192. številka. Trst, v petek 23. avgusta 1901. Tečaj XXVI ., ZđlBOSt ktjs enkrat *» «aa. imuh re<'ti; pr -*uikov or> 4. uri ivećer. SarfHln« >Ba«a e* cHo leto........21 kTon rs pol leta.........12 r» četrt leta........*> „ sa en me«ec........ 2 krom N«ir.i*nno i® naprej. Na ore* r»r.l;)«*'»»* naročnine *c aorava •« tiri P j to^akamab v Trutu ae prodajajo po-• -metne številke po f? stotink f3 dvč.I; Trata pa po S utotink nvč. , Telefon «tv. *»7<». Izdajatelj in odgovorni ur &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. osia« «e računajo po vratah v petitu. Z« večkratno naročilo s primernim popunio m Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglaai ittl. »e računajo po pogodbe Vai dopiai naj ne poSiljajo urediti**«« Jiefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Kokot>i»i ne ne vračajo. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije lu oglase sprejema apravalStvo. Naročnino in oulaa« ja plačevati loco Trst. UrednIAtvu tu tfdkariia »e uabajati* v ulici Oariuiia *tv. 12. 1"pravnlfitvo, In •prejemanje inseratov v ulici Moli« piccolo Stv. :>, II. »au-ti. Lastnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Fiat appli&nio. VI. 4odobno principu objektivnosti. V Ljubljani, kjer ni prav nikake potrebe v to, sili vlada občinski zašto p in opominja večino k « bjektivnosti tlo onih, ki so v manjšini in ki nimajo moči in oblanti v rokah. \ Trstu pa in v vsem Primorju, kjer bi krvavo trebalo ne le rahlih svaril, ampak d r a k o-nične strogosti: tu molče vladni organi, križem rok, vstiajajo v popolni brezbrižnosti in se jim ne gane vest, če tudi jim pred nosom — in dostikrat na način, ki je tudi za državno avtoriteto eamo žaljiv in izzivalen — gospodovalne klike postopajo z manjšino prebivalstva, oziroma z manjšinami v javnih zastopstvih tako brutalno, tako brezobzirno in tako nasprotno vsemu zakonu in piavu, da se moramo vpraševati : velja-li tu »-pl« h še kakov zakon ?! Smo-li tu sploh še v moderni in pravni državi ?! Imajo-li res tu go-sj>odovalne klike listino svobod nico za neomejeno preziranje vsakfga prava in vsakega zakona ?! So-li tu gosjK>dovalne klike res ex Iex ?! Nočemo «azkladati tu vse škode, ki jo oni, ki so na ta način preganjani, trpe na svojih materijalnih in etičnih interesih; nočemo razkladati tu. kako nezaslišano je to, ako se v sedanji dobi prosvete tisočem in tisočem prebivalcev od rek a jo kulturna sredstva, ako se jim zapirajo, oziroma ne odpirajo vrata do šolske izobrazbe: ako se tem tisočem — v zasmeh kardinalnemu jiedapogič-nemu načelu, zdravemu človeškemu razumu in veljavi.trnu državnemu šolskemu zakonu — vzlic vsem njili prošnjam, tožbam in zahtevam ne pr.voščajo šole v materinem jeziku ! Al' naj še le jKivdarjamo, kakov škandal je to, da tisoča m slovenskih starišev v Trstu v ]f» ali I? letih niti odgovora niso dali na njihovo prošnjo za ustanovo jedne ljudske šole? Kaino-li da bi bili ugodili tei prošnji! Ali naj govorimo, kakov šksndal je to, ako je v taki mali deželi, kakoršnj- je istrska z okr« trlo ;UMNH»0 skupnih prebivalcev, okoli 18UO0 o t rt k brez šolskega pouka ! Ali ne: stvar kažemo tu v prelepi luči, kajti ista je veliko bolj kričeča, ako pomislimo, da onih 1*000 otrok ni porazdeljenih po vsej deželi in na obe narodnosti, ampak so to le otroci iz slovanske narodnosti, zl»ok Česar imamo nečuveno, kričeče dejstvc pred seboj, da na skupnih okroglo 1K4MH>0 slovanskih duš imumo 1S4HH> otrok, k"> rastejo brez šolskega pouka edino zato, ker jim v deželi g o s p o d o v a 1 u a klik a noče ti a t i šol!! To so dejstva, ki kriče, da v deželi gospodovalne klike naravnost insultirajo pojna in princip, ne morda popolne, ampak najprimitivneje objektivnosti ! A kje ste vi ' prestavni organi istega preslavnega zistema, ki ima v Ljubljani kakor med sladkih besed : o potrebni objektivnosti, obzirnosti in pravičnosti tlo manjšine — kje ste, ko bi vendar naijednostavneja doslednost zahtevaia tu od vas, ne le, da svarite, ampak da gospodovalnim, nasilnim in terorističnim klikam za-kličete gromeči svoj : (pios ego ?! Kje ste ?! Ni vas ! Mi vas vidimo le, kako se tresete v svetem straliu, tla ne bi užalili onih, ki gazijo v blato tisto objektivnost, katero vi toli nujno pripoiočate — v Ljubljani ! Tudi tega nočemo povdarjati in dokazovati tu, kako tla ob dopuščanju takega gaženja najprimitivneje objektivnosti od strani gospodovalnih klik, morajo odškodovanci polagoma zgubiti vso ver« t u ti i v objektivnost držav ni li organov samih! in nočemo zopet odpirati vrat, ki so itak že na stežaj odprta, s povdarjanjem, kako iz izgubljene take vere v prebivalstvu navstaja neprecenljiva škoda za isto državno misel, katere čuvarji bi morali isti visoki t«es. kr. gospodje ! Nočemo izvajati nadalje po vsem logičnega zaključka z ozirom na koristi države . . . Pač pa hočemo v prihodnjem članku dokazati, kolika škoda navstaja za javno blaginjo, torej za skupno prebivalstvo brez razlike narodnosti, m sicer škoda na materijalnih interesih in na odnošajih med obema strankama v zbornici in izven zbornice — od tega, tla v obeh deželnih parlamentih, v Trstu in v Istri, nedostaje vsake sledi objekti v n ost i in obzirnosti do manjšine v toliki meri, da jemljejo istej vso možnost tlo vspešnega parlamentarnega delovanja in izvrševanja zakonito dobljenega mandata. Tu bomo videli, koliko ima na vesti nesrečni zistem v Primorju! Politični pregled. V TRSTU, dne 23. avgusta 1901 v Dr. Josip K&izl. Pogreb dr. Tvaizia je bil dostojen velikega moža in češkega naroda. Vsa Praga je že na svoji zunajnosti pokazala, da se v njej danes vrši nekaj izrednega ; potrti obrazi ljudstva pa so pričali, tla je narod češki doživel veliko nezgodo. In res, vse ljudstvo je hitelo v baziliko sv. Cirila in Metodija, k mrtvaškem odru dra. Kaizla, da se še zadnjič poslovi od jednega svojih najgenijalnejših sinov, ki je odšel s tega sveta v najboljši dobi, v dobi, ko je bil ravnokar v naj plodov i tejšem delovanju za svoj narod. Pred odrom je bilo mnogo nad 100 vencev s trakovi v slovanski trobojnici, v belo ru-deči in v druži h barvah, katere so podarila razna društva, korporacije, sorodniki, prijatelji in drug* odlicnjaki tlo najvišjih državnih dostojanstvenikov. Za pogrebom je korakala nepregledna množica ljudstva, na čelu jej ueštevilno odličnjakov, nekateri ministri, deželni namestnik, deželni odborniki i. dr. Pevci so peli žalostinke: »Zmirni žal«, »Salve«, »Milosrdni?, večnv bože« in ob grobu » Večnv pokoj mu dej.« Nagrobni govor govoril je načelnik ekse-kutivnega odbora narodno-svobodomiselne stranke, posl. dr. Vaclav Škarda. Povdarjal je zasluge slavnega boritelja za pravo češkega naroda. Z*i njčm ne žaljuje, dejal je govornik, samo njegova družina s prijatelji in znanci, temveč ves češki narod. Pomen velike, mogočne prikazni dra. Kaizla se v tem trenutku ne da opisati. Povdarjal je pokojnega vsestransko izobraženost in ženijalno nadarjenost združeno z železno energijo in sijajno zgovornostjo, v sled katerih lastnosti bi se ponašal ž njim vsak narod, toliko večo hvaležnost pa mu je dolžan narod češki, katerega je pokojnik ne:zmerno ljubil. Imel je pač, kakor vsaka javna oseba, nasprotnike, ui imel pa sovražnikov, ker si je s svojim uzornim vedenjem znal pridobivati simpatije tudi svojih najhu;šili nasprotnikov. Deželnozborske volitve na Kranjskem. Na debel hlod je padla težka sekira. Na oklic katoliško-narodne stranke, ki je napovedal narodno - napredni stranki boj do noža, odgovorila je tudi narodno-napredna stranka z oklicem, ki napoveduje nasprotni stranki boj do noža. Ta oklic poživlja volilce na volilni boj, ki, kakor trdijo isti, odloči usodo ne samo Kranjske, temveč vsega slovenskega naroda in mogoče za — vselej. Katoliško- P O I> L i S T E K 5 pripovedovanja starega papirja. Hrsat-ki -pisal Sandor Gjalski. Poslovenil M. C-t-Č. Zatem prihaja pismo, naslovljeni* na prijatelja njegovega, ki je menda pozneje tudi zbral vsa p'-ma. Piše mu : »Ti se jeziš name, ker v tako resnem času nisem pri regimentu in tla. nasprotno, prosim za dopust. Ti ne moreš nikakor spraviti tega v dostojno | zvezo z vojaško častjo. Prestrog si, prijatelj ! j I>a si ti na mojem mestu, prepričan sem. tla tudi ti ne bi mo^el drugače postopati. Ni ga i pod solncem, ki ne bi bil v mojih okolnosti h istoiak. Ah — dobri in mili prijatelj moj, da bi vedel, kako sem srečen tu ! Za to bo trebalo ravno od mene tem več moževnosti in junaštva, nego-li od katerega druzega v vwm rfgimentu — da: v vsej vojeki, ko trobenta zatrobi in |»okliče v boj. Koliko bom moial zapustiti — — —! Ne psuj me torej : saj jaz vendar ne mislim odpasati sablje in ne morem ni misliti na to, da ne bi se tudi nadalje beril za slavo in moč za-atave svojega cesarja in kralja. Aii zdi se mi in nadejam se, da ni še vse tako, kakor mi pišeš ti. Do vojne ne more priti tako bitro. Zato te srčno in žarko prosim, da govoriš s polkovnikom in izposiuješ, da mi bo dopust podaljšan ua dlje ča=a — najdalje, kolikor je le mogoče! V slučaju vojne — se veti a — pridem v isti mah. Hočeš-li torej ? Ah, kaj vprašujem — poznam dobro dušo tvojo. Posebno še, ko ti pravim, zakaj mi je toliko do dopusta ! Vse ti hočem zaupati. Vem, da že uganjuješ. No, nikar ne misli, tla je to kaj tafega kakor kaka garnizonska ljubezen. t h, prijatelj, — Ti me poznaš in moreš dobro vedeti, da nisem podoben in sposoben za kaj tacega. Ravno zato boš vedel potem, da ljubim silno in resno. Ni za tre-notek nisem dvomil, da gre tu za vse življenje moje. Ali slušaj me ! Ali se spominjaš, kako sem ti pisal pred dvemi leti, ko sem tudi bil doma, da sem v sosedstvu svojem videl prekrasno mlado dete ? Gotovo nisi pozabil, ker že tedaj je vBaka beseda moja izdajala ljubezen mojo. Pozneje ni prišlo med nama niktlar do govora o tem, ker so nastali vojni odnošaji : ti si moral v Italijo, a jaz v Nemčijo; in morda tudi radi tega, ker ti nisem imel kaj pripovedovati, ker — odšel sem bil od tu, ne tla bi bil n: spoznal ljub- ljeno bitje, a nisem je spoznal, ker — čudno, ali je resnica —, nisem ni želel, ni si prizadeval, tla bi je spoznal. Vedno si se mi porogoval, da sem platonik in niktlar nisi hotel umeti te strani moje duše. Gotovo nisi hotel niti prav verovati, a jaz sem vendar — užival in bil srečen le od gledanja ; kar obožavat sein lepoto mladega bitja, a nisem storil nijednega koraka, da bi se približal tej lepoti in tla bi si jo osvojil — še več, odšel sem v vojno, ves plamteč od krasote, ki mi je vedno plavala pred dašo — a nisem se l spoznal žnjo! Po vojni sem zopet prišel domov. Morda je bilo mnogo vzroka in povoda temu, ker | sem neprestano želel, da se nagledam divne j sosede svoje. V resnici sem se mnogo zanimal zanjo. Ostavivši jo kakor petnajstletno devojčico, sem si neprestano stavil vprašanje, kakova-li je sedaj, po dveh letih ? Vedel sem, da je tedaj še ni kdo niti opazil ni kakor odraslo deklico, a sedaj — pomrzelo me je po telesu, ko sem poraišljal, da-li ni morda že kdo tako srečen, da se je namestil v srcu mlade devojke ? ! (Pride še.) narodno stranko, katero imenuje tolpo, obdol-žuje, da s svojo gospodarsko organizacijo na tisoče kmetov spravi na rob propada. Voditelji nasprotne stranke tla so zaigrali še celo pravico do osebnega spoštovanja. Oklic navdušuje volilce za boj proti rimskemu nasilstvu in vsklika : »Ako nam je usojena smrt, te-' daj hočemo umreti vsaj kot možje z orožjem v roki in v senci čiste zastave naše.....« Konečno vsklika oklic: »Pride čas, ko krščanstvo ubije klerikalizem ! — In meti tistimi krščanskimi vojščaki hočemo biti tudi mi slovenski naprednjaki«. Že po obeh oklicih moremo torej dobiti nekoliko okusa, kako — živahen bo ta volilni boj na Kranjskem. Lepšega si ni mogel želeti — protislovanski zistem v Avstriji 1 Iz slovanskih krogov o Crispiju. Dunajska »Information« donaša daljši dopis o Crispiju, v katerem dokazuje pisec po ne-krologih iz italijanskih lietov marsikaj, kar vse je za nas Slovane jako važno. Iz piščevih izvajanj zaključujemo : a) da ideja ti*o-| zveze v Italiji ni tako popularna, kakor mislijo mnogi; b) da sta si bila Bismarck in ; Crispi po vsem sorodna v zlih namenih z monarhijo Habsburgov ; c) tla sta bila oba ta dva moža nespravljiva sovražnika Slovanov; d) tla je jednostavna laž to, da je bil Crispi i lojalen nasproti Avstriji in da je mislil le v Srednjem morju na veličino Italije, marveč da je resnica ta, da je že Crispi davno mislil na to, na kar se italijanska diplomacija sedaj pripravlja v Adrijanskem morju, ali konkretneje povedano: v Albaniji. ad a.) Italijanski listi proslavljajo večinoma le ono dobo Crispijevega delovanja, ko je bil učenec Mazzinijev : upornik, revo-lucijonar, orjak v italijanski epopeji. Z grajo pa pričenjajo pri diplomatu Crispiju od leta 187H. dalje. ad b.) Crispi je stopil v trozvezo le radi j Bismarcka in Nemčije. Avstrijski monarhiji pa je bil vsikdar najhuji sovražnik. Ravno zato, ker je bil to, je pomagal Bismarcku, vedč, da hoče ta poslednji potom mirne evolucije izvesti nemško idejo na račun Avstrije! Crispi ne bi bil namreč želel ničesar bolj nego vojne z i Avstrijo, ali pa kongresa, ki naj bi meje i Avstrije »rektificiral« tako, tla bi Tirol, Istra in Trst pripadli Italiji. Ali zveza z Nemčijo mu je branila to in Nemčija je mogla po postopni infiltraciji gladiti germanizaciji pot do Trsta. ad c.) Memoari Crispija dokažejo, kakov sovražnik je bil Slovanom. On niti pojma ni imel o razvoju Slovanov in njih bodočnosti. Noben narod v Evropi ne briljira s takim nepoznanjem slovanskih razmer in stremljenj kakor Italijani, a fenomenalna igLorauca Crispijeva v tem pogledu je še nadkriljevala nevednost njegovih rojakov. Položaj v Rusiji je bil zanj zaprta knjiga. Crispi in Bismarck sta bila taka sovražnika Slovanstvu, da je izključeno, da bi se dva taka sovražnika še moglu pojaviti v javnem življenju Evrope. ad d.) Crispijevi memoari dokažejo, tla je Italija namerjala zasesti Albanijo s 40.000 možmi v isti hip, ko je Avstrija zasela Bosno. Ta načrt se sicer tedaj ni posrečil, ali seme je padlo in sedaj raste in se razvija. Crispi seje intenzivno bavil z Albanijo. Zato je smatral vsako ekspanzijo Avstrije nn Balkanu k^kor nevarno za Italijo. On je bil istega menenja, kakor vsi italijanski diplomatje, namreč, da Italija mora zasesti vztoČno obal morja Adrijanskega ! Albanija naj bi bila v podlago balkanski politiki Italije. Crispijeve ideje so to, ki so v Italiji padle na plodna tla, in zdi se, da se Italija pripravlja, da bi jih uresničila!! Ali jedno je prezrl Crispi in to je postalo usodno za Italijo, to namreč, da je Bismarck le zlorabljal njega in Italijo in tla je imel s poslednja i sto ta k o zavratne namene kakor z Avstrijo. Nemška politika Crispija je provzročila Italiji veliko škodo, zlasti na finančnem polju. Njega kolonijalna politika jo je dovela do poraza pri Adui, a njega balkanska |»olitika bi utegnila dovesti Italijo do grozne |M»litične katastrofe. Voditelji italijanske politike naj bi dobro premislili, predao z inavguriranjem Crispijeve balkanske politike izzovejo vse Slovanstvo na boj na življenje in smrt ter vzbude rival i teto drazih evropskih velevlasti. Francosko-turški spor. Iz novejših vesti je posneti, or bržkone nf l>o imel takih resnih posledic, kakor je bilo videti. Francija da rnisli še le tedaj definitivno in po|>olnoma pretrgati diplomatičoe zveze s Turčijo, ako bi sultan vstrajal v svojetn j>o*topanju. Precej pomirljivo deluje tudi vest, da se francozki minister za vnanje stvari, kljubu | vestem iz Carigrada, ni še povrnil iz Ariege v I'ariz. Turški poslanik na Francozkem, ki se nahaja sedaj izven Pariza, dobil je nalog, naj m? ne j>oda na svoje mesto, dokler s« ne ustanove zopet diplomatiČni odnošaji. Za sedaj da Francija ne misli na resno demonstracijo na morju. Tržaške vesti- Ustanovitev nore »<»iniiastiehe* pro-povedana. Naši čitatelji se bodo gotovo še I spominjali, da je pred nekaj meseci tukajšnje c. kr. narnestništvo razpustilo bivšo laško telovadno društvo »Unione Ginnastica«, ker je isto prestopilo svoj delokrog in kazalo irre-dentistične tendence. Pred kratkim so trije Italijani, med njimi odo v Trstu, kljubu vsem raz puščeva njem in prepovedovanjem laških društev, gojile irredeotistične težnje, dokler bo vlada rabila taka palijativna sredstva, ki ne le da nič ne odpravljajo zla, ampak je še povspešujejo, ker je obdajajo z glorijolo mu-čeništva. Primorski vladni sistem je isti, ki — četudi ne hote — vzdržuje in krepi irre-dentistične težnje, ne pa kaka »Unione«, kaka »Societa- ali pa kaka » Pro patria«, katero je tudi svoječasno doletela ista usoda, ne da bi bila s tem preprečena nič manje irreden- j tistična »Uega nazionale«. Gospodje na namestništvu naj bi raje »razpustili « sami sel>e ali svoj sistem in videli bi kmalu, kako hitro bi izginil irredentizem iz naših dežel. Z razpuščanjem društev ne dosežejo prav čisto nič. Dokler se im> vlada kazala tako slabotno nasproti voditeljem italijanske politike, dokler jih Im> še nadalje razvajala s tem, da ustreza ! vsem njihovim zahtevam — pa naj pomenjajo iste še tako krivico za nas Slovane ! — ne sme pričakovati, «la bi se stvari obrnile na bolje. Vlada ima samo jedno sredstvo, s katerim more uničiti irredentizem in to sredstvo je : pravica Slovanom ! ! To je pa že preveč ! Skoraj vsaki dan čitamo, kako laški }>odaniki pretepajo naše ljudstvo in to baš oni, ki prihajajo v Trat, da si tu odženejo — glad! Govorimo o prodajalcih rudečih buč (angnrie). \ čerai smo čitali, da je en tak lačen-bergar drzno odkril našega vojaka in mu celo kapo pridržal, dokler ga ni redarstvo poučilo o tem, kaj se sme in kaj se ne sme! Vojak je kupoval bučo in zahteval, da l>odi ista dobra. ICer se je pa pokazalo, da buča ne odgovarja zahtevam vojakovim, je isti ni hotel vzeti — zato mu je pa prepotentni Kalabrež snel kapo z glave ! ! Dali so mu za ta dovolj nesramni čin samo 6 ur zapora, kar se nam zdi dovolj — premalo ! Včeraj zopet so polentarji od »angurie« naklestili 14-letnega fantiča in mu baje grozili z — nožem!! ! Dotični junak je v rokah pravice, od katere, pričakujemo, da ga — za izgled — pouči, kako tu v Avstriji ni smeti postopati ! Najradikalnejša lekcija tem priLepuhom bo pa ta, da se naši ljudje vzdržijo od ku-j»ovanja »aogurij« — itak jako škodljivih za zdravje! In ako je že hočejo iineti, naj kupujejo od naših domačih prodajalcev, ki jo — ker kupujejo na debelo — prodajajo po isti ceni kakor oni iz blažene dežele. S tem bodo zavarovani pred ojstrimi noži laških divjakov ! Krožek socijalnih stadij in delavske organizacije proelavć v nedeljo, dne 25. t. m. o poludne, otvoritev novih skupuih prostorov v ulici Boschetto št. 3 I. nd. V Devin! V nedeljo dne 25. t. m. poleti uaš »Tržaški Sokol« v Devin. Vsem bo še v ugodnem spominu izlet, ki ga je priredilo isto društvo pred leti v oni isti kraj. kjer se trde kraške skale poljubljajo s šumečimi _I>a prinese majhen dar NaSi stvari na altar: V prid zavarovalnice, Naj daruje novčiće! — To se pravi, to se ve: Kupi naj kartelice ! Će mu sreča se smeji, Nekaj zraven še dobi; Če pa ne — vse jedno je ! Le da spolnilje dolžnost: _D ar položit na altar"! Mu potem je malo mar, Naj bo meča al pa kost ! Xa veselo svidenje, dragi Openci, Vam kliče prijatelj onega, ki je priporočal pošteno reklamo. »Zveza tržaške slovenske mladine« j« imela, kakor javljeno, svoj izredni občni zbor f nedeljo 18. avgusta 1901 ob 5. uri popoludne. Zborovanje je odprl namestnik predsednika, gospod E. V o 1 a r i č, z lepim govorom, v katerem je vspodbujal ude k delu na narodnem polju in je razkladal po- bo, ker se tega slavja udeleže razna — —' —-------- —----r- [ga društva, kakor »Goriški Sokol«, pevsko Ziberna je navajal razloge, k, so pnvel. dr«-ištvo »Nabrežina« iz Nabrežine (z zastavo), štvo do izrednegn občnega zbora. T, bi bdi , • • i • .v • - i s inen. ki en more zadobiti tako, iz mladega morskimi valovi. Devin je jedna najvaznejih ,UCM* s naših postojank ob morju, v katero se, hvala živl> ustavljeno društvo ;.a bodočnost trza- Bogu, zastonj zaganjajo neprijateljski naskoki, ^ega Slovenstva. Potem je povabil tajn.ko- ; izlet sam na sebi že bo krasen; tem ugodnejši vega namestnika, g. A. Ziberno, da poroča o pa bo, ker se tega slavja udeleže razna društvenem delovanju v tekočem letu. Gosp. druga društv„ ------------ — ------—— v , domači pevski društvi »Kolo« (z zastavo) in «™t velezaslužnega predsednika F. Medena, »Slovansko pevsko društvo«. Zabave torej ne demisija podpredsednika V. Petelina, potrje- bo manjkalo, a - kakor čujemo - je od-v vojake E. Volariča, R. Baše, V. Ger- bor »Sokola« poskrbel vse možno za dobro izključenje K. Vodopivca m odpoto- postrežbo izletnikom. Ker »Tržaški Slove.ci« vanje K. Zibeme. Iz taj ciko vega poročila je i- . . i ~ - i * „, razvideti, da ie društvo nadaljevalo plese do niso tmeh letos nobenega većega izleta, jena- «««viucu, Jc ji ravno, da je veliko zanimanje za ta izlet ter 25. marca 1901., da je dne 23. junija t. 1. se je nadejati, da se naše občinstvo mnogo- priredilo vrtno veselico na vrtu šolskih za- številno odzove vabilu »Sokola« v Devin. Za v<>d-v Pri 9V- Jakob«, da je na slavnosti nedeljo dne 25. t. m. naj bj vsakemu v deviza : V Devini Ob 3. liri j »o poludne odpljuje v nedeljo parnik »Zaule« s »Trž. Sokolom« od pomola S. Carlo v Devin. Pomol S. Carlo je nasproti bivši namestništveni palači. Prihod v Devin bo ob 4. uri in en četitpopol., po-vratek v Trst okolo 11. ure in četrt. Uazun parnika porabijo izletniki lahko tudi zabavni vlak, ki odhaja iz Trsta ob 2. uri 45 m. ter prihaja v Devin ob 3. uri 37 m., a v Trst se vrača ob 9. uri 36 m. Oni, ki ne morejo iti ni s parnikom. ni z zabavnim vlakom, se morejo peljati z vlakom, ki odhaja iz Trsta bratskega društva »Kolo« odposlalo deputacijo. Povodom smrti predsednika Medena in udinje F. Berginec je društvo položilo venec z narodnimi trakovi. Predsedniku je dalo napraviti lep nagrobni spomenik in sicer z r i-dodarnimi darovi udov in prijateljev. Nabralo se je 87 kron 24 st. ; spomenik je stal 74 K, preostanek 13 kron 24 st. se je izročil ubogi materi. Društvena blagajna šteje okolo 700 K, od teh je 650 uloženih v »Trž. hranilnici in posojilnici«. Na predlog gosp. Merkelja so bili z vsklikora izvoljeni v odbor : predsednikom : V. Petelin ; podpredsednikom : J. Mikulie; tajnikom: A. Ziberna; blagajnikom: J. Znidaršič. Odborniki : J. So-sič, J. Pahor, A. Slavič. Namestnika: M. "" '' ' računov : ob 4. uri 35 m. in se vrača iz Devina ob 10. uri 53 m. Glede vožnje „i torej nikakih ^ ^ J'"p™ težav. Cena vožnji s parnikom, z vstopnico na ^ Carnieli in F. Intihar. veselico vred, je 2 K za osebo. Vstopnina na veselico za druge izletnike je 30 nvč. Otroci plačajo polovico, a členi v sokolski opravi so vstopnine in vožnine prosti. SI. občinstvo se opozarja ponovno, da se vozni listki dobivajo . . - • ti i«- prepustitev prostorov za seje in občne zbore, v kavarni »Commercio« in se bodo — koli- t r r j .... . glasilu »Edinost«, ki brezplačno objavlja vsako Gospod tajnik se je zahvalil v imenu novoizvoljenega odbora za zaupanje, poverjeno mu se soglasno izvolitvijo ; nadalje se je zahvalil »Delalskemu podpornemu društvu« za kor jih bo še na razpolago — prodajali v nedeljo popoludne na parniku od 2. ure pa do odhoda. društveno notico, pevskemu društvu »Slava« za blagohotno sodelovanje na koncertu. O točki slučajni predlogi sta se oglasila za besedo Tombola na Opčinah. Iz spodnje oko- ^ gg Muha in Merkelj z opazkami gledd ice smo prejeli: Videti je, g. urednik, daje sezone> ki 8e odpre 8 u 8eptembrom lice notica od o. t. m Edinosti« o v cenjeni -----—---- 19()l »pošteni reklami« vsaj na Opčinah dosegla r * , . .... , . , „ . , r Tako se je vršil izredni občni zbor nase svoj resnično pošteni namen. ... ..^i j •• J ' mladine, ki tekmuje častno z drugimi narotl- Včerajsnji Vaš dopisnik z Opčin vsaj, ki nimi društvi za dosego naših idejalov. — Le nam naznanja veselico in tombolo, ki se bo naprej> aaprej mladina — Tebe kliče domo-vršila due 25. t. m. istotam, nič ne jaduje, vina M 1 a d o s 1 o v e n e c. nič ne toži, ne jezi in ne srdi se nad »So-! StanOYanje za oženjene finančne kolom c in »Zarjo«, ki napravita ra.no istega stražnike Finaa5no rainiHterstvo je, upo-dne izlet oziroma veselico, ampak >obe<, svoječasno uloženo prošnjo tržaških društvi, kakor tudi »Zvon« in »Zavarovalnico« ^^ stražnikoV, Uredilo, da bo erar od priporoča onim, katerih je Bog ustvaril ka- . . . . , , _____ 1 r r» • T sedaj naprej vsakemu ozenjenemii nnancnemu kor »listja in trave«. Pravi, da se tako mo- . . - t - ..u J _ .'stražniku, ki nima stanovanja v naravi, pla- gočno število prav lahko razdelimo na tri , , ^ , . • & v . čeval direktno primerno stanovanje. L>o sedaj dele: Eni naj se s čilim, bistrim in simpa- . . . a - • . * -i- J * so zgoraj omenjeni nnancni stražniki tlooivali tičnim »Sokolom« - gojiteljem slovanske ^ 9^oovanje l4o/o Gd svoje plače, kar pa ideje in vzajemnost!, negovateljem žarne Iju- j wlo v Trstu> vale morali fin. bavi do milega nam roda — popeljejo v zavedni Devin! Drugi, ki nimajo tako »močnih perutnic«, naj idejo mnogo bliže, k svetli »Zarji« v liojan, kjer jim ne bo treba cele »cinkvine< stroškov. Tretja »armada«, čije »moštvo« ima dobre in dolge korake, »napihnjena« kolesa ali pa ljubi »Lukamatijo«, naj pride na Opčine po »j u n i c o«, »s 1 a-moreznico«, po »dva prešiča« itd. To je v resnici prava, poštena reklama kakoršnje ne čitamo »kar vsaki dan«. Zato vrni, kdor le more, Openc ?m »milo za drag o«, in : „Kdor zleti ne sfc Sokolom. Al'ne ide k Zarji zlati. V Opčiuo naj pride s „ kolom-Ali peS naj se priklati ; Tudi z vlakom na postajo Drugi lahko se podajo; In od tam naj brž hitijo. Da pri igri kaj dobijo Ide naj torej, kdor je le v stanu, na Opčine : stražni i i od svoje ostale plače dodajati za stanovanje še kakih 100 gld. na leto. Rizven navedene spremembe, izplačeval se bo istim tudi relutum za postelje, katere jim pripadajo, a se jih ne poslužujejo. Za to spremembo se morajo finančni stražniki zahvaliti največ voditelj« glavnega carinarskega urada in pa finančnemu ravnatelju, ki sta se toplo zavzela za nje. Najgršl dan v letu, za Tržačane namreč, je dan 24. avgusta, tako, da se tega dneva boji skoro sleherni tržaški prebivalec. Ta dan pa ni »grd« samo za ljudi, ki se tega dne selijo iz hiše v hišo. iz ulice v mIico, ampak je »grd« tudi za vsakovrstne golazni in še posebe za — miši ! Pomislite samo na slučaj, da je v enem stanovanju družina, ki razpolaga z obilico življenskih sredstev, kjer imajo zraven ljudi tudi miši vsega v obilici! Ta družina se seli in na njeno mesto pride druga, ki razpolaga z obilico — maček ! Joj, kaka sprememba za revne brzonogice ! ! Najčrnejši pa je ta dan za one, ki morajo iz stanovanja, a nimajo sredstev, da bi si preskrbeli streho, kjer bi pohranili svoje revne hišne stvari! Teh je tu, kakor po vseh velikih mestih — preveč! Jutri, ali najdalje pojutrajšnjim bomo čitali, kako je ta ali ona revna družina ostala na — cesti, ker »i ni mogla preskrbeti kotička, kjer bi legla k počitku in kjer bi si skuhala malo gorke vode (kave?) v »pokrepčanje« po napornem delu. Tu naj bi »slavni« magistrat storil svojo dolžnost! Tu naj bi bogatini priskočili na pomoč nesrečnikom in jim odkazali kak kotiček v svojih velikih hišah — to bi bilo delo usmiljenja, delo, vredno istih bogatašev, in delo, ki bi gotovo donašalo božjega blagoslova takim samaritanom ! Ueekar obsojen. Znani vodja tržaških »socijalistov« (da Bog pomagaj) in bivši socialistični kandidat za peto kurijo, Karol Ueekar, je stal včeraj pred goriškim okrož-* i nim sodiščem, obdolžen, da je zasra mo val vero. Dvorana je bila natlačena socijalistov in krščanskih socijalistov, ki so z velikim zanimanjem sledili razpravi. Toženec je priznal, da je izgovoril inkriminirane besede, da se pa ne čuti krivega zločina. Dne 7. julija je bil v Dreherjevem salonu v Gorici shod, ki je imel primerjati socijalno - demokratični in krščansko-socijalni program. Učekar je kakor poročevalec razlagal program socijalnih demokratov, ki stremi za ločenjem cerkve od države, za odpravo stalne vojske itd. Uče-karju je odgovarja! krščanski socijalist, profesor teolog-ije, dr. Alojzij Faidutti, ki je pobijal socijalistični program. Njemu sta nasprotovala dva Goričana, na kar je zopet odgovarjal dr. Faidutti. Slednjič je govoril Ueekar še jedenkrat in je v svojem govoru na-pal sv. pismo in vero. Učekar je bil radi tega čina obsojen na 6 tedensko težko ječo. Opeharjena služkinja. Pred temi leti zaljubila sta se zlatar Viktor C. iz EJirana in služkinja Ana K., ki je bila takrat v službi pri neki rodbini v ulici Madonnina. Oba sta seveda srebala ljubezen z veliko žlico in bru m ni Viktor je užival v žarkih te ljubezni tudi gmotne ugodnosti, t. j.: Anica je hranila denar, Viktorček pa je istega — zapravljal! In sicer je Anica tekom časa prihranila 500 kronic in Viktorček je v ravno istem času zapravil ravno tako veliko svoto. Do tu je šlo vse skupaj kolikor toliko v redu, ali kar na enkrat je prišel Viktor na neko originalno in nenavadno idejo. Zahteval je, naj Ana odpotuje v Ameriko, kamor pride za njo tudi Viktor, da se tamkaj — poročita. Ana je hila ravno nasprotnega mnenja in je menila, da bi se to z malo dobre volje čisto lah ko opravilo tudi tukaj v Evropi, kjer koncem koncev poroka vendar nekoliko več drži, nego v Ameriki, kjer Je morda vsaka druga stvar bolj solidna, nego ravno poroka. Med obema zaljubljencema je nastalo na to pogajanje, ki je dovelo slednjič do končnega rezultata, da pojde Ana v Italijo, kamor pride pozneje tudi Viktor. Prvi del tega sklepa se je res izvršil, drug-i pa ne več ; Anica je odšla v Italijo, ne pa Viktor, ki je, ne ve se kako, čisto pozabil na svojo Ano in na Italijo in je tako nanesel goli slučaj, da se je poročil — z neko drugo. Ana pa se je povrnila sedaj semkaj in upa, da s pomočjo pravice reši vsaj ono, kar se morda še rešiti da, t. j. onih 500 kronic, katere jej je Viktorček svoječasno pozobal. Rešena ladija. Parnik »Audax« je rešil včeraj v miljskem zaliv« jadrenico »Madonna delle grazie«, ki je vsled nemirnega morja bila v nevarnosti, da se potopi. V ladij i je bil sam gospodar iste, Maksimilijan Costanzo, in sicer oni Maksimilijan Costanzo, ki je dne 7. t. m. na svojo ladijo rešil brate Stefe, ki so bili v nevarnosti, da se potope, ker je v njih ladijo zadel parnik »Thalia«, ter jo poškodoval tako, da je začela ista polagoma napolnjevati se z vodo. Iz-pred deželnega sodišča. Pred tukajšnjim sodiščem je stal včeraj 15-letni Milan Uinek, ki je pri tvrdki Zennaro & Gen-tilli, kjer je bil v službi, poneveril 129.30 K. Sodni dvor je obsodil Umeka, katerega je branil odvetnik dr. Slavik, na jednome-sečno ječo. Nesreča v ladjedelnici S. Mareo. Včeraj zjutraj je padel s krova gradeče se vojne ladije »Arpad« v notranjost iste 37 1. delavec Anton Toskan in se tako močno poškodoval, da so ga morali na rokah nesti na rešilno postajo v ladijedelnici. Zdravnik je konstatiral, da si je ponesrečenec polomil yeč reber in da si je f>oški»doval tndi notranje ^ To je že naravnost provoka- »rgane. Ko ran je podelil najnujnejšo pomoč, ' c i j a! Pod tem naslovom nam pišejo iz Xa-dal ga je prenesti v bolnišnico. Urežine : Pred par dn«vi je slavno ees. kr. Dražbe pr^mivui n. V soboto due 24. ! poštno ravnateljstvo j>oslalo semkaj —semkaj: avgusta ob 10. uri predpoludne se lx»do vsled i v Nabrežino!! — postnega ekspedit »rja, ki oaredt>e tuk. c. kr. okrajnega »odiiea za ci- i ne zna nobenega drugega jezika, nego samo vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : laški ! To je vendar že višek, to je že za- zagata smehovanje slovenskega prebivalstva v pokrajini. Neka oseba je došla na poštni urad po- oprema ulica Monfort 5, mizarska del Moro 6, hišna oprava ; ulica Farneto 26 in Paduina 1, hišna oprava ; ulica della Valle | 2, hišna oprava : ulica Commerciale in vprašat, da-li ni došla zanjo neka brzojavka, Ghetra 6, hišno oprava ; uli^a Sanita in za- katero je pričakovala iz Gorice. A veste, kaj pori i* ulici Tigor, oblek i in dragocenosti. je naredil ta laški poštni ekspeditor ?! Mesto Vremenski ve«tnlk. Včeraj: topioner «la bi se bil vsaj opravičil, ker ne zna dru- ob 7. uri zjutraj O, ob 2. uri popoludn- zega nego laški, obrnil je jednostavno 30.0 C-. TlaKomer ob 7. uri zjutraj 765 3. stranki hrbet! Da bi bil ta človek imel vsaj — Danes plima ob —.— predp. in ob 4 39 toliko obzirnosti do stranke, da bi jej pove- Vesti iz Kranjske. * Krava je i z t a k n i I a oko po-sestniku Iv. Vekarju iz Koč na trgu za živino v Št. Petru pri Postojni. Krava se je branila muh in sunila Vekarja v levo oko, ki je takoj izteklo. * Ta pa zna! Najprvo smo poročali, kako je tat bicikljev, Anžič, odkuril iz mestnih zaporov ljubljanskih, zaprši lepo vrata za seboj in pozdravljaje prijazno redarja na ulici. Potem pa smo sporočili, da so v Solnogradu ujeli tička ter da ga povrnejo Ljubljani. Dobavili smo bili radovedno vprašanje : da-li bo še tako radovedno pozdravljal ljubljanske redarje? Ali zopet jo je nakuril siromašnemu orožniku, ki ga je spremljal v Ljubljano. Na pop.; t po|M»mdne. j i i - i , , , . . . ."-,* , ' vozu je hotel na stran in je v ta namen na- »sen?! <>i> lO.Oo preipoliK ne in oo—.— ' J Odbor polit, društva * Edinost c bo imel jutri v sol>oto ob uri in pol svojo sejo, v katero so vabljeni odborniki in namestniki. Pevsko društvo »Zarja« v Hojami vabi na vrtno veselico s petjem, godbo, igro, šaljivo pošto in plesom, katero priredi ob priliki obletnice blagoslov ljenja društvene zastave v nedeljo, dne 2;"». avgusta 1001, v go-stlni g. T revna pri »Zlati kroni« v Rojanu. Petje vodi društveni pevovodja g. Fer d o P e r t o t. Vspored: 1. Iv. pL Zaje: » Ba-novska«, koračnica, godba. 2. Aljaž: »Zaostali ptič«, mfšan zbor. 3. Dvorak: »Veselica v vrtu«, sinfonija, godba. 4. A. Ned- nik je ugodil zahtevi in je spremil tička do stranišča v vagonu. Tiček pa je zaloputnil i vrata, potegnil zapah in — trk skozi okna stranišča, predito se je vlak ustavil. To seje zgodilo pri Medvodah, torej tik novo-staremu morala stranka čakati, da je došel drug uradnik, ki jej je povedal, da je telegram d o Šel!! Take uradnike nam pošilja c. kr. poštno ravnateljstvo. Od na=> pa zahtevajo že znanje . - , . , , cilju, proti kateremu se ie vozil spretni ticek. treh jezikov, ce prosimo za službo kakega— rr __ . _ čednika! In tisti uradnik ni morda dežele, kjer govore samo laški jezik ! Ne — iz Istre je, menda iz Vrsara. V kolikor pa jaz vem — oprostite, če ne vem prav ! — je v Istri večina hrvatska in slovenska. 81. poštno ravnateljstvo nas menda sodi kakor smo bili do sedaj — potrpežljivi — osli, ka- kai e 7,113 ' mU moraJrt svečano priznati tudi vsi redarji in orožniki ! Do sedaj menda še niso vjeli tička. Vesti iz Štajerske. — Ustreljenega so našli dne 14. t. m. v gozdu na takozvanem Dravskem prestrašeno na vlaku. l>laznenec je namreč menil, da je Črta zaprta z ovirami in to jc bilo v rešitev popotnikom. Osobje vlaka je hitelo k zaviraču in kurjaču se je posrečilo pripraviti zblaznega strojevodjo do tega, tla je na neki postaji ustavil vlak. Ali ni kdo ga n« mogel spraviti z lokomotive in že je hotel daljie drveti z vlakom. No, mej tem so hitro odklopili vlak od lokomotivo in še le potem je siromak zapustil stroj, s čemer je bila odstranjena nadaljna nevarnost. terim je smeti nalagat, vsako breme. Al. ve naj, otoku }>ri Središč« jurista Feliksa Stampfla da se spreminjajo časi in da smo se tudi mi ^ Gradca Biva[ je pri gvojem gtrjcu dr začeli spreminjati žnjimi in da ne bomo več g u ^ ^ y za|>ayo ujj l<>y N . ved: »Dijaška«, mosk, zbor s samospevom ^ prenašati ravnf) V8ace^ bremena, ki bi ^ kak tatlnski lovec iz ma. tenora. O. Z.rer : »Lahko noec, valček, godba. neare5nemil primorskemu sistemu sij ubijalo .. 6. \\agner: »Koračnica iz opere Tanhr.user«, nak|a(lati je na na5a pleča. godba. 7. Brož: »Spomin na Zagreb«, venec ^ Na strokovni obrtno-nada- Na- slovauskih narodnih pesmi, mešan zbor. 8. 1jevalni šolj za klesarje v Majcen: »Sle venec sem«, venec slov. pesmi, brežini Aa(-,ne n,(VO Š0lsko leto dne 2. sce vanj a. — Laž ima kratke noge! Nedavno so nemžke novine zopet zagnale silen hrup, ker da sta dva slovenska doktorja na- «\<>rll*i noL'uir'i n.*liaL'£tiru \ i»tn n v I m pnn m Brzojavna poročila. Novi glavni urednik lista »lViener Zeitung« DLTNAJ 23. (B.) Nj. Vel. cesar je imenoval profesorja na gimnaziju te režij anske al#demije na Dunaju, ira. Evgena Guglia, vladnim svetnikom in g'avnim urednikom uradnega lista »\Viener Zeitung«. Car pojde na Nemško. BEROLIN 23. (B.) Wolffova pisarna je izvedel". da je car vsprejel povabilo nemškega cesarja na vežbe brodovja v Gdansko in da je to s posebnim ročnim pismom prijavil nemškemu cesarju. Huda ura v Ameriki. NEWYORK 23. (B) Zadnje dni je na otokih Barbados in St. Vincent nenavadna huda ura prouzročila veliko škodo. Uničenih je mnogo ladij in pristaniških naprav v St. Vincentu. 0 dogodkih ua turško-bolgarski meji. CARIGRAD 23. (B) Generalni guverner iz Drinopolja se je podal na turško-bol-garsko mejo, da tam v družbi z bolgarskimi oblastmi določi, da-li je res turško vojaštvo zasedlo bolgarska tla, in če se je zgodio tako, da, v zraialu dobljenih instrukcij, predvsem zaukaže, da se turško vojaštvo umakne. Kitajska misija v Nemčijo. NE A. PEL J 23. (B.) Princ Oun je dospel semkaj na krovu ladije »Bavernc s kitajsko misijo, ki je na potu v Nemčijo. ob 5. in |>ol pop. veselici ►lj^al svoje inavnj ^napa^ajjee«^ tožen od obeh ^ a . . fil - v , . revno stanje z našim Kamnom. Kraševcem ^ doku,rjev. radi žaljenja na easti in od i st. (2.) nvc.); k plesu 40 st. (20 nvc.) ; otroci . |)08e},no ui i poročati, da dajo svoje »i-, , x , r i - ■ v ' . . ' .. J « 1 " ■ ' J J državnega pravdnega funkcijonarja radi pređo 14. leta so vstopnine prosti. j klesarstvu (kamaoseštvu) pri, . S * 7 / J . \ » K obilni udeležbi uljudno vabi i. . ' . . . ... . o _ ^ L, stopka proti osebni varnosti. In tudi obsojen Dr. Edvard Slavik ODBOR. nove kakem mojstru v Nabrežini. S tem zadobe je bil veliki German z imenom Polička, ker mladeniči priložnost, da se v tukajšnji šoli ^ je dokazHno? da je oster' mesta. nož Zavratno proti dru. Karlovšku. Zaklju- zneje lahko samostdno izvrševali vsakoršno Od- ji- o— j_i----- ----— — dandanes tukaj »dokaze o slovenskem barbarstvu«. Odbor ' J ° — Spomenikov avstrijskega X Iz D u t o v e 1 j nam pišejo: V dne junaštva ne morejo videti! V Ma- y .. - . . p . -cl^o av^U8ta L, na predvečer r jstnega dne rii,oru so odpravili spomenik, vzidan v mestno Vesti IZ OSlBie rnmOrSKB. našega vladarja, so gospa in gospici hčeri (leško šoIo uekemu češkemu vojaku, ki se X Odlikovanje. Profesorju na drž. gospoda višega c. kr. red. svetnika Ivana je ya 5asa franCoskih vojen hrabro boril proti realki v Gorici, g. Franu Plohlu, je |>ovodom Budina iz Trsta, ki bivajo sedaj tu na leto- 80Vražniku. Poleg tega je bil spomenik tudi njegovega umirovljenja podeljen naslov šol- višču, priredile kaj lepo razvitljavo pred zgodovinska znamenitost za vsacega tujca, ki svetnika. dvorcem in na dvorišču dedičev ranje- je (jošei v Maribor. — Drugod Čuvajo zgo- X Dogodki v občini Dekanski, nega gospoda Loze rja. — Istotako dovinske znamenitosti, hajlovci pa jih odprav- Pišejo nam od Um: Naš župan trdi torej, da »o c. kr. orožniki v Dutovijah odičili in raz- ljaj0) ako jih isti spominjajo na avstrijsko je vse ostudna laž, kar se piše proti njemu, svetlili kasarno. Zbralo seje mnogo ljudi, ki |)odan,gr^o! V zameno pa postavljajo Bis- Naj le počaka, dobi že takih dokazov, da so občudovali lepo razsvetljavo. Potem je marckove spomenike, otvarjajo Bismarckove mu l»o šumelo po ušesih ! došla domača godba, ki je zasvirala cesarsko „ijce- jn — uživajo vso protekcijo vladajo- Za danes le v naglici par vrstic v dokaz, pesem in več slovenskih pesem. Gosp. orož- £ega zi8tema » Kaj eemo : tako je ! kako malo vzroka ima naš župan za svojo nik Senekovič je pogostil godce, na čemer mu bodi izrečena iskrena zahvala. Rajanje je nadzornik trajalo do 11. ure zvečer. Due 1H. t. m., v dan rojstva Njeg. Ve- je odprl svoj d odvetniško pisarno v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstropje, (telefon št. 870.) \ ob delavnikih od 8 zjutraj do 4 pop. Trirov*ko izobraževalno 4r»8tvo« ' ^ v 9voji stroki, da bodo po-' javlja svoj 1 m členom, da se udeleži »Soko- . ,ahko samo8tlino izvrševali vsakoršno'. , 19 , . q . M , lovec slavu osti v Devin dne 25. L m. Od- , / R , . . , , cek ~ 12 ™P°r* za «!>«geg» »napade delo. Brez dobrega znan a se na »lanaanes ... q j • • • hod ob 3. uri impold. s parnikom s ,x»m kako ^emei konstruirajo Meseca avgusta je pisarna ob nedeljah J izobrazajo in j>otem bogatijo z našim kame-vstopnico pri društvenem blagajniku na licu ^ ^ ^^ Qe 8U>rili tega ?: Uradne ure : I „ nedeljah „ 8 T. 1 2 zaprta. UHHHHHHHHKKHMHHK 2 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI ▼▼ 7 nmpipnim iamstv IX n n i n n x XI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slo?, zalop pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici x x X X X X X X X X X X »korajžo«. Ravnokar pregleduje deželni občinske račune. O tem so prišli na to, da je župan po/abil večosvoto denarja za zadnje vo- ličanstva, je bila ob 6. uri zjutraj slovesna vili in otvorili dne 15. t. m. na Zahomski litve in da je ta vzgledni župan del v račun »v. maša z zahvalno pesmijo in blagoslovom, planini. tudi znesek 3 K M st. (pod št. 485) za dve Med mašo bo neprestano pokali topiči, da se Slavnost je imela po vsem slovesen zna- botiljki, s katerimi je na dan je radostno razlegalo daleč na okrog. Sv. čaj. Prvikrat sv. maša na tej planini, lepo z svoje izvolitve pogostil g o« p. maša je bila zgodaj zjutraj zaradi tega, ker zelenjem odičena nova koča, slavolok, plapo- so v bližini, v Skopem, imeli blagoslovljenje lajoče tro boj niče in cesarske zastave, sv. Križevega |nna in je bil tudi naš duhov- venaka trobojaica je celd vihrala Antona Cernigoj-a Katera se nahaja y v Trstu, Via Piazza vecchia JJ \r • IV- v * H (Boaario) št. 1. Jf Vesti IZ Koroške, ^ (na d**™ eerkTe st. Petra). Novo planinsko kočo so blagoslo- Konkurenea nemogoča, ker J® blago JJ __ _ . t. .»i.« TT o k r. glavarja S c h a f f e n h a u e r j a !! Kar se tiče paktiranja našega župaha z Bennatijem radi volitev, pridemo že k malo z nik povabljen na to slovesnost. V Krepljah ,(1*16 m) — veselo petje znotraj jasnimi neovržnimi dokazi. je bilo istega dne ponovljanje cerkvenega bla X« očitanje, da ni hotel biti nikdar vo- goslova. Ob 10. uri smo imeli mašo, ki jo je lilni mož, se brani župan, češ, da ima trgo- j daroval gosp. kapelan iz Tomaja; popoludne vino v Kopru in da je mnogo drugih, ki komaj čakajo na to čast! Ali dragi župan: iz istih razlogov b* bili mogli in morali odkloniti tudi čast župana ! Vi pa izjavljate, da od županske čast: ne odstopite ! m! župan hoče vse zvračati na bivšega tajnika. A isti tajnik je bil do sedaj, zla«ti pa o za < In j i volitvi, njegov ljubljenec. Sedaj pa. sedaj, ko je kocka pala, bi hotel župan uveriti, da je tajnik — naš. Sicer pa so vsi tisti neredi, ki so služili županu v pretvezo, da je odpustil tajnika, pidli sedaj □a njega samega, na župana. Zupan se hvali, da je iztrebil ljubko, ravno nasprotno je res : zasejal jo je, zasejal! Mi pa jo hočemo iztrebiti z vso energijo . ..! Sicer pa, kakor rečeno: na skorajšnje svider nje in — temeljito!! pa je bila ob 2. uri in pol božja služba. Tako smo lejH> in dostojno proslavili rojstni dan našega vladarja. Dutoveljski. X U v e d e n j e brzojavne službe n a c. kr. poštnem uradu Omišalj. Na c. kr. poštnem uradu Omišalj, v političnem okraju Lošinj, uvedla se je dne 20. av gusta 1901 brzojavna služba (omejena dnevna služba i. X Nesreča v Pliskovei. Na 50-1. Josipa Oodnika iz Tomaja zvrnil se je včeraj zjutraj na cesti blizu Pliskovice voz sena in ga močno poškodoval. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico; revež ima jedno nogo zlomljeno, spahnjeno rano in mnogo drugih ran. — slo -z Vršiča in zunaj koče, radostni obrazi udeležencev, vse to je vsakogar navdušilo. Na Zahomski planini ne uživaš samo lepega razgleda na gorske velikane, posebno tja na visarsko stran, ampak lahko se podaš na bližnji Ojsternik (2035 m) in ti je odprta pot na druge zilsko-kanalske planine. Torej veselimo se Slovenci, da smo dobili na Koroškem v zilskih planinah novo planinsko zavetišče za letoviščarje in turiste ter narodno j>ostojanko na naših dokaj |>otujčenih gorah! lz prve roke. ^ xxxxxxxxxxxxxxxx tSfSfSfSfSfSfSf Aleksander Levi Minzi S Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. gj) -TRST trn--- TOVARNA: Via lesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: I Piazza Rosario st. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -M0M- Razne vesti. Grozna vožnja po železnici. Na železnici Hinnveil-Effre-Aikov je med vožnjo strojevodja — znorel. Spustil je vlak v polen tek. Divje je drdral vlafc in strojevodja ni dajal nikakih svarilnih znamenj. Kmalu pa je postavil v funkcijo piščal za dajanje zuamenj in žvižgalo je zaporedoma, tU je hilo k.ar vse Velik izbor tapecarij, rrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILDSTEOVAIJ CEHI ZASTOMJ II FRUIO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne £ U U U cene. M M M * VILJEM BALLA TORKE v Trstu, trg Gkjvanni 5. (Palača Diana.) ■ MoJe ponifttvo donese srečo. ■ St<*v. r»r>i. Razglas dražbe. Ihie S septembra t. I. med in 12 uro pral)»"Mm' vrnila se hode v ttikajšnem oh<". uradu javna znianj.se-valna (lnižha za oddajo dela pri po-poprari ol>einske hiše v Marezijjah. Delo pmrueiinjeno jV na K vdeležniki položiti morajo pri dražbi 10° kavcijo v znesku 2elo s<* lx>de oddalo najcenejemn ponudniku. Načrt dela in natančneji pogoji razvidni so v uradnih urah v podpisanem uradu. Županstvo Mari žige. dne 1 avgusta litOl. Babic župan. Vajenca 14 do 1-"» U*t starega se i.ščo za krojaško obrt v Trstu. Naslov pove uprava > Kdinosti. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pas«»v iu orU>|ieiliSiiib aparatov. Trst. — Via del Tnrrente it. S— Trst. (Nasproti — I>«da 4'hivzza.**) Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati mrnlr^i, umetne rokf in nojjjfe, berglie, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovicc suspenzori, elektroterapevtičui aparati, aparat' za umetno dihanje ter j> red meti za bolnike Tehnieni urad. Ustanovljeno 1S?7. SCHNABL k Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). Zaloga strojev in tehničnih priprav. — klavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjetij vseh vrst. Inštalacija strojev in parnih kotlov. šotori na plin. ImmiHu in petrolej sestava „OTTO.*4 Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. < )dri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od £ome. Zcleznate traverse. Cement »Port-land iu »Koniano. Olja za kolesa in masti. VELIKA ZALIMA stiskalnic /a olje in vino, čistilnic, rešetalnle, mlinov za zrna mleti. slamore/Jiie, kakor tiuli vseh polje pri p r e d s ed n i š t v u »KOLA c, ulica Molin piecolo št v. 1. -I V najem se odda hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Lokvi ob skladovntj cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi t »K d i n o a t i«. A. BUCHBINDER Trst. — Via liiborgo 27. — Trst. Zaloga mehi je v, kovčekov, potnih torb po cenah, da se ni bati konkurence. Remeljni v vel'kem izboru, bukove 0 najnižjih rvUICD Cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron i;>0—-JOO. v že rabljene kolesa po K SO, 90, 100. Pneumatiki, dobre vrste K 9.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. K 18. ^m Neprekosljiv v svojem delovanju, naj pripravnejSi šivalni stroj na roko „The juvel" Siva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cehi sestava je od železa in jekla, fino pidiran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vija-hov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno sev 36.— Kupi se mal obrabljen štedilnik z dvema ali trema luknjama Natančneje pri F. lvravo»-n, ulica Molin piecolo štev. 1 I. Trgovina z izsrot ovij enimi oblekami. Cnlnrini Ponte della Fabbra At. 2, vogal oaianni. ut. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo del Mare -tev. I. druga podružnica „Alla rittl
  • 0 do u. Velik izbor površnili sukenj v modernih barvah od gld. 9 do lil. Volnene obleke za dečke od o do 12 let od gld. 2-TjO do 9. od platna, aii satena v raznih barvah od gld 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. La>tna posebnost: črtane močne >rajce za delavce gld. L3l). Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 12, priporoča pni'ast. duhovščini za izdelo nuje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvaui s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa pree. p. 11. gospod narocevalec sam lahko določi. ^ Naiupria nnvnctf Hustrovani dunajski koncertni ročni akordeon f ndJVCLJd IlUVUOl. vzbuja povsod /.bog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk. 2 registra, 20 dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od uikelja. močen, širok, krasen glas. 35 cm velik krasen instrument, jamčeno brez napake, 7"> najboljših okcvt od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s Šolo K 9. na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Najnovejše, velika novost! kojim zamore napraviti vsak bi vi* 3.80 s brez prej- šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahksi manipulacija, velikost Cena kompletuega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno Škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6-—- zunanje naročbe se zaračuna zaboj 70 vin. M. R>nndl>akin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. * Ceniki gratis i n franko. Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA ^zzz Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zzzzz Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled IC Izvrstna knliinja jj Plzensko in Kulmbaško pivo. dohro perskrbljena vsaki čas. [j Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. — LAWN-TENN1S. — KR06UIŠČE. — B1LIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. ----1 Telefon štr. 657. | 01) nedeljaii tn prasnitili ? i^eni vremenu vozne zveze od restavracije „Central Filsen" na Opžino. Naj zmernejše cene. Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospo A jestvin in kolonljalnesra blaira. o.0(X)-— 1 ,«32.248*22? 49.465-07 333.822-4-i •243. 331* fjOO.OOO-— l,l«7.1^4-8fc L"rad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni