135 številka.
»IDINOIT«
uhaja po trikrat na t«>ilen » iuMili iz-danjih ob aorlKlh, četrtkih
in •Obotnh. Zjutranje iidanje i«-kaja ob B. uri xjutraj, vetornu pa ob 7. uri »ef er. - Obojno izdanje ntane : m Jadan meaao . f, —iivai* AmrriJ« 1. k.«j «» trt mraei' . . „ 2.60 . . t -. aa pol lata ... 5— . . . a— aa m lato . . . 10.— . , . 16,—
Na aaroftbe brei priložene naročnine s* ne Jemlje ozir.
PoanmiJne fltevilke ne dobivajo » pro-dajal ninah tobaka v Trutu po a n»6., v Gorici po S n»i. Sobotno večamo iftdanj« v Irntu M nt-., v Ooriri * nć.
(Većerno ladanje.)
V Trstu, v soboto dne 10. novembra 1894
Tečaj XIX.
EDINOST
Glasilo alovenaketfa političnega društvi
Pri
Oglasi •• rakune po tarifu v petitu; na MUloTc a debelimi trkami ta plafuje prostor, kolikor obafga i avaJuib »ritit. Podana oarartmca in jaTnaiahvitle, dometi oglasi itd. ae raf urtajo po pogodbi.
Vai lopiai naj ae poliljajo <jr*dniAtvu : ulica CsRurma il. 13. Vmto pi«ruo mora biti franknvano, k«r nufraokoTitna *e na •prej imajo. Rokopisi «o ne vračajo.
Naročnino, reklaraaoijn ia oglnue »prejeme upravniitvo ulica Molino pit-eolo kit. t, II. nadat. Odprta reklamacija ■o proate poitnina.
ko,
,r »m—rti Ja HM/',
Koperaki, da protestuje proti naredbi in eo tudi tam prirediti demonstrsoijo. Po dogodkih ▼ Pirana t dne 31., 32. in 29. oktobra ao >e v Kopru vršile demonstracije 2e na večer tega poslednjega dne in ao ae ponovile tema naslednjega dne (24. oktobra) na različen način. (Glej interpelacijo poslanca Kluna in tovarišev t dne 39. oktobra). V Rovinju so se vršile 26. okt., sveder po protestni seji ob«, svete, demonstracije po ulicah in 28. oktobra je vladalo jako grosilno gibanje. Proti na* redbi so protestovali se strani občinskih svatov v Labinjn ponovno, v drugič, po ras* obolenju dvojesičnih tabel, v Puljo, kjer se je, tako se dosdeva, ie pred meeeoi ratobe-eila dvojesična tabla, ▼ Malem Lošinju, v Trliču in v Poreču, kjer je moral politiški komisar v dotični seji ponovno posedi vmes.
Po vsem je aoditi, da je bil Piran po gotovem, ie popred določenem načrtu isbran kot tisto mesto, katero naj prednjači v akciji proti dvojeiičnim tablam, da i dejanji dosele cilj, da bi mogli rači potem, kar so le italijanski listi izjavili isreono, da to, kar so dovolili mestu Piranskemu vsled nemirov, ni smeti odrekati onim mestom, ki so ostala mirna, da bi le na ta način preprečili iavedbo naredbe.
Raiun omenjenih oblin protestovali so proti naredbi manieipalna delegacija (dna 8. oktobra) in meatni svit Tržaški (93. oktobra), kakor tudi deielni odbor istrski s podpisom delelnega glavarja dre. Campitallija (kmalu po 8. oktobru). Dne 97. oktobra so imeli nejaven pogovor v Kopru odposlanci istrskih mest.
Vaa ta proteste, koji so obsesali najhujše iiraie proti naredbi in kar je I njo v aveii, sisati proti Hrvatom in Slovencem in proti njihovemu jeaiku, katerega so imenovali tu in tam („lingua straniera* (tuji jeaik), ponavljali so pridno italijanski listi („JI Pic-colo*, „II Piccolo della sera", „Indipendente* in drugi) ter nekateri, vladi bliao stoječi dunajski listi ter jih raimotrivali in spromljali simpatičnimi besedami. Dogodki so se opisa* vali podrobno. Ni ga bilo dneva po objav* ljenju naredbe, da ne bi bili česa Čitali proti isti. Listi ao bili najiadatnejle sredstvo do* tične agitacije, dl, jednemu listov, in po ta* kem vsem drugim ao pripisovali postanek de* monstraoij v Piranu s dne 14. oktobra. Do-pianik „Indipendentejev* is Pirana, hoteči opisati demonstraoije, sklicuje se dne 14. oktobra (Olej Številko od 15. oktobra), na hud članek „Indipendenteja" s dne 0. oktobra proti naredbi, kateri članek je saključen s besedami, da se mora nehati „vladanje besedičenja* ter da trebajo dejanj, in pravi izrečno : „Ta članek je napravil tu največji utis, vsi
so ga odobravali, tako da je pripisovati istemu postanek velike, aloveine in častne demonstracije i dne 14. oktobra*. Neki list je pso-val prebivalce Koreninske, ker niso posnemali vsgleda Piranskoga. ,L' fndipondente* (s dne 20. in 27. oktobra) imenuje Slovane „genia*. V „Gassetti di Veueaia*, kateri list čitejo precej po litri, je čitati med ostalim : „I militari giunti a Pirano furono aooolti da manifrstasioni nstili e da minacoie. L\ popo* laaione acoorsa sul molo tei»t6 d' impedire lo sbsroo. Le donne con i bsmbini in bracoio si svamarono contro la truppa*. — „II Ifes* Sflgero* is Rima pile, da so Pirsnci sprejeli avstrijske vojake s vskliki: „Viva 1' Italia I* „Abbasso le armi auatrischc !•, „Morte ai croati t* V Trstu se je širil dne 29. oktobra bres vsake ovire v Genovi iahajajoči list „Caffaro* »t. 301 ■ dne 28. oktobra t. I., v katerem je prijavljen nek oklio do Italijanov ae atrani delegatov oddelkov „C i r o o 1 a G a-ribaldidi T r i e s t e* v Kopru, Piranu, Poreču, Bujah, Rovinju, Patinu, Labin ju in Pulju. Vsebine tega oklioa nočejo navesti podpisani, ampak prilagajo list v nadaljnjo ukrenitvv c. kr. ministerstvu. Jeden driavnih poslancev je prejel dne 80. oktobra t. I. s pismom neki liatič. Isti prinaia oklic do Istra-nov, iadan po „Ciroolo Garibaldi — sesioni Istriane* iu podpisom po „Oomitato eaeou-tivo, Dair Istria Ottobre 1894.* Ta oklie utegne se iiročiti ministerstvu in navedemo naj is istega le nastopne besede, ki so skoro v soglasju i onimi v „Indlpendenteju" i dne
9. oktobra: ......le proteste platoniche
nulla giovano. Voi do vete agire e resoluta-mente agire, alla forta opponendo la forsa, alta violensa, la vlolensa . . .*
Vslic najhujšim tiskanim protestom in dotičnim govorom in člankom imenovanih in istim podobnih glasil, vilio vsemu sistematičnemu hujskanju prebivalstva po primorskih liatih in po onih is sosednjega kraljestva, niao ae ganila c. k. državna pravdništva do 19. oktobre Tega dne je bil „L1 Indipendente" saplenjen v prvič radi pisave v tadevi napisov, a čemer pa nočemo trditi, da ao o. kr. driavna pravdništva odslej postopala okoličinam primerne strogostjo, ker se vedno ie bres sadrika prijavljajo ičuvalui članki proti naii monarhiji, proti naredbam, utemeljenim v sakonu in proti Slovanom, medtem ko se oni listi — povodano tćdi to enkrat jasno in rasločno —, ki so najbolji branitelji koristi monarhije in se neugodno izjavljajo o sedanji upravi na Primorskem, zapletijajo jako pogosto, često tudi brtojavnim potom.
Uradni in poluuradni listi ae niso potrudili prav nič, da bi branili narodbo ali da bi reagovsli proti tiskanim protestom in člankom
Radi izgredov v Istri.
Interpelacija poslanca S p i n č i 6 a , Alfreda Coroninija in tovariiev na ukupno ministerstvo.'
Noveji dogodki po Istri, tičoči se skrbi za vsdrianje miru in reda, varovanja avtoritete driavne oblasti in ^varnosti pripadnikov hrvatske in slovenske narodnosti, so aioer deloma pojainjeni v interpelaciji poslanea Kluna in tovariiev s dne 29. oktobra (Glej denainje sjutranje itdanje 1 Ured.); podpisani pa si ae morejo kaj, s osirom na valnost stanja stvari na Primorskem, da ne bi nsglssili ie neksterih momentov.
Prvo vest, doilo v javnost o nsredbi ta nsprsvo dvojesičnih napisov na uradnih tablah okrajnih sodiš! na Primorekem, prinesel je „Piccolo della sera* s dne 6. oktobra. Na-alednjega dne la dobil je v roko od svojega piranskega dopisnika veren prepis naredbe. Dna 18. oktobra je okrajni sodnik piranski, vrnivii ea a dopusta, iskal po vsem mestu ljudij, ne morda v ta namen, da bi samenili tabla, ampak le da bi sneli aamoitalijanska in aa ja ia la potem spomnil svojega sluge, ko so bili na ta način obveščeni vsi prebivalci o naksni, ki se je imela iavriiti. Dne 99. oktobra je dal isti sodnik rasobesiti uradno tablo aa ssmoitalijanskim napisom, kojo ja bil naiel v magasinu.
Dne 7. oktobra je imela municipalna delegaoija Piranska sejo, baje v ta namen, da pomiri prebivslstvo gledl na naredbo, dssi takrat ia ni bilo govora o kakem nemiru ; in v resnici so a to sejo ie la oposorili prebivalstvo na naredbo ter tako sasnovali agi-taoijo proti isti, koja agitacija se je pokasala v svojih poslediesh ie le naslednjo nedeljo (dna 14. oktobre), da se povspne sledečo nedeljo (21. oktobra) in v ponedeljek (dne 22. oktobra) na svoj vrhunec ter da doseie svoj oilj v torek (dne 23. oktobra). Kakor so pripovedovali Piranci sami, delili ao v Piranu ljudem ia uboinejftih slojev polenovko in vino, da so mogli demonstrovati pogumno. Ko ae je rasobesila v magasinu najdena uradna tabla se samoitalijanskim napisom, isdal je iupan Piranski oklic do prebivalstva, v katerem je osnalil tamoinje dogodko kot „demonstra-sione imponente", koje odobrujejo vai po* Ateni molje, koje hvalijo po vsej pokrajini in na kojih so mu čestitali od vseh stranij. Čestitka občinskega svita Triiikega (dne 20. oktobra) je bila baje saustavljona. V čestitki občinskega svita Labinjskega (24. oktobra) je med drugim isrečena ielja, naj bi se preprečila naredba ca vso pokrajino po i n i c i* jativi Piranski.
„Po plemeniti inicijativi* Piranski seiel ne je dne 15. oktobra v sejo občinski svit
PODIUSTEK. Ribičeva Jelica.
Vsakdanji priiori isia malomeitja; — spisal Fr. K o a e e.
(Dalje.)
Lavriča je sabavalo meletarenjo gostobesednega komisarja, sato mu ni ugovarjal« ampak sem ter tja pripomnil kaj, čei, ta je sares lepa in ona ie precej petična. Da bi se pa aa katerokoli vsaj nekoliko ssvsel, tega na lelost komisarjevo, ki je bil snan kot epreten posredovalec mladih sakonov, ni kasal.
Posledica tega raigovora pa je bila, da je klepetavi komisar uie naslednje jutro pravil v evoji pisarni o prostosti bogatega Lavriča. Pripovedoval je na dolgo in iiroko, da jo Lavričev oče velepremoien kupeo na Štir* skem, ki pa poproda svojo hilo, isgo in ostala gospodarska poslopja i vsem svetom vred ter se preseli v N., kjer prilne v druibi s sinom veliko kupčijo s lesom. Nakupil ja ie nekaj lepih goidov, in skoro sačne staviti velikansko parno iago ondu na bregu Save.
Da se je naselil bai v N. je varok ugodna želesniika svesa, bliiina goadov, nekaj pa tudi lepota N—ika okolioe in blagostanje ondotnega ljudstva.
„Na mojo vero,* — se je bahal komisar, — „njegove rasmere so mi popolnoma znane. Lavrič je fin in nadarjen dečko, prebrisana glava; — vidi ae mu, da se je na dunajski tehniki nekaj učil. Srečna, katera ga dobi I*
Komisarjevi pisarji pa so povedali to vest svojim sestram, materam, tetam itd. in ie iati dan je bilo rasbobnano po vsem me-eteci, de je Lavrič jako premoien, da prične kmalu obširno kupčijo in — da ie nima neveste.
Uie takoj početkom je vabujal vedno kar najmodernejie oblečeni Lavrič se svejo brazgotino na levem lioi in svojim kavalirskim kretanjem obče sanimanje mej ienstvom; aedaj pa se je načelo pravo pravoato tekmovanje mej njimi, katera naveie ni-se elegantnega kupoa.
In kdo bi se čudil temu tekmovanju I —
V N. jo bilo komaj pet davkarskih in sodnih priatavov ter praktikantov, notarski kandidat, koncipijent, finančni respioijent, dva učitelja, par starikavih udovcev, dva trije komiji, ki so bili ie neienati, vse ostalo doraslo'moitvo je bilo ta N—ike deve, ki ao bile seve kakor drugod povsodi sila sakonaleljne, vsaj začasno izgubljeno.
Kakor ose trelega sadja, lotili so se očetje, ki so imeli doma po dvoje,troje hčera, Lavriča; kjer koli mogoče urinili so se v njegovo druibo, laskali se mu, pili i njim bratovščino navzlic svojim sivim lasem, ga avabljali domov ter ga ondu prepuščali spret-nejiemu jeaiku svojih ienk, ki so obdolavale Lavriča z najslajšimi komplimenti ter ga pitale a najboljšo kavo in čokolado. Gospiee hčerke pa so kasale v svojih toiletah največjo eleganco, ratbijale po glaaovirjih in mučile svoja grla, aamo da bi tem hitreje zamamile lepega Zorka. Celo anonimna ljubavna pisemca in šopke cvetic je dobival Lavrič od svojih tihih čestilk, ki pa ao v svojej ianskej premetenosti veduo uravnale
nasprotnih časopisov. Še le dne 24. oktobra prinesli so ti listi dementi in po tem dnevu tudi članke naredbi v prilog.
Nikjer ni povedano, kaj je storilo o. k. okrajno glavarstvo v Kopru za mir in red in sa varnost osebe v Kopru. In ako se ni ničesar storilo proti demonstrantom s dne 15. oktobra, potem je lahko nmevno, da so ieti v veliko večji meri ponovili svoja dejanja dne 23. in 24. (glej interpelacijo Ktunovo in tovarišev s dne 29, oktobra). Glede Pirana je isto okrajno glavarstvo še le po itgredih s dne 18. oktobra povprašalo občinski svet, ali hoče ukreniti potrebno sa vsdrianje miru.
Namestnik, podavši so v Poreč povodom seje delelnega šolskoga svćta sa Istro dne 8. oktobra, kar se sicor dogaja le ob valnih povodih, in ne udeleiivii se seje, ampak posvetovavii ae dlje časa s delelnim glavarjem] dr. Campitellijem, ae je, glasom izjave njegove ekscolenoe, gospoda ministra za notranje stvari, ganil še le potem, ko se je it-vedelo, da se iupan piranski brani ukreniti potrebno za vsdrianje miru in reda, torej šo le konoem drugega tedna agitacj in demon-atracij, in je dal potem le natug, povednti lupanu, da je njegovo branjenje nedovoljeno, in je dne 22. oktobra poslal v Piran vojak« in okrajnega glavarja Hooheggorja, gotovo no bral navodil, kateri poslndnji ni ugovarjal ni 22. oktobra pred občinstvom, ko se jo prijavila omenjena obljuba iupanova, niti povodom nasuanila okrajnega sodnika, da dl zopet rasobesiti v magasinu najdono uradno tablo se samoitalijanskim napisom.
Z osirom na tu navedene okolnosti do-svoljujejo si podpisani povpraiati e. k. ukupno ministerstvo.
„„Ali je e. k. ministerstvo pri volji nve-ati po nepristranskih organih aatanjčna po* isvedovanja o aftri napisov na Primorskem, preiskovati postopanje tamoinjih o. kr. oblasti in njih organov, zlasti glede na hujska-joče delovanje časnikarstva, in po vepehu teli poizvedovanj ukreniti potrebno, ds sadobita ssdoščenje iskonitoat in pravičnost P*'1
Dunsj, dne 31. oktobra 1894. dpinčić, A. C o r o n i n i, Bisnkini, dr. Gregoreo, Borčič, dr. Bulat, Perič, Kušar, dr. Fanderlik, dr. Helcelet, Hupuk, Rozkošny, dr. Slavik, Purghart, dr. Braorld, Krumbhois, dr. Lang, dr. dil, dr. Eogel, Troll, dr. Sohei-cher, Eim, dr. Valaty, dr. Dyk, Hijek, dr.
Slama, Kfinig, dr. Dvorak, dr. Žiček.
Ustanovni shod
slovenskega katoliškega društva v Kamniku dne 28. vinotoka 1894.
(lav. dopia).
I.
Po tem, ko so takozvani .socijalni demo-kratje" dvakrat rogovili po Kamniku in Bb svo-
vso stvar tako, da je njihov vsor kmalu ie* vedel sa pravo ime avojib dopisovalk.
Lavriča je početkom nopopiano zabavala ta malomestna najivnost in vsiljivost; kmalu pa je postal istinito ponoson, da se mu prikrito in očitno ponuja toliko hrepenočih src, vender se še nikakor ni mislil navezati na kako iensko bitje. D&, ialiti in zabavati ae je bil vedno pripravljen, saj to ja poskušal in okuial ie v avojih akademiških letih s do-kajinjiro vspebom. V svojej lahkošivnosti pričenjal je sedaj s to, sedaj a ono, toliko časa, da je apoznal do dobra svojo ljubico ter se do cela poučil o domačih, zlasti o gmotnih odnošajih večine N—ških deklet.
Tako ae je zgodilo blodikasti, vranjelasi Ambroževi Tinki, ki ga je hotela pridobiti r, dragocenimi krili dunajske mode, katorili pa njen otee, bivši zavarovalni agent in lotorist, ui imel s čim plačati. Lavrič jo kmalo izvedel, da se peteroglava Ambroževa družina iivi jedino le od stanarino atarikavo hi&o in od malih dohodkov najstarejše hčere ufli-teljioe.	(Dalje prih.)
jimi „idejami" •kušali prodirati pri našem ljudstvu srednja in kmetskega stanil, jelo le je laresno misliti o načinu, kako priti v okom »sem takim nadaljnim poskusom od stran i elementov, katerih naloga je povsem neplemenita, in v zameno tega podati narodu nekaj, kar bi zamoglo biti v pravo njega korist. Misliti se je toraj jelo, in sicer od strani duhovščine, na ustanovo slovenskega katoliškega društva podružnice za Kamnik in njegovo okolico.
Namen tacega društva je jasen.
To društvo ima nalogo, boriti se zoper prodirajoče židovstvo in prostaitvo med naš narod in istega obvarovati v prvi vriti zanjk, v ka-koršne ga zamore privesti prekanjeno židovstvo, in v drugi vrsti pak zabraniti, da bi se narod po svoji samostojni, oziroma od naše nnrodno-napredne strauke, pri uplivani mu volji razvijal morda v duhu, ki ne pospešuje v prvi vrsti versko, marveč narodno stvar.
Ako se kje v narodu ustanovi društvo, ka-rega temelj sloni na široki podlagi narodne mase, tedaj m ura to gotovo nekaj vefi pomeniti, nego kako navadno društvo lokalnega pomena. Na tako društvo treba obračati vso pozornost in vzlasti že zaradi tega, ker naj ono sestoji iz sodrugov, katerih duševna zavest stoji morda po večini na najnižji stopinji in je potrebna toraj razumnih in blagih voditeljev, kajti odgovornost je v tem slučaju neizmerno večja, nego bi bila, ako bi Šlo za zgolj omikane ljudi.
Duh našega časa, ki je razprostrl drzovita svoja krila čez ves človeški rod iu ga navdal čudnimi, dosedaj na zemlji Še menda neznanimi idejami, ne prizanaša i nam Slovencem, marveč zahteva odločno, da se mu pokorimo tudi mi, kakor vemo in znamo, in vprašanje za vprašanjem, ki se glasno razvija pred nam, tira na sodelovanje tudi nas.
Kaj čuda, da so ta vprašanja zarodila tudi med nami razmere, kakorSnih nismo poznali v minolosti! Ubijamo si Bicer glavo z vprašanjem, od kodi in zakaj so se zarodile te razmere med nami in kje iskati potrebe istih, ko smo vsaj ljudje ravno isti, ali vsaj taki kot smo bili nekdaj ? — Gotovo je, da je mati tem razmeram jedina sebičnost, ki je zavladala z vso svojo tnočjo in strastjo v vseh slojevih človeške družbe.
Sebičnost, ki je podlaga politiškim prepirom, zarodila je one n a r o d n o-kočljive razmere, katere nam delajo tolike preglavice. Nenasitno po-/eljenje naših političnih nasprotnikov po najzad nji peščici naše narodue posesti, spravilo nas je v boj za narodni obstanek in gotovo je, da je oni, ki se ne udeležuje tega boja in ne stori ničesar za rešitev našega naroda iz nevarnosti, izdajica in ne vreden imena slovenskega! Zatoraj je po menenji pravih dom o* in rodoljubov naša prva dolžnost, da si ohranimo svojo narodnost.
A sebičnost zarodila je zopet ono strast, ki zamore potresti v srci človeškem tudi verski čut. Ta sebičnost zarodila je zopet drug velik in silen boj v človeštvu našega veka, namreč boj za gmotni obstanek. V b o j u za svoj obstanek. za košček kruha, pozablja človek le preujnogokrat na oni čut, ki ga veže na svojega Boga. Zaradi tega je oni največji sovražnik svete vere naše, ki je zanetil ta siloviti boj za gmotni obstanek.
In kdo je zanetil in š e neti boj za obstanek v naših dneh ? Ni težko uganiti: Židovstvo je ona grozna sila, ki nas tira v najžalostneji boj na svetu, v boj za obstanek našega života! Proti temu sovražniku treba se je boriti, ako hočemo ohraniti vero svojo, njega treba premagati in vera ne bode več v nevarnosti. Ali ako še pomislimo, da je baš to Židovstvo v službi narodnih naših nasprotnikov, da to židovstvo sfe svojo, našo gmotno posest uuiče-valno silo, pripravlja tla našemu političnemu tlačitelju, tedaj nam mora biti jasno, k j e se nam je treba poprijeti dela s podvojeuo silo, tedaj nam mora biti tudi jasno, koliko vzroka imamo kot pravi roboljubni Slovenci, cepiti se v d v a tabora, ker imamo, ali bi vsaj morali imeti skupne cilje in skupne interese !
In to novo ustanovljeno društvo si je naložilo nalogo, da postavi trden jez nasproti našemu verskemu, kakor tudi narodno-gospodarskemu sovražniku. Ali bode to nalogo tudi zamoglo tako izvrševati, kakor želi in kakor si je postavilo načrt? To se pokaže še le.
Sicer je naslov društvu preomejen, — zvati bi se moralo : „slovensko katoliško in narodnogospodarsko društvo* — naslov toraj, ki bi ga opravičeval kot najkrepkejšega bojevnika na vseh postajah slovenskega življenja.
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Nova nevarnost ? Po«! K a r I o n (i« H"hcnwartovega kluba) je izjavil nedavno v nekom politiškem društvu na Dunaju, da nastopi njegova stranka odločno proti otviritvi meje aa uvažanje iivioe it Romunsko. Ako bi pa vandar-le odprli mejo, potem bi bili prisiljeni i istopiti is koalicija. Uboga koalicija, od vseb strani jej preti nevarnosti!
Fran Košut, starejši sin pokojnega ogerskega revolucijonarca in srditega sovraž-nika naie dinastije, potuje sedaj po Oger-tkan in ae predstavlja kot mesija, ki hoj« rešiti Ogerako ii jarma akupnoati a to polovino države. A ne le, da mož sam nastopa kot kakov pretendent, ampak našli ao ae tudi drugi — norci ali pa veleiadajei, ki ga obsipljejo a častmi kakor kakega vladarja. V Čeglfedu poadravil ga je na primer poslanec Madaraai kot prihodnjega kralja. — V Aradu ao priredili veliko slavje sinii — revolucijom«rca in upornika. Le tako naprej, vitežki Madjari, Čim bolj boste razgrajali, tem preje bode mera polna!
Dogodki na Ruskem. Veliko sočutje vse Francoske ob smrti carja Aleksandra III. napravilo je globok utia med narodom ruskim, v prvi vrati seveda na časopisje. Ru. ski liati naglašajo posebno, da v nijedni ev-ropaki driavi ni bilo sočutje tako iskreno in odkritosrčno, kakor v Franciji. Vea nArod francoski da žaluje ob rakvi Aleksandra III.; ni ga prostorčka na Francoskem, kjer ne bi točili solza na prerani amrti ruakega vladarja. Ii teh ganljivih, sožalnih pojavov orpi narod ruaki tolaibo in upanje aa bodočnost; Rusija bode hvaležna svojemu savezniku na tej ia» losti io ob grobu preminulega carja ae še bolj utrdi dulna in srčna sveia med obema narodoma.
Kakor hitro poluie truplo Aleksandra III. k večnemu počitku, odpošljejo ae po* sebni odposlanci, naznanijo vsem vladarjem in glavarjem držav, da je taael preatol car Nikolaj.
Povedali amo že,;da ao dae 6. t. m. prepeljali truplo oarja III. is palače T Livadiji v cerkev. Dne 8. t. m. so jo pa prepeljali ii cerkve v Jalto, kjer je čakal parnik .Pamjat Merkurja, da je prevede do Sevaatopola. Na čelu je korakal načelnik dvorne policije, •a njim vojaške deputacije, odposlanstva is vaeb slojev naroda, občinski zastop, duhovščina, meščanstva, uradniki itd. Med cerkvenimi pevoi in kočijami earioe, velikih kneginj in princes pomikal ae je apalir rudečih Kozakov ii Tereka in Kubana, častno aprematvo carjevo. Neposredno pred krsto korakala je duhovščina a cerkvenimi saatavami, aa temi ao neeli veliki srebrni krii, koji stoji za velikim oltarjem v Livadiji, aa kriiom sta sledila spovednik carjev in viiji svečenik Janiiev, ki je noail aveto podobo, do katere je molil pokojni oar in kojo mu polože na praa.
Krsto ao nosili Kozaki 16. polka, kateremu je bil načelnik pokojni car. Za krsto je korakal oar Nikolaj II., za njim prino Waleiki, prestolonaslednik Jurij, prino Nikolaj Grški, veliki knezi in Tolike kneginje.
Vojaki ao tolkli na boben in godbe ao avirale žalostinske pesmi, glaa zvonov je zvenel tužno in gromenje topov je pretresalo zrak po presledku vsake minute. Ko ae položili truplo na mrtvaški oder na obrežju, pričela ae je žalostinska služba božja. Po do-vrženi alužbi božji neali ao Kozaki truplo na parnik a Pamjat". Omenjeni parnik sta spremljala že dva druga parni ka, na koja ao ae ukrcali vaa visoka gospoda.
V Sevastopol je priplul parnik .Pamjat Merkurij" dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne. Po dovršenih kratkih molitvah ao prenesli truplo na železniški voz. Za vlakom a štrudlom carjevim peljal je drug v]«k oarja in drugo viaoko gopodo proti Moskvi.
Iz Livadije javljajo : Sekcija trupla je dognala, da je bolezen oarja Aleksandra trajala že tri leta. Car Aleksander je aam narekoval prestolonasledniku depeše na glavarjo držav : Pričel je s besedami: „Moj oče ni več mod živimi.
Is Francodke je došlo carju do 8. t. m, 27.777 brzojavk.
Različna vesti.
Gregorec contra Chlumetzky. Omenili smo bili že, kako jo naš slovenski poslanea prijel proii'.'duiku poslanske zbornice v seji
s da« SI. oktobra, kor jo bil ta poslednji
vodil italijanske poslancu od Poncija do Pilata v cadevi dvojezičnih napisov po Istri, Omenivli poročilo lista „Neue Freie Presne' o prizadevanjih g. barona Cblumetskega na koriat istrskim Italijanom, izjavil je posl. dr. Oregoree:
„To poročilo, seveda, ako je povsem
resnično, je najneprijetnejie diraolo mnogo gospodov članov te visoke zbornice, poaebno pa naa jugoslovanske poslance. Saj nam kaže to poročilo, kako proočitno je njegova eksce-lonca, prvi gospod predsednik te visoke zbornice, odatopil od one objektivnoati, od one nepriatranoati v vodatvu te viaoke zbornice, katero je bil obljubil aam. (Tako je!) Naa jugoalovanako poalanoe je zadelo to tem močneje in moramo to obžalovati tem globlje, ker gre tu za stvar naša nefrodne jednako-pravnosti. Lahko rečemo, da nam ne bode nikdo predbacival na vaem svetu, da ae poslužujemo nepostavnih sredstev. Na naši strani je dr Savni temeljni zakon, na naši strani so naredbe visoke vlade, mi mrzimo in aamečamo vsako nepostavno sredstvo, mi ne potezamo nikdar po uporu in izgredih in t»i zaničujemo vsakoršne protiaestrijske in proti• dinastiške demonstracije.
Pri teh okolnostih stavljam t imenu avojih aomišljenikov, poaebno pa jugoalovan« ekih poalancev, nastopno vprašanje do Njeg. eksoelence, gospoda predaednika :
1.)	Ali se poročilo v „N. Freie Presse" oslanja na resnico P
2.)	Ali ae mu vidi tam opisano poato-panje v soglasju s viaoki zbornici obetano in od naa vaeb pričakovano objektivnoatjo in nepristranostjo P" (Pohvala.)
To je bila enkrat prava beseda aa pravem mestu!
Otvoritvena tlavnoat nove telovadnice .Tržaškega Sokola" vršila se bode jutri zvečer. Po dovršenih pripravah soditi, bode ta slav« nost zares sijajna. Dotično veat v denašnjem z jutranjem izdanju nam je popraviti tako, da si je .Sokol" nabavil svetilko za 1000, a ne za 100 sveč.
Martinov večer. Jutri bodem« praznovali god sv. Martina. Martinov večer je, tako bi rekli, med najpopularnejiimi prasniki natega ljudstva, kojega obhajajo povsodi nekako slovesno. Ljudje se shajajo v vesele društveno kroge, da dajo slovo moštu in natočijo avoje kozarce čistim vinom. Martinov veder je po-svečen veselju, ta večer pozabljamo radi (že preradi J Op. stavca) na življenja trud.
In mi tržalki Slovenci (in Slovani sploh, op. st.), kako naj proslavimo mi Martinov večer P Odgovor je kratek :
Jutri zvečer se bode vrfiila otvoritvena elavnoet nove telovadnice „Tri. Sokola" (v ulioi Farneto, na voglu ulice Amalia). Tam, tam, se zberimo pod krili natega vrloga »Sokola", tam praznujmo v bratski slogi Martinov večeri
Vai, vai pod okrilje .Sokola", kajti to društvo toži neumorno naprej, noaeč na čelu zastavo, na kateri je sapiaano geslo : p r o-bujanje, delavnost in vsaje nanos t,
Zberimo ae ob tem dvojnem prasniku: v proalavo .Sokola* in Martinovega večera ! Združeni pokažimo, da živimo in ae sevedamo Slovani tu ob obalih .Adrije" ! Na svidenje torej jutri, na Martinov večer, pri otvoritveni alavnosti »Tržaškega Sokola44!
Za podružnico druibe iv. Cirila in Metoda V Tretu darovala sta gg. Jajčič in Kra-vos ,pri Vodopiveu* vsak 14 nč., ker gosp. Vodopiveo ni hotel prejeti plačila za „peve-rone" ; k temu dodal aatn Vodopiveo že 15 nč. — Nabrali ao .Hajdrihovci" na Prošeku okolu zaspanega pevca 65 stotink, slučajno po .ajrenploBku* tja došli Skalovič dodal je še 10 stotink, da se je poveo zopet zbudil.
Za podružnico družbe av. Cirila In Metoda na Greti nabralo se je dne 2. t. m. v zadružni krčmi v Rojanu 4 gld. 10 nč.
Za avetoivansko podružnico družbe av. Cirila in Metoda darovali so i gld. 22 nč. gg.; Vatovec Ivan, Zei, Jaklič, N. N., Udovič, Furlan in Maro. — Nabrali so v Bazovici v gostilni „Pri Lipi" s Pirauci narobe žalu. joči bazoviški Slovenci B kr. 40 st., še ia-lostnojši „Pepo" dal je 40 st. in ker najia-lostnejši gostilničar ni botol točiti več vino po 11. uri, dodal je Skulovič 20 stotink ; da jo imel gostilničar popolnoma prav, daroval je Birkovljanski .fant* 20 Bt.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 20.
aaptsmbra de SO. akt. 11. darovali: OČaa.
Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju, lepo abirko koristnih knjig; vzorne rodoljnbkinje, litijske Slovenk««, drugo pokroviteljino v znesku 100 gld., zastopnica jim bo blag. gospa Bevkova; podružnici v Kranjski Gori, ki jej je aedaj prvomestoik naž glavni tajnik, vč. g. župnik A. Žlogar, v avojem letnem donesku 86 gld., tudi 15 gld. „kronskih darov*, nabranih povodom svojega letnega zborovanja : slavna Gornjesavinska posojilnica v Mozirju zopet 25 gld. ; vč. g. župnik J. ĆVrnko, blagajnik Vuhred • Marenberške podružnice 35 gld., nekaj je letnine, večinoma pa dohodek tombole in znesek nabran v nabiralniei v Marenbergu ; velečastiti gospod duhovni aovetnik Matej Preželj, župnik v Mavčičah, 5 gld. in g. Avg. Kuno v Črnomlju 6 kron kot III. dobitek pri kegljanju v podporo naži družbi. — Srčno priporočamo vesoljnjem Slovenstvu nažo družbo. Zaupanjem pričakujemo obilih darov. Slovenska požrtovalnost, kot jo svedečijo n. pr. litijake Slovenke, ki po krajcarjih zbirajo atotake, in delavne podružuiee, to nam daje pogum. Zato kličemo: Bog povrni darovateljem ! Bog živi naslednike !
Vodsivo družbe sv. Cirila in Metoda. Predsednlžtvo .Del. podpornega drultva44 javlja s tem še enkrat vsom častitim članom, da bode jutri, v nedeljo, dne 11. t. m. ob 87i uri, av. maša za umrle udo v cerkvi pri av. Antonu novem.
V Spomin pokojnega Dollnarja. V Tržaškem bralnem in podpornem društvu* ao nabrali dne 4 t. m. 3 gld. in 10 nvč. sa jedno aveto mašo v isveličanje duše pokojnega Iv. Dolinarja. Darovali so: Delkot 1 goldinar Vincenc Caharija 1 krono ia več gospodov in gospodičin 1 gld. 60 nvč. Vvem darovalcem bodi izrečena prisrčna zahvala. Sveta maša zadušnica se bode darovala v kapelici na pokopališču dne 9. decembra ob 9. uri predpoludne.
Nemikoilovtnski napiti v Piranu. Sinoči, prej ko aem ae vlejel, čital aem v italijanskih in nemških listih, da hoče občina piranska zaprositi ministerstvo, da naj bodo pri sodišču v Piranu le enojesični in aieer — nemški uapiai! Pod utisom te notioo aem zaspal ter sanjal, da je ministerstvo v gornjem smislu predloženo prošnjo občine piranske rešilo tako-le : Broj 0.
Slavnemu občinskemu sastopu
v Piranu.
Reševaje prošnjo slavnega tega sastopa in uvašajd, da je aiavnoisti saatop pač opravičen razpolagati o avojih, nikakor pa ne o pravicah Slovanov, odreja o. kr, pravoaodno ministerstvo, u stresaj o deloma željam omenjenega sastopa, da ae imajo takoj odstraniti italijanski napisi pri sodišču piranskem ter nadomestiti z nemškimi. Slovenski napisi pa ostanejo, dokler ae Slovenoi ne obrnejo na to ministerstvo a prožnjo za nadomostenjo istih napisov s nemškimi.
Na Dunaji, dno 10. novembra 1894.
Schdnborn
Kaj ne, gospod urednik, prasne sanje! In zakaj bi ae ne mngle uresničiti take aanje, saj tiči vendar logika v njih. Samo nesrečui broj napisanega ministerijalnega odloka (ničla) me nokaj moti ter mi daje slutiti, da is te moke ne bode kruha. Žal mi pa vendar ni, da sem tako lepo — sanjal.
SatyaČ.
Istrski uporniki In pa — Štejerekl nem-ikutarji. Jednake misli se snidejo jako lahko v današnji dčbi elektrike in splošnega napredka. Ako se je našel žalostnoslavni .Przeglond" v mrzli, toda ipak vroči Poljaki z županom v Piranu in to po brzojavu, zakaj ne bi se mogli najti s istimi uporniki tudi štajerski nemškutarji p Saj čutijo štBjerski Neoioi jednako sovraštvo proti Slovencem, kakor njih „italijanski bratje* doli v Istri. In kaj naj bi bilo konoetn XIX. stoletja nemogoče P Dogodil ae je v poslednji dčbi žo marsikoji .čudež*, sedaj se pripravlja novo čudo: Solidarnostštajerskihnum-cevzmestomPiranom!! Solidarnost P V koji namen P Mar se hočejo tudi štajerski „Nomoi* uproti naredbam c. kr. vlado P Ali si želijo morda gospoda v Pirunu samo-n o iu 6 k a sodišč«, kakor hočejo štajurski Nemci aatnonumAki gimnazij v Colju P P Kdo ugano to zagonetko P! Na srećo pa stoji med jeduttui in drugimi čvrsti Slovenec, ki kliče jednim in drugim prav po domačo: „Jaka, ue boi kaše pihal t Nad ustni "semije menda
«• Ho dragi!' — Kje amo pobrali to aaj-
nov*jt« čudo F Kdor i«li odgovora n« to um<<«tno vprašanje, vaaae naj ▼ roko danniaji .11 Piccolo", kjer bod« ćital črno an bele« to-le, kar podajemo v veatneaa slovenskem prevodu j »Piran in Celje. Dunaj 9. Tu aa liri govorica, da je dožel azestneosu aastopu Celjakenau apia Piranakega iupana, ▼ katerem je rečeno, da aa čuti meato Piran solidarno a nemško Štajersko." — Ubogi župan Fragiaccomo! Kaj bode a teboj, ako doznala o tvojem najnovejšem dilirijn ono-revola Barsilai in Imbriaai P Kaj ae ne bojiš, da te poatavita na indeka, ker ai jel „gravitirati14 na aever, meato kraj velike lule P I
Kja j« tolerancija P Dane« j« došel v naše uredništvo Ivan LukešiČ iz Ver-tojbe pri Oorioi ter nam je povedal nastopno : Včeraj zjutraj sem ae predstavil v pisarni tvrdke Pariai, kamor aem bil bil pozvan, da bi stopil v delo. Komaj pa je dotični uradnik — zove ae menda Vezzoli — ugledal mojo alovenako knjižico „Del podp. druuštva", sarežal je nad mano oaorno: Š ć a v i n o n prendo! Globoko užaljen ostavii ae aoveda pisarno.
Tako siromak delavec, mi pa amo radovedni, da*Ii tudi žef te snnmenite firme res odobruje tako postopanje svojih uradnikov, koje priča o vsemu, samo ne o t o 1 e r a n-olji.
Meatni avit tržaški bode imel prihodnji ponedeljek, t. j. 12. t., avojo XXV. letošnjo javno aejo. Dnevni red: 1.) Čitanje sapisnika XXIV. seje. 2.) Prošnja avstrijske plinarake družbe za načelno odloko gledč isnajmljenja tri. plinarne iatej družbi: 3.) Poročilo odseka sa dobavo vode o naročilih, katere je dobil isti odsek v poslednji aeji; d.) Predlog šolakega odseka gleddnamestni-štvene naredbe, skojoaeobustav i j a t a dva aklepa mestnega aveta tiČoČa ae odstranjenja nekate-rihučnih pripomočkov is šol v okolici. 5.) Predlog odseka za stavbarstvo o avoji aodbi, katero zahteva o. kr. vlada gledč odstopa jednega komada obali pri sv. Andreju; 6.) Predlog istega odseka o prošnji Emila Montija, da se razdeli v parcele neko zemljišče na Kolonji; 7.) Predlog šolskega odseka, da naj ae dovoli tukajšnjemu pedago* giškemu društvu podpora za društveno knjiž-nioo; 8.) Predlog istega odseka gledd podpore učiteljakih kandidatinj; 9.) Predlog mestno delegacije aa osnovanje nove pralnice v meatni klavnici; 10.) Predlog zdravstvenega odseka sa osnovitev poučnega tečaja za bol-nižke atrežaje; 11 in 12.) Prošnje sa dovo-Ijenjo dodatnih kreditov k naslovima „Do-brotvorstvo* in „Lokalna policija44.
Dnevni red je jako obsežen, toda bojimo se, da bode sopet cel kup interpelacij, n. pr. sakaj niso milih gostov is Istre vsprejeli slavnejše, šakaj ao bili pri vaprejemtt a priori isključeni čaanikarji (Vide „II Piccolo44 & C o. v poslednjih dneh) itd. Naatopek temu bode, da bodo goapdda tratili sopet, kakor še tolikokrat, slati čaat ne da bi sklenili kaj kori-atega in pametnega.
Z Opfiln nam poročajo, da ima tamošnji poštni in brsojavni urad le nemšk in lašk napis. Ali ae je čuditi potem, da poznani srditeži Istrske rogovilijo proti slovanskim napisom, ako ae celč o. kr. oblasti isogibljejo našemu jeziku na naših alovenakih tleh : Obračamo ae torej a tem do slavnega o. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva a prošnjo, da nemudoma odpravi omenjeni nedostatak in da d& »tom lep vzgled, kako treba apoštovati vso v deželi navadne jezike.
Iz Senožeč se nam piše dne 8. novembra 1894. Poročal sem svoječasiio v cenjeni „Edinosti14, da smo pu preselitvi c. k. notarja, gosp. Gustava Omaliena, izgubili dobrega predsednika naše čitalnice; ob enem sem pa tudi izrazil željo, da bi mu novodošli gosp. notar postal naslednik.
In res, vresuičila se je moja želja. Novodošli notar g. Matevž Bežan bil je namreč izvoljen jednoglasno predsednikom in je poleg malobrižnega odbora največ skrbel za razvoj in napredek čitalnice naše.
Dosedaj je imela čitalnica svoje prostore v g. Mahorfiičevi hiši, sobano čitalnično je pa do sedaj brezplačno odstopil c. k. davkar gosp. Ant. Kuralt, za kar mu bodi izrečena javna zahvala. Ker pa je omenjenemu gosp. stanovanje postalo pretesno, je naravno, da je bil primoran čitalnici odpovedati ono sobo. Da pa se preskrbi drugo sobo, sklical
je predsednik g. Bežan dne S. t m. izredni
občni zbor v skupno posvetovanje, kje dobiti drugo primerno stanovanje Povabljen je bil vsak član posebej, in vsakdo je obljubil z lastnoročnim podpisom, da ge res vdeleži tega zborovanja.
Čitalnica broji okolo 40 članov, a v veliko presenečenje došlo jih je k zborovanju le 5 z odborom vred. Bili so trije člani, predsednik in blagajničar, vmevno je, da se ni dalo, — ker so bili tudi drugi predlogi na vrsti — nič sklepati.
Vsled prevelike brezbrižnosti od strani odbora in članov, se je g. Bežan takoj drugi dan odpovedal predsedništvu. Obžalujemo ta sicer opravičeni korak g. notarja, a nadejamo se za trdno, da pri rednem občnem zborn, ki se ima vršiti decembra meseca t. 1., zopet vsprejme to častno, dasi težavno nalogo, ker tako delavnega moža naša čitalnica res potrebuje krvavo. Govori se cel6, da se še drugi udje odpovejo čitalnici; upamo pa, da tega ne storč, če imajo 'še količkaj narodnega Čutstva v svojih prsih, ker pomislijo n*y, da bi bilo to jako nečastno za naše od nekdaj narodne in zavedne Senožeče.
Gospodom odbornikom in članom pa polagam toplo na srce, naj se nekoliko bolj zanimajo za to družtvo, drugače žuga propad čitalnici.
Imel bi Vam zabeležiti še marsikaj dru-zega, to pa drugi pot, gosp. urednik, če mi dovolite. —	Član čitalnice.
V odgovor. Prejeli smo nastopni dopia ; Na dopia iz Prvačine v št. 133. (zjutranje izdanje) odgovarjam najprvo dopianiku, da sta lažnika prve vrste, vi in vai .doktor". Saj vas poznam obal Ni res, da bi bil jas ras* žalil narodnost slovensko, kajti nisem črhnil niti jedne same besedice, žaljive sa nirodnost mojo. Jas nisem bil nikdar in tudi ne bom Italijan, ampak aem in ostanem svest Slovenec, ljubeč svoj dom. O tem ne treba apričevanja, kajti priča ae aamo. Ako bi bil jas res ljulika med pšenico ali smrdljiva cvetlica, ne bi si bil priredil gnezda v svoji domovini in ne bi pošiljal svoje dcee domov v slovensko šolo. Ponašate ae tudi s (hruškami*, koje ate mi bajo naložili. Sram Vas bodi, ki ste planili name kakor hudodelci l Komaj sem priapel v gostilno a mojo 7letno hčerko in nekim tovarišem in nisem še iapil kozarčeka vina, že je jelo grometi iz jasnega. A hruške ao ostale v prodajalnici, naj jih g. I. le sam prodaja svojim tovariiem. Lepo čaat ste si pridobili zares I	A. S.
Nezgoda. Včeraj zjutraj je ponesreči i v livarni Metlicovitzevi IGletni kotlarski vj\je-nec Nikola Zanier. Med delom se je namreč mladeniču zapletel jopič ob nek jermen, ki goni kolesa mnogoštevilnih strojev v livarni, jermen je potegnil z jopičem levo roko in žiyo celo truplo mladenčevo kvišku. Prisotni delavci so naglo priskočili, ustavili stroj in pomagali so ponesrečenemu kakor so mogli in znali. Poklicali so zdravnika iz zdravniške postaje, ki je konstatoval, da si je Zanier zlomil ramo in levo roko. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Za piearje. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Cerknici vsprejme se pisar. Mesečna plača 35 gld. Prošnje do 20. t. m.
Ogenj. Včeraj popoludne pojavil ae jo ogenj v akladišču vina, žganja itd. tvrdko Giadrou na dvorišču hiše št. 11 v ulici Ca-vana. Gasiloi ao odulili ogenj po razmerno kratkem naporu in s tem zaprečili večjo nesrečo. Škode je par ato gold.; blago je bilo savarovano pri drušbi „Aasicurazioni Generali."
Potkuieil samomor. Bivši kurilec pri Lloydu, Alfons Kavalar, zastrupil ae je sinoč v gostilni »Alle Viole" v ulici Torrente. Natakar je opazil, da je Kavalar nalil v svoj« vino nekoliko brezbarvene tekočine is stekle-nioe, katero je prinesel a seboj v žepu in da je takoj, ko je ispil nekoliko požirkov te mešanioe, pričel nekake čudno obračati oči in kremžiti ae. Izbil mu je naglo kozarec ii roke, in zaslutivši ostri duh karbolne kisline, pozval je Btražarje. Prišel je nadzornik Cia-dez, ki je spremil Kavalarja na zdravniško poatujo. Tam so inn isprali želodec in ga poslali potom v bolnišnico.
Električna razsvetljava v Ljubljani. Ljubljanski župan Grasaelli in občinski svetovalci Hrisky, Lenekovič in Subič, članovi odseka za vpeljavo električne razsvetljave, odpotovali so dne 7. t. m. v Trident, Solno-grad, Dunaj, Budimpešto, in še nekatera
druga mesta, da proučujejo tain električne naprave in sporočajo o vspeliu proučevanja odseku. To vprašanje pride v kratkem na dnevni red mestnega sveta Ljubljanskega, ker je že dovršen operat za napravo električne razsvetljave v Ljubljani.
Listina porotnikov- Za prihodnje zasedanje tri. porotnega porotnega sodišča izžrebani ao ti le porotniki: I.) Glavni porotniki: gg. Pr. Dukič, Virgil vitez R-»ya, Kari Požar, Matej Šterkaj, Alfons Thallor. Adolf Mosaetig, Alojzij Colombari. Viktor Wiinsch, Ernest Camui, Ivan Ernest Morin, Ivan God-nik, Ivan Goič, Iv. Ohezzo, Konst. di Demo-trio, Jak. Musaflia, Jurij Andreuzzi, Henrik Schiffiaann, Emil Teuscb, Ant. Gallo, Ford. Pepeu, dr. Julij G™f, Julij Rossegger, Marko Bolaffio, Miha Novak, Ivan Polak, Karol Lo-zer, Fran Dolenc, Paskval pl. Rissetti. Jos. Adami, Henrik Holzner, Rikard pl. Albori, Jos. Gisperčič, Jos. Mandelc, Cezar Olivetti, Iv. Orehek in Miha Perhavc. — II.) Nadomestni porotniki gg. Nikolaj Sardotsoh, Alojzij Zuculin, Jur. Toaaich, Anton Godnik, Fran Žitnik, Julij Fabris, Ljudevit Cruciani, Ljud. Matozel in Viktor Carabelli.
šole v Avstro Ogerski. V celokupni državi iniamo 36,680 ljudskih šol, v kateri je 93.394 učiteljev in okolo 6 milijonov otrok. Učiteljišč je 147 s 1713 učitelji in 14.000 gojenoi. Gimnazije? in realk je 446 ; na njih poučuje 6113 profesorjev, učencev je nad 60 tisoč. Vseučilišč je 11: na Dunaju, v Pragi (dvoje ; nemško in češko), v Pošti, v Gradcu, Lvovu, Krekovem, Inomoitu, Kološu, Zagrebu in Černoveih. Na teh vseučiliščih predava 1190 profesorjev, slušateljev pa je vpisanih 19.000. — Vinarskih šol je: 7 na Dunaju, U v Pešti, 2 v Pragi (češka in nemška), v Brnu, Gradcu in Lvovu z 264 profesorji in 3.000 učenci. Drugih trgovskih, gozdnarskib, pomorskih in obrtnih šol je 1526 z 8.193 učitelji in 147.000 učenci.
Sodnijsko. Včeraj vršili sti se pred tukajšnjim deželnim sodiščem dve razpravi, obe proti zatoženiina zaradi težkega telesnega poškodovanja. Prvi teh zatožencev je 22letni dninar Ivan Požar iz Trsta. Požar je bil, kakor »e naši čitatelji morda še spominjajo, dne 7. septembra t. I. v gostilni ,Alle due sorelle14 zavratno z nožem težko ranil težaka Karla Kosovela, iz maščevanja ker je bil Kosovel dne 24. januvarja t. 1. umoril Požarjevega brata Josipa. Zatoženec se je izgovarjal, da je bil dne 7. septembra popolnoma pijan in da nikakor ni mislil Kosovela umoriti. Sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe. Požar je izjavil, da je zadovoljen z obsodbo. Druga razprava se je vršila proti 18letnemu oglarju Srečku Moselli iz Trsta, pristojnemu v Italijo. Masella je bil due 23- septembra pod večer v ulici Giulia težko ranil vratarja hiše št. 15 v ulici Giulia, čevljarja Alojzija Sušana, s katerim se je bil popoludne spri v gostilni Matije Kau-a v isti ulici.
Policijsko. 41 letni težak Štefan P. iz Kanala je bil že izgnan iz Trata, a vendar ae je vrnil semkaj. Zasačili ao ga stražarji in ga odgnali v zapor, — Minolo noč so pijani razgrajali po ulicah: 281etni pekovaki pomočnik Ivan P. iz Štajerake, 251etni težak Alojzij V. iz Vidma v Italiji in 26letni tapetar Peter B. is Trsta. Stražarji ao zaprli vse tri.
»Slovanaki Svet" v 21. št. od 10. t. m.
prinaša naslednjo vsebino: f Aleksander III. Aleksandrovič. — Politika peščenih zrn. — Barvinski o Malorusib. — Pesmi: Izdajalčeva duša v peklu; Kraški aonoti; Gregorčičeva: Nazaj v planinski raj (v lat., cirilici in ruskem prevodu); Higinu Dragošiču ; Iza sna ; Snijte mrtvi; Majiiji (srbska izv.); Bcer^a. BCer^a .IloGllTb (ruska izv.) — Zaboravljeni grob (proza). — JltTilll	(ruska s tol-
mačem). — nocJOBHmi. — Dopisi. — Ru-ko drobtinico. — Ogled po slovanskem svetu. Književnost.
Koledar. Danos (10.): Andrej, Aveliu, spozti. — Jutri (11.): 26 pobinkoštnu nedelja. Martin škof. — V poudeljok (12.): Martin, papež muč.; Livin, škof muč. — Prvi krajec. — Solncc izide ob 6, uri 56 min., zatoni ob 4. uri 31 min. — Toplota danes: ob 7, uri zjutraj 11 stop., ob 2 pop. 9 h lop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 10. (Poulanska zbornica). Poslanci Kindormann, Marohet in tovariši prodlag*jo, pozvati vlado, naj prodloži dodatek k zakonu
o vojni taksi, v tem zmislu, da ne bi občino pobirale vojna takse, ampak bi dotičniki sami prilepljali marte it vojno takso.
Dunaj 10. O sp.»«k* zbornica bode iujoU dne 16. t. m. sejo. Na dnevnem redu je drugo čitanje zakona o trgovini na obroke.
Dunaj 10. Včeraj popoludne dospela sta aem kaj kralj grški in princ Jurij ter odpotovala takoj dalje v Peterburg, kjor se udeležita pogrebnih slavnoatij.
Dunaj 10. C. in kr. pešpolk št. 61, ki nosi ime pok. carja Aleksandra III., odpošlje k pogrebnim slavnostim v Peterbur posebno depjracijo. Krasen venec seje že odposlal tja.
Shangaj 9. Kakor trdijo poslednjo, i* Mandžurske prihajajoče vesti, umaknila se je kitajska vojska v gorovje. Tam da trpijo vojaki zelo od mraza in gladii. Japonska vojska se je nastanila v Fung-Vang-Oengu, ne da bi proganjala Kitajcev. Port-Arthur brani 15.000 Kitajcev, večinom novincev. Tu se ne veruje, da bi se mogel Port-Arthur vzdržati dolgo Časa.
Carjigrad 10. Večeraj je bila v tukajšnji ruski cerkvi pri av. Nikolaju slovesna zadušnica za pok. oarja, katero je odredilo tukajšnjo rusko odposlanstvo. 81užbe božje so so udeležili zastopniki sultana in vlade, di-plomatje in mnogo občinstva.
ZAHVALA.
Podpisani izrekam tim potom najsrčnejšo svojo zahvalo vsim onim znanim in neznanim prijateljem in rodoljubom tržaškim, kateri so prispeli z doneski za darilo, izročeno mi dne 8. t. m. v priznanje za skromno moje delovanje na narodnem polji in posebno za dosego slovenskih šol v Trstu.
To nezasluženo darilo mi je posebno dragoceno radi tega, ker prihaja iz poštenih slovanskih rok in ker mi svedoči, kako važnost polaga slovensko tržaško ljudstvo, hrepeneče po omiki in napredku, na izobrnžbo v materinem jeziku in v narodnem duhu. To me vzbuja, da ne omagam v boju za slovensko stvar v Trstu, ter da vršim i nadalje narodno svojo dolžnost po slabih svojih silah v še večji meri.
V	tem boju biti hočem vedno zvest so-borilec za blagor naroda vnetih mož, drže«? se načela: „Vse za narod!*
V	Trstu, dne 10. novembra 1894.
Pr. Gustav Prekoriti. Bratje Sokoli!
Odbor Vas poživlja, da so ju-trajšnje otvoritvene slaviiosti udeležite v polni društveni opravi. Nazdar !
ODBOR
Trgovinsko brsojavk«.
Budimpešta. Pšenica za spomlad H.7S -ti'74 Koruza xit november «-85 do 6-45. Ovos za spom'ad a04 -6 05 Iti nova 5-87-5-89.
Pimnica nova od 78 kil. f. fi-B5_H R0, od 79 kil. f. 660-6B5. otl 80 kil. f. H-70—6*75, od 81 kil. f. «75-6 80, od sa kil. for. « 80—6.85. laAaen 6*86—8*40 ; proso 5*70—5,90 Pioniea: Slabo ponudbe, povpmievaiijo bolje. Prodalo so jo 16.000 mot. Vremo: deiovno.
Praga. Norattnirmii Hladkor za novomliur f. IU'70 decembnr f. 12 80, Vroine lepo, mlačna.
Praga. Contrifugal novi, postavljan v Trst in s oarino vrod, odpoSiljatev procoj f, 29—Ud 85. Nov. raaro f-29.50—.—. CuncoW za novombor-maro :I0'— do —•—. Čotvo-ni za novomber 31-—. V glavah (sodih) sa polovico novombor 31' 4, za kunoc novombra 311
Havra. Kava Huntu* t;001' avorago za november 88-25. za maro 81*—, bolju.
Hamburg. Santos goud average za deoetnboi til 25, mare 64'5o boljo.
NotI Jork 0. V tom leđnu podražila ho je rdofa zimska p&nnica od 5<>' t cts' na 57'/,, koruza pa od 55' t na 57 cts. busliol.
Dunajska borza lO.
1884
Državni dolg v papirju . . . .
n - » "^Pf" • • • •
Avstrijska rnnta v zlatu . . . „ „ v kronah . . ,
Kreditno nkrijs.......
London lOLst.......
Napoleoni.........
100 mark.........
100 italj. iir........
novembra
včeraj. 99-80 99 75 124 40 »7 55 393 10 124.50 9-91 «105 46-80
danos, !I9 95 99 90 124.40 97--15 S91 25 184*65 9*92 «1.15
4«-90
Tržne cona.
(Cene se razumejo na debelo in a carino vred.) Dimae! pridelki.
Fižol: Koks .... Mandoloni ■vetlorudefi . teinnorudcfi kanarček . . bohinjski . .
100
>na o.l fu'. do far. K. 1175 18.— 10.50 1" 75 9.50 ;>70
10. - 10.26
• 1»	9.75	io!-
• II	7.75	
• R	as!—	94.—
ft	»25	9.50
• N	9.75	10.-
• »1	11.25	11.60
• 9	5.60	—.—
P	5.25	— —
• n	2.80	—.—
	s.-	8.25
	10.-	—,_
	52,—	54.-
	56,-	58-
100 K.	183.-	185.—
s	18«.—	184.-
e	18»,-	191,—
	181.-	162.-
	178.-	180.-
	158—	159.-
a	156.-	158.-
*	172. -	174'—
a 0	170—	172!—
* *	150-	16L-
	147.-	148. -
	144-	14«.—
e	131.-	133.—
*	147*.-	14».-
	141.-	143 —
100 K. 29.50		29.75
n	30.50	30.75
n	82.50	—
#	32.-	—. - -
I0O K. 19.25		19.75
•	18.25	18.75
17.50 15.76 tt 1325
12-60 «•-
n 18.86 kil. 6.8« 100 K, 66,-
. 66,-• »«.-
35--
6,-
«>0.-84.— 6.25 8.-14 — 11.60 BO,-93-30,-38.-36 — 42.— 13.-4.60
67.-58.—
87.-
88.— 8,-
02.-88— 6.75 8 26
ia!—
40.-24.-
36.—
beli veliki .....
. meli.....i
« zeleni, dolgi .... n okrogli . . < meseni, hrvatski . . „ Štajerski . . Mulo flno Štajersko . . . J »imen it. 10......
: !:::::: Zelje kranjsko......
»•P* . .....
Krompir, štajerski
Proso, kranjsko.....
Leda, kranjska......
ŽJtsh ogerski......
Mast ogerska......
Kava Mocoa......
Cejlon Plant, fina .
. Perl .... Java Malang . . . Portorioco ..... Guatemala .... Ban Domingo • . . Malabar Plant. . . .
„ Datira, . . Laguajra Plant. . .
„ netiv«. . . Hantoa najfiniji . . „ srednje fini . „ srednji , . . „ ordinar . . . Rio oprani .... „ najfiniji . . „ arednji .... Ilađkor Centrifugel I. vrste ConcaasA .... v glavah .... raikosani .... 111 italijanski fini ... „ arednji . . Japan fini AAA ....
„ srednji.....
Raugoon eitra.....
IL .' Petrolej tuskl v sodih . . .
v zabojih od 29 Olj« Italijansko najfineji . . tj	. srednjeflno	s
bombaino, amerik. ... #
dalmatinsko...... *
Limoni Meaineki .....sabo j
Pomaranče , ..... a
Mandeljni Dalmatinski ... 10O K.
. Beri......
P ojolt ...........
t c stil Dalmatinski......
„ Puljeiki ......
B okvi Puljetke......
. Grške v vencih , . „
Sul tanine ........ „
Vampsrli..........
OlTiM......... »
Polinovke srednja velikosti |
„ velike .... j nove .
.....)	n
llanlkl v velikih sodih . . „ • *'/». • • • »
Kara. Položaj ostal je poslednjih 14 dnij po-
Čolnoma nespremenjen, dasi so se cene t Braziliji ne-oliko podražile, n« da bi pa bilo to vplivalo na kon-sumeate. Statistika Durnig z dne 1 nov. izkaauje, da je v Evropi na skladiščih 44.500 m. st. več nego lani in sploh ia 186.000 m. st. več. — Minoli teden pri-peljal je it Brazilije parnik „Pandora" 34.412 vrei •Santoea, 12.161 vreč Ria in 3000 vre* Viktoria. 8 tem ee je aaloga t naiib skladiščih povišala na 88.610 met. etot. NegTašamo pa, da je večina to zaloge iz brazilj-akih vrst!
Sladkor Tržišče je vedno še mlačno, cene ra-fiuiranemu blagu »e niso epremenile, izvzeinii, da so II.a marke popustile ie aa '/4 f- - Nerafinirani jc pocenil lopet za »/„ f. vsled pornanjkljaja večjih naročil; doiel je a tem na tako nizko ceno, kakor je ie aiamo in je ne bodemo več videli.
Rti. Italijanske vrati so drage, ker je vi-aok kurz toda niao posebno živahno zahtevane. J a -
So n s k i je mirneje; angleiki je nespremenjen i ima dober promet.
Olja. Ameriške in grške vrsti io vedno mlačne; italijanske, posebno najfinejše ao jako ataine. Kh skladišču imamo 320 in. st. italijanskega, 8720 m. at. grškega, 780 albanskega, 4000 dalmatinskega in 6000 m. st. amerikanskega.
Jalno sadje. Rožiči nespremenjeni, datlji, novi, so bsi doili; vrat je lepa. Smokve, lepe vrsti so rsdke; man d 1 ji vedno mlačni. Cibebe so letos jako nepovoljne, sultaninam rastejo cene, dasi sadje ni lepo. Po lepih vamperlih je živahno po. vpraševanje.
DomaČi pridelki. Fižol. V kratkem pričakujemo to, kor smo prorokovali poslednjič, namreč, da sedanje cene omlačijo nekoliko. Vzrok temu je: 1.) ker začenjajo štajerski producenti ie ponujati večje partije in 2.) ker je eksport prestal.
Zelje se še podraži, ako ostane vreme mrzlo, krompirje ž) sedaj za 80 nč. dražji.
Leča je jako mlačna, proso mirno, konoplja brez prometa, ječmen jako stalen; ceno mu rastejo.
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka. Nova marka „Eoonomova* 00 ngaja kupcem ; mlin je prodal več vagonov te marke po f. 1150, t. j. po isti ceni, knkor smo jo bili isbeleiili poslednjič. Isti mlin je prodal nekoliko svoje It. 5 in 6 po neposnanib cenah. Tudi rasni ogerski mlini prodali ao nekaj izbranega blaga, prilično po teh-le oenah: it. 0 f. 12, it. 1 f. 11.30; it. 2 f. 10.60; št. 3 f. 10.20 in it. 4 po povprečno f. 9.80. — Splošno pa v tem tednu ni bilo isdatne kupčije. O zaključku podražili so nekateri mlini notranjo Ogerske svoj izdelek po povprečno 20 nč.
Otrobi so vodno še na istem stališču, kakor smo omenili v poslednjem poročilu
Drobni otrobi. Povpraševanje je še vedno dobro, a blaga primanjkuje. Gotovo se je plačevalo po f. 4—4 20. Za oddajo v bodočnosti dovoljujejo prodajalci olajšave v cenah, toda kupcev ni in vsled tega bode polagoma trpel tudi konsum.
Goved. Od 1. do 7. t. m. prodalo se je v Trstu 627 volov in 19 krav klavne živine in sicer 28 volov is Kranjske, 229 is Hrvatske, — is Istre, 869 is Dalmacije in 1 domači. Plačevali ao se: voli is Krsnjske po f. 45-— do 46.—; voli ii Hrvatske po f. 43.— do 44.— ; is Istre po f. —do —.—
Bratje Ribarić,
is Dalmacije po f. 44 — do 44.50 in domači po f. 45'— do 46'—; domače krave po f. 44'— do 45'— in krave iz Italije po f. —.— do —kvintal mrtve vage.
Seno in slama. Seno I. vrate prodajalo se je v tem tedna po f. 3.50, II vr. po f. 2.45 slama I. vr. po f. 2.65. in II. vr. po f. 2 — kvintal.
Snrovo maslo, jajca in kokoM. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 92 do 94 nč., v pnrt. od 30 do 50 kg. po 90 do 92 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.— do f. 1.02 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.02 do f. 1.04 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrati po f. 1.04 do 1.06 kilogram.
Jajca na debelo po f. 320 do 3 60 sto komadov.
Kokoši po 1 gld. do 130 komad, piščeta po f. 1*10 do f. 1-60 par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.40 do 3— kvintal.	„R. M.'
SVOJI R SVOJIMI
Gostilna Ivana Trevna ViSilr
29. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoliČan-ska vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2-62
Izdelovatelji oglja v sv. Petru, priporočajo svoje zaloge v Trstu: ria l\>ndnre« it, 1, Plazita delta Vatle V, ria Madonntna 2, Ptazzetta Cordaiuolt t ubodom tudi v ulici Torrente
Co najnlšjlh oenah. Oglje I. kakovosti arbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se spre-mljejo tudi t dopisnico
Jak. Klemene
TRST
W Via S. Antonio St. 1.
priporoča čestitim svojim odjomnlkom in slavnemu občinstvu
nove prlapalo blago za možke in ženske obleke, volnene robce in pletene zavratnlke, spodnje kitlje pleteno in ia štofa, ogrinjala ia flanele, barhent boli. sivi in raznobarvan, maje, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovioo volnene in ii kotonino, rokovice, Hanel za obleke, srajce bele in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židane zn-vratniko ca moške, dežnike, židane robce, čepica, volnene komaie, volno ia nogovice, koiuhovino in mufe, kakor tudi vso ostale predmete ta pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah aagotovlja točno in pošteno postrežbo
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Enrico qm. Carlo Gortan
via Cassrma i Trst (naipr. plvarnl Pili«)
Podpisani je kupil	bleoku od ste-
čajne roaae trgovino
Me
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27,
ter naznanja p. n občinstvu, da doSim je storil potrebno preskrbeti trgovino a novim blagom, prodaja dosedanje blago po
najnižji raz prodajalni ceni.
Priporočajoč se slav. slovenskemu občinstvu aa mnogobrojno obiskovanje, be eži
Josip Rebech.
PIL W ALKA
c. kr. m avstr. krito zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vrsds. papirjih na V aapelssslk sa
4-dnevni odkas 8'/,% »0-dnevni odkas 3°/« 8- , »7.7. B-mesečni „ t«///* 30- .	3«/o «- .	. 2'/s°/o
Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. volj., stopijo nove obrestne takse v krepost a dnem 4. febrnvarje, 8. febru-verja In odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih ob javah.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih a7„ na vsako svoto.
V	sapslesnlh brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, A rad, Bielits, Gablonz, Gradec, Hermaastadt, Inomost, Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuo, Reichenberg, Baat in Solnograd, — brez troikov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, dlvia, kakor tudi vnovoenje kuponov 24-22 pri odbitku l°/oo provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na jamševns listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londona ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrsdasstl obresti po pogodbi.
Vložki v polirano.
Sprejemajo se t pohrano vrednostni papirji, alat ali srebrni denar, inozemski bankovei itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodno banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem oursu.
Trst. 81. januvarja 1BP4.	2 -24
[35515553 cf£53S5EB555ESifi3i!iE5!535S9Bai0E!iEt3]
Gostilna	|
i Antona V odo piv ca
ulica Solitario At. 12
priporoča nI. obritutvu
pristno vipavsko vino,
kakor n. pr. :
Črno, modra fra ukinja po 40, II. vrste po 32, belo rebulja po 36, rieslimj po 40 in Kladi,-i prosekar po 48 kr. liter. — Družinam, od 5 litrov naprej, 4 kr. cenrjc. Tudi prav domaČa kuhinja je na razpolago.
lamana oraHaiTOCTTgtHigEiaGflaaiĐBngEBc^
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo It. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na menjice in intabulacijn proti 9°/» obrestim, na zastavo srečk in vrednostih papirjev pa proti B'/»°/o obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po 47o obresti. Uradni dnevi so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od B. do 5. popoludne, seveda izvzem&i nedelje in praznike. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deloži veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaAn vsaki delež 10 gld.	1— S?6
pivovarne bratov
Ralnlnghau« v Steinfeldu — Gradac
in	1116
A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti it. 8.
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant.
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di Msjmmio Triestina)
SpreJemUe, denarne uloge v bankovcih od 00 uč, do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ura opoludne. Ob nedoljah pa od 10-12. uro opoludne. Obresti na
knjižice...........»"/o
rtačtije vsak dan od 9 —12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100'! mora se odpovedati 3 dni in tneske preko 1000 gld pa b dni. Eskompti{Je tnenjlre domicili rane na
tržaškem trgu po.......3'/,*'.
ftttujufe na drž. papirje avatro-ogersk«
do 1000 gld po........4'/.
Viije zneske od 1000 do ftCOO gld po 5'/,7» Vufe denar proti vknjiženju na posesti v Trstu.
Obresti po dogovoru.	2—24
Trst, dne 6. maja 1894.
Pr. Iv. Kwlida
e. In kr. avstr. in kr. rum. dv. založnik, ukrotnl lekar Korneuburg, lhtn<\l.	|
2&r
Ho rabi 40 M v mnogih hlevih, kadar krava ne mu-i njo Jeili, kiular imajo Min bo prebavo, v »vrlio »boUiaaJa mivka In da krap» dal
faj* mivka.
KWIZDIN
Koraeuburiki rodilni praiek za iivino
osobto konje, rogato ivino i a ovce
Cena škatlji 70 kr., polovici škatlje 35 kr.
GLAVNA ZALOGA: okrožna lekarna XII Kornenburg, Dunaj
Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati izrecno
KWIZDIN
Korneuburiki redilni praSek za živino.
Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz
« Trstu, Via Nuova ii 19
pijaninov amerik. aiatema garantirani novi od 170 "gld. naprej. Prodajejo se1 tudi na mesećne obroke isplaćljive v treh letih ter dajejo v naje 3 gld. na mesec naprej.
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vso veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiaril — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1H»1. f &4,990 003-37 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 29,39» 787 60 Glavnica za zavarovanje žl-venja do 81. decembra 1893 f. 169,807.927 73 Plačana povračila:
a)	v letu 1893	f. 9.302.328-93
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1893	f. 262,401.706-51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjČneja pojasnila ae dobe v Trstu v. uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši.	12—12
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIE8TE
a' oceupa di tutte le operazioni di Banoa e Cambio • Valute.
a) Accetta versamenti in oonto corrente ab-buonando 1' interesse annuo per banconote 3 °0 con preavviao di A giorni
8V.7«
»'/s*
»Vi.
per Napoleoni 2 %
2 /« n
a .
12
a 4 meai flsso * 8 • »
eon preavviao dl 20 |iornt » • » i
n » s 3
H	K	» ' •
II nuovo taaao d' intereaae principierfc a de-correre sulle lettere di veraamento in eiroola-zione a datare dal 8 Marto rispettivaments dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviao.
b)	In banco giro abbuonando il 9'///<>>nt*-resse annuo sino a qualunque somma; preleva zioni sino a flor. 20.000 — a vista vsrso chfeque; importi maggiori preavviso avanti la Boraa. Con-ferma versamenti in apposito libretto.
c)	Conteggla per tutti i versamenti fatti in qualsia»i ora d' urfloio la valuta del medetimo giorno.
Assume pel propri correntlstl r imuno dri
conti di piazza, di eambiali ptr Tritlu, Vitnna, JJudaptst rd altri ptincipali citlA; rilaaoa loro asutgni per ifuest« piazzi, td aeeorda loro la faeoUA di domicillare tffttti prtuo la «wa cuita franco d' ogni spesa per essi.
d)	8' incarlca daU'acqni»to e della rendtta di tffttti publici, valutt t diviit noneht dtl i »rat to d' asttgni, eambiali t coupont, veno modlca prov-vigione.
d)	Procnra la bolatnra di valorl Kateri con la masaima sollecltndlne ed a condiaioa modicisslme.
e)	Vende le lettere di pegno 4'/,*/„ e obli-gaitoni comunali 4"/0, con A % di premio della Banca Commerciale Ungherese di Pest. Le lettere di pegno 4% della Banca Ipoteearia Ungherese, nonchfe le Obbligazioni oomunali 4'/,*/, della steaaa banca. Le Lettere di Pegno 4'/>*/o eaenti da imposta della Banoa Provinoiale Ipoteearia della Croatia e Slavonia in Zagabria.
La Filiale della Ranea Union accetta in eustodia verao una tenuiasima taasa effetti di qualaiael apecie, prooura 1'inoasao del coupons alla soadenza e la veriflca dei titoll sor-teggiati.
La Filiale della Banca Union Seaitine moroi Trieate s' inearioa deli1 aquistor delln vendita di mere i in commisione, accoe da aovvenaioai aopra depositi merzianzie, oppure aopra polizae di carico.
Trleste, 26. Febbraio 1894.	1 18
Singorstrasse
15, Dunaj.
lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel".
KriČistilne krogljice, p>oj imenovane univerzalne krogljice
zaslužijo to imo po vsej pravici, kajti v resnici jo mnogo boleznij, pri katerih so t«1 krogljice pokazale svoj izvrston učinek
Že več desetletij so to krogljice povsod razširjene in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogrešali malo zalogi tega izvrstnega domačega sredstva.
Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo te krogljice kot domače sredstvo, posebno pa proti boleznim po mlstbl prebavi in zuliananju.
To krogliico stanejo: 1 ikatljicn as IS krogljlenml 81 nA., leden zavitek O Akntljlo 1	o nć., pri nefrankovani pošiljatvi 1 ^ld. IO n6.
— Ako ae denar naprej pošlje, ni troba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic l gld. 25 nč., 3 zavitka 2 gld. 30 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 90 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek so ne pošilja).
Prosimo, da so izrečno zahteva ,J. Pserhoferjeve kri čistilne krogljlcs"
in paziti jo, da ima pokrov vsnke skatljice isti podpis J. Paerhoter v rudeilh pismenih, katerega jo videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline ^nt^pMeu n«.
Angleški balzam, i stekiemoasonč. Fijakerski prani praiek, ^Mott:
J. Ptvrhofvra, »iije rut Iss, 1
Tanokininska pomada
tatu-
J. fttrhoftra. t (lOHudiuaa 40 lič., prusto
Trpotče 4 sok, l steklenica 50 nč.
Amerik, mazilo za trganje, ^Hf »v«!
Prah proti potenju nog, l^ATk	„ 2 .id
Balzam za goltanec, Ssfej! af'^*11-	Univerzalni plašteprt ^r^o«* Življenska esenca (Praške kapljice) i Univerzalna čistilna sol domsie sredstvo
1 »tekleniica ti nč.	I proti posledicam slabe prebave, 1 savitek 1 gld.,
Razvon imenovnih izdolkov dobivajo uo še drugo tu- in inozemske farmaceutlčne specijalitete, ki bo bilo po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in se na zahtevanje točno in v ceno proskrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. — Haz|iošiljanja po pošti vrše se točno, a treba jo denar poproj doposlati ; večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri dopotiljntvl denarja po poitsil nakaznici aatane slo**!! na maj
porto
kakor po povzetju.
Lastnik politično društvo tEdinosi' — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiske Tiskarna Dolenc v Trstu.