matjašek je gujdeka kla'. • Novoletno televizijsko glasbeno oddajo »Po doma- če« so šest dni snemali v ho- telu Plesnik v Logarski dolini. Oddaja bo na sporedu na sil- vestrovo zvečer, v njej pa bo- do med drugim nastopili Slo- venski muzikantje. Alfi in nje- govi muzikantje, Igor in Zlati zvoki. Primorski fantje. Toni Verderber, Darko Atelšek, Va- sovalci, Slovenski kvintet, Ci- ta Galič, Štajerskih 7 in Jože Burnik s prijatelji ter šaljive! Modra kronika. Strašna Jože- ta, Podokničar ter Iča in Ma- tevž. Ljubezen na prvi pogled Nov album Letečih potepu- hov Ljubezen na prvi pogled je izšel natanko dve leti po izidu prvega albuma z naslo- vom Zguba časa in denarja. Fantje so vseh deset avtorskih skladb, ki jih prinaša nov al- bum, temeljito pripravljali dve leti zato, ker so prepriča- ni, da tisto, kar ni dobro za- nje, tudi za poslušalce ni. Za vse skladbe je značilen prepoznavni zvok skupine, ki ga samosvoj način petja vo- kalnega solista samo še do- polnjuje. Album Ljubezen na prvi pogled so Potepuhi sne- mali v studiu Slyhouse, pro- ducent je bil Joško Sečnik, koproducent Aleš Čadež in tonski mojster Silvester Žni- daršič - Renato. Ovitek je obli- koval bobnar skupine Blaž Grm. Pri nastajanju albuma pa je sodelovala še cela vrsta glasbenikov. Skladba Ko ti vse narobe gre je bila posneta novembra 1996 v studiu Kif- Kif. Leteči potepuhi so Joško Sečnik (bas, vokal, vodja sku- pine), Klemen Tičar (vokal, orgUce), Dejan Došlo (kitara, vokal), Aleš Čadež (klaviatu- re, vokal) in Blaž Grm (bob- ni). Joško, Klemen in Dejan so člani prvotne zasedbe, ki je svojo glasbeno pot začela leta 1993, Aleš in Blaž pa sta se Letečim potepuhom pri- družila kmalu po izidu prve- ga albuma. Za prvi album Zguba časa in denarja, z uspešnico Bicikl, so Leteči potepuhi prejeli sre- brno Helidonovo priznanje, ki se bo, kot pravijo, prav kmalu pozlatilo. Leteči pote- puhi imajo tudi 3 Zlate peteli- ne. V zadnjih dveh letih so se predvsem potepali po Sloveni- ji in imeli več kot 100 nasto- pov, gostovali pa so tudi v Španiji. Kot studijski glasbeni- ki so pomagali Adiju Smolarju pri albumu Saj te prime, pa te mine in tudi pri novem Adije- vem albumu Jaz sem nor, kot posamezniki pa so sodelovali tudi pri drugih projektih. Leteči potepuhi načrtujejo snemanje videospota za na- slovno skladbo Ljubezen na prvi pogled, ki bo po njiho- vem mnenju kot prva postala nov vseslovenski hit. Za sla- dokusce pripravljajo blues pesmi v angleščini, album pa naj bi izšel v majhni nakladi. SIMONA BRGLEZ Foto: MIHA FRAS Leteči potepuhi Še eno noc Celjski duo 2 Alive, ki je znan predvsem po največji uspešnici Vzela bi te, je te dni izdal novo pesem na ma- xi zgoščenki pod naslovom Še eno noč. Skladba je izšla pri založbi Megaton, sicer pa je v pripravi tudi nov al- bum, ki bo izšel takoj v za- četku leta 1998. Na maxi- singlu Še eno noč so štiri pesmi (intro. Še eno noč - radio version. Še eno noč - instr. version in English me- gamix). Duo 2 Alive sta mlada us- tvarjalca, ki sta se rodila sko- raj na isti dan. Oba sta občut- ljiva rakca in s tem nebesnim znamenjem jima pripada tudi znak velikih ustvarjalcev, kar sta tudi dokazala. Goran Bil- bija je bil glavni pobudnik za nastanek zasedbe 2 Alive, je pa tudi profesionalni roko- metaš in ustvarjalec glasbe. Vivian Trebičnik je vodja ce- lotnega projekta 2 Alive, zna- na koreografinja, inštruktori- ca aerobike, tekstopiska in soustvarjalka glasbe ter pev- ka. Novost je tudi ta, da bo zasedbo 2 Alive sedaj zasto- pala le pevka Vivian. Goran je namreč preveč zaposlen z rokometom, bo pa še naprej ustvarjal glasbo za 2 Alive. Vivian so nastopi ne samo glasbena, ampak tudi plesna poslastica, na nastopih pa jo spremlja plesna skupina La Viva. Pozitivne energije ji ne manjka in kot pravi, je nabi- tost z energijo in nepristran- skostjo ne samo na nastopih, ampak tudi v vsakdanjem življenju njena glavna vrlina. 2 Alive ima tudi svoj Fan klub na Mariborski 42 v Celju, čla- nom pa mesečno pošiljajo vse informacije, plakate, av- togram kartice, kasete, CD plošče in podobno. ■ SIMONA BRGLEZ Vivian, pevka, tekstopiska in soustvarjalka glasbe za 2 Alive. PETICA GLASBA 37 glasbeni ex-press 39-letna kraljica popa MADONNA se bo v prvi polo- vici prihodnjega leta, ko bo izšel njen novi album, prvič po letu 1990 spet podala na veliko svetovno turnejo. To- krat pod okriljem znane new- yorške menagerske hiše Q Prime, ki sicer skrbi za posle nekaterih heavy-metal zvezd- nikov (Metallica, Def Lep- pard...). Debbie Rowe Jackson, že- na slavnega pop zvezdnika Michaela Jacksona, je za tele- vizijsko postajo CNN prejšnji teden potrdila, da je pričakuje otroka. Pariš Michael Katheri- ne Jackson, tako bo namreč deklici ime, se bo rodila maja prihodnje leto. Na velike ameriške odre se bodo sredi tega meseca vrnili tudi legendarni trasherji MEGADETH, ki bodo v vseh večjih ameriških mestih pred- stavili svoj pred nedavnim objavljeni album »Cryptic Writings«, s katerega se je na single formatu in videu prejš- nji teden znašla tudi skladba Almost Honest. Po večletni glasbeni absti- nenci se na glasbeno sceno spet vrača tudi MARK HOLLIS, nekdanji frontman odlične angleške zasedbe Talk Talk. Skupaj s producen- tom Phillom Brovvnom je s samo dvema mikrofonoma posnel osem akustičnih skladb, ki bodo konec januar- ja izšle na albumu »The Wa- tershed«. Umetnik, ki smo ga nekoč poznali pod imenom PRINCE, bo legendarnemu funk mojstru Larryu Graha- mu (ex-Sly&The Family Sto- ne) pomagal pri nastajanju njegove nove plošče, prve po letu 1985 objavljeni »Fired Up«. Larry Graham s svojo skupino Central Station sicer ogreva občinstvo na Prinčevi turneji Jam Of The Year. Legendarna angleška pro- gresivna skupina VES je no- vembra svoje podanike osre- čila kar z dvema LP-jema, »Keys To Ascension 2« in »Open Your Eyes«. Prvi je na- daljevanje njihovega istoi- menskega lanskega projekta, s katerim so se Steve Howe, Jon Anderson, Chris Squire, Alan White in Rick Wakeman vrnili v sedemdeseta, na njem pa je več kot polovico pesmi posnetih v živo. LP »Open Your Eyes« je zapolnjen z ne- koliko bolj modernim art- rockom, namesto v začetku tega leta odpadlega klaviatu- rista Ricka Wakemana pa je na njem mogoče slišati novin- ca Billya Shervvooda. Znano celjsko ročk zased- bo NOXIRE je le dobra dva meseca po izidu njihovega drugega albuma »Inter Ge- nius« prejšnji teden zapustil bobnar. Ker Noxire zadnje ča- se spet veliko nastopajo, sta se brata Vovk, Marcel in Ro- bert, že pognala v lov za no- vim bobnarjem - na svoj do- mači naslov (Pohorska 8, Ce- lje) pa sprejemata tudi prijave tistih, ki mislite, da ste zmož- ni ropotati v njunem ritmu. Pri kranjski založbi Panika je izšla kaseta »Pesmi s poti« spet zbujenega kantavtorja JOŽETA ŽVOKLJA, ki je pred leti že aktivno sodeloval na slovenski kantavtorski sceni, nato pa se iz neznanih razlo- gov za precej časa umaknil z nje. Žvokljev prvenec še naj- bolj spominja na nekatere iz- delke Tomaža Pengova, odli- kujejo pa ga zanimivi aranž- maji akustičnih kitar in bese- dila, ki se gibljejo med poetič- nostjo visoke kulture in sproščeno govorico ročka. Dosedaj edina slovenska dekliška dance zasedba POWER DANCERS je končno dobila konkurenčni bend. Gre za plesno skupino Make Up, ki je v studiu Tivoli že posnela pet skladb, kot prvo izmed njih pa je na radijske postaje lansirala poskočnico Nora. Škofjeloški lepotec JAN PLESTENJAK je pri založbi MenArt objavil svoj četrti al- bum. V hčno embalažo zapa- Metalurški superzvezdniki METALLICA so se s svojim najnovejšim glasbenim izdelkom, LP-jem »Reload«, zavihteli naravnost na vrh Billboardove lestvice najbolje prodajanih albumov. Lars Urlich, James Hetfield, Kirk Hammčt in Jason Nevvsted so v prvem tednu prodali skoraj pol milijona kopij omenjenega albuma, za katerega so večino pesmi napisali že med snemanjem njihovega lanskega LP-ja »Load«. Odlično pa gre v prodajo (100 000 izvodov na teden) tudi dvojni album »BBC Sessions« s posnetki, ki so jih leta 1980 razpadh ročk velikani Led Zeppelin posneli v začetku sedemdesetih za radijsko postajo BBC. Slednja je pred dnevi praznovala že 75. obletnico obstoja. Nekateri znani angleški glasbeniki so ta častitljivi jubilej obeležili s priredbo 25 let stare Lou Reedove uspešnice Perfect Day, ki je seveda takoj zasedla najvišjo pozicijo na angleški lestvici single plošč. V kanadskem mestu Toronto je konec prejšnjega meseca 26-letna Dolores 0'Riordan, pevka popularne irske alter-rock zasedbe THE CRANBERRIES, rodila svojega prvega otroka, Taylorja Baxterja Burtona. kirana kompaktna plošča »Morje« prinaša deset z lati- no-popom obarvanih sklad- bic, ki jih je Jan ob pomoči znanih slovenskih studijskih glasbenikov posnel v studiu Tivoli. ALEKSANDER MEŽEK je v Londonu ob spremljavi neka- terih znanih britanskih glas- benikov (Robbie Mcintosh, Steve Smith...) posnel avtor- ski CD z naslovom »Krila«. Mežek je tokrat celoten CD zapolnil z duhovnimi pesmi- mi, med katerimi pa najdemo tudi pesmi Aleluja in Jeruza- lem, ki jih je Aleksander prvič javno predstavil že lani ob obisku papeža Janeza Pavla 11. V petek, 12. decembra, bo- do v hali A celjskega sejmišča Golovec nastopili hrvaški ročk zvezdniki PARNI VAL JAK. Aki in njegovi kom- panjoni bodo poleg številnih starih uspešnic ljubiteljem evropsko usmerjenega bal- kan-rocka predstavili tudi godbo s svojega najnovejšega albuma »Samo snovi teku uz- vodno«. STANE ŠPEGEL želi vsem dijakom in študentom uspešno šolsko in študentsko leto! Izplačilo 20% zaslužka v naprej! SILVESTROVANJE V BUDIMPEŠTI KOMPLETNA OSKRBA (prevoz, organizacija, 2Xnočitev z zajtrkom, Silvestrska večerja v čardi...) 22.800 SIT VSTOPNICE za vse kinopred- stave Celjskih kinematografov - 410 SIT za vstopnico. VSTOPNICE za rekreacijo v Golovcu: bazen 400 SIT, savna 600 SIT, bazen &savna 800 SIT, kegljišče 500 SIT VOZOVNICE za Izletnikove avtobuse: UUBUANA 399 SIT, MARIBOR 379 SIT FOTOKOPIRANJE na Miklošičevi 1: A4 7 SIT PVC spiralna vezava 120-200 SIT. Informacije: 490 10 90, 490 10 91, http://www.klub-scr.si, infoterminali v enotah Banke Celje. 20 vročih rc tuje lestvice 38 IZ OTROŠKEGA SVETA Tedi je prijatelj otrok Na Zavodu za. usposablja- nje in varstvo invalidne mla- dine Mihe Pintarja na Dobr- ni so pred letom dni uresni- čili idejo, ki se je izkazala kot enkratna. Za svoje go- jence, večinoma psihično in telesno težje prizadete otro- ke, so namreč kupili Tedija - prikupnega konjička, ki ga lahko slednji sedaj redno jezdijo in hodijo obiskovat. »Ob tem, da je odnos do živali zelo pomemben za čus- tveni razvoj naših otrok, je jezdenje konjička zanje ideal- no zaradi njihovega gibalnega razvoja,« je povedala Irena Artank, direktorica Zavoda Mihe Pintarja z Dobrne. Obisk ali jezdenje konjička Tedija, ki »stanuje« v Konjeniškem klu- bu v Škofji vasi, pomeni otro- kom ob čustveni vzpodbudi, o čemer vse večkrat govorijo tu- di doma, tudi nagrado in do- datno motivacijo, ki jih pripra- vi do tega, da postorijo marsi- kaj, do česar jih je sicer bolj težko pripraviti, je povedala Artankova minuli četrtek, ko je skupaj z gojenci zavoda in njihovimi starši Tedija obiska- la tudi sama. Po tem, ko so v zavodu prišli na idejo o nakupu ko- njička, se je začelo dolgotraj- no iskanje; Tedi pa, ki je manjše rasti, zelo vodljiv in mirnega značaja, se je izkazal za idealnega prijatelja otrok, ki jih ni še nikoli pustil na cedilu. Sicer pa si mora tudi on hrano zaslužiti sam, in si- cer tako, da na njem trenirajo tudi mlajši člani konjeniškega kluba. Gojenci zavoda Mihe Pintarja izkoristijo vsako pri- ložnost, da svojega Tedija obiščejo, pri čemer jim ob šti- rih na novo usposobljenih te- rapevtkah pomaga predvsem zavodska Darja Pangerl, ki je tudi sama članica konjeniške- ga kluba. N.-M. S. Aljaž in Tedi sta postala tako dobra prijatelja, da prikupen fantič uporabi ves svoj šarm. da vzgojiteljico pripravi do tega. da lahko jezdi še nekaj minut... Kakovost in |az Hodim v šolo, kjer bi lahko bilo mnogo boljše, kot je. Pri pouku bi lahko učenci bolj poslušali, saj bi se to poznalo pri ocenah in končno tudi pri uspehu. A za mnoge je to težko. Ker nam vsako uro ocenijo, nam taki učenci s tem izgubljajo točke. Nič ne pomaga razredna ura, nič besede učitelja, nič besede sošolcev. Še naprej se obnašajo (oprostite izrazu) zverinsko. Pri urejenosti razreda smo se zelo potrudili, čeprav je naša matična učilnica tehni- ka, ki jo je težko lepo urediti. No, za urejenost učilnice se imajo zahvaliti nam, puncam, kot tudi za to, da se v njej tudi dobro počutijo. Me odmori se pokaže naša prava plat. Če učitelj malo zamudi, se zdi, da bo slej ko prej konec sveta. Zaradi teh neumnosti smo velikokrat kaznovani. Največkrat zato, ker smo zunaj, ko pride učitelj, ker preveč divjamo, ker nimamo pripravljenih potrebščin ob prihodu učitelja... Po pouku naj bi učenci odšli v varstvo ali naravnost domov. Žal mnogi tega ne upoštevamo. Tudi jaz sem med njimi. Čeprav nismo popoln razred, se vsaj zelo dobro razumemo. Razen malih prepirčkov, ki so povsod. Že dobro razumevanje nekaj velja, kajne? Mateja Ropaš, 6. a Moja največja želja čeprav do izteka tega leta manjka še mesec dni, smo se pri literarnem krožku pogovarjali o naših željah. Razmišljamo pa tudi drugače. Zakaj bi morali izražati svoje želje samo v decembru, naj bodo kadarkoli v letu. Prisluhnite željam, ki so se nam porodile nekega mračnega jesensko-zimskega jutra: - Želim si novoletne počitnice. Katja, 7. e - Čimprej naj se rešim prihajajočih kontrolk. Tanja, 7. e - Da bi bil zdajle v Gardalandu. Gorazd, 6. b - Oh, ko bi bile spet poletne počitnice. Neža, 6. b - Pod božičnim drevescem si želim veliko daril. Mateja, 8. e - Sedaj bi sedela v srednješolski klopi in ne bi bila pred težko odločitvijo, kam naprej v šolo. Valentina, 8. e - Da ne bi bilo krivic in pretepov. Anja, 6. a - Oh, da ne bi bila vprašana biologije. Petra, 8. e - Želim si tisoč mark. Eva, 8. e - Dobro oceno iz zemljepisa. Urša, Živa, 7. e - Dobre ocene. Maja, 7. e - Počitnice, počitnice. Nina, 6. e - Želim si smuči. Klavdija, 6. e Člani literarnega krožka 1. osnovne šole Žalec Njemu v topli temni noči, ko zvezda mi sije in solza po licu mi lije, me nič ne odvrne misliti na tvoje rjave oči, na tvoje svetle lase, na tvoje bele zobe in na to, kje si. Slednja misel kruta je, ker vem, kje si. Blizu nje, ki ti ljubša je. To tvoje dejanje strupeno je, čutim ga po žili, ki vodi i; moje otožno srce. PETRA KOŠMRLJ, 8. b OŠ Polzela Livada in tri sekvoje Nekega dne sva se s sestrično Katjo odpravili na sprehod po Rimskih Toplicah. Tam je zelo lepo, posebej lepa pa je spreha- jalna pot pri zdravilišču. S Katjo sva se podali po tej poti. Odšli sva na livado, kjer rastejo velike sekvoje. Sestrična mi je poveda- la zgodbo o livadi in sekvojah. Bilo je pred mnogimi leti. Ta- krat je v Rimskih Toplicah žive- la družina, ki je imela tri otroke. Otroci so se radi igrali v gozdu, kjer so si označili skrivno igriš- če. Nekoč, ko jih je mati iskala, je prišla na to igrišče. Otroci so se pridno igrali, nato pa z mater- jo ubogljivo odšli domov. Čez nekaj dni so gozd pose- kali in posejali travo. Nastala je livada, na kateri so zrasle tri sekvoje. Te sekvoje so otroci, ki so se nekoč veselo igrali v goz- du, kjer je danes livada. Zadovoljno sem poslušala Katjino pripoved. Zdela se mi je kar resnična. Mogočne, pono- sne sekvoje pa so mi odslej še bolj zanimive. MATEJA BOVHA, 5. a III. osnovna šola Celje Miklavž vcasiii Pred davnimi, davnimi časi so ljudje spali na peči. Seveda, tudi moj ata je spal na njej. Enkrat, za Miklavža, pa je ata bedel. Slišal je korake. Spretno je splezal s peči. Splazil se je k Miklavžu in ga prijel za roko. Potem je stekel na peč. Zjutraj pa ga je v košari čakal listek: Zaradi radovednosti si dobil le repo, solato in korenje. Ata se je razjokal. Bratje in sestre pa so ga potolažili vsak s svojim košč- kom čokolade. Nina Helbel, 2. b OŠ Polzela Parkljisoga prestrašili Ko je bil ata majhen, je na Miklavžev večer na vrata potr- kal Miklavž s parklji. Miklavž je atu rekel, naj moli, ampak ata ni hotel. Parklji so ga zvezali z verigami in odvlekli v grmovje. Čez nekaj časa so ga le spustili. Miklavž mu je dal za darilo le šibo, saj drugega ni zaslužil. Tjaša Ribič, 2. b OŠ Polzela Kako je nastala skala Igla Babica mi je pripovedovala, kako je nastala znamenita skala Igla pod Raduho, ki jo še zdaj občudujemo, ko se peljemo v Logarsko dolino. Legenda pravi, da je nekoč pred davnimi časi, živel veli- kan. Bil je takšen hrust, da je v gozdu izpulil smreko, os- mukal njene veje in tako do- bil popotno palico. Potikal se je po gozdovih med Lučami in Solčavo, lovil medvede, gamse in jelene, si jih pekel in se tako nasitil; žejo si je gasil v Savinji. Velikan je imel vse, le žene ne. Toliko časa je hodil po gozdovih Savinjske doline, da jo je končno našel. Bila je višja kot najvišja smreka, a vendar je svojemu možu se- gala le do ramen. Kadar je velikanu prala hlače, je Savi- nja tri dni in tri noči umazana tekla skozi Luče. Srajce ni imel, grele so ga dlake, s kate- rimi je bil poraščen. A ker je bila zima le premrzla, si je zaželel tudi srajce. Svojo ženo Velebabo je pro- sil, naj mu jo sešije, ona pa mu je odvrnila, da nima igle. Velj. kan se je povzpel na vrh Radu- he in od vrha odtrgal veliko skalo ter jo oglodal, da je posta- la okrogla kakor igla. Vsak dan je odhajal v gozd in pobijal živali, da je imel dovolj kože za srajco. Velebabi je velel, naj mu sešije tako srajco, da ga še v najhujši zimi ne bo zeblo. In Velebaba je dan za dnem nabi- rala dolge in debele vitice sro- botovine, jih vdevala v iglo in šivala možu srajco. Preden je delo končala, se je od vrha Raduhe odtrgala skalina, zgr- mela na trato, kjer je sedela Velebaba ter jo ubila. Ko se je velikan vrnil z lova in zagledal mrtvo ženo, je zatulil, da je odmevalo od planin. Pograbil je iglo in jo zalučal v dolino, da' se je ob cesti nad Savinjo zapik-', nila v zemljo, kjer je še danes. On sam pa se je skril v zijalko, da ga nikoli več ni videla živa duša. Medvede, merjasce, jele- ne in gamse pa še zmeraj lovi po raduških gozdovih, jih peče in se masti z njimi. Žeje pa si ne gasi več v Savinji, pit hodi v podzemno luknjo, kjer se nabi- ra voda iz presihajočega stu- denca. Kadar voda v tem stu- dencu presahne, takrat si gasi žejo v zijalki. Če boste kdaj šli v Logarsko dolino, boste blizu Solčave za- gledali presihajoči studenec, kjer voda vsakih nekaj minut upade in spet naraste. Nedaleč stran boste videli visoko, tanko osamelo skalo Iglo, ki je Veleba- bi služila za iglo. Tako je torej nastala skala Igla, pravi legenda. MAJA KLAPŠIC, 5. a III. osnovna šola Celje PETICA REPORTAŽA 39 Rišikeš, mesto modrecev Med Indijci na romanju - Legenda o nastanku reke Ganges, ki očisti vse, česar se dotakne Večina Indijcev se med po- čitnicami odpravi na obisk svetih mest in pomembnih templjev. Družine tradicio- nalno preživljajo svoje dopu- ste na romanju iz enega v drug tempelj, pa naj bo to bogata družina iz mesta z do- jenčki v naročju ali starke iz vasi z velikimi uhani v nosu in tradicionalnih nošah, žen- ske v elegantnih barvitih svi- lenih sarijih ali starčki, oviti z edinim kosom blaga okoli le- dij. Romanje igra pomembno vlogo v življenju ljudi. Največkrat potuje na duhov- no romanje cela vas z najetim starim avtobusom; s seboj no- sijo vse premoženje, posodo in majhen kuhalnik, morda odejo za spanje. Včasih vidiš celo skupino romarjev, oblečeno v oranžno (barva sanjasin-potu- jočih svetih mož) ali obritih po glavi v znak vdanosti duhovne- mu svetu in ne stvarnemu. Eno izmed obveznih romar- skih mest v življenju Indijca je tudi izvir svete reke Ganges. Ker smo bili (moja tričlanska družina) ob vznožju Himalaje v mesecu novembru, nam do izvira zaradi snega ni uspelo priti, zato smo se ustavili v kraju Rišikeš ob sveti reki Gan- ges. Ko smo z motorjem preč- kali viseči most in našli kraj za prenočitev v starem mahara- džinem »dvorcu«, ki so ga po- darili ašramu, je hčerka Maša navdušeno vzkliknila: »Tako je lepo, da bi lahko za večno osta- la tu.« In res smo ostali kar mesec in pol. Poleg tega, da smo bili polni nekakšne ne- doumljive energije in tudi spo- kojnosti, smo lahko opazovali ljudstva na romanju iz cele In- dije. Ugibali smo posameznike po njihovi kasti in mestu v družbi le po pokrivalu, bradah, oblačilu in znamenjih na čelu. Posvetili smo se študiju hin- duizma, joge in včasih odhaja- li na zanimiva večerna preda- vanja sadhuja v angleščini. V Rišikešu je namreč glavni cen- ter prakticiranja joge v Indiji, kjer se obiskovalci odločajo za kratkotrajen instant tečaje hatha joge, za bolj zahtevne pa imajo trimesečni tečaj gaja- tri joge, ki se začne vsak dan s prvim sončnim pozdravom v dolino bogov. V šestdesetih le- tih si je Rišikeš pridobil tre- nutno in minljivo slavo kot kraj, kjer se je slavna skupina The Beatles okužila s vzhod- njaško filozofijo pri učitelju Mahariši Maheš Jogiju. Še danes marsikdo čuti energijo, ki izžareva iz čiste modro-zelene reke, ki prihaja od bogov zaščitene dežele večnega ledu. Čiste p^ ne pra- vim zastonj, kajti dejansko smo pili kristalno čisto vodo iz pipe, kar je v Indiji izjemen slučaj. No, morda ima pri tem dosti opraviti tudi dejstvo, da smo bili po enoletnem potepa- nju po Aziji odporni na ekso- tične bacile, kajti že nekaj ča- sa smo posegah po vodi, ki jo pijejo domačini. Tako smo pri- hranili nekaj dolarjev na dan, ker nismo kupovali vode v pla- stenkah (ki jo toplo priporo- čam turistom, ki potujejo v Azijo le za kratek čas). Izurili smo se tudi v pitju vode brez dotika ustnic s kozarcem aH steklenico, kakor to počnejo domačini. Če poskusite sami, boste mokri ugotovili, da ni tako enostavno, kot se sliši. Ob reki Ganges Ganga, kot kličejo reko Gan- ges domačini, predstavlja plodnost, ponovno rojstvo, pomeni brezmadežnost in očisti vse, česar se dotakne. Od tod tudi množično potap- ljanje vanjo, posebno ob ugodnih dnevih po astrološ- kem koledarju in ob verskih praznikih, ki temeljijo na luni. Nasploh se Indijci zelo obračajo v nebo po nasvete. Tako sem v reviji Astrology prebirala dnevni vodnik, ki nam pove, kateri čas je prime- ren za določeno vrsto joge; najugodnejši dan, da si kupiš kolo ali novo oblačilo; kdaj poglobiti vodnjak ali kupiti ži- vino; kdaj jemati tablete, da najbolj učinkujejo; kdaj je pri- meren dan za prvo kopanje po bolezni ali imeti posla z nas- protnim spolom; da o primer- nem dnevu skladiščenja riža, žita ali leče sploh ne govorim, ker se poljedelska dela ravna- jo po luninem koledarju tudi pri nas. Legenda pravi, da je poo- sebljena reka Ganga bila naj- prej v nebesih kot Mlečna (Rimska) cesta, dokler je ni nek kralj, ki so mu sežgali sinove, zaprosil, naj pride na zemljo in jih oživi. Zaradi strogega izvajanja ritualov, čaščenja in meditacije je reka Ganga prošnji ugodila. Njen padec na zemljo bi bil uniče- valen, zato je poprej še zapro- sila Šivo, naj prestreže njen padec tako, da ji dovoli dotak- niti se zemlje najprej na njeni glavi - to je na vrhu Himalaje - in se potem v vijugah spustiti po njenih kodrih na zemljo. Tam je stekla čez pepel mrtvih princev in jih oživila. S Šivi- nim dotikom pa Ganga še bolj pridobi na svoji moči očišče- vanja grehov. Sivina pot Himalaja predstavlja izvir svetih voda in je tudi kraj, kjer meditira asket med bogovi - Šiva. Mitologiji sledijo mnoga posnemanja, tako da se kar nekaj mož (manj žena) odloči preživeti ostanek življenja nekje v votlini in prakticirati Šivino pot. Odrečejo se vsem ugodnostim in navezanostim materialnega sveta. Za svoje namene ne potrebujejo dosti, predvsem meditirajo in se uči- jo kontrolirati um, kar jim bo omogočilo spregledati iluzijo tega sveta in doseči združenje v »Eno«. Enega smo spoznali tudi v Rišikešu, ki pa na moje presenečenje sploh ni bil Indi- jec, temveč Avstralec, ki si je povsem pridobil fiziognomijo domačina. Na istem mestu ži- vi že petnajst let, že davno je brez denarja, potnega lista in obleke. Živi od miloščine po- potnikov in domačinov, ki ga imajo izredno radi. Nikoli ni potoval po Indiji, prišel je v Rišikeš, ostal tam in ne želi nikamor drugam. Vse, kar ima, je skromno življenje ob opazovanju penečih se brzic reke Ganges in marsikdo mu zavida njegov spokojni ritem življenja. Na Zahodu (Evropa, Ameri- ka) se ego (jaz) širi čez vse meje. Individualnost posa- meznika in njegova »svoboda« sta pomembna dejavnika. medtem ko tega v Indiji sploh ne poznajo. Ker niso osredoto- čeni le na sebe, gledajo na življenje kot celoto, ne pozna- jo svoje intime ne osebnih že- lja. Živijo v velikih družinah in nekdo lahko vidi sebe le kot del celote. Le s takšno filozofi- jo lahko živi brez večjega tre- nja kar ena šestina ljudi na svetu. Verska iskrenost in glo- boko spoštovanje svetosti du- hovnega izročila prežema sle- hernega Indijca. Prav zaradi tega lahko socialno strukturo, kot obstaja danes, izsledimo tisoč let nazaj. Glede na njiho- ve močne tradicionalne kore- nine, jih materializem zahod- nega sveta še dolgo ne bo oku- žil. Verovanje ljudi je prisotno na vsakem koraku in se je hočeš nočeš zalezlo tudi v nas. Zato smo začeli prebirati mitologijo, ki nam jo je sveto- val temni brahmin iz sosednje čajnice, kamor smo hodili po bivolje mleko za zajtrk. Tudi hčerka je z radovednostjo po- slušala zapletanje zgodbe med bratranci Pandava in Kaurava iz poenostavljene verzije velikega epa Mahabha- rata. Moderna zahodna upo- raba besede mit, ki označuje neresnično in izmišljeno zgodbo, v indijski družbi, kjer so miti izredno priljubljeni, zagotovo ne velja. Indijci v svoji mitologiji, polni človeš- kih konfliktov, simboUčnih pomenov in obrednih zakoni- tosti, tudi dandanes še vedno vidijo veliko resničnega. KSENIJA TRATNIK Foto:CYRIL VIMONT Hčerka Maša ima na roki vzorec, narisan s heno, kar je običajno pri porokah. Novozgrajeni tempelj, za katerega so prispevali veliko denar- ja bogati Indijci. Enkrat dnevno dobijo v njem hrano zastonj reveži in sadhuji. 40 ZAAVTOMOBILISTE Dobra prodaja v oktobru v letošnjem desetem me- secu so v Evropi, pri čemer so mišljene predvsem dr- žave Evropske unije z ne- katerimi severnoevropski- mi državami, prodali sku- paj 1,16 milijonov avtomo- bilov, kar je bilo za 8,9 odstotka več kot v enakem lanskem mesecu. Očitno, je, da so številke tako ugodne predvsem za- radi izjemno dobre prodaje v Italiji, kajti tam so oktobra prodali za 58 odstotkov več avtomobilov kot v enakem lanskem mesecu. V Nemči- ji, kot najpomembnejšem evropskem trgu, so oktobra prodali za osem odstotkov več (skupaj 229 tisoč avto- mobilov). V Franciji gre po- sel z novimi avtomobili do- kaj slabo, saj se je prodaja glede na lansko leto zmanj- šala za 18 odstotkov (sku- paj 165 tisoč avtomobilov), vendar oktobra ni bilo tako tragično kot septembra. Sicer pa so v omenjenih državah v letošnjih desetih mesecih prodah 11,5 milijo- na avtomobilov. Po seda- njih napovedih pa naj bi se prihodnje leto prodaja v teh državah oziroma v EU zmanjšala za 2,9 odstotka. Fiat palio iveekend Fiat palio weekend Fiat je v okviru svojega projekta 178 razvil povsem novo vozilo nižjega sred- njega razreda palio. Avto nastaja v Južni Ameriki ozi- roma v Braziliji, poleg limu- zine pa so ponudili tudi ka- ravan, ki ga v skladu s hišno tradicijo imenujejo wee- kend. Palio weekend je tako ime- novani Fiatov globalni avto- mobil, torej vozilo, s katerim naj bi ugodiU kupcem na raz- ličnih celinah in na različnih trgih. Palio vveekend je v sprednjem delu precej podo- ben fiatu puntu, zadek pa je opazno drugačen, pri čemer posebej izstopajo zanimivo oblikovane zadnje luči. V vsa- kem primeru je to 413 centi- metrov dolgo vozilo, ki naj bi dopolnjevalo tisto, kar v ne- koliko višjem razredu ponuja marea vveekend. Avto ob tem ponuja presenetljivo velik prtljažnik, v katerem je v naj- slabšem primeru prostora za 460, v najboljšem pa za 1540 litrov prtljage. To pa so števil- ke, ki dokazujejo, da palio občutno prekaša svojo nepo- sredno konkurenco in kon- kurira karavanom v srednjem razredu. Avtomobilu za sedaj name- njajo tri motorje, dva bencin- ska in turbodizelskega. Prvi bencinski zmore pri gibni prostornini 1,2 htra največ 54 kW/73 KM pri 6000 vrtljajih v minuti, drugi pa pri gibni pro- stornini 1,6 litra 74 kW/I01 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. Turbodizelski motor ima gib- no prostornino 1,7 litra, kar je za slovenske kupce ugodno ter moč 51 kW/69 KM pri 4500 vrtljajih v minuti. Kot vse kaže, bo fiat palio vvee- kend pri nas na voljo šele v drugi polovici prihodnjega le- ta, cene pa še niso znane, vendar se zdi, da bo najo- snovnejša izvedenka na voljo za dobrih 20 tisoč mark. VW išče nove tovarne Zanimiva novica priha- ja iz VW: ta išče nove to- varne za izdelavo svojega novega golfa, najuspe- šnejši avtomobil na evropskih trgih. Prav zaradi tega pri VW sedaj razmišljajo, da bi iz- delavo manjšega pola v ce- loti prenesli v Španijo, po- leg tega pa menijo, da bi bilo najbolje, če bi seat aro- sa odslej naprej nastajal doma, torej na Iberskem polotoku in ne več v Wolfs- burgu. Sedanji čakalni rok na novega golfa se je raz- tegnil na pet ali celo šest mesecev, VW pa hoče nove proizvodne zmogljivosti nameniti tudi novemu majhnemu avtomobilu, ki naj bi se domnevno ime- noval lupo in naj bi ga po- ganjal motor s porabo tri litre goriva. Ta avtomobil naj bi zače- li izdelovati čez leto in pol, pri VW pa ob tem pravijo, da zaradi tega ne bi bilo treba zmanjšati števila za- poslenih, kar pomeni, da bi koncem zaposloval še naprej približno 100 tisoč ljudi. Alfa romeo 156 AKaromeo 156, evropski avto leta Alfa romeo 156, najnovej- ši avtomobil italijanske avto- mobilske tovarne, ki je se- stavni del Fiata, je evropski avtomobil leta 98. Tako je sklenila žirija 56 evropskih avtomobilističnih novinarjev iz 21 držav. Nova alfa je zmagala v tekmovanju pred VW golfom, audijem A6, mercedesom A in citroenom xsaro. Doslej je italijanski av- tomobilski koncem Fiat na- slov evropski avto osvojil že devetkrat, vendar se je zgodi- lo prvič, da so ga prisodili avtomobilu tovarne Alfa Ro- meo. Francoski Renault kot drugi na tej lestvici je doslej dobil pet naslovov evropski avto leta. Alfa romeo 156 je naslednik ne tako izjemno uspešne alfe 155, po sedanjih napovedih pa bo avto slovenskim kup- cem na voljo proti koncu ja- nuarja. borza cen Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 289 avtomobilov.Organizatorji so izdali 18 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev. PETICA ZA MOTOCIKLISTE 41 Tolažba Vsi tisti, ki ne morete spati aradi MV Aguste F4 in vas ire en sam samcat problem- ek, ki se mu reče denarčki, erite dalje! Prvi limitirani seriji dvesto- h primerkov z dosmrtno ga- ancijo (motocikla ali motori- ta?), z vgravirano vrstno šte- ilko in imenom kupca (po lekaterih podatkih je cena do O, po drugih pa le do 40 Bilijonov lir), bo sledila F 4 za iroke ljudske množice. Zara- li uporabe cenejših (težjih?) naterialov in uvedbe serijske ffoizvodnje bo cena padla na ;0 milijonov lir. Direktor in astnik Cagive, ki je hkrati last- lik MV Aguste, Claudio Casti- [lioni, obljublja začetek serij- ke proizvodnje »ljudskega« F4 a konec leta 1998. Kaj F4 zmore? Iz 750 kubikov iztisne 126 konjev pri 12.200 vrtlja- jih, kar bi naj bilo dovolj, da 180 kilogramov aluminija, ke- vlarja in magnezija poženete do 275 km/h. Honda VFR in HECS3 ' Honda Evolutional Ca- talyzing System je le ena od naprednih tehničnih reši- tev na novi hondi VFR 750 Evolution. Sistem je podprt s šestimi senzorji in skupaj z vbrizgalno vžigalno elektrofiiko PGM-Fl, katere korenine segajo v super- bike dirkalnik RC 45, ter z izboljšanim dovajanjem sve- žega zraka v izpušna kolektor- ja s pomočjo injektorjev, ki ju uravnava solenoidni ventil, kontroliran iz vžigalnega raču- ^nalnika, dovoljuje delovanje novega V štirivaljnika v ot3- močju optimalne zmesi zrak/ gorivo (razmerje 14,7:1). Elek- tronsko podprt sistem nav- kljub revni mešanici gori- vo:zrak zagotavlja nizko raven ogljikovodikov in ogljikovega oksida v izpušnih plinih. Sistem HECS 3 je bil prvotno namenjen le za nemški in švi- carski trg, s sprejetjem strožjih normativov Euro-2 pa bo obve- zen v vseh državah unije. Tržni pristop Sodelovanje filmarjev in avtomobilistične industrije z namenom propagiranja nekega izdelka v določenem, največkrat akcijskem filmu, ima bogato tradicijo. Samo spomnite se Jamesa Bonda ali Stallo- nejevih in Schwarzeneggerjevih vratolomij. Slednji je nekajkrat uspešno krmaril skozi filmsko zgodbo na motociklu, kar je v fil- marstvu prej izjema kot pravilo. Zadnja izje- ma se je pojavila v Spielbergovi dinozavrski uspešnici »The Lost World«, kjer je eno od vlog »odigral« motocikel Cagiva Canyon 600, ki so jo vlogi primerno oblekli z dodatnimi ščitniki krmila in žarometov in obarvali v maskirno zeleno barvo. Pri Cagivi so takoj tržno pristopili in ponudili trgu omejeno serijo filmskih canyonov. Slovenski uvoznik bo ta motocikel prodajal le po naročilu. Canyon z 900-kubičnim dvovaljnikom priča- kujejo meseca marca, enduro Elefant z ena- kim dvovaljnikom pa je sedaj moč dobiti za 1.000 mark ceneje. Vamaha neo^s in aerox Slovenski uvoznik je ponudil dva nova skuterja, ki bosta razširila sedanjo ponudbo 50-kubičnih modelov. Neo's (na sliki) je prvi Vamahin skuter, oblikovan, skonstruiran in narejen samo v Evro- pi. Neo's je četrti skuter iz uspešne serije BW'S Next Generation in prav zaradi kompatibilnosti mehanskih sklopov (okvir, zavore, vzmetenje, elektrika) znotraj te serije, postaja najekono- mičnejši in temu primerno najcenejši Vamahin skuter. Neo's poganja nov Minarellijev zračno hlajen dvotaktniški monoblok s 5,4 KM. V sam vrh med 50-kubičnimi skuterji pa sodi aerox, ki ga delajo v Franciji. Aerox je športni skuter druge generacije na 13-colskih kolesih, gnan z vodno hlajenim dvotaktni- kom, zaviran s 190 mm kolutoma spredaj in zadaj, zelo drznih oblik in z bogato športno opremo (LCD merilniki količine goriva in tem- perature, nastavljanje vzmetenja zadaj, širina pnevmatike zadaj 140 rnm, športen solo se- dež, dirkaški pokrov goriva). Rekord v Nemčiji so v prvem pol- letju letošnjega leta prodali 191.246 motociklov nad 125 ccm, kar je 44 % več kot v enakem obdobju lani in nasploh največ doslej. Vzroki tako uspešne proda- je so tako v novi izpitni zako- nodaji, nemogočih promet- nih razmerah v velikih me- stih, priključitvi vzhodnega dela Nemčije kot tudi v no- vem marketinškem pristopu vodilnih svetovnih proizva- jalcev, ki so iz sramežljivih poskusov izpred let prešli v pravo reklamno ofenzivo. Največji tržni deleži so ena- komerno razporejeni med Hondo (21,6%), Vamaho (21,2 %) in Suzukijem (21,3 %). Domači BMW je s 10,8- odstotnim deležem prodaje tik za Kavvasakijem. Svoboda iz Piaggia Skuter Liberty 50 bo slo- venska novost za leto '98, ki se v Evropi že uspešno pro- daja kot izdelek, namenjen srednji generaciji, ki ji je oblikovno in v centimetrih (16 eolska kolesa, visok in dolg sedež, veliko prostora za noge, odlagalni predali in prtljažnik zadaj) tudi prila- gojen. Italijani so ga letos opremili še s 125-kubičnim štiritakni- kom, ki ga v Trgoavtovi po- nudbi še ne bo. Vzrok: nepri- lagojenost slovenske izpitne zakonodaje z evropsko, kjer 125-kubične skuterje lahko upravljajo imetniki izpita B kategorije. Koprčani bodo za prihajajočo sezono ponudili še novo vespo 50-E 2 (50 ccm dvotaktnik z mehanskim vbrizgom goriva), jubilejno serijo vesp PX 150, ki so jo v ta namen posodobiU (novo vzmetenje in 200 mm kolut spredaj, izboljšan sedež in manjše oblikovne spremem- be). Iz Piaggiovega hčerinskega podjetja Gilera pa prihaja Runner FX in FXR s 125 in 180-kubičnim pogonskim sklopom (15 in 21 konjev pri 7.500 in 8.000 vrtljaji), kar bo zadostovalo za 104 in 120 km/h. Kurilno olje! • gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGMA •obročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov • možnost plačila ob dostavi • brezplačni prevoz SKLADIŠČE: Celje 063/31 -796 BENCINSKA SERVISA: Slovenske Konjice 063/49 - 75 - 080, Mozirje 063/497-3060. 42 NASVETI kultura bivanja Klasika se vrača Kuhinjski oziroma gospo- dinjski izdelki, ki so jih vča- sih vsakodnevno uporabljali (emajlirana posoda, litože- lezna posoda, klasični emaj- lirani štedilniki), se spet vra- čajo v naše kuhinje oziroma domove. Pojavljajo se kot uporabni (za kuhanje, servi- ranje, ogrevanje prostorov) ali pa kot dekorativni izdel- ki. Včasih so gospodinjstva uporabljala najrazličnejše iz- delke iz pločevine (predvsem emajlirane), za kuhalne, ser- virne ali druge namene. Ker je industrija sčasoma prehajala na masovno proizvodnjo, so veliko teh izdelkov popolno- ma opustilo ali pa so proizva- jali samo nekatere in še to v zelo majhnih količinah. Emajlirani izdelki Emajl in izdelki, prevlečeni z njim, se zaradi svoje naravnosti zelo skladajo z ostalimi mate- riali, kot so les in ostali podobni materiali. Zaradi tega vedno bolj pridobivajo na pomenu in jih spet lahko najdemo na trgu kot tako imenovane prenovlje- ne old-time izdelke. Lastnosti tovrstnih emajli- ranih izdelkov, zaradi katerih jih lahko uporabljamo v mno- ge namene so lepa, gladka, sijajna površina, ki se dobro čisti in je mehansko odporna; široka obstojnost dekorira- nja, možnost široke obarva- nosti, stabilnost barv, kemij- ska odpornost na delovanje kislin in alkalij, odpornost na staranje in podobno. S temi specifičnimi lastnostmi emajlov lahko na različne nači- ne oplemenitimo naj- različnejše izdelke. To so lahko izdelki za notranjo opremo ku- hinj (rustikalni štedil- niki) ali pa klasična emajlirana posoda. Najrazličnejši emajlirani izdelki se dandanes uporablja- jo tudi v kmečkem turizmu kot emajli- rana kuhalna posoda, emajlira- ne posodice za sladkor, moko ali sol, kot čajniki in kavovarji, kot različni vinski seti ter kot ostali podobni uporabni izdel- ki. Rustiicalni štedilniki s samostojnimi in vgradnimi klasičnimi emajliranimi štedil- niki se v domove spet vrača romantika preteklih časov. Medtem ko se pečejo naj- boljše slaščice v njihovih peči- cah, se na klasični železni plošči kuha, v vodnem kotlič- ku uparja vroča voda, iz kuriš- ča pa se sliši prasketanje suhih drv. To so lastnosti, ki ustvar- jajo občutek domačnosti, zato so ti štedilniki vse pogostejši tudi v sodobnih domovih. Rustikalni klasični štedilniki so individualni (samostojni) ali vgradni. Obzidani so lahko s keramičnimi ploščicami. Obro- be štedilnikov so izdelane v rustikalnem slogu iz svetlečega nerjavečega jekla ali medenine. Glavni deli klasičnih štedilni- kov so železna plošča, na kate- ri kuhamo, emajlirana pečica za pečenje, vodni kotliček za gretje vode in kurišče, ki us- tvarja pravo naravno toploto. BOJAN SEŠEL Klasični rustikalni emajlirani štedilniki se spet vračajo v naše domove. moj pes Špringer špan jel Predstavljamo vam psa iz rodu španjelov. Lovci ga prav dobro poznajo, drugi pa bolje poznajo njegovega daljnega sorodnika ameriš- kega koker španjela, ki ga bomo tudi predstavili. Špringer španjel je krepak lovski pes, družaben, živa- hen, odličen tovariš ter zelo priljubljen. Zgodovina: veliko in raz- noliko skupnost španjelov so razdelili na dva dela. Večje in močnejše pse so imenovali špringer. Začeli so jih upo- rabljati, da so lovcem s soko- li spodili divjačino. Za to de- lo so bili zelo primerni, ker so bili žilavi, vzdržljivi in z velikim veseljem do podenja divjačine, predvsem ptic. Po iznajdbi puške, ki so jo po- tem uporabljali lovci, so pse izučili prinašati plen. Z leti so jih naučili mnogih veščin in tako pridobili čudovite lovske pse. Narava: zelo žilav in vztra- jen pes, obenem pa ustrežljiv in ljubeč. Zelo se naveže na gospodarja. Potrebe: potrebuje veliko gibanja v naravi. Ni pes za mesto, čeprav se prilagodi tu- di takšnemu življenju. Potre- buje razumevajočega gospo- darja, ljubezen in redno nego- vanje dlake. Glavne značilnosti: glava je precej široka, ima izrazit čelnik, med očmi pa žlebič. Smrček je temno rjav. Uhlja ima v višini oči in mu visita ob glavi. Oči so temno lešni- kove barve z budnim in pri- jaznim pogledom. Trup je krepak z mišičastimi stegni, globokimi prsi, ki izžarevajo krepost in moč. Rep je nizko nasajen z dolgo dlako, kraj- šan in stoji ravno. Dlaka je priležna, odporna na vre menske vplive. Barva dlake je ponavadi jetrno bela, čr no-bela ali čreslovinasto rja- vo bela. Velikost: psi so visoki oko h 51 cm, psičke pa mak manj. rn DRAGAN JUHANl L;' i Kinološko društvo Celji Špringer španjel lepota in zdravje Jed v nosečnosti Pomanjkanje joda utegne biti nevarno za človekovo zdravje in vitalnost zlasti v času nosečnosti in dojenja. Zato zdravniki ženskam v rodni dobi priporočajo uži- vanje jodirane morske soli ter ustrezne količine mleč- nih izdelkov in morskih sa- dežev. Posledice pomanjkanja joda v prehrani se odražajo v pove- čani ščitnici (struma), mot- njah metabolizma in težkih boleznih ščitnice, ki samo v Nemčiji botrujejo več kot 100.000 bolj ali manj zahtev- nim operativnim posegom na leto. Pomanjkanje joda v noseč- nosti je posetjno nevarno, ker lahko povzroča motnje in za- stoj telesnega in duševnega razvoja ploda. Zato je v tem obdobju zlasti pomembna uporaba jodirane soh v kuhi- nji, jedilnik pa velja najmanj 2-krat tedensko obogatiti z ri- bami in ostalimi morskimi sa- deži. Ob morebitni izrazitejši obliki pomanjkanja pa zdrav- niki priporočajo nosečnicam in doječim materam, naj vsak dan zaužijejo tableto z 200 mikrogrami joda. varčujmo energijo Toplotno izolirati hišo pomeni zaščititi lupino zgradbe, podstrešje ah streho, zunanje stene, okna, vrata, strop nad kletjo oziroma vse stene, ki mejijo na neogrevane prostore, garažo ali shrambo. PETICA NASVETI 43 nedeusko kosilo Piščančji zrezki v mari- [ladi, masleni polmeseci, krogi Gobova juha Goveji golaž s svežim zeljem, pražen riž s špinačo Češnjeva pogača Piše: sestra VENDELINA Pišcancji zrezki v itiarinadi Potrebujemo: 6 piščančjih rezkov, sol, olje za pečenje; larinada: 2 žlici olja, 20 dag Esekljane čebule, 3 stroke esekljanega česna, 20 dag lupljenih na kocke nareza- ih paradižnikov, pol žličke orčice, sol, poper, vejica ti- lijana, rožmarina, majarona, )vorov hst, 3 tanke limonine jzine, 1/4 1 mesne juhe, pol ozarca vina. Priprava: piščančje zrezke led dvema poliviniloma po- olčemo, osolimo in na vro- em olju na obeh straneh ru- neno opečemo. Zrezke pre- ožimo v skledo, jih ohladi- ao, pred uporabo prilijemo ino in na krožniku jih okrasi- lo z limoninimi rezinami, leteršiljevimi vejicami in na ističe narezano čebulo. Marinada: olju, ki je ostalo d pečenja, prilijemo še malo vežega, zamešamo čebulo, 0 postekleni, dodamo če- en, paradižnik, gorčico, sol 1 dušimo, da se paradižnik ppusti. Prilijemo juho in do- lamo dišave. Kuhamo samo ie malo časa in na koncu do- iamo limonine rezine. Masleni polmeseci in krogi Potrebujemo: 20 dag anrznjenega ali doma nareje- nega listnatega testa, stepeno jajce, sol, kumina, nariban sir. Priprava: . listnato testo tvaljamo nekoliko bolj debe- b, približno kot za kremne lezine. S krapovim obodcem zrežemo kroge in polmese- :e, položimo jih na nenama- m pekač. Obreznine nikoli le gnetemo, ampak jih samo ;ložimo in ponovno zvalja- no. Pripravljene kroge in pol- tiesece namažemo z jajcem ti po želji potresemo s soljo er kumino ali s sirom. Peče- no v začetku na 220 stopi- ijah, ko se dvignejo in malo umenijo, vročino zmanjša- no na 200 stopinj, nato pa še la 170 stopinj Celzija. Gobova juha Potrebujemo: 5 dag suhih ob, 5 dag olja, 3 žlice sese- kljane čebule, 2 stroka sese- Ijanega česna, 1 žlico moke, i krompirja, sol, poper, lovo- ov list, 2 dl kisle smetane, žlička moke. Priprava: gobe poparimo, 'dcedimo in sesekljamo, krompir skuhamo v manjši količini vode in pretlačimo. h vroče olje damo moko, (tnalu nato čebulo, ko začne Umeneti, še česen in gobe. 'remešamo, razredčimo s tropom, nekaj časa kuhamo, 'rilijemo redkotekoč smeta- >ov podmet, dodamo dišave krompir. Osolimo in po ^kusu dodamo kis. Goveji golaž s svežim zeljem Potrebujemo: 50 dag gove- jega bočnika ali vratovine, 6 dag masti, 30 dag na listke narezane čebule, 3 stroke se- sekljanega česna, sol, ščep ku- mine, žlička sladke paprike. Priprava: meso narežemo na koščke, zelje na rezance, široke 1 cm, ga poparimo in odcedimo. Na mast damo če- bulo, jo osolimo, prilijemo nekaj žlic vode in dušimo. Ko čebula začne rumeneti, doda- mo česen in meso, med me- šanjem dušimo, da se mesni sok ne prijemlje dna kožice. Dodamo še papriko, zelje, kumino in razredčimo s kro- pom. Kuhamo do mehkega. Pražen riž s špihaco Potrebujemo: 4 dag olja, olupljeno srednjedebelo če- bulo, 3 klinčke, 1/2 litra riža, 1 liter juhe ali juhe iz jušne koc- ke, sol, 3 žlice kuhane in zmiksane špinače. Priprava: na vroče olje vsu- jemo prebran, opran in osu- šen riž, mešamo in ko poste- kleni, dodamo celo čebulo, v katero smo vtaknili klinčke in prilijemo juho. Premešamo in ko zavre, pokritega kuhamo na majhnem ognju do 30 mi- nut. Medtem ga večkrat pre- mešamo, da se enakomerno mehča. Na koncu kuhanja za- mešamo špinačo. Češnjeva pogača Potrebujemo: 15 dag ma- sla, 15 dag sladkorja, 3 jajca, vanilin sladkor, 12 dag moke, pol pecilnega praška. Nadev: 1 kg izkoščičenih češenj ali kakega drugega kompota, 2 žlici sladkorja, 3 dag želatine, 1/4 1 sadnega soka ali vino, ki ga po okusu osladkamo. Priprava: penasto umeša- mo maslo, posamezno in iz- menjaje dodajamo rumenja- ke in sladkor in še nekaj časa mešamo. S snegom beljakov zmešamo moko, pomešano s pecilnim praškom in vanilije- vim sladkorjem. Testo raz- ravnamo v pekač, namazan z mastjo in potresen z moko, za prst visoko. Pečemo pri 200 stopinjah Celzija 30 mi- nut. Želatino namočimo v vo- di. V manjši količini kropa, z dodatkom 2 žlic sladkorja, skuhamo češnje, napol jih oh- ladimo, dodamo želatino in mešamo, da se stopi. Prilije- mo toliko soka ali vina, da je vsega skupaj 1 liter. Nadev naj bo primerno sladek in ki- selkast, hladimo ga toliko ča- sa, da začenja želirati, nato ga razravnamo po ohlajenem te- stu. Po želji pa testo prej na- vlažimo s sokom. Pogačo pu- stimo vsaj eno uro na hlad- nem, ko jo režemo, nož po- makamo v vročo vodo. iz domače kuhinje Kis kot naravno zdravilo Zadnje čase je domač ja- bolčni kis prava atrakcija, poleg tega pa lahko pripravi- mo različne dišavne kise, ki so obenem tudi zdravilni. Poglejmo nekaj osnovnih navodil za pripravo kisa. Postopek za izdelavo ja- bolčnega kisa (tropinovca) je naslednji: v posebno kad, ki jo vedno uporabljamo samo za kis, nalijemo star jabolč- nik. V kad z jabolčnikom do- damo droži ali »kisovo mati- co«. Vse skupaj naj bo v to- plejšem prostoru. Raztopina mora imeti tudi dovolj zraka (kisika), da se lahko v kadi razvijejo ocetne bakterije (gli- vice). Tem bakterijam je eta- nol (etilni alkohol) najljubši vir energije za njihove živ- ljenjske potrebe. Vzamejo del energije, ki je ostala v etanolu po etanolovem (alkoholnem) vrenju sladkorja. Del energije pa sproščajo tako, da oksidi- rajo etanol v ocetno kislino. Če pustimo star jabolčnik v kadi, da stoji nekaj tednov, bodo ocetne bakterije nada- ljevale presnovo etanola v ocetno kislino in nastal bo dober kis (ocet). V industrijskih obratih za izdelovanje kisa je proizvodni postopek urejen tako, da na- staja kis (npr. iz jabolk ali vina) veliko hitreje, z delova- njem istih ali podobnih bakte- rij. Tam se jabolčnik ali vino, ki mu je dodan kis in z njim množica ocetnih bakterij, pretaka v stiku z zrakom, za- to etanol hitro oksidira in se presnovi v ocetno kislino. V industriji poteka postopek iz- delave kisa zelo hitro. Doma pa se kis kisa počasi. In prav v tej počasnosti kisanja je pred- nost domačega kisa. Kako to? Solatam, marinadam in dru- gim poslasticam dodajamo s kisom ne samo kislino, tem- več tudi aromo, prijeten vonj in okus. Aromo dobi kis že od jabolk, ocetne kisline in še od prijetno dišečih snovi, ki na- stajajo med ocetnim vrenjem. Prav te prijetno dišeče snovi imajo za nastajanje več časa in možnosti pri počasnem ki- sanju. Zato je domači kis oku- snejši od industrijskega. Če pa hočemo hitrejše kisanje, lahko kisu dodamo star moč- nejši kis. Drug postopek za izdelavo domačega kisa je tudi, da na- režemo jabolčne krhlje, jih zalijemo z mlačno vodo in postavimo na toplo. Domači kis lahko odišavimo še z raz- ličnimi zelišči: s pehtranom, timijanom, baziliko, česnom, rožmarinom, lovorom... Domači jabolčni kis je tako zelo okusen, pospešuje pre- bavo, je odlična začimba, pi- jemo ga lahko na tešče, čisti notranje organe in podobno. Kis, ki smo ga naredili doma, mora biti čist, ne sme biti moten. Vsebovati mora 4 od- stotke ocetne kisline, zeliščni pa 5 odstotkov. Barva kisa mora biti enaka barvi surovi- ne, ne sme biti preintenzivna, prav tako ne motna. Domači jabolčni zdravilni kis ne sme imeti usedlin. Vonj mora ime- ti po sadju, ocetna kislina mo- ra biti ravno prav izražena. Okus naj bo po kisu in ne po jabolkah. Kis mora biti uležan kot žganje. Več let je uležan, boljša je kakovost. Najbolj ce- njeni so kisi, ki so stari po več, tudi pet ali šest let. Dišavni kis Za pripravljanje raznih so- lat in tudi drugih jedi so zelo priljubljeni dišavni kisi. Dišav- ni kis lahko naredimo tako, da v veliko steklenico nalije- mo dober domač jabolčni kis in namočimo vanj dišavnice (zelišča). Steklenico zamaši- mo in postavimo za nekaj tednov ali mesecev v topel prostor. Potem precedimo kis v manjše steklenice in jih do- bro zamašimo. Za dišavni kis vzamemo pehtran, timijan, šetraj, baziliko, lovorov list, tolčen poper, nekaj šalotke, nekaj strokov česna, lahko pa tudi kumino in brinove ah drenove jagode. Sadni kis Za pripravo sadnega kisa potrebujemo 5 litrov vode, četrt kilograma sladkorja in različno sadje. Vodo s slad- korjem zavremo, ohlajeno zlijemo v 10-litrski kozarec in ga postavimo na sonce. V to dodajamo postopoma razno koščičasto sadje. Dobri so tu- di zdravi ostanki, kot so na primer zdravi olupki. Ko je kozarec poln, naj ostane na soncu še nekaj dni. Nato te- kočino precedimo skozi krpo in nalijemo v steklenice, ki jih zamašimo s plutovinastimi ali patentnimi zamaški. Stekleni- ce nato postavimo na hladen kraj. Čez dva do tri mesece je kis zrel. Ta kis je priporočljiv tudi za otroke in bolnike. Zelenjavni kis Za pripravo mešanega zele- njavnega kisa potrebujemo h- ter in pol dobrega jabolčnega kisa, 100 gramov sladkorja, 50 gramov narezane čebule, 10 gramov kopra, 10 gramov pehtrana, 15 gramov peterši- Ija, 5 gramov zelene, nekaj zrn popra, malo krebuljice in janeža, lupino ene limone in 2 lovorova lista. Vso zelenjavo na drobno sesekljamo in jo damo v večji stekleni kozarec. Primešamo še začimbe in vse skupaj po- lijemo s kisom. Kozarec zave- žemo in ga postavimo za dva do tri mesece v toplejši pro- stor. Nato kis precedimo in shranimo v dobro zaprtih manjših steklenicah. Pehtranov kis Posušen pehtran namoči- mo v kakovosten jabolčen domač kis, steklenico zama- šimo in postavimo za nekaj tednov na toplo. S pehtrano- vim kisom odišavimo kis, ki ga imamo za vsakdanjo upo- rabo, ali pa z njim izboljšuje- mo razne hladne in tople omake. BOJAN SEŠEL medčloveški odnosi Bratska ljubezen Ljubezen in naklonjenost med brati in sestrami sodi med najmočnejša čustva, ki praviloma trajajo vse življe- nje. Človek, ki ni doživel po- zitivnega odnosa s svojimi brati in sestrami, je pogosto čustveno zavrt, neizživet in nesproščen. Bratje in sestre sodijo med človekove najmočnejše in najpomembnejše življenjske spremljevalce. Partner, otroci in starši - ti prej ali slej odidejo in nas pustijo same zaradi drugih čustvenih navez. Brat- je ali sestre, s katerimi smo delili težke in prijetne trenut- ke svojega otroštva, pa osta- jajo naši zavezniki celo življe- nje. Človeku lahko bratska harmonija nudi čustveno oporo in mu pomaga do emo- cionalne zrelosti. Bratje in sestre se med se- boj poznajo, se razumejo brez besed, izhajajo iz istega gnezda, družijo jih podobne mladostne izkušnje, vzgoja, prepričanje in pogled na svet. Kljub ločitvi življenjskih poti, ostanemo z njimi so- rodni in povezani. Obenem pa je bratska ljubezen pravi- loma močnejša in trajnejša od prijateljske, zato jo je ved- no znova moč spodbuditi, aktivirati, oživiti, priklicati na površje in požlahtniti. Zaradi bratske ljubezni je človek lahko srečen in sproščen, tu- di kadar je čisto sam in po- zabljen. Sicer pa strokovnja- ki pravijo, da si človek, kadar je najbolj nesrečen, lahko prikliče radost v srce s tem, da pokliče ali obišče brata ali starega prijatelja, si privošči razkošje, o katerem je dotlej samo sanjal in popravi stor- jeno krivico oziroma porav- na star dolg. recept tedna »Med enimi in drugimi prazniki se bo za kosilo pri- legel tudi zelenjavni nara- stek,« meni Majda, ena iz- med poslušalk Radia Celje. Čisto brez mesa ta narastek sicer ni, saj ga lahko oboga- timo s hrenovko, če pa zra- ven ponudimo še solato, do- bimo zanimiv poln obrok. Ohrovtov narastek Potrebujemo: 30 dag br- stičnega ali navadnega ohrov- ta, pol kilograma kruha, 2 dl mleka, 2 jajci, prepraženo na- sekljano čebulo, sol, poper, par hrenovk. Priprava: ohrovt skuhamo v slani vodi. Medtem na koc- ke narežemo kruh in ga preli- jemo z mlekom, v katerega smo razžvrkljali rumenjaka. Prepražimo nasekljano čebu- lo in na kolobarčke narezano hrenovko. Odcejen ohrovt oplaknemo z mrzlo vodo in ga dodamo kruhu. Nato do- damo še hrenovko in sneg dveh beljakov. Po želji zmes še solimo in popramo, lahko pa vmešamo tudi nariban sir. Jed pečemo v namamščenem pekaču približno tri četrt ure pri temperaturi 180 stopinj Celzija. IVlCA BURNIK bio koledar Sejte, presajajte, sadite, zalivajte, negujte rastline; rahljajte in prezračujte tla, pobirajte in predelujte pridelke v času, ki je najugodnejši za posamezne tipe rastlin in ki je razviden iz koledarja. uveljavljeno vodilno podjetje, ki prodaja mlečne izdelke, išče VODJO PRODAJE Vodja prodaje bo odgovoren za pridobivanje novih kupcev in obvladovanje prodajne mreže. Kandidati morajo imeti izkušnje in veselje do prodaje mlečnih izdelkov. Od kandidatov pričakujemo višješolsko izobrazbo ekonomske smeri, starost od 25 do 35 let. Za sporazumevanje z zunanjimi partnerji in strokovno usposablja- nje je nujno potrebno znanje nemškega ali angleškega jezika. Kandidate, ki menijo, da bi lahko ustrezno opravljali delo, vljudno prosimo, da nam v 10. dneh po objavi oglasa pošljejo podroben življenjepis na naslov: Hmezad Trgovina d.o.o.. Mestni trg 5, 3310 Žalec. 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 FEUTON - ROMAN Pred več kot tisoč leti so se na Islandiji naselili irski meni- hi, nato pa še skandinavski priseljenci. Oboji so poskušali ohraniti velike jate Eiderjevih rac (Somateria mollisima), in to ne zaradi njihovega mesa, ampak zaradi puha, s katerim so oblagale svoja gnezda. Prav njihov puh ima izjemno izola- cijsko vrednost in Islandci so ga uporabljali tako v oblačilih kot v posteljnini. Temne morske globine Obalne vode so bogate s planktonom. Naseljujejo jih polenovke, vahnje, navadni je- ziki, slaniki, kapelani ter tudi tjulnji in kiti, katerih številč- nost je na žalost močno ogro- žena. Lov nanje je sicer prepo- vedan, vendar se ne ve, kako dolgo še. Tjulnji radi lenarijo na priobalnih pečinah ali pa se spretno prekopicujejo v igri z valovi. Njihova vrojena igrivost privabi nasmešek na obraz še tako čemernega popotnika. Na obzorju je sonce že tonilo v morje, ko smo se vzpenjali na krov barke, ki naju je popeljala v svet teh velikih živali. Morje je bilo mirno, preplavljalo ga je le oglašanje galebov, ki so iska- li hrano. Barka se je ustavila daleč od obale in čakali smo. Samo nekaj trenutkov in pred nami se je odigrala veličastna predstava, ko se je velikanska žival dvignila na površje in hla- stala po zraku, da bo lahko zdaj zdaj spet potonila v temne globine. Na ladji je bila prava zmeda. Namesto, da bi ljudje uživali trenutke srečanja z ži- valjo, so skozi fotografske ob- jektive lovili žival, da bi jo ove- kovečili. Vendar se pri tem ver- jetno niso niti zavedali, kaj v resnici zamujajo. Ponovilo se je še nekaj podobnih prizorov, preden smo se vrnili k obali. Večer se je prevesil v noč in hladen veter naju je prepričal, da sva se zatekla v šotor, kjer sva se pogrela s toplim čajem. Toplina in prijaznost ljudi Posebnost na otoku so ljud- je. Njihova zunanjost ne vzbu- ja večje pozornosti, zato pa toliko bolj njihov način življe- nja. Zaradi poznega srečanja s tehnično civilizacijo so ohra- nili spoštljivo držo do narave. Njeno prvinskost zavzeto bra- nijo pred posegi, ki jih usmer- ja zahteva po gmotni uspešno- sti za vsako ceno. Kljub dva- najsturnemu delavniku je živ- ljenjski utrip brez naglice in današnje značilne nestrpno- sti. Imajo visok standard in visoke cene. Povprečna plača znaša približno 300.000 tolar- jev. Preživljajo se pretežno z ribolovom in ovčerejo, saj je narava za kmetijstvo nepri- merna. Ribiška industrija tako zaposluje večino. Lovijo pred- vsem polenovke in losose. Su- šijo jih na soncu in vetru, na velikih lesenih ogrodjih, ki v pomanjšani obliki spominjajo na naše kozolce. Na otok, v deželo skrajnih nasprotij, prihaja vsako leto ogromno navdušenih ljubite- ljev narave, ki se ne bojijo stroškov v najdražji evropski državi. Turizem postaja tako vedno pomembnejša gospo- darska panoga in je v poletnih mesecih pomemben dodaten zaslužek. Odnosi med ljudmi so v glavnem sproščeni in pristni. Pripravljeni so si pomagati med seboj, ne da bi pri tem pomislili na kakršnokoH plači- lo. Izgleda, da jih navade po- trošniške družbe še niso osvo- jile. Z njimi sem preživela ne- kaj nepozabnih trenutkov, za katere sem jim nadvse hvalež- na. Domotožje pa se izgubi tudi v družbi islandskih konj, ki so manjši in bolj čokati od naših. So prisrčni in zabodeno ter radovedno gledajo izpod go- ste grive, ki jim pada preko oči. Povezanost s preteklostjo Islandija je bila naseljena razmeroma pozno in za razli- ko večine drugih držav nima svoje prazgodovine. Zato pa poznajo Islandci svoj izvor in imajo celo pisne dokaze o tem. Večina naseljencev je prišla iz Norveške in drugih nordijskih držav. Prav tako jih je veliko prišlo tudi z Britan- skega otočja, predvsem z Ir- ske. Spoštljiva je povezanost Islandcev s preteklostjo, ki se- ga vse do časov Vikingov, v 9. stoletje. Iz teh časov se je ohranil jezik, ki ga ljudje na Islandiji nespremenjenega go- vorijo še dandanes, ohranile pa so se tudi pesmi o bogovih in junakih ter družinske zgod- be iz časov poseljevanja deže- le. Nordijski pustolovci so pri- nesli s seboj bogat zaklad skandinavskih tradicij; v na- slednjih stoletjih pa je postala Islandija zakladnica vikinških izročil. Med zimami so si pri- povedovali zgodbe, ki so za- polnjevale dolge noči. Ko se je razširilo znanje branja in pisa- nja, je bilo mogoče zapisati pripovedke v dragocenih ro- kopisih, ki so jih skozi stoletja vedno znova prepisovali. Veli- ko zaslug k ohranjanju prete- klosti v pisani obliki pripisuje- jo vasici na otočku Flatey, na zahodu dežele. Vasica je ena najstarejših in najbolje ohra- njenih na Islandiji. Tu je leta 1100 deloval samostan, ki je bil center islandske literature. Danes pa vasica sameva in o literaturi ni ne duha ne sluha in poleg redkih ljudi srečaš le še številne jate ptičev. Priimki in težave Islandija je bila skozi stolet- ja patriarhalna, na kar kažejo tudi priimki, ki so pogost vzrok nejevolje, ko je potreb- no nekoga poiskati v telefon- skem imeniku. Priimke obli- kujejo tako, da očetovemu (redko materinemu) imenu dodajo pripono -d6ttir za hčer in -son za sina. Zaradi lažjega razumevanja bom navedla kai primer. Oče Gudmundur Gi- slason in mati Asdis Magnusd6ttir imata hčerko Bjork Gudmundsdd^ir (ime:Bjork, priimek: Gud- mundova-hči) in sina Gettii Gudmundsson (ime: Gettir, priimek: Gudmundov-sin], Oseb z enakim priimkom je tako zelo veliko in če ne veš naslova osebe, katere telefon- sko številko iščeš, si s telefon skim imenikom praktično ne moreš pomagati. Mogočni slapovi so pretežno na južni strani otoka. Ganilo me je. Nisem mogel spregovoriti besede. V tistem trenutku bi primerne tudi ne našel. Prižel sem jo k sebi. Oklenila se me je. V očeh so me zaskelele solze. Ti si moja Alma Mater - moja rednica duha, pravir življenja, sem ji v misli zatrjeval in hkrati spet tisti čudoviti vonj in okus po bistri studenčnici, kije vel od njenega vratu. Njen objem je popustil in odmaknila se je nekoliko. Vprašujoče sem jo pogledal. Iz oči ji je zrla prošnja, rekla pa je: »Mirko, prevroče postaja,« in se nagajivo nasmehnila. Poljubila sva se. Poljub je trajal dlje, kot vsi do tedaj, vendar mirnejši, kot bi bil brez njenega svarila. Stric je nesel velik koš sena proti hlevu, ko sva se bližala hiši. Glasno sem pozdravil. Ozrl seje in zazijal od začudenja tako na široko, da sem videl oba kočnika preoblečena s srebrno krono. Poklical je teto, ko pa je le ni bilo od nikoder, naju je povabil v hišo. Teta je z burkljami prestavljala lonce v peči in mi veselega obraza segla v roko: »To pa je presenečenje. Od božiča te nisem videla. Spremenil si se. spremenil! Pa tudi tebe« ozrla se je proti Ivanki, »že nekaj časa ni bilo k nam. Zdaj pač ne hodiš več tod mimo.« Morala sva sesti. Na mizo je prinesla tiste imenitne buhteljne, za katere sem nekoč rekel, da bi zanje dal pol življenja. Polnjeni so bili s pregreto smetano, te pa je bilo gotovo več kot testa. Nobenega mesa, nobenih klobas nisem imel rajši od njenih buhteljnov. »Prav tako dobri so, kot ste vi.« »Ne govori no neumnosti. Še v glavo ji bo stopilo. Če bi bil starejši, bi te zdajle postrani gledal, kajti zadnje tedne se je kar naprej spraševala in ugibala, zakaj neki te tako dolgo ni na spregled,« je pripomnil stric. Po njegovih brkih sodeč ni bil užaljen. Hudomušno je pogledoval zdaj po Ivanki, pa spet po meni. Tu in tam nama je pomežiknil, se čohal po bradi ali za ušesom, kot bi hotel vprašati, ali se kaj ujčkava. Nekaj ga je gotovo tiščalo, pa ni upal s šalo ali vprašanjem na dan. Pogledoval je teto. Zdelo se mi je, da bi rad ugotovil, ali bo šla iz hiše vsaj za trenutek ali ne. Ampak teta ni odšla - sedela je ob nama kot pribita, dokler se nisva poslovila. Ubogi stric, kdo ve. za kaj je bil prikrajšan? Zemlja je pomladansko zadišala, ko sva stopila iz hiše. Večernicaje drobno mežikala na bledem nebu in za Šavjem je že mesec z medlim sijajem naznanjal svoj prihod. Preden sva prišla do njenega doma. je pokukal izza hriba in nama poslal svojo razdrobljeno svetlobo skozi velik oreh. ki je stal blizu hiške. Iz dimnika seje vil tanek stebriček dima. Z drobnim meketanjem se je oglasila kožica, kot bi vedela, da je prišla Ivanka. Ko sva prišla do stopnic, je zadišalo po prežganki. Hišna vrata so bila odprta. Čez Ivankine rame sem v soju karbidovke zagledal njeno mater Stala je ob štedilniku. »Kod pa hodiš tako dolgo? Skrbelo meje že.« je rekla. Mene je opazila šele. ko sem prestopil prag. »Glej ga no, ti si prišel! Pa tako pozno! Menda se ni kaj zgodilo?« »Pri Uramških sva se oglasila in se malo dlje pomudila,« sem odvrnil. Obšel me je neprijeten občutek, da nisem dobrodošel. Nemočno sem se ozrl po Ivanki, ki pa ni opazila moje neboglje- nosti. Slačila sije debelo jopo in jo odnesla v hišo. »Stopi v hišo,« je mati rekla nekako mlačno. Sedel sem za mizo in gledal Ivanko, ko je obešala jopo v omaro in razmišljal, zakaj meje mati sprejela tako mlačno. »Kaj pa si postal tako tih?« meje vprašala in si še naprej dajala opravek v omari. »Tvoja mati se nekaj jezi name, pa ne vem zakaj.« Prisedla je k meni, mi položila roko na ramo in rekla: »Nič se ne jezi, le za strica jo skrbi. Prejšnji teden je bil vpoklican na orožne vaje; od takrat postaja še bolj molčeča.« Zdelo se mi je, da skriva materino nejevoljo, ali pa je ni opazila. Vstala je in stopila k skrinji ter iz nje nabrala nekaj večjih krp raznih barv in vzorcev in spet prisedla k meni. »Glej, takole že znam šivati!« Z vnemo mi je kazala in razlagala razne šive. Nisem se spoznal na take reči, vendar sem znal presoditi, da so šivi lepo ravni in enakomerni, saj je tudi moja mati šivala za domače potrebe. Ko sem jo poslušal, sem kot že velikokrat spoznaval njeno pripravljenost in zavzetost za ukvarjanje z vsem, kar je lepo in za življenje potrebno. Nikoli je nisem slišal reči, da seji to ali ono ne da, ampak kvečjemu, daje utrudljivo ali težko. Vstopila je mati s prsteno skledo polno ajdovih žgancev, politih s prežganko. Ko je pred me položila žlico, sem ji rekel: »Teta, lepo zahvaljeni. Res nisem potreben jedi, že pri Urami- kovih sem jedel« »Le jej, saj sem za tri skuhala.« »Zajemi, Mirko!« je dodala Ivanka. Molče smo pojedli V zraku je viselo nekaj neveselega. Mati je pospravila mizo, odnesla posodo in se precej vrnila. Sedla je k nama za mizo, položila roke v naročje, naju nekaj trenutkov materinsko gledala, potem pa rekla: »Zdaj pa me dobro poslušajta, pa bosta vse razumela in mi ničesar zamerila. Že dolgo vem, da se imata rada. Prav tako dolgo se zavedam, da bi vama morala vsaj poskusiti preprečiti shajanja, pa kaj takšnega ne zmorem, predvsem zaradi spomina na mlada leta s tvojim očetom. Tudi ne verjamem, da bi imelo kakšen hasek, kajti prepovedano je najslajše. Nocoj pa vaju moram opozoriti na vajino današnje neprimerno vedenje. V mojih očeh nista napravi- la nič narobe, toda v očeh vseh tod okoli se ne spodobi na delovni dan, pozno popoldne ali celo šele zgodaj zvečer pripeljati fanta v hišo. V teh od boga zapuščenih vasicah in medsebojno oddaljenih koč, ljudje nimajo drugega razvedrila kot popivanje doma& kislice in obrekovanje ljudi. Obrekovan biti pa je težko breme, zlasti za dekleta. Ne zameri mi, lepo te prosim, Mirko, toda,, dokler nista poročena, boš spal prvič in zadnjič pod to streho. Prisrčno pa te vabim, oglasi se, kadar vama bo všeč, vedno bol dobrodošel, toda ob takem času kot doslej. Povedala sem vama svoje mnenje. Ne hudujta se name!« Nasmehnila seje in stopila k omarici pri Križanem in prinesla stekleničko ter tri šilčke. S tresočo roko jih je natočila in nama nazdravila z željo, da bi bila. dokler bova živela, zdrava in zadovoljna z vsem, zlasti drug z drugim. Poduk sem pazljivo poslušal, tudi razumel sem ga in soglašal z njim. toda tisto o spanju pod njeno streho, me je prizadelo. V tistem trenutku sem si predstavljal dušo kot belo zaprto posodo, po katere zunanjosti se poceja pravkar pljusnjen madež namigo- vanja. da sva pahnjena iz raja. čeprav še nisva okusila sadeža ^ prepovedanega drevesa. Dopovedoval sem si sicer, da mati ni hotela nikogar žaliti, da se je le trudila obvarovati svojo hče^ pred nepremišljenim dejanjem, pred sramoto, ki bi jo ceU življenje spremljala, in da bi teh besed ne izustila, če bi mi videli v dušo. toda vsa prizadevanja niso mogla zbrisati njenih pretrda izrečenih besed. Bilo mi je hudo. V zmedenosti sem že hotel oditi iz hiše, da je ne bi omadeževal pa sem se pravi trenutek zavedel, da besede niso bile izrečeni samo zaradi naju obeh in da sedim poleg Ivanke, ki mi je postali^ najdražje, kar imam. Ozrl sem se k njej. Roke je držala v naročji' glavo rahlo sklonjeno. Podzavestno sem se dotaknil njene brade z" ji jo rahlo potisnil navzgor Imela je zbegan obraz. Tisti trenutek s^ mi je porodila rešilna misel in takoj sem jo izrekel PETICA MODA 47 Moški od klobuka do spodnjic Modne novosti tudi v moški modi - Od borsalinov do twin-setov in ekstravagantnih čevljev »Ko gledam tole letošnjo ako zelo privlačno moško nodo, z nonšalantnimi klo- )uki, dolgimi plašči in ek- }travagantnimi čevlji, me camika, da bi bila moški,« mi e pred dnevi priznala kole- gica. In kaj bi rekel na to modo povprečno modno [ne) osveščen slovenski mo- 5ki? Morda to, kar pravi filo- zof Tacchinini: »Želim si le nebo nad glavo in cesto pred seboj...« Tudi prav. Ampak moška moda pelje svojo pot naprej in v veselje vseh, ki sprejema- jo njeno filozofijo spreminja- nja, tovori s sabo kopico všeč- nih novosti. Šarm, pokrit z borsalinom Prva staro nova novost je klasičen moški klobuk borsa- lino, po vzoru šarmantnih hollywoodskih filmskih osva- jalcev iz tridesetih in petdese- tih let. Po plejbojevsko po- vezuj en na oči mora biti, ciga- reta ali prestižna cigara v us- tih pa lahko manjkata... Sodoben moški, moden in veličasten, ki naj bi znova od- kril strogo eleganco s krojaš- ko perfekcijo zašitih oblačil, pdkriva že pred stoletjem od- krito oblačilo - plašč. Njegova dolžina se spušča pod kolena, večkrat vse tja do gležnjev. Suknjiči in obleke' so še vedno v elegantni svinčnik li- niji, zapenjanje je praviloma visoko, enojno ali dvojno. Hlače oprijete, hlačnice ozke, v tistih najbolj modnih izpe- ljankah je pas spuščen na bo- ke. Barve in "vzorci? Petrolej, smrekova zelena in medena delajo družbo klasičnim čo- koladnim, sivim, temno mo- drim in črnim barvam, med vzorci pa mehak in istočasno robusten tvidast efekt, vzorec ■principe de galles in... Ste mi- islili, da bo letošnja moda na- redila črto čez vzorec črt? Prav nasprotno, še posebej ga je podčrtala, res pa so črte, ki krasijo vse, od suknjičev, kra- vat do spodnjih hlač, diskret- ne. Prej tanke kot debele. Twin-seti na moškem modnem pohodu Kaj bi se sprenevedali: ve- lik del moškega sveta, ne glede na službeno okolje, prisega na ležerna, casual oblačila. Lahko jih je razu- meti, lahko se družiti z nji- mi, lahko nositi in še lažje kombinirati. Od jutra do ve- čera, od včeraj do danes predstavlja mnogim pojem oblačenja jeans, tvidasti ali usnjeni suknjiči v »avtomo- bilski« dolžini, volneni puliji in polo srajce ter volneni pu- loverji in jopice. No, slednjim moškim že- ljam je prisluhnila tudi letoš- nja moda, posegla znova mal- ce v zgodovino oblačenja, upoštevala dinamiko seda- njosti in ustvarila pravi volne- ni modni hit, ki je »obsojen na uspeh«. Twin-set se imenuje, gre pa seveda za preverjeno kombinacijo pletenega pulija, puloverja ali polo srajce z jo- pico. Ker je december čas za kupovanje božič- nih oziroma novoletnih daril, naj vam draga dekleta, žene in mame prišepnem: s tako vsestransko uporabnim volnenim komple- tom boste vašega dragega gotovo razveseU- le. Smoking, svila in spodaj brez... K božičnemu vzdušju, h kateremu sodijo ledene sveče na strehah, bolj ali manj domi- selno okrašene izložbe in polne stojnice pri- vlačnih drobnarij, pa sodi tudi za mnoge moš- ke najmanj privlačno opravilo - misel na na- kup večerne obleke. Če ste se odločili preživeti noro silvestrsko noč v bleščečem hotelskem ah klubskem am- bientu, jo boste brez smokinga težko prav elegantno odnesli. Res da včasih zadošča že žametna črna obleka, da pa bo zadoščeno vsem protokolar- nim pravilom, ne bi smeli manjkati tudi svile- na srajca in pod njenim ovratnikom, tista za mnoge še vedno prava mučilna naprava, kra- vata. Če že vnaprej predvideva- te, da bo vaša kravata z bliža- jočo se polnočjo vse bolj raz- rahljana in po polnoči morda že zanikrno visela čez naslo- njalo stola, se preprosto odlo- čite le za svileno srajco s sto- ječim ovratnikom, brez kra- vate spodaj. Tudi večerna moda namreč dovoljuje, da pod moškim vratom manjka najbolj tipičen moški modni dodatek, seveda pa mora biti srajčni ovratnik dovolj ekstra- vagantno oblikovan. Čevlji? Elegantni iz svetle- čega, vendar ne nujno laka- stega usnja. Modni dodatki s sporočilnostjo če smo letošnje zimske moške modne utrinke začeli pri glavah, jih naj zaključimo pri nogah. Čevlji so ne le sreds- tvo za »premagovanje ceste pred seboj«, oziroma kot zašči- ta pred mrazom, temveč mno- go več. Morda za nekatere celo statusni simbol s sporočilnost- jo, kot je to denimo zapestna ura ali masivna verižica okrog vratu. Vsekakor moška moda že dolgo ni dajala tako velikega poudarka na čevljem kot le- tos. Vračajo se ročno izdelani čevlji; okrasni šivi, kovinske sponke in svetleče površine, kombinirane s hrapavim, ra- skavim otipom, pa predstav- ljajo nadvse iskani »rou- hr&smooth« stil. Ovalne ah odsekane konice ter pestra barvna paleta, od rjave, bor- do in medene barve čevljev, zaokrožijo elegantno in indi- vidualnemu okusu prilagoje- no moško podobo. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Črte na suknjiču, kravati in spodnjicah. Kdo pravi, da sta smoking in bela srajca dolgočasna večerna oprava? Kašmir in moški tvvin-seti na modnem pohoda. krojaška perfekcija po Arma- ^ijevo: suknjič z dvorednim, visokim zapenjanjem. Anketno nagradno vprašanje decembra: KATERA ZNANA SLOVENSKA OSEBNOST NAJ NA TEJ STRANI GOVORI O MODI IN OBLAČENJU? a) Leon Štukelj; b) Štefka Kučan; c) Jonas Žnidaršič; d) Helena Blagne; e ).....................................(obvezno pripišite svoj predlog). Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek:............................... Starost: ........................................ Točen naslov:................................ ............................................Tel. št. 48 tračnice Fotopreblisk Pa naj še kdo reče, da med kandidati za predsednika države ni bilo žensk! vitez belega mesta Na drugi strani raja Laški svetniki so prejšnji teden zasedali v prostorih zdravi- lišča. Kaj jih je iz sejne sobe v pivovarni po več kot enem letu pregnalo na drugo stran Savinje, niso pojasnili. Morda je razlog v tem, da jim zadnje čase dosedanji gostitelji niso več ponujali piva, ampak le mineralno vodo in kavo. To pa lahko dobijo tudi drugod. Učinkovito zdravilo Celjski zdravniki dokazujejo, da gredo s časom naprej. Srčnim bolnikom so k seznamu številnih prepovedi dodali še eno in sicer je prepovedano spremljati takšne televizijske oddaje, pri katerih se pretirano razburijo. Poleg oddaje Pro et contra so sedaj prepovedali še spremljanje neposrednih preno- sov iz parlamenta. Napovedujemo, da bo to »prepovedano zdravilo« kar učinkovito. Vztrajnost je lepa čednost Borut Pahor, najlepše oblečeni Slovenec, je oni dan zbiral modne navdihe tudi pri celjski modni ustvarjalki Jolandi Thaler. Iz tega lahko sklepamo, da mu naziv najlepše oblečenega Slovenca dobro de in da ga ne misli tako zlahka spustiti iz rok. zanimivosti Vabilo na bele poljane Prvi smučarski dnevi so na Roglo privabili številne ljubi- telje snega. Več kot 20 tisoč so jih našteli od četrtka do sobote, ko je Unior Turizem vabil na brezplačno smuko. Po več tisoč smučarjev in borderjev pa je na smučinah pohor- ske Planje uživalo še naslednje dni. Uspešen začetek zimske sezone so zagotovile predvsem ugodne vremenske razmere, saj je na Rogli in na njenih smučiščih dovolj snega, da obratuje večina naprav, izjema je le smučišče Jurgovo, pa tudi tekaške proge so urejene. V minu- lem tednu so namerili do 80 centimetrov snega. Prvim gostom, ki so ujeli trenutke brezplačne smuke, je bilo naklonjeno celo dokaj sončno vreme, le velika gneča je nekoliko ovirala brezskrbnost na snegu. Foto: MATEJ NAREKS (Od)kloiii Čas daril se k nam obrača, a mi smo tu, kot da nas ni, dobiti da se, kar se plača, v tak svet smo namočeni. Tako minevajo obletnice, nekdo rodi se, drugi umre, praznujemo sto- dvestoletnice, vse nas dejanski svet potre. POPEVKA^