NEKAJ NAJDB IZ ŽARNEGA GROBIŠČA NA POBREŽJU PRI MARIBORU STANKO PAHIČ, MARIBOR N a eni izm ed diluvialnih teras na P o b režju pri M ariboru je bilo v letih 19 3 6 — 19 38 p ri k o p an ju gram oza o d k ritih n ek a j keram ičnih in kovinskih predm etov, ki so dali slutiti, da gre za žarno grobišče. To je vzpodbudilo M uzejsko društvo v M ariboru, da je leta 1939 o rganiziralo sm otrn izkop n ek a j grobov v obm očju gram ozne jam e n a p arceli št. 3 9 1 . T ako pridobljeno gradivo je omogočilo k ulturno in časovno opredelitev novoodkritega žarnega grobišča, k i je bilo po vsej verjetnosti večjega obsega.1 K er lastnik ni širil gramoznice, je bil n ad aljn i izkop začasno ustavljen. K m alu nato pa je pričel k o p ati gramoz lastnik sosednje parcele št. 3 9 0 , F ran c K aube, k i je p ri tem delu prav tako n aletel k a j km alu na prazgodovinske p re d ­ m ete in v letih 19 4 4 — 1 9 4 7 razkopal vsaj 20 grobov, iz k aterih je zb iral prvenstveno b ro n aste izdelke v veri, da gre za zlato. Ko je * b il z novim i najd b am i seznanjen P o k rajin sk i m uzej v M ariboru, je začasno izposloval, d a je n a jd itelj o h ran jen e predm ete oddajal v m uzej, d o k ler se spom ladi 19 32 niso pričela p rv a n ačrtn a izkopa­ v anja. T ako sta lastn ik parcele in v bližini stanujoči d ijak Emil V ilčnik do tega časa oddala n ek aj k eram ike in vrsto bronastih p re d ­ m etov. K er je to gradivo zbrano po n a k lju č ju in nim a grobnih podatkov, je sm otrno, d a je o b jav ljen o posebej. P rik lju čen i pa so m u tu d i že pred vojno p rid o b ljen i b ronasti predm eti, saj so bili v p rv em poročilu le m im ogrede om enjeni.2 C e l o t n o , v n a s l e d n j e m o b j a v l j e n o g r a d i v o o b s e g a d e s e t s k o r a j p o p o l n o m a o h r a n j e n i h in š t i r i f r a g m e n t i r a n e p o s o d e , k a k o r t u d i 46 v e č i n o m a v c e l o t i o h r a n j e n i h i n 38 f r a g m e n t i r a n i h p r e d m e t o v b r o ­ n a s t e g a n a k i t a i n o r o d j a . Ž a l j e d o c e la b r e z g r o b n i h p o d a t k o v , z n a n o p a j e m e s to n a j d b e n a p r o s t o r u d o s l e j p r e i s k a n e g a g r o b iš č a . T a k o so b i l i p r e d v o j n i p r e d m e i i p r i d o b l j e n i i z p a r c e l e š t. 3 9 1 , n o ­ v e j š e p r i d o b i t v e p a i z s o s e d n j e p a r c e le š t. 390, k j e r j e b i l o s p o m la d i l e t a 19 5 2 i z k o p a n i h 1 2 2 g r o b o v .3 1 F. Baš, N ova predzgodovinska postojanka n a P o b režju p ri M ariboru, Č asopis za zgodovino in naro d o p isje XXXIV, 1939, 194—196, pril. sl. 1—11. P o slej: F. Baš, Pobrežje. 2 Istotam , str. 196. 3 Poročilo o izk opavanju in n ajd b ah v pripravi. K eram ika 1. M ala žara z dvem a ročajem a iz sivo pečene, dobro p re ­ čiščene m ivkaste gline s siv k asto rjavo izglajeno površino. Nepo- u d arje n o dno je rahlo vzbočeno, bikoničen tru p im a obel obod. Na spodnjem delu ne previsokega koničnega v ra tu z izvihanim robom p o tek ajo trije plitki žlebiči, k i jih p re k in ja d v o je do 2,2 cm širokih tra k a stih ročajev s p ra v tak im i žlebiči na h rb tn i strani. Med ro ­ čajem a je na obeh stran eh v rh n jeg a dela oboda pas 5—6 n avpik vdolbenih žlebičev, k i ga o b d ajata ob stra n e h pošev potekajoča pasova iz treh žlebičev. Poševni žlebiči o b d ajajo tudi spodnji del obeh ročajev. Višina posode 17,2, p rem er oboda 20,2, u stja 12, dna 9,1 cm. Inv, št. A 538. (T. II, r. 1, T. I, sl. 6.) 2. M ala žara z dvem a ročajem a iz sivo pečene, dobro p re ­ čiščene m ivkaste gline, ki je v sredini o sten ja delom a še črnikasto pečena. Površina je siv o rjav k aste b arv e in d o k aj izglajena. Ne- p o u d arjen o dno je ravno, tru p v spodnjem delu koničen, obod im a k lek ast prehod preko ozkega ram ena z žlebičem v visok koničen v rat, k i je rahlo upognjen in ima skoraj navpičen rob. Posoda je neenakom erno izdelana. D voje nesim etrično postavljenih, do 1,8 cm širokih tra k a stih ro čajev veže obod s spodnjim delom vratu. V išina posode 15,3, prem er oboda 15,5, u stja 11 in dna 7 cm. Inv. št. A 539. (T. II, r. 2, T. I, sl. 7.) 3. A m forica iz črno pečene, dobro prečiščene gline, z dobro iz­ g lajen o površino črn ik aste barve. D no ravno, obel tru p z nizkim obodom in rahlim k lek astim prehodom n a najširšem m estu. Med ram enom in visokim koničnim vratom s pošev izvihanim u stjem p o tek ajo tri vrezane črte, k i v loku obidejo oba do 1,5 cm široka tra k a sta Točaja. Med n jim a je na eni s tra n i na tre h m estih po pet, na d ru g i pa štiri k ra tk e navpično vrezane črte. Višina posode 11, p rem er oboda 12, u stja 8 in dna 5,5 cm. Inv. št. A 540. (T. II, r. 3, T. I, sl. 8.) 4. Polovica am forice iz sivo pečene, d obro prečiščene m ivkaste gline. N ekdaj črn a pov ršin a je sed aj siv k asta in dobro izglajena. D no je nepo u d arjen o in ravno. V p ro filu tru p a so jasno podani prehodi. Koničen v ra t s k ratk im lahno izvihanim robom p re h a ja v spodnjem delu preko žlebičastega sedla v strm o rame, ki se n a ­ d a lju je neposredno v obodu. Ta je obel, strm in im a obliko do 3 cm širo k eg a pasu, ki je na spodnjem robu k lek asto odd eljen od spod­ n jeg a dela posode. Po ram en u teko tri vrezane ravne črte in ena cik cak asta z iztegnjenim i k ra tk im i k ra k i, k i so p ri obeh do 1,8 cm širokih trak astih ročajih sicer prekinjene, a ju obidejo v loku. V išina posode 9,8, ugotovljen p rem er oboda 10,3, u s tja 5,2, dna bržčas 4,5 cm. Inv. št. A 541. (T. II, r. 4.) 5. Polovica am forice iz sivo pečene, dobro prečiščene gline z dobro izglajeno površino črne barve. D no je bilo n a jv e rje tn e je ravno. O bel trup ima sledove klekastih prehodov oboda v spodnje ostenje. Poševno ram e p re h a ja preko žlebičastega sedla v koničen v ra t s pošev izvihanim k ra tk im robom. Višina posode 8,2, ugotovljen p rem er oboda 9,5, u stja 4,2 in d n a 4,8 cm. Inv. št. 542. (T. II, r. 5.) 6. V rč iz sivo pečene, dobro prečiščene m ivkaste gline. Izglajena p o v ršin a je sive barve. D no poudarjeno in ravno, tru p ima obel obod, k i je dokaj strm in d aje videz do 5 cm širokega pasu. Med ram enom in vratom potekajo štiri globoko vrezane črte, na ram enu in v rh n jem delu oboda pa je na treh m estih viseči polkrog iz treh v rezan ih črt, obdan na obeh straneh s po dvem a k ratk im a, pošev v rezan im a črtam a. O rnam ent p rek in ja do 4 cm širok presegajoč tra k a s t ročaj, k i je na v rh n ji strani na obeh stran eh p rilep ljen k robu, p ra v tako pa je plosko p rilep ljen na ostenje tu d i spodnji del. V išina posode 14,4, p rem er oboda 19,5, u stja 12,6, dna 8,6 cm. Inv. št. A 545. (T. IV, r. 11, T. I, sl. 4.) 7. V rč iz sivo pečene, dobro prečiščene m ivkaste gline, ki ima izglajeno površino sivkaste barve. Dno kaže znake prstanastega o b lik o v an ja z neznatno vbočenostjo. T ru p je jasn o bikoničen, a z oblim obodom in kom aj opaznim prehodom v koničen v rat s k ra t­ kim , pošev izvihanim robom. Na prehodu med ram enom in vratom p o tek ajo štiri površno vrezane črte, pod njim i pa je šest skupin strehasto postavljenih štirih vrezanih črt. D o 5,6 cm širok presegajoč tra k a st ročaj, ki stoji nekoliko poševno, p re k in ja ta ornam ent. Na spodnjem delu je ročaj obdan s skupinam a po štiri navpično v re­ zanih črt, ki jih vežeta dve vodoravni. Višina posode 12,2—12,8, prem er oboda 17,2, u stja 10,9—11,5, dna 6 cm. Inv. št. A 544. (T. III, r. 9, T. I, sl. 5.) 8. V rč iz sivo pečene, dobro prečiščene m ivkaste gline. Površina je sive b arv e in sedaj že d o k a j hrapava. Dno ni poudarjeno, a je ravno. T ru p neenakom erno izglajen, bikoničen in kaže sledove pa- sasto oblikovanega oboda, ki m ehko p re h a ja v k ra te k koničen vrat, z nekoliko pošev izvihanim k ratk im robom. Na spodnjem delu v ratu in po ram enu potekajo štiri vrezane črte, pod njim i pa dvoje v re­ zanih cikcakastih črt z do 1 cm dolgimi iztegnjenim i k rak i. O rn a­ m ent je p rek in jen ob do 2,6 cm širokem presekajočem trakastem ro čaju , k i im a vzbočeno oblikovan h rb et in stoji nekoliko poševno. U stje je p ri ročaju rahlo sploščeno. Višina posode 15,8, prem er oboda 17,4, u stja 11,6, dna 6 cm. Inv. št. A 545. (T. III, r. 7, T. I, sl. 2.) 9. V rč iz sivo pečene, dobro prečiščene m ivkaste gline. Površina j e izg lajen a in sivorjavkaste barve, danes delno lisasta. N epoudar- je n o dno je ravno, bikoničen tru p pa ima oble prehode preko oboda in se p rek o žlebičastega sedla n ad alju je v koničnem v ratu z rahlo izvihanim robom. Do 2,8 cm širok presegajoč trak a st ročaj stoji nek o lik o poševno. U stje je ob ročaju nekoliko sploščeno in tvori n ep rav ilen oval. Na treh m estih v rh n jeg a dela oboda poteka 6—7 p litk o vglobljenih navpičnih žlebičev, k i so površno izdelani in p o tek ajo izpod v ratu nekoliko preko oboda. Višina posode 13,7, p rem er oboda 18,9, u stja 11,2, dna 9 cm. Inv. št. A 546. (T. Ill, r. 8, T. I, sl. 1.) 10. V rček iz sivo-črnikasto-sivo pečene, dobro prečiščene m iv- k a ste gline, z dobro izglajeno površino sivkaste barve. D no ni o h ra ­ n jen o v celoti, imelo p a je p litek oinfalos. T ru p je okroglasto splo- ščen in m ehko p re h a ja v koničast v ra t s pošev izvihanim k ratk im robom . N a prehodu ram ena v v rat poteka tro je vrezanih rav n ih črt, pod njim i pa cikcakasta črta z 6 mm dolgim i k ra k i. O rnam ent p re ­ k in ja do 2,3 cm širok presegajoč trak a st ročaj. Višina posode 9,9, p rem er oboda 13, u stja 8,1, dna približno 4—5 cm. Inv. št. A 547. (T. Ill, r. 10, T. I, sl. 5.) 11. F ragm ent osten ja vrča iz rdečkasto-črno-rdečkasto pečene, d obro prečiščene m ivkaste gline z izglajeno površino, ki ni okrašena in je rjav o rd ečk aste barve. Dno ni ohran jen o . T rup bikoničen z rah lo klekastim obodom in sedlasto p o u d arjen im prehodom v koničen v rat s k ratk im , pošev izvihanim robom . Od trak a ste g a ro č a ja o h ran jen i le nastavki. U gotovljen p rem er oboda 15, u stja 9,9 cm, ostale m ere neugotovljive. Inv. št. A 548. (T. IV, r. 12.) 12. F ragm ent ostenja, v erjetno v rčk a iz sivo pečene, dobro p re ­ čiščene m ivkaste gline z rjav k asto črn o izg lajen o površino. T ru p bikoničen z oblim obodom in p o u d arjen im prehodom v koničen v rat. Dno je ravno in neznatno ohranjeno, v rh n ji del v ratu neznan. N a ram enu potek ajo tri globoko vrezane črte, pod njim i pa enako v rezan tra k navpik sto ječih strehastih črtic. N a ohranjenem fra g ­ m entu ni sledov ročaja. Višina posode neznana, ugotovljen prem er oboda 13,8, dna 5,1 cm: Inv. št. A 549. (T. III, r. 6.) 13. Polkroglasta skodelica z ročajem iz sivo pečene, dobro p re ­ čiščene m ivkaste gline. Izg lajen a površina je siv o rjav k aste barve. D no im a m ehko izoblikovan omfalos. Rob posode je navpičen, z ostenjem ga veže do 2,6 cm širok p reseg ajo č tra k a st ročaj, k i je n a h rb tu okrašen z dvem a navpičnim a žlebičem a. P ri ro čaju je o sten je sploščeno, zato im a u stje nepravilno ovalno obliko. Višina posode 5,8, prem er u stja 10,6—12,6 in dna 4,4 cm. Inv. št. A 550. (T. IV, r. 13, T. I, sl. 9.) 14. K onična skodela z uvihanim robom iz sivo pečene, dobro prečiščene gline. P o v ršin a je izglajena in črn ik aste barve. R avno d n o je nekoliko pou d arjen o . T rup rahlo neenakom erno izglajen, p reh o d v uvihan rob pa klekast. Višina posode 5,8—6,2 cm, p rem er oboda 16,2, u stja 14, d n a 7 cm. Inv. št. A 551. (T. IV, r. 14.) Za opisane posode je značilno, d a so izdelane izključno iz dobro prečiščene gline, večinom a m ivkaste vrste, prim esi peska pa so neznatne, om ejene predvsem na re d k ejša drobna, včasih kom aj v id n a zrnca sljude. T a v rsta gline kaže na svoje poreklo v n e­ p o sred n i bližini grobišča, nam reč na usedline zatokov stare d rav sk e struge, ob k aterih je bržčas bila tudi grobišču ustrezna naselbina. P ečen je je izvrstno, k a r kažejo prelom i, k i so sive ali tej sorodne b a rv e in le redko nekoliko črnikasti. Tem u prim erna je tudi b arv a zu n a n je površine posod, k i niha m ed rum enkastosivim i in črnikasto- sivim i toni. Edino izjemo p red stav lja fragm ent vrča T. IY/12, čigar prelom k aže v sredini črno barvo, obdano na n o tra n ji in zunanji stran i z 1—2 mm debelim rdečkastosivim obrobjem , zato je tudi površina te posode rjav o rd ečk aste barve. V erjetno so bile tudi te posode izdelane iz zgnetenih svaljkov. Ni ugotovljivo, v kolikor je bilo dno izdelano posebej in prilep­ ljen o na spodnji del ostenja. Pač pa kaže posoda T. III/6 nedvomne znake, da ostenje ni bilo vselej izdelano naenkrat, tem več je bilo sestavljeno iz dveh delov tako, da je bil na ostenje tru p a prilepljen vrat. N a tem prim eru je tak postopek jasno razviden iz površine n o tran jo sti, koder je spodnji del vratu nepopolno izglajen na vrh n ji del tru p a, tako da se delom a lušči od njega. Isto p o trju je tudi p re­ rez ostenja. Oba dela se klinasto izlivata drug v drugega in sicer o sten je v ratu po n o tranjosti tru p a nizdol, ostenje tru p a pa po zu­ n a n ji stran i v ratu navzgor (T. IV, r. 16). O rnam entika p rekriva in h k ra ti označuje mesto sp ajan ja. Sledove takega sestav ljan ja je mogoče videti tudi na n o tran ji površini vrča T. IV/12, k je r pa je v prelom u ostenja sled zabrisana. E naki sledovi so opazni še na n ek a te rih drugih posodah, zlasti pri m ali žari T. II/2, k je r je na konični spodnji del p rilep ljen visok koničen vrat. Podoben način izd elo v an ja posod je b il ugotovljen tu d i p ri n ek aterih posodah žarn eg a grobišča v R ušah.1 Za sestav ljan je ostenja govori tudi raz­ lična debelina, ki kaže tu d i na obravnavanih posodah za keram iko žarn ih grobišč v P o d rav ju običajne znake: v rat je često debelejši od spodnjega dela trupa, p ra v tako so debelejše stene na prehodu m ed ram enom in vratom . Podrobnejšo tehnološko proučevanje k e­ ram ik e žarnih grobišč bo v tem pogledu gotovo prineslo obširnejše ugotovitve. D ve tre tjin i posod sta okrašeni. M otivi so pretežno vrezani, d o k aj enotno in večinoma precej globoko. E noten je tudi m otiv o rn am en tik e: trak vzporednih črt na ram enu in prehodu ram ena v vrat. T a osnovni elem ent je na spodnji strani običajno dopolnjen n a jv e č k ra t z enojno ali tudi dvojno cikcakasto črto različne iz­ vedbe. N a posodi T. III/6 p red stav lja tak o dopolnilo pas navpičnih streh a stih črtic. P ri treh drugih posodah nastopajo nesklenjeni m otivi, k i se raztezajo po v rhnjem delu oboda, včasih pa segajo tu d i niže. T ak m otiv so p ri am forici T. II/3 skupine k ratk ih n a­ vpičnih črtic, pri vrču T. 1V/11 viseči polkrogi iz treh črt s pošev­ nim i črticam i ob straneh in p ri vrču T. III/9 skupine po štiri stre- hasto p ostavljenih črt. R očaji vezane m otive redno p rek in jajo , v en d ar je p ri n ek aterih posodah nakazan polkrožni obhod spod- 4 4 Poročilo o izkopavanju in n ajd b ah v pripravi. n jeg a dela ročaja, ali pa je pod n jim vrezan poseben m otiv, k i n a j ta k obhod po n azarja ali tudi izpolnjuje praznino. P ri dveh posodah so en ak i m otivi izvedeni v obliki p litk ih žlebičev. T ako p ri m ali žari T. II /l običajni tra k treh žlebičev d o p o ln ju jejo skupine n a ­ vpičnih in poševno vdolbenih žlebičev ob ro čajih in na obodu m ed njim a. P ri vrču T. III/8 o bičajni tra k m ed vratom in ram enom m an jk a, na v rhnjem delu oboda pa so tri skupine poševno vglob- lje n ih navpičnih žlebičev. Y izbiri m otivov in tehnični izvedbi ornam entike se te posode sk o ra j v ničem er ne ra zlik u je jo od ostale k eram ike podravskih žarn ih grobišč. T rak vodoravnih in cikcakastih črt je čest na vseh n ajd iščih ,5 m edtem ko so nevezani dopolnilni m otivi nekoliko re d ­ k e jši pojav. Zelo pogost je m otiv sk u p in nav p ičn ih črtic — resic, znan na vrsti m arib o rsk ih posod,6 na skodelici z ročajem iz Spod­ n je g a R ad v an ja,7 na v rčih iz pred v o jn ih n a jd b na P o b režju 8 in p ri D rv an ji (prej Sv. B enedikt v Slov. Goricah),9 kakor tudi n a nekaterih posodah v Rušah.1 0 Skupine strehastih trakov so na doslej raziskani p o breški keram iki om ejene le na večje sk len jen e cikcakaste tr a ­ kove, kot sam ostojen elem ent pa so znani v različni izvedbi na n ek a te rih posodah iz p rv eg a ruškega žarnega grobišča,1 1 k ak o r tudi na n ek aterih posodah iz grobišč n a Z gornji H a jd in i1 2 in v M ari­ b o ru .1 3 Zelo redek je m otiv visečih p olkrožnih trak o v .1 4 M otiv tra k u navpičnih strehastih črtic na posodi T. I1I/6 je prvič opažen. T rak asti ročaji stoje povečini nekoliko pošev, k ar izvira v e r­ je tn o že od oblik o v an ja p ri izdelavi. R očaji vrčev so v razm erju z velikostjo posod d o k aj široki, na h rb tn i stran i vzbočeni in re d k e je tu d i rahlo sedlasti. V n ek aterih p rim erih je zaradi p ritrje v a n ja ro č a ja na rob v ratu u stje na eni stran i nek o lik o sploščeno.1 5 R očaj j e z robom spojen in izravnan. Spodnji deli ročajev so pri vrčih 5 Prim . v zbirki P o k ra jin sk e g a m uzeja v M ariboru: M aribor inv. št. A 168, A 187, A 189, A 194, A 229, A 242, A 245, A 260, A 279. A 280, A 281, A 325, A 359. P obrežje inv. št. A 474, A 479, A 501. A 524, A 525. Spodnje R ad ­ v a n je inv. št. A 108. R uše inv. št. A 876, A 909, k a k o r tudi G. W urm brand, D as U rnenfeld von M aria R ast, AfA 1879, Taf. II, 15, poslej: G. W urm brand, R uše. 6 Prim . v zbirki P o k ra jin sk e g a m uzeja v M ariboru: inv. št. A 164, A 193, A 199, A 230, A 282, A 385, A 394. 7 Prim . istotam inv. št. A 127. 8 Prim . istotam inv. št. A 495. 8 Prim . istotam inv. št. A 431. 1 0 Prim . istotam inv. št. A 906. 1 1 G. W urm brand, R uše, Taf. V, 20 b in 22. W. Schmid, D er Ü bergang von d er B ronze- zur E isenzeit, Das Joanneum IL 1940, T. I, 3. 12 F . S ta re , Ilir s k o g ro b iš č e na Z g o r n j i H a j d i n i p r i P t u j u , A r h e o lo š k i v e s t n i k I , 1950, risb a 1 f , p o s le j: F . S ta r è , Z g . H a j d i n a . 1 3 W. Schmid, istotam , T. I, 4. 1 4 Prim . v zbirki P o k ra jin sk e g a m uzeja v M ariboru: M aribor inv. št. A 198. 1 5 N a j b o l j o čitn o p r i v r č i h T. III, 8, T. IV, 12 in s k o d e lic i T. IV, 13. v erjetn o preprosto p rilep ljen i in izravnani na ostenje, k ot je bilo ugotovljeno p ri vrču T. IV, 11, 15. Le p ri am forici T. II, 4 je po grobo izstopajoči n o tran ji površini na m estu ro čaja m ožno sklepati n a sicer pogosto p ritrje v a n je s pom očjo čepka. R očaji m alih žar p ra v tak o stoje nesim etrično in delom a poševno. P ri m ali žari T .II, ! sta h rb ta ročajev okrašena s trem i navpično vdolbenim i žlebiči. T udi oblikovno se o bravnavane posode kom aj k a j razlik u jejo od keram ik e žarnih grobišč v P o d rav ju .1 6 P rofili posod so jasno izoblikovani in delom a tu d i poudarjeno razčlenjeni. Med m alim i žaram i in am foricam i je mogoče razločevati tro je inačic. Prvo p re d ­ sta v lja m ala žara T. II, 2, k i je dokaj izjem na oblika med obi­ čajn o keram ik o slovenskih žarnih grobišč. N jen a izjem nost je v tem, d a j i p rav zap rav m an jk a običajni bikonični ali zaobleni tru p , tem več je vrat, k i je kom aj še koničen, n asajen neposredno na konični spodnji del posode. O zek sedlasti nadom estek oboda in ram en a je nastal v procesu sp a jan ja obeh delov žare in tvori klek, k i je sicer tu j žaram slovenskega P odravja. S k o raj istovetno obliko p re d sta v lja žara iz groba št. 3 v žarnem grobišču p ri D obovi1 7 tako po m erah kot po okornosti izdelave.1 8 Izm ed d oslej zbrane k eram ike iz žarnega grobišča na P o b režju p red stav lja žara T .II, 2 po vsej v erjetn o sti n ajstarejši tip, n a podlagi k atereg a so se izoblikovale tiste pobreške m anjše žare, p ri k aterih k lek ast obod izgublja se­ dlasto ram e, v ra t pa dobiva vedno 'bolj čisto konično obliko z iz­ vikanim robom.1 9 Tem posodam je bil že p rip isan konservativno d elu jo či vpliv keram ičnih oblik iz obm očja slavonske k u ltu re sp o d n je P odravine.2 0 P ri isk a n ju porek la tak eg a k lek asteg a profila bo treb a upoštevati poleg sorodnih profilnih oblik n ek aterih terin in skodel iz Vučedola,2 1 k i so časovno d o k aj o d m ak n jen e od k e ­ ram ik e žarnih grobišč, tu d i vpliv n ek aterih časovno b ližjih variant osnovnega tipa bikoničnih posod lužiške k u ltu re v češkem ob­ m očju,2 2 znanih na d o k aj širokem evropskem p ro sto ru .2 3 D ru g i tip p red stav lja m ala žara T. II, 1, k i je znatno bolj ra zširje n a med keram iko naših žarnih grobišč. Predvsem nik ak o r 1 0 K eram ika tega p o dročja doslej v večjem obsegu še ni obdelana. P oleg n ek a te rih omemb kronološkega značaja, ki jih je podal v raznih č lan k ih W. Schmid, p red sta v lja doslej edini o b ja v lje n i poskus analize pod opom bo 12 navedena razp rav a F. Stareta. 1 7 F. Starč, Ilirsko grobišče p ri Dobovi. R azprave raz re d a za zgodo­ v in sk e in družbene vede SAZU, III, 1953, T. V, 1, poslej: F. Starč, Dobova. 1 8 F. Starč, Dobova, str. 115. 1 9 F. Baš, P obrežje, pril. sl. 4 in 5. 2 0 F. Baš. Pobrežje, str. 196. 2 1 R. R. Schmid, Die B urg Vučedol, Zagreb 1945, T ex tb ild 51, 1—2 in 52, 1—3. 2 2 J. Filip, D ejinné p o câtk y Ceského ra je , P ra h a 1947, Tab. 28/3, 8. 2 3 Prim . H. Kroll, K eram ik vom R adberg in H ülsten, W estfalen, G er­ m an ia 22, 1938, T. 44, 2 a in T. 45, 6, k ak o r tu d i F. K rüger, Zwei neue g er­ m anische F riedhöfe der ausgehenden B ronzezeit bei L üneburg, G erm ania 21, 1937, T. 47, 15. ni re d k a na P o b režju ,2 4 podobni p rim eri p a so b ili n ajd en i tu d i v M ariboru,2 5 Spodnjem R ad v an ju ,2 6 R ušah2 7 2 8 in Z gornji H ajd in i.2 3 O zn aču je jo jasn a in m irna bikonična lin ija p ro fila z zaoblenim obodom v približni sred in i višine posode, rah lo poudarjeno iz r a ­ m ena izhajajoči, ne previsoki koničen v ra t in od najširšega oboda o d d aljen a trak asta ročaja. Y širšem obsegu keram ik e žarnih polj je to tisti razširjen i tip am foraste žare, k i s svojim nižajočim se vratom in žlebičastim okrasom tu d i v P o d ra v ju označuje m lajše o bdobje.2 9 Y tre tjo vrsto sodijo am forice s koničnim vratom in nekoliko potlačenim oblim trupom , ki je docela obel (T. II/3), ali pa z rahlim i prelom i oblikovan v obliko pasu (T. II/4). Težišče posode je p ri­ bližano talni ploskvi. T ektonsko g rad n jo zam enja m ehka S -lin ija profila, k i je po J. F ilip u znam enje k asn ejše razvojne stopnje.3 0 Slovenska podravska grobišča so dala vrsto podobnih am foric, p ri k a te rih se težišče b o lj ali m anj bliža dnu.3 1 Posebnost keram ik e žarnih grobišč v P o d ra v ju so vrči s p re ­ segajočim i ročaji. P oglavitna oblikovna razlik a m ed obravnavanim i p rim eri obstoji v obliki in legi oboda. Yrč T. III/9 ima sicer zaoblen obod, a še izrazito bikoničen profil, k ak ršn e im ajo tu d i n ek a te ri vrči iz M aribora,3 2 P o b režja,3 3 R uš3 4 3 5 in Z gornje H ajd in e.34 a V rč T. IV/12 ima obel obod, pom aknjen navzgor p ro ti k ratk em u k o n ič­ nem u v ratu in s tem o čituje m lajšo obliko, k ak ršn a je znana že s P o b rež ja3 3 in tudi iz Ruš.3 6 O stali vrči im ajo potlačeno obel tru p z b o lj ali m anj p o u d arjen im prehodom v v ra t in p re d sta v lja jo n a j- češčo obliko vrča v M ariboru,3 7 R ušah,3 8 a tu d i v ostalih n ajd iščih .3 0 2 4 Prim . v zbirki P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru inv. št. A 408, A 482, A 483, A 484, A 486, A 491. 2 5 Prim . istotam inv. št. A 180, A 191. 2 6 Prim . istotam inv. št. A 105. 2 7 Prim . istotam inv. št. A 897, A 933 in G. W u rm b ran d , Ruše, Taf. III, 33. 2 8 Prim . istotam inv. št. A 130 in F. Starè, Zg. H ajd in a, Tab. I. 4. 2 9 Prim . J. Filip, P ravëké Československo, P ra h a 1948, Tab. 31, 3, po­ slej: J. Filip, Pravëké Csl. 3 0 J. Filip, P ravëké Čsl., str. 210. 3 1 Prim . v zbirki P o k ra jin sk e g a m uzeja v M ariboru: M aribor inv. št. A 181, A 182, A 184, A 186, A 188, A 190, A 196. Sp. R ad v an je inv št. A 106. A 107. P obrežje inv. št. 489. R uše inv. št. A 874, A 885. 3 2 Prim . istotam inv. št. A 230, A 250, A 251. 3 3 Prim . istotam inv. št. A 501. 3 4 Prim . istotam inv. št. A 908, A 910, A 913, A 917, k ak o r tu d i G. W u rm ­ b ran d , Ruše, Taf. II, 15—16. 34a Prim . F. Starè, Zg. H a jd in a. T ab. VII, 53. 3 5 Prim . v zbirki P o k ra jin sk e g a m uzeja v M ariboru inv. št. A 496. 3 6 Prim . istotam inv. št. A 880. 3 7 Prim . istotam inv. št. A 233, A 235, A 238, A 239, A 241, A 242, A 245, A 257, A 273, A 277, A 275, A 280, A 281. 3 8 Prim . istotam inv. št. A 876, A 886, A 893. 3 0 Prim . istotam , Sp. R ad v an je inv. št. A 108, A 109. P obrežje inv. št. A 495. Zg. H ajd in a — F. Starè, Zg. H ajdina, Tab. VII, 52. O k ak em oblikovnem ra zv o ju je na o b rav n av an ih p rim e rih spričo n eproučenosti te vrste posod za sedaj še p reran o govoriti. Posoda T. III/6 je spričo svoje frag m en tarn o sti tipno n ejasn a. Y slovenskih žarnih grobiščih doslej neznan m otiv tra k u streh astih č rtic se p o ja v lja v slični k o m b in aciji n a sk o d eli s Č eškega, p ri­ p a d a jo č i šlesko-platenicki sto p n ji.4 0 S kodela z ro čajem in konična sk o d ela z uvihanim robom s ta o bičajni obliki n aših žarn ih grobišč b re z posebnih tipoloških značilnosti. B ronasti pred m eti A. Izkopani leta 1939 na p arceli št. 391: 1. F ib u la o čalark a iz 1,5—2 mm d eb ele b ro n a ste žice n een ak o ­ m e rn e debeline, k i je m očno prežgana in na dv eh m estih nalom ­ ljen a. D v a sp iraln a sv itk a p rem era 3,6 in 3,3 cm veže osm ičasta p e n tlja iz d v ak rat zvite žice. D olžina fibule 8,3 cm. Igla in noga sta o d lo m ljen i. Inv. št. A 937. (T. V, r. 18.) 2. Polovica ovratnice iz pošev n ažleb ljen e o k ro g le žice s p re ­ m erom v sredini 7 in na k o n cu 4,5 mm. Ž leb ljen je 4,5 cm pred k o n ­ cem p ren eh a, ostali d el p a je oglato oblikovan in n a koncu močno sploščen te r zvit v spiralo. D olžina o h ra n je n eg a k o sa 12 cm. Inv. št. A 938. 3. Polovica ovratnice iz pošev n ažleb ljen e o k ro g le žice s p re ­ m erom 3,5 mm. Ž leb ljen je p ren eh a 5,5 cm p re d koncem , d a lje je žica oglato oblikovana, na koncu ploščata in zvita. D olžina o h ra ­ n je n e g a kosa 15 cm. Inv. št. A 939. 4. Z apestnica iz ne docela okrogle žice s prem ero m 3 mm. N o­ tra n ja stran žice je ra v n a in p re h a ja na eni stra n i v p ra v tako rav n i rob, m edtem ko je v ostalem delu obla. Po h rb tu p o tek a ornam ent iz sk u p in po pet izm enično pošev p o tek ajo čih črtic. K onca sta rav n o o d rezan a in se neznatno preseg ata. P rem er zapestnice 7,2 cm. Inv. št. A 940. 5. Z apestnica iz 3 mm debele žice, ki im a n o tran jo stran in s tra n s k a robova sploščena, h rb e t pa obel in o k rašen s skupinam i po p e t izm enično pošev p o tek ajo č ih črtic. K onca n esk len je n e zapest­ n ice sta ravno odrezana. P rem er 5,1 cm. .Inv. št. A 941. (T. VI, r. 25.) 6. O broček iz 4 mm debele, pošev n ažleb ljen e o k ro g le žice, ki j e le delno o h ran jen in p rip a d a m orebiti zapestnici s prem erom do 5,5 cm. Inv. št. A 942. 7. O broček iz 2,5 m m d eb ele žice ovalnega p resek a, ki je na n o tra n ji stran i sploščena. K onca sta ploščata in sta b ila v erje tn o zvita. P rem er sedaj nekoliko defo rm iran eg a o bročka, p rip ad ajo čeg a v e rje tn o zapestnici, do 5,3 cm. Inv. št. A 943. 4 0 J. F ilip, P ravêké Čsl., str. 225, r. 54, 2. 8. Polovica zapestnice iz sploščene žice s prem erom 2,5 ozirom a 6 mm. N otranja stran je ravna, hrbet p a obel. Konca sta bila n e­ koliko zožena in oblo zaključena. P rem er zapestnice do 5,5 cm. Inv. št. A 944. 9. Fragm ent zapestnice iz sploščene žice s prem erom 2,5 ozirom a 5 mm. N otranja stran je ravna, zunanja pa vzbočena in p re h a ja nato v profilirano podolžno rebro. C elotna oblika in prem er n e­ ugotovljena. Inv. št. A 945. 10. Fragm ent obročka iz vodoravno sploščene žice s prem erom 2 ozirom a 6,5 mm. P rem er ohranjene polovice 6,9 cm. Inv. št. A 946. 11. O broček iz neenakom erno oglato oblikovane žice s p re ­ m erom 5—6 mm. P rem er sedaj nekoliko deform iranega sklenjenega obročka 4,5 oziroma 5 cm. V erjetno otroška zapestnica. Inv. št. A 947. 12. O broček iz štirik rat zvite, do 2 mm debele bronaste žice, k ate re konca sta nekoliko stanjšana in neopazno zaključena. P re ­ m er 5,9 cm. Inv. št. A 948. 13. O broček iz do 2 mm debele žice z odlom ljenim a koncem a, tako da sta o h ran jen a le dva navoja. P rem er 4,2 cm. Inv. št. A 949. 14. O broček iz 1,5 mm debele žice z odlom ljenim a koncem a, tak o da so ohranjeni le štirje navoji. P rem er 3,9 cm. Inv. št. A 950. 15. O broček iz 1,5 mm debele žice. K onca sta odlom ljena. P re ­ m er sedaj deform iranega obročka do 3,8 cm. Inv. št. A 951. 16. O broček iz 4 oziroma 5 mm debele žice šesterokotnega presek a s širšim a stranicam a na stran sk ih robovih. K er fragm en- tiran , ni ugotovljeno, ali je bil sklenjen. P rem er 3,4 cm. Inv. št. A 952. 17. O broček iz ploščate žice s prem erom 1 oziroma 3,5 mm. N o tran ja stran je ravna, zunanja rahlo vzbočena. Konca sta b ila klinasto zožena. O h ran jen a le dva navoja. P rem er do 2,3 cm. Inv. št. A 953. * 18. O broček iz ploščate žice s prem erom 1 ozirom a 3 mm. N o tran ja stran ravna, zunanja rahlo vzbočena. Nekoliko zaoblena konca se za 1 cm presegata. P rem er do 2,4 cm. Inv. št. A 954. 19. Obesek iz 1,5 mm debele ploščice, k i je na robovih pošev prirezana. O blika grobo antropom orfna. O broček za obešanje je le delno ohranjen. V išina 3,4, širina do 2,8 cm. Inv. št. A 955. 20. Obesek iz 1,5 mm debele ploščice, k i je na robovih pošev prirezana. Grobo antropom orfne oblike. O broček fragm entiran. Višina 3,7, širina 2,8 cm. Inv. št. A 956. (T. VIII, r. 35.) 21. D leto pravokotnega preseka s prem erom 8 mm. R obovi so nekoliko zaobleni. R ezilo je rahlo polkrožno zavito in sedaj n e­ koliko otopelo. D olžina dleta 10,2, širina rezila 1,1 cm. Inv. št. A 957. (T. VIII, r. 39.) B. Pridobljeno v letih 1945—1952 iz parcele št. 390. 22. Spiralni svitek fibule očalarke iz 1,5—2 mm debele žice. P rem er do 3,2 cm. Noga in igla nista ohranjeni. Inv. št. A 958. (T. X, sl. 17.) 23. Spiralni svitek fibule očalarke iz 1,5—2 mm debele žice. Noga in igla nista ohranjeni. P rem er do 2,8 cm. Inv. št. A 959. (T. X, sl. 16.) 24. Spiralni svitek fibule očalarke iz 1,5 mm debele žice, k i se od sredine do vnanjega roba rahlo odebeli. Igla in noga nista ohra­ njeni. Prem er do 2,8 cm. Inv. št. A 960. (T. X, sl. 15.) 25. Spiralni svitek fibule očalarke iz 2—2,5 mm debele žice. Igla in noga nista ohranjeni. Prem er 3,5 cm. Inv. št. A 961. (T. X, sl. 9.) 26. Spiralni svitek fibule očalarke iz 1,5—2 mm debele žice. Igla in noga nista ohranjeni. Prem er do 4 cm. Inv. št. A 962. (T. X, sl. 14.) 27. Spiralni svitek fibule očalarke iz žice, k i je v sredini de­ b ela 1,5, na zunanjem robu pa 3 mm. Igla in noga nista ohranjeni. P rem er do 4,5 cm. Inv. št. A 963. (T. X, sl. 10.) 28. Spiralni svitek fibule očalarke iz 2 mm debele žice, ki se do prehoda v prečko odebeli n a 3 mm. P rečka im a obliko osmice, žica pa je k vadratnega preseka. Noga je deform irana. Prem er do 4,8 cm. Inv. št. A 964. (T. X, sl. 11.) 29. Spiralni svitek fibule očalarke iz 2 mm debele žice, ki se v sredini stanjša na 1 mm. Noga ni ohranjena. Prem er približno 4 cm. Inv. št. A 965. T. X, sl. 12.) 30. Spiralni svitek fibule očalarke iz pretežno 1,5 mm debele žice. Noga in igla nista ohranjeni, osm ičasta p rečka le delno. Prem er do 2,8 cm. Inv. št. A 966. (T. X, sl. 13.) 31. T rije fragm enti spiralnih svitkov fibul očalark iz 1,5 mm debele žice. S rednji deli spiral m anjkajo. Y enem prim eru je ohra­ n jen večji del osmičaste prečke. Inv. št. A 967 a—c. 32. Š tirje fragm enti prečnih fibul očalark. D ve narejeni iz 1,5 do 2 mm debele žice, p ri ostalih dveh je žica debela 3 mm in kva­ d ratn eg a preseka. Inv. št. A 968 a—č. 33. Peresovina harfaste fibule iz d v anajstih navojev 1,5 mm d eb ele žice. Na enem koncu se n ad a lju je v 2,2 cm dolgem koncu rah lo u k riv ljen e žice, na drugem pa v osmičasti pentlji. Inventarna št. A 969. (T. V, r. 19.) 34. O vratnica iz okrogle pošev nažlebljene žice s premerom v sredini 8 in na k ra jih 5 mm. Ž lebljenje preneha 7 cm pred kon­ cem, nato je žica sploščena in zvita v spiralo. Prem er ovratnice 14,5 cm. Inv. št. A 970. (T. X, sl. 2.) 35. D va fragm enta ovratnice iz okrogle, pošev nažlebljene žice, k i je debela do 8,5 cm. Ž lebljenje preneha 4 cm pred koncem. Eden od n jiju je ploščat in zvit v spiralo. Inv. št. A 971. (T. X, sl. 1 in 3.) 36. Š tirje fragm enti ovratnice iz okrogle, pošev nažlebljene žice s prem erom do 8,5 cm. D voje sploščenih koncev je zvitih v spiralo. Jnv. št. A 972. 37. Polovica ovratnice iz 4 ozirom a 6 mm debele žice pol- kroglastega preseka z ravno n o tran jo stran jo . Konec je rahlo zožen. P rem er do 14 cm. Inv. št. A 973. (T. X, sl. 6.) 38. Polovica ovratnice iz 3,5 ozirom a 5 mm debele polkroglaste žice s ploščato n o tran jo stranjo. Konec je rahlo klinasto zožen. Inv. št. A 974. (T. X, sl. 4.) 39. Polovica ovratnice iz okrogle gladke žice s prem erom v sre­ dini 5 in na k ra jih 3 mm. Konec ni o hranjen, prem er približno 14cm. Inv. št. A 975. (T. X, sl. 5.) 40. Polovica ovratnice iz sploščene 4 ozirom a 6 mm debele žice. N o tran ja stran je sk o raj ravna, zu n an ja pa obla. Konec je rahlo zožen. Prem er neugotovljiv. Inv. št. A 976. (T. X, sl. 7.) 41. Polovica ovratnice iz sploščene žice s prem erom 3,5 ozirom a 6.5 cm. N otranja stran je skoro ravna, zu n an ja obla. Konec p re ­ prosto odrezan. P rem er ni ugotovljiv. Inv. št. A 977. (T. X, sl. 8.) 42. T rakasta zapestnica iz 0,3 mm debele pločevine. T ra k je širok 1,3 cm, na koncih zožen na 4 mm in zvit v spiralo. Ob robovih potekata tanki p u n ciran i črti, po sredini tra k u pa vrsta od. znotraj navzven vtolčenih, nekoliko sploščenih bunčic s prem erom 4 mm. P rem er zapestnice 5,9 cm. Inv. št. A 978. (T. VI, r. 26.) 43. Zapestnica iz 4 mm debele žice k v ad ratasteg a preseka. Konca sta stanjšana v okroglo žico s prem erom 2 mm, k i je m edsebojno ovita in sklepa zapestnico. P rem er do 9 cm. Inv. št. A 979. (T. VI, r. 24.) 44. Zapestnica iz trakasto sploščene žice s prem erom 3 ozirom a 10 mm. N o tran ja stran je ravna, h rb e t pa rahlo vzhočen. Konca nesklenjene zapestnice sta ravno odrezana. P rem er 5,9 cm. Inven­ tarn a št. A 980. 45. Zapestnica iz ovalno sploščene 3,5 ozirom a 6 mm debele žice, k i im a notranjo stran ravno, h rb et pa vzbočen in okrašen s kom aj še opaznim ornam entom streha,stih črtic. Rahlo zožena konca sta odrezana. P rem er 5,6 cm. Inv. št. A 981. 46. Zapestnica iz trakasto sploščene žice s prem erom 3 ozirom a 8 mm. N otranja stran je ravna, h rb et rahlo vzbočen. Kom aj opazen ornam ent je obstajal iz skupin ravnih in strehastih črtic. E n konec je stan jšan in zaobljen, d ru g i ravno odrezan. P rem er 5,8 cm. Inv. št. A 982. 47. Zapestnica iz trakasto sploščene žice prem era 3 ozirom a 8.5 mm. N o tran ja stran je skoraj ravna, zu n an ja je rahlo vzbočena in okrašena s skupinam i po pet rahlo pošev potekajočih črtic, m ed katerim i so skupine iz treh strehasto vrezanih črtic. En konec je nekoliko zožen, oba pa sta ravno odrezana. P rem er 6,4 cm. Inven­ ta rn a št. 983. (T. V, r. 20.) 48. Zapestnica iz trak a sto sploščene žice v debelini 3 oziroma 8—9 mm. Z unanja stran je vzbočena, n o tra n ja b olj ravna. Konca sta zaobljena. P rem er 6,8 cm. Inv. št. A 984. 49. Zapestnica iz ovalno sploščene žice z b o lj. ravno n otranjo in vzbočeno zunanjo stran jo . P rem er žice 3 ozirom a 6,3 mm. Eden izm ed koncev je zožen, oba pa sta preprosto odrezana. P rem er za­ pestnice 6,4 cm. Inv. št. A 985. 50. Zapestnica iz ovalno sploščene žice s prem erom 3 oziroma 8 mm. N o tran ja stran je d o k aj ravna, zu n an ja pa rahlo vzbočena in okrašena s skupinam i iz treh strehasto vrezanih črtic. E den izmed koncev je zožen. O ba sta ravno odrezana in okrašena s skupino počez potekajočih črtic. P rem er zapestnice 6,4 cm. Inv. št. A 986. 51. Zapestnica iz ovalno sploščene 4 ozirom a 7 mm debele žice. Na zunanji strani poteka reb rast rob med obem a ravno odrezanim a koncem a. P rem er 6,8 cm. Inv. št. A 987. 52. Zapestnica iz ovalno sploščene 4,5 ozirom a 7 mm debele žice. Iz streliastih 'črtic sestav ljen okras je kom aj opazen. En konec je zožen in klinasto zaključen, drugi je ravno odrezan. P rem er za­ pestnice 7,8 cm. Inv. št. A 988. 53. Zapestnica iz ovalno sploščene žice s sk o raj ravno n otranjo in vzibočeno zunanjo stran jo , debelo 4,5 ozirom a 6,5 mm. Konca sta nekoliko zožena, in ravno odrezana. P rem er zapestnice 7 mm. Inven­ ta rn a št. A 989. (T. V, r. 23.) 54. Zapestnica iz 4,5 mm debele žice k v ad ratasteg a preseka. Z u n an ji rob je nekoliko rebrasto p o u d arjen , pošev narezan in obdan z dvem a tankim a vrezanim a črtam a. K onca sta nekoliko zožena, okroglega presek a in preprosto odrezana. P rem er zapestnice j e 5,8 cm. Inv. št. A 990. (T. VI, r. 29.) 55. Zapestnica iz ovalno sploščene 4 ozirom a 9 mm debele žice s sk o raj ravno n o tran jo in vzbočeno zu n an jo stranjo. Konca sta ravno odrezana. P rem er 7 cm. Inv. št. A 991. 56. Zapestnica iz ovalno sploščene 2,5 ozirom a 8 mm debele žice. N o tra n ja stran je ravna, zu n an ja pa vzbočena. Konca sta ravno odrezana. P rem er 5,8 cm. Inv. št. A 992. 57. Fragm ent tra k a ste zapestnice iz 0,2 mm debele pločevine. Po 0,9 cm širokem tra k u potekajo štiri vzporedne puncirane črte. K onca nista o hranjena, prem er neugotovljiv. Inv. št. A 993. (T. VI, r. 27.) 58. Šest fragm entov zapestnic iz trak asto sploščene žice z ravno n o tran jo in oblo zu n an jo stran jo . Širina 7—12 mm. Inv. št. 994 a —e. 59. Pet fragm entov zapestnic iz ovalno sploščene žice povpreč­ nega prem era 4 ozirom a 6 mm. Inv. št. A 995 a —d. 60. Fragm ent obročka iz 5 mm debele žice, ki je na n o tran ji stran i okrogla, na zunanji pa podolž nažlebljena s petim i žlebički. Inv. št. A 996. 61. O broček iz treh navojev 1,5 mm debele žice, ki se na eni stran i zožuje. P rem er do 4,3 cm. Inv. št. A 997. (T. V, r. 21.) 62. O broček iz štirih navojev 1,5 mm debele žice z odlom ljenim a koncema. P rem er do 3,8 cm. Inv. št. A 998. 63. O broček iz štirih razrah ljan ih navojev 1,5 mm debele žice. Konca sta odlom ljena. Prem er do 3,8 cm. Inv. št. A 999. 64. O broček iz 1 mm debele žice, dvojno navite in na eni stran i zaključene v obliki pletenine, k i je na n ajo žjih m estih učvrščena s posebnim i pasicami. Prem er 1,3, širina obročka 1,7 cm. In v en tarn a št. A 1000. (T. VIII, r. 36.) 65. Fragm ent obročka iz 1 mm debele žice. O ba konca odlom ­ ljena, ohranjeni še štirje navoji. P rem er 1,3 cm. Inv. št. A 1001. 66. O broček iz 1,5 mm debele žice. O h ran jen a dva navoja. P rem er 2,3 cm. Inv. št. A 1002. 67. O broček iz 1,5—2 mm debele žice ovalnega preseka z ravno n o tran jo stranjo. P rem er 2,4 cm. En konec rahlo zožen, d ru g i odbit. Inv. št. A 1003. (T. VII, r. 30.) 68. O broček iz ovalno sploščene 1 ozirom a 2 mm debele žice. P rem er 2,3 cm. Inv. št. A 1004. 69. O broček iz 1,5 mm debele okroglaste žice. P rem er 2,4 cm. D el m anjka, da ni ugotovljivo, ali je bil sklenjen. Inv-, št. A 1005. 70. D voje obročkov iz potovalne 2 ozirom a 4 mm debele žice s popolnom a ravno eno stranjo. P rem er 2,3 cm. Inv. št. A 1006 a —b. (T. VI, r. 28.) 71. Fragm ent žlebičastega obročka iz navznoter upognjene plo­ čevine, širine 5 mm. K onca sta bila nekoliko zožena. P rem er ne­ ugotovljiv. Inv. št. A 1007. (T. V, r. 22.) 72. Fragm ent obročka iz ovalno sploščene 2 oziroma 3 m m d e­ bele žice z ravno n o tran jo in vzbočeno zunanjo stranjo. O h ra n jen konec je oglato izoblikovan in spiralno zavit. D olžina o hranjenega kosa 7,8 cm. Inv. št. A 1008. 73. Fragm ent obročka iz 2 mm debele žice. O ba konca odlom ­ ljena. Prem er 4,2 cm. Inv. št. A 1009. 74. Igla iz 2,5—1 mm debele žice. Na v rh u im a 4 mm debelo okroglasto glavico, nad k atero se igla n ad a lju je, a je odlom ljena, da celotna oblika n i znana. Pod glavico poteka v m edsebojni ra z­ d a lji 9 mm tro je prečnih cikcakastih črt. D olžina igle 17,5 cm. Inv. št. A 1010. (T. VII, r. 31.) 75. Polovica igle lasnice z okroglasto glavico rahlo bikonične oblike s prem erom 1,3 cm. Skozi lu k n jo je b ila v tak n jen a igla, k a ­ tere vrh, je bil na g o rn ji stran i k v ad ratn o zatolčen. Na spodnjem d elu oboda potekata dve vodoravni črti, na g o rn ji strani so vidni od n jiju kom aj sledovi. Med obem a pasom a potekata po obodu glavice slabo vidna valovnica iz treh globoko valujočih črt. D ebelina igle je 3 mm, oh ran jen a dolžina 7,2 cm. Inv. it. A 1011. (T. VIII, r. 37.) 76. G lavica igle lasnice s prem erom 1,7 cm. Igla docela odbita. G lavica je okrašena n a vrhnjem in spodnjem delu z dvem a vzpo­ rednim a krožcem a, dvoje krožcev p a poteka tu d i po najširšem obodu. Med tem i pasovi poteka valovnica iz treh črt, ki jo sred n ja krožca p rek in jata v stoječe in viseče polkroge. Inv. št. A 1012. (T. VIII, r. 38.) 77. D voje fragm entov igle lasnic iz 2,5 mm debele žice. O h ra­ n je n a kosa nim ata glave in sta dolga 10—11 cm. Inv. št. A 1013 a —b. 78. Nož z odebeljenim zavihanim hrbtom in enako zavihanim , p ro ti konici zožujočim se rezilom. O valen trn za ročaj je delno odbit. Na trn u in h rb tu vidni sledovi neizbrušenega šiva m ed k a ­ lupom a. D olžina noža 15,3, rezila 12,6 cm. N ajv ečja širina rezila je 2,2 cm. Širina h rb ta 4 in trn a 6 ozirom a 7 mm. Inv. št. A 1014. (T. VII, r. 32.) 79. Nož z odebeljenim hrbtom , k i se p ri trn u grbasto dvigne, nato pa p oteka sk o raj ravno do konice. Rezilo delno sledi poteku h rb ta. Ploščat trn je p red koncem zožen in se k o n ču je v ploščatem gum bu. K er vlit v enodelnem kalu p u , je le ena stran profilirana, d ru g a pa ravna. D olžina 13,6 cm, širina rezila od 2,1 cm nizdol. Inv. št. A 1015. (T. VII, r. 33.) 80. B ritev s polm esečnim rezilom iz 0,5 m m debele ploščice. K onkavno oblikovan h rb et ima v sredini grbo, k i ga deli na dve polovici. M anjša g rb a loči h rb et od n astav k a za ročaj, ki ni posebej odebeljen in kaže n a odlom ljenem delu sled lu k n jice za p ritrje ­ v an je obloge. D olžina ohranjene b ritv e 10,2, širin a rezila na n a j­ širšem m estu 4,1 cm. Inv. št. A 1016. (T. IX, r. 42.) 81. B ritev s polm esečnim rezilom iz 0,5 mm debele ploščice. K onkavno oblikovan h rb e t ima grbo, k i tv o ri na eni stran i prehod k n astav k u za ročaj. T a je sestavljen iz dvojnega, 8 mm širokega tra k u , ki tvori na zu n an ji strani zanko podolgovate oblike, k rezilu p a je p ritrje n z dvem a zakovicam a, m edtem ko je tre tja lu k n jica na rezilu neizkoriščena. Rezilo je okrušeno, konica delno odlom­ ljen a. D olžina b ritv e 12,3, rezila 10,3, širin a rezila na najširšem m estu 5 cm. Inv. št. A 1017. (T. IX, r. 40.) 82. B ritev s polm esečnim rezilom in gladkim konkavnim hrbtom . D ebelina rezila se od 0,5 mm razširi proti ročajni stran i v 1,5 mm debel navpičen rob, iz k atereg a izh aja paličast ročaj, k i im a na koncu obroček z dvem a rogljičem a. Rezilo in konica nekoliko okrušeni. D olžina b ritv e 12,3, rezila 8,7, n a j večja širina rezila 3,2 cm. Inv. št. A 1018. (T. IX, r. 41.) 83. F ragm entiran obesek iz 1,5 mm debele ploščice. Robovi so na eni pošev prirezani. Groba antropom orfna oblika. Od obročka za obešanje je o h ran jen le vrat. Višina 3,5, širina 3 cm. D ebelina 1,5 mm. Inv. št. A 1919. 84. Kos bronaste pločevine s 7 m m širokim zavihanim robom. D ebelina pločevine 0,5 mm. V erjetno d el posode neznane oblike. D olžina ohranjenega dela 9,8, širina 4,1 cm. Inv. št. A 1920. (T. VIII, r. 34.) Bronasti predm eti so spričo učinka ognja, ki so mu b ili izpo­ stavljeni ob sežigu m rtveca, razm erom a ddbro ohranjeni. Za n e­ k atere izmed n jih je mogoče reči, da sploh niso bili v ognju, tem več so jih dali v grob posebej po sežigu.4 1 Tako pokriva lasnico T. VIII, 31 in b ritev T. IX, 41 bleščeča sinjkastozelena patina, d e­ loma pa v elja isto tu d i za dletce T. VIII, 39. Izredno dobro je o h ra­ n jen a polovica lasnice T. VIII, 37, p ri k a te ri je p atin a v ečji del izbrisana. Na ostalih predm etih je p atin a sivkastozelena in različno hrapava, včasih m otna in brez posebnih tvorb. T anka rezila b ritev T. IX, 40 in 42 im ajo trdno jed ro . Nož T. VII, 32 je bolje o h ran jen k ot nož T. VII, 33, k i im a jed ro precej šibko. G robe patinaste tvorbe so le na glavici n eohranjene lasnice T. VIII, 38. Predm eti, k i jih je ogenj tako prežgal, da je ostalo le neznatno kovinsko jed ro , so redki. O vratnice in zapestnice so p o k rite z motno zelenkastosivo patino, ki je na zapestnicah št. 4 in 5 (T. VI, 25), a tudi na zapest­ nici T. V, 23 delom a izbrisana, sicer po dokaj hrapava. Žica, iz k atere so bile spletene fibule in obročki, je po k rita z enako hrapavo patino in različno ohranjena. Kemični sestav brona pobreških predm etov je za sedaj še ne­ znan.4 2 Na razpolago pa so podatki o sestavinah brona en ak ih k o ­ vinskih ^predm etov iz m ariborskih4 3 in ru šk ih 4 4 grobov, k a k o r tudi iz n ajdbe na hočkem P ohorju.4 5 B ronasti predm eti obeh grobišč kažejo za bronasto dobo razm erom a n izek odstotek b ak ra, p o b re­ škim n ajb ližji m ariborski predm eti pa tem u ustrezen velik odstotek kositra, k i jih tako loči od izdelkov s hočkega Pohorja. D obršen del b ro n astih predm etov je v fragm entarnem stan ju . To velja predvsem za fibule, obročke razn ih vrst, a tudi za lasnice, zapestnice in ovratnice. Ne da se za vsak predm et ugotoviti, ali je 4 1 Po stan ju p atin e je podobno ugotovil za m ajhen del bronastih p re d ­ m etov iz Ruš tudi G. W urm brand, Ruše, str. 55. 4 2 Kemično analizo pobreških kovinskih predm etov je po p rija zn o sti univ. prof. ing. C. R e k a rja prevzel M etalurški inštitut na F a k u lte ti za rudarstvo in m etalurgijo TVS v L ju b ljan i, a do tisk an ja poročila ni bila izdelana. 4 3 F. Baš, A rheološka razisk av an ja M uzejskega društva v M ariboru 1953, CZN XXIX. 1934, str. 55. 4 4 G. W urm brand, Ruše, str. 62. 4 5 F. Baš, istotam , str. 55. b il nam erno zlom ljen, a li pa je bil poškodovan p ri sežigu. Za n a ­ m erno lom ljenje nedvom no pričajo frag m en tiran e ovratnice in za­ pestnice, k i spričo svoje m asivnosti ob sežigu niso mogle biti n a tak način poškodovane.'4 6 Bolj dvomljivo' j e to p ri predm etih iz žice, v endar tudi p ri fibulah ne gre izk lju čev ati tak e možnosti, če je poleg samih fragm entiranih kosov brezhibno ohran jen obroček T. VIII, 36 iz mnogo tan jše žice. V endar je treb a p ri fragm entih fibul upoštevati tudi to, da so bili predm eti nestrokovno zbrani in le delom a preneseni v m uzej. Le m ajhen del b ro n astih predm etov j e bil ulit. F ibule, o v rat­ nice in zapestnice so bile izdelane iz žice. U p o rab ljan je bronaste pločevine je tudi na P o b režju izjem en p o jav .4 7 N a fibulnih svitkih je opazna različna d ebelina žice, k i se ta n jša pravilom a proti sre­ d ini svitka. To je posebno očitno p ri svitkih št. 27—29, p ri k aterih znaša razlika v debelini m ed sredino in sk rajn im robom tudi 1,5 mm in k i im ajo žico osm ičaste p en tlje oglato izkovano. Na ta k način izkovana žica je omogočila ugodnejše oblikovanje fibule in estetsko p rije te n videz spiral, zato izraža p o u d arjen o prvino, ki verjetno ni razširjen a le v P o d rav ju .4 8 Iz bronaste žice debelejših v rst so b ile izdelane tudi dokaj številne zapestnice in ovratnice. Povsod je k o v an je ustvarilo p re d ­ m etu dokončno obliko, k i niha med popolnom a okroglim in ovalnim presekom . K rasilni pom en n ek aterih ovratnic (T. X, sl. 1—3) je po­ u d arje n tudi z u v ijan jem p oprej štirioglate žice, k i je nato tak presek ohranila le na stanjšanih koncih, ali pa je bila tudi tam zaobljena, k ot je opazno p ri ovratnici št. 34. V endar so sk ra jn i konci tak ih ovratnic redno ploščato izkovani in zviti v spiralo, m edtem ko so ovratnice ovalnega preseka, predvsem pa enake za­ pestnice na enem ali obeh koncih stan jšan e in zaobljene, včasih p a tu d i n a enem koncu preprosto ravno odsekane. Najčeščo obliko tak ih zapestnic označuje ovalni, na n o tra n ji stran i močno sploščen ali docela izravnan prerez, m edtem ko je h rb e t bolj ali m anj vzbočen. Med izjem e sodi zapestnica T. VI, 25 s ploščato izkovanim a stranicam a, to rd iran a zapestnica št. 6, k ak o r tu d i zapestnica T. VI, 29 oglatega preseka s p o udarjeno izraženim grebenastim hrbtom . O valno ploščati profil zapestnic je tu in tam prenesen tu d i na m anjše obročke in prstane. Med posebnosti tak e izdelave sodijo sk len jen i obročki z razčlenjenim profilom , k i je p ri obročku št. 60 na n o tran ji stran i norm alno obel, na zu n an ji p a rahlo razširjen in razčlen jen s trem i izrazitim i podolžnim i žlebiči. R edkejšo obliko 4 8 Prim . podobne ugotovitve G. W u rm branda, Ruše, str. 55. 4 7 F ragm enti b ro n aste pločevine neznane pripadnosti so bili najdeni v n asled n jih grobiščih: R uše — G. W urm brand> Ruše, str. 65; Zg. H ajdina — F. Starè, Zg. H ajdina, str. 83, št. 71, 72; M aribor inv. št. A 1304, A 1305. 4 8 Prim . v zbirki P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru: M aribor inv. št. A 1138, A 1140—1146; P ivola inv. št. A 1317—1320. G radivo izven m arib o r­ skega okoliša še ni b ilo 's tega vidika opazovano. predstavlja obroček št. 10, ki je vodoravno sploščen in fragm ent obročka št.71, k i je na n o tran ji strani votel. O bročka št.70 (T. VI, 28) sta bila u lita v kalupu. Med predm ete, k i so bili uliti v kalu p u , spadajo noži, obeski in britev T. IX, 41. V enodelnem k alu p u so bili uliti obeski št. 19, 20 in 83 (T. VIII, 35), k i im ajo zato profilirano le sprednjo stran. Isti pojav je opazen tu d i p ri nožu T. VII, 33, dočim je nož T. VII, 32 u lit v dvojnem k alu p u in ima na h rb tn i strani še viden ne docela izbrušen šiv. Isto v elja za b ritev T. IX, 41, k i im a na ro čaju očitne ostanke šivov, dočim je rezilo večji del izkovano. Iz bronaste plo­ čevine sta bili izdelani rezili ostalih dveh britev T. IX, 40 in 42, k a r je zanju narekovalo poseben način izdelovanja ročajev ali na­ stavkov zanje. M edtem ko je p ri b ritv i T. IX, 42 še o h ran jen ploščat nastavek z luknjico, je bil p ri b ritv i T. IX, 40 poseben pločevinast nastavek z zakovicam i p ritrje n na rezilo, p ri čem er je p rav mogoče, da je bilo to sto rjen o šele, ko se je p rv o tn i nastavek odlomil. Zapestnici T. VI, 26 in 27 sta b ili izdelani iz tolčene pločevine, p rav tako pa tu d i posoda, ki j i prip ad a fragm ent T. VIII, 34. K rasilne elem ente p red stav lja predvsem najčešći način okraše­ v an ja z urezi. Na tak način so okrašene poleg lasnic predvsem za­ pestnice in sicer z za to dobo običajnim i m otivi skupin prečno vrezanih poševnih ali ravnih črtic.4 9 N ajb o lje je ta ornam ent viden na zapestnicah T. V, 20 in T. VI, 25, v erjetn o pa je obstajal še na nekaterih drugih, k je r so tan k e črtice pod vplivom patine že iz­ brisane. Zapestnica T. VI, 29 je okrašena z rahlo narezanim podolž­ nim rebrom. V rezane motive im a tudi lasnica T. VII, 31, poleg nje pa še glavici obeh ostalih lasnic T. VIII, 37, 38. M otivni krog ok raše­ v an ja je razširjen tudi z nekaterim i p reoblikovanji predm eta, k ak o r je tordiranje, spiralno u v ijan je koncev, spletanje in upo rab a raz­ ličnih debelin žice. Posebno vrsto okrasitve im a zapestnica T. VI, 26, k i je že sama po sebi za žarna grobišča v P o d rav ju izjem en predm et.4 9 a Izdelana je iz zelo tanke tolčene pločevine in okrašena na obeh robovih z navzven punciranim a črtam a, m ed k aterim a poteka v rsta prav tako navzven o b rn jen ih bunčic. Ta okras dopolnjujeta zožena in spiralno zvita konca. Zapestnica T. VI, 27 pa je bila o k rašen a le s štirim i vzporednim i navzven punciranim i črtam i.5 0 K om binacija o k rasja zapestnice T. VI, 26 je znana v širši soseščini slovenskega 4 9 Prim . istotam : M aribor inv. št. A 1186—1191 in A 1213—1220, ki u stre­ zajo preprosti m otiviki pobreških zapestnic. Ruše — G. W urm brand, Ruše, Taf. IV, 29, 30. G rav iran e zapestnice so navedene tudi v tabelah na str. 64 do 68. Zg. H ajdina — F. Starè, Zg. H ajdina, str. 82, št. 53. E nake zapestnice n av a ja tudi W. Schmid, D er frü h h allstättisch e H ortfund von Schönberg in S teierm ark, G erm ania 24, 1940, str. 197, št. 23 in T. 32, 4 in 5. 4 0 * Polovica docela enake zapestnice z neznanim najdiščem , verjetn o enim izmed žarnih grobišč, se n ah a ja v P o k rajin sk em m uzeju v M ariboru. 5 0 Fragm enti enake zapestnice so bili n ajd en i v M ariboru, prim . v zbirki P okrajinskega m uzeja inv. št. 1227. P o d rav ja predvsem na kovinskem posodju (Punkt-B uckel O rn a­ m ent).5 1 Ta vrsta k rasitv e je znana poleg razn ih vrezanih motivov, k i so ornam entiki keram ik e žarnih grobišč v P o d rav ju skoraj isto­ vetni, na bronastih kotličih iz m adžarskega po d ro čja v docela enaki m otivni izvedbi. 5 2 K er se obdobje kotličev tip a B -l na tem pod­ ro čju sklada z okvirno časovno p rip ad n o stjo podravskih žarnih grobišč, je m edsebojna zveza očitna.5 3 O k ras p ik in bunčic ostaja na bronastem posodju še dolgo časa p rilju b lje n način za izražanje figuralnih motivov, k ak ršn i so znani tudi iz n ajb ližje soseščine Po­ b re ž ja ,5 4 ali iz ju žn ih slovenskih p o k ra jin .5 5 Č e se opiram o na M er- hartovo tezo o š irje n ju bronastega posodja in okrasnih m otivov v starejši fazi žarnih grobišč iz P odonavja p ro ti Italiji,5 6 potem m ore pobreška zapestnica b iti kažipot tak eg a prem ika. Zaključek Za k u ltu rn o in časovno opredelitev pobreškega gradiva nudijo doslej zbrani predm eti zadovoljivo osnovo, k i ji k ra ti vrednost predvsem dejstvo, d a n ajd b e niso ugotovljene po svoji grobni p ri­ padnosti. Iz podrobnejšega razm otrivanja j e sm iselno tak o j v za­ četk u izločiti predm ete, k i so v obdobju m lajših žarnih grobišč splošno razširjen i in kronološko dokaj n eo tip ljiv i. T ip m asivne u v ite ovratnice s ploščato izkovanim a in spiralno zvitim a koncem a, ki ga na Pobrežju najbolje izraža ovratnica T. X, sl. 2, je v po­ d rav sk ih žarnih grobiščih tipični p red stav n ik te vrste n ak ita.5 7 R edkejše so prep ro ste okrogle ovratnice (T. X, sl. 5), še bolj pa tiste z ovalnim presekom . (T. X, sl. 4 , 6—8.) N ajštevilnejšo zvrst zapestnic p re d sta v lja jo nesklenjene zapestnice ovalnega preseka, k i so včasih 5 1 G. v. M erhart, Studien üb er einige G attungen von Bronzegefässen, F estschrift des Röm .-Germ. Zentralm useum s in M ainz, B. II, 1952. str. 40. P oslej: G. v. M erhart, Studien. 5 2 G. v. M erhart, Studien, T. 1 in 2. 5 3 G. v. M erhart, Studien, str. 5. 5 4 P rim e rja j n ajd b e iz K lein-G leina v G. v. M erhart, Studien, T. 19, 1 in v R. Pittioni, U rgeschichte, W ien 1937, T. 38 in 39. 5 5 Prim . zlasti: bronasto vedro iz K andije — G. v. M erhart, Studien, T. 21, 11; obesek iz Vač — R. Ložar, P redzgodovina Slovenije, posebej K ran jsk e, v luči zbirke M ecklenburg, G lasnik M uzejskega društva za S lovenijo XV- 1934, pod. 20; naprsnica iz V rh p o lja — R. Ložar, B ronasti oklep iz V rhpolja p ri Stični, GZM XVIII, 1937, Tab. IV, 1; pasna spona iz M agdalenske gore — F. Starè, D ek o racija p rav o k o tn ih pasnih spon na K ranjskem , A rheološki v estn ik III, 1952, Tab. II, 1; u han iz V itarjevca — F. Starè, T rije prazgodovinski grobovi iz Zasavja, A V IV, 1953, T. I, 4. 5 8 G. v. M erhart, Studien, str. 59—60. 5 7 Prim . v zbirki P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru: M aribor — inv. št. A 1164—1170; Zg. H ajd in a — F. Stare, Z g.H ajdina, str. 80, št. 18, 27, 28; R uše — G. W urm brand, Ruše, Taf. I V , 26 in str. 64—70; D obova — F. Starè, D obova, Tab. X I V , 7. N a stra n i 140 pod opom bam i 69, 70 in 72 navedena o stala slovenska najdišča. okrašene z vrezanim i črtam i. W. Schm id jih prip isu je zgodnje- hallstattskem u obdobju,5 8 njihova prisotnost v tipičnem žarnem grobišču na P obrežju, k ak o r tudi v M ariboru5 9 * p a govori za ne­ koliko starejšo časovno pripadnost, dasi tudi tu p rip ad ajo m lajši stopnji. Poleg n ek aterih m anj znanih posebnih oblik, kot jih p re d ­ stav ljata zapestnici T. VI, 25 in T. VI, 29, sta zelo zanim ivi obe plo­ ščati zapestnici iz bronaste pločevine z zoženima zavihanim a k on­ cema. T ip zapestnice T. VI, 26 je m ed kovinskim i predm eti iz žarnih grobišč v P o d rav ju zelo redek. N ajbližjo prim erjavo n udijo frag ­ m enti podobne zapestnice iz M aribora,0 0 in Ruš,6 1 slične zapestnice p a so bile najdene tudi na Zgornji H ajd in i,6 2 v D obovi6 3 in Veliki Gorici.6 4 Princip spiralnega zav ijan ja koncev kaže na enak postopek p ri ovratnicah, m edtem ko p red stav lja okras pik in bunčic krasilno tehniko bronastih posod panonskega obm očja, ki se nato obdrži še n ek aj stoletij. Ce nudi ta zapestnica sled že om enjenega razvojnega prem ika6 5 na prehodnem slovenskem ozem lju, bi jo bilo mogoče prisoditi m lajši dobi pobreškega žarnega grobišča. Enako izdelani in sorodno okrašeni bronasti diadem i v Bosni ne m orejo b iti mnogo m lajši,6 6 zlasti k e r so tudi druge n ajd b e iz D onje doline tipološko blizu nekaterim predm etom iz podravskih žarnih grobišč.6 7 6 8 Izven časovnega okvira žarnih grobov sodi zapestnica T. VI, 24. Podobne zapestnice so bile najdene v A szâru na M adžarskem ,6 S skupno z rim skodobnim i fibulam i pa so bile odkrite v grobovih na Jezerinah.6 9 V k o lik o r gre dejansko za n ajd b o iz žarnega grobišča, jo je treb a im eti za tja k a j naknadno dospeli predm et iz rim skega časa.7 0 Med fibulam i p rev lad u jejo z izjem o peresovine harfaste fibule izključno fibule očalarke, k i so tipičen p redstavnik te v rste n ak ita 5 3 W. Schmid, Schönberg, str. 202. 5 9 Prim . v zbirki P o k rajin sk eg a m u zeja v M ariboru, inv. št. A 1186 do 1196. G lej tudi opom bo 49. 0 0 Prim . istotam inv. št. A 1227. 6 1 G. W urm brand, Ruše, str. 60. 6 2 F. Starè, Zg. H ajdina, str. 81, n ajb liž ja oblika zapestnica št. 48? 6 3 F. Starè, Dobova, T. III, 1, T. XIX, 1, oblikovno sorodni predm eti. 6 1 V. H offiller, Staro groblje u V elikoj Gorici, V jesnik hrvatskog A rheološkog d ru štv a X, 1908—1909, str. 125, sl. 8, 6. Poslej: V. H offiller, V. Gorica. 6 5 G lej opombo 56. 6 0 C. T ruhelka, D er vorgeschichtliche P fah lb au im Saw ebette bei D onja D olina, W issenschaftliche M itteilungen aus Bosnien und H erzegow ina IX, 1907, str.85, T. XL, i. 6 7 Č. T ruhelka, D o n ja D olina, p rim e rja j keram iko sorodnih oblik, T. LXXX, 3. 6 8 Hpl, A szâri kincs> A rchaeologiai értesitô V, 1885. str. 27, si. l a , 1 b. 0 9 C. Kovačevič in P. M irkovič, Die A usgrabungen auf dem Jezerina- felde u n terh alb P rito k a bei Bihać, WMBH I, 1893, str. 193, sl. 5, 6. 7 0 N ajdišče ni bilo kontrolirano, k e r je bila zapestnica p rin ešen a v m uzej skupno z ostalim i predm eti iz pobreškega grobišča. Prim . podobno najdbo v Rušah — G. W urm brand, Ruše, str. 30, 74. n a žarnih grobiščih slovenskega P o d rav ja,7 1 p o jav ljajo pa se v žarn ih grobovih na d o k aj širšem področju in tra ja jo nato še nekaj časa. Zato so časovno pom em bne predvsem v toliko, kolikor kažejo skupno s fragm entom harfaste fibule (T. V, 19) širjen je n ek aterih predm etov iz m adžarskega pro sto ra v zahodni sm eri.7 2 N jihova zg o rn ja časovna m eja verjetno sovpada s pren eh an jem grobišča, v endar tega ne m orejo datirati, saj jih nah ajam o na slovenskem ozem lju v mnogih ilirsk ih grobovih m lajšeg a časa.7 3 O h ranjene igle-lasnice p red stav ljajo dvoje za naše ozem lje običajnih tipov. O ba fragm enta lasnic s kroglasto glavico (T. VIII, 37, 38) im ata n ajb ližje prim ere v žarnem grobišču v M ariboru,7 4 R ušah7 5 in na Z gornji H ajd in i.7 6 Izven teg a področja p a je n ajti ta k e igle enakih a li podobnih oblik v razn ih žarnih grobiščih S red n je Evrope.7 7 M ed tem i je v P o d ra v ju in njegovi b ližn ji so­ seščini značilen tip igle z okroglo ali rabio bikonično glavico, k i je — k o t v našem p rim eru — navadno okrašena z vrezanim o rn a­ m entom v obliki dveh d v o jn ih k o lo b arjev n a polih in tro jn im valo­ vitim trakom , ki teče po obodu in je na najširšem obodu včasih p rek in jen z vmesnim kolobarjem . T ak e igle so bile od k rite tudi v žarnih grobovih v V eliki gorici,7 8 Dobovi,7 9 d a pa so bile d alje časa v uporabi, kažejo n ajd b e celo v m lajših grobiščih Slovenije.8 0 O bm očje razširjenosti tega tip a sega daleč p ro ti zahodu, k o t izp ri­ ču jejo podobne n ajd b e v Švici8 1 in F ra n c iji.8 2 To je tu d i dokaz, da niso pojav lokalne tvornosti, tem več ena izm ed splošno razširjen ih zvrsti, ki p rip ad ajo še koncu drugega tisočletja pred n. d. in se nato n a d a lju je jo v n asled n jih stoletjih. Lasnica T. VII, 31 je pred koncem odlom ljena, tako d a oblika n jen eg a zak lju čk a ni docela zanesljivo ugotovljena. V erjetno gre za iglo z m iniaturno čašasto glavico, kot je doslej znana iz grobov v M ariboru,8 3 R ušah8 4 in na Z gornji H ajd in i.8 5 P red stav lja prav 7 1 F. Stare, Predzgodovinsko grobišče na R itn ik u p ri C elju, AV II, 1951, str. 192. 7 2 G. v. M erhart, Studien, str. 62. 7 3 F. Starè, Dobova, str. 139, opom be 49—52. 7 4 Prim . v zbirki P o k rajin sk eg a m u zeja v M ariboru inv. št. A 1253 do 1259. 7 5 G. W urm brand. Ruše, str. 68, T. IV, 8. 7 6 F. Starè, Zg. H ajdina, str. 79, št. 15, 16. 7 7 Prim . F. Eppel, D as u rn en feld erzeitlich e G rab feld von U nter-R adl, A rchaeologia A ustriaca 2, 1949, str. 47. 7 8 V. H offiller, Vel. G orica, str. 124, sl. 8, 3 in sl. 10, 2. 7 9 F. Starè, Dobova, T. VIII, 5. 8 0 F. Starè, Dobova, str. 139, op. 53, 55, 57, 58. 8 1 F. Eppel, U nter Radi, str. 47, op. 90. 8 2 ]. D échelette, M anuel d’archéologie II, P aris 1924, str. 324, r. 127, 4. 8 3 Prim . v zbirki P o k ra jin sk e g a m uzeja v M ariboru inv. št. A 1260, A 1261—1264. 8 1 G. W urm brand, Ruše, T. IV, 7, k i tudi po o krasu docela ustreza lasnici T. VII, 31. 8 5 F. Starè, Zg. H ajd in a, str. 79, št. 8, 11. tako splošen tip lasnic, ki ga v erjetn o st ploščatega zak lju čk a gla­ vice, sabljasta u k riv ljen o st igle in vrezanim i ornam enti na n je j družijo s podobnim a iglam a v žarnem grobišču Gross E nzersdorf na D u n aju ,8 6 h k ra ti pa v k lju ču jejo v dokaj razsežen krog razšir­ jenosti takih igel.8 7 Časovno so samo po sebi le grobo določljiva, k er obsega čas njihovega tra ja n ja pozno bronasto in zgodnjo železno dobo.8 8 O broček iz večkrat zvite tanke žice, ki je na eni stran i plete- ninasto zaključen, je znan doslej iz M aribora,8 9 Ruš,9 0 Z gornje H a j­ dine,9 1 k ak o r tudi iz n ek aterih drugih najdišč v ju žn i S loveniji.9 2 N ajden je bil tudi v pomembnem prazgodovinskem središču Velem- szentvid,9 3 k ar bi navajalo k domnevi, da p red stav lja enega izmed predm etov, ki jih je to najdišče razširjalo v zahodna o b ro b ja p a­ nonske nižine. P rstan T. VII, 30 ima n ajb ližje p rim erja v e v Rušah,9 4 znan pa je tudi v panonskem obm očju.9 5 O blikovno spadata oba noža T. VII, 32, 33 k po vsej sred n ji Evropi razširjen i in za m lajše obdobje žarnih grobišč značilni enaki obliki.9 6 Od običajnih tipov tako im enovane »vzhodnoalpske v a ri­ ante«9 7 se nož T. VII, 32 razlik u je predvsem v tem, da m u m an jk a obročast vozel na trnu. Noži te oblike so znani iz Dobove,9 8 V elike gorice9 9 in L ju b lja n e (SAZU),1 0 0 k ak o r tudi v severnejših predelih vse do Šlezije.1 0 1 K er je trn odlom ljen, ni mogoče presoditi, a li se je zaključeval v obročku, kot na p rim er nož iz Velike gorice. Po m nenju F. H olsteja1 0 2 bi p red stav ljal starejšo obliko, k i p a se je 8 0 K. H etzer in K. W illvonseder, D as U rnenfeld von G ross-Enzersdorf, A rcheologia A ustriaca 9, 1952, str. 69, Abb. 10, 11 in 13, 1. 8 7 Istotam , str. 69, op. 43—50. 8 8 J. Filip, P raveké Čsl., Tab. 18 in 19, kjer so med drugim i tip i tudi prim eri s čašasto glavico. 8 9 Prim . v zb irk i P okrajinskega m u zeja v M ariboru inv. št. A 1235 do 1238. 9 0 G. W urm brand, Ruše, T. IV. 20. 9 1 F. Starè, Zg. H ajdina, str. 80, št. 31. 9 2 F. Starè, D obova, T. XVIII, 4. Na str. 140 pod op. 63, 64 navedena še druga najdišča. V N arodnem m uzeju v L ju b lja n i podoben prstan iz T ržišča pri Cerknici. 9 : 1 K. v. Miške, D er B ronzefund von Veleni-St. Vid, M ittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien XXVII, 1897, T. IV, 4. 9 4 G. W urm brand, Ruše, Taf. IV, 33. 6 5 F. v. Tompa, 25 Jahre U rgeschichtsforschung in U ngarn 1912—1936, 24.—25. B ericht d er Röm .-Germ. Kommission, 1934/35, Taf. 45, 29. 9 8 K. H etzer in K. W illvonseder, Gross Enzersdorf, str. 68. 9 7 Holste, Zur jü n g eren U rnenfelderzeit im O stalpengebiet, P raehisto- rische Z eitschrift XXVI, 1935, str. 74. 9 8 F. Starè, D obova, T. XII, 3. 9 9 V. H offiller, Vel. Gorica, str. 125, sl. 8, 1. 1 0 0 F. Starè, Dobova, str. 139, opom ba 61. 1 0 1 Prim . R. Pittioni, U rgeschichte, Taf. 30, 8; K. H etzer in K. W illvon­ seder, Gross Enzersdorf, Abb. 11, 8; J. Filip, Praveké Čsl., Tab. 24. 1 0 2 F. Holste, istotam , str. 74. o h ran ila tudi poleg tipičnih predstavnikov »vzhodnoalpske v a ri­ ante«,1 0 3 kot priča n ajd b a takega noža v H adersdorfu a. d. Kamp,1 0 4 d atiran eg a s harfasto fibulo. D rugo inačico obravnavanega tipa p red stav lja nož T. VII, 33, k i ima nekoliko b olj strm prehod od trn a k h rbtu rezila. Bolj vzporedno izdelano rezilo se proti konici ne izteka tak o ostro, trn ast nastavek pa im a na koncu odlom ljen ostanek vozla. K er je izdelan v enodelnem kalu p u , je po tej p lati soroden enako izdelanem u nožu iz Dobove.1 0 5 Na P obrežju n ajd en e britve p rip ad a jo različnim razvojnim stopnjam , k a r pa ne izk lju ču je možnosti, da so bile v rab i v istem širšem časovnem razdobju. N ajstarejši tip b ritv e T. IX, 42 z grbo v sredini h rb ta rezila in drugo na prehodu rezila v nastavek za ročaj kaže na prehod od dvodelnih b ritev vzhodnoalpskega ob­ m očja1 0 6 k britvam z enim rezilom. K er je časovni razpon p rv ih d o k aj ohlapen in sega tu d i v 10. stoletje,1 0 7 je o pobreški b ritv i mogoče reči le, da m ore izvirati n ajzgodneje iz poznejšega obdobja sto p n je H allstatt A (Recnecke). N ekoliko m lajša bo britev T. IX, 40, k i kaže že opazen prem ik grbe od sredine h rb ta rezila proti ročaj- nem u delu. V erjetno je b ila ta b ritev d a lje časa v rabi, o čem er je mogoče sklepati po naknadni izdelavi pom ožnega nastavka za ročaj. Tipološko p red stav lja m lajši tip enorezilnih b ritev z osrednjo grbo, k i v m adžarskem področju spom injajo na italske P redbenacci- tip e in p rip ad ajo po N. Abergii koncu bronaste dobe III.1 0 8 P rav tako je m lajša od podobnih b ritev v M ariboru in R ušah,1 0 9 čeprav so bile v erjetn o še istočasno v uporabi, saj se p ri m ariborski že opaža p rem ik grbe p ro ti ro čaju , ru šk a p a im a železen d ržaj. Lahko jo prisojam o v zgodnji čas stopnje Benacci I, k a r b i ustrezalo začetku 10. stoletja. N ajm lajšo razvojno stopnjo p re d sta v lja b ritev T. IX, 41. G rb a je p ri n je j že n a zak lju čk u hrb ta, k e r tvori n ek ak rahlo odebeljen navpičen rob, iz katerega izh aja trn a st ročaj z obročkom in dvem a rožiokom a na njem . V Ita liji p rip ad a jo podobne b ritv e sto p n ji Benacci II,1 1 0 k e r p a smemo s Filipom sm atrati pobreško b rite v za poenostavljeno posnem anje italsk ih vzorov, jo je mogoče d a tira ti v nekoliko zgodnejši čas, k o t razvite oblike ta k ih b ritev v šlesko-platenicki sto p n ji1 1 1 in sicer v erjetn o vsaj v starejše ob­ 1 0 3 P. H etzer in F. W illvonseder, G ross E nzersdorf, str. 68. 1 0 4 R. Pittioni, U rgeschichte, Taf. 30, 8, 9. 1 0 5 F. Stare, Dobova, str. 139. 1 0 6 Po n ajd b ah iz Č erm ožiš pri R ogatcu. U stno sporočilo F. Stareta. 1 0 7 J. Filip, Popelnicovâ pole a pocâtky železne doby v Čechach, P raha 1936—37, str. 113. 1 0 8 N. Âberg, B ronzezeitliche und früheisenzeitliche C hronologie V, Stockholm 1935, str. 46. 1 0 9 M aribor: v zb irk i P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru, inv. št. A 1288. R uše: G. W urm brand, Ruše, Taf. JV, 11. 1 1 0 N. Aberg, C hronologie I, str. 150. 1 1 1 J. Filip, Popelnicovâ pole, str. 118. dobje 8. stoletja. T ako b i vse tri pobreške britve s časovno določe­ nim i možnimi začetki nakazovale tudi časovni okvir sedanjih najdb. M anj časovno k o t tipološko razvojno so zanim ivi obeski iz po­ breških grobov. Vsi trije (prim. T. VIII, 35) p rip ad ajo istem u tipu z grobo antropom orfno obliko in posebej izdelanim obročkom za p rip en jan je. N ajb ližje prim ere je n a jti v M ariboru1 1 2 in R ušah.1 1 3 Ti so m ed seboj istovetni, tipno razvojno pa m orebiti m lajši od pobreških, saj so bliže tipu, k ak ršen je znan iz grobišča v Kis- Köszegu.1 1 4 Tam je že nakazan prehod v trikotne obeske m lajše dobe, najdene v P o d rav ju ,1 1 5 a tudi v Bosni.1 1 6 Med starejše oblike tak ih obeskov sodijo tisti iz Dobove.1 1 7 Pobreški obeski bi tako bili vmesna inačica, k i se od dobovskih loči po že izdelanih in iz ostalega tru p a izločenih obročkih, od m ariborskih in ruških pa po p rej antropom orfni k o t geom etrični obliki. Časovno neotipljivo dleto T. VII, 39 im a najbližjo prim ero v leta 1952 izkopanem dletcu na P o b režju 1 1 8 in v podobnem d letcu iz D rv an je,1 1 9 ki pa im ata obe rav n i rezili. R azm otrivanje pobreških kovinskih in n ek aterih keram ičnih predm etov kaže, da je dotlej, dokler večji kom pleksi n ajd b z grob­ nim i podatki1 2 0 niso podrobno kronološko proučeni, mogoče ugotav­ lja ti le okvirne časovne m eje najdb, om ejujoč se p ri tem predvsem na iskanje n ajstarejših in najm lajših predm etov. V relativ n i k ro n o ­ logiji so o starosti žarnega grobišča na P obrežju bila izražena že n ek atera splošna m nenja, tem elječa predvsem na p red v o jn ih k e­ ram ičnih najdbah. F. Starè1 2 1 meni, da je pobreška keram ik a tipo­ loško starejša k o t keram ične n ajdbe z Z gornje H ajdine, zarad i tega p a je d atiran je v prehodno dobo v H a llstatt nekoliko p renizko.1 2 2 J. Korošec1 2 3 om enja, da je pobreško keram ično gradivo nekoliko 1 1 2 V zbirki P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru, inv. št. A 1294—1298. 1 1 3 G. W urm brand: Ruše, Taf. IV, 15, str. 69. 1 1 4 M. Hörnes, E ine höchst seltene F orm von B ronzebeilen, W iener P rähistorische Z eitschrift IV, 1917, str. 41, r. 9. Prim . tu d i J. Filip, Popel- nicova pole, str. 84, r. 27, 8. 1 1 5 Prim . v zb irk i P o k rajin sk eg a m u zeja v M ariboru tak obesek iz R azvanja, inv. št. A 1540. no p rjm č . T ruhelka, D onja D olina, T.LXXV, 17. 1 1 7 F. Starè, D obova, str. 140, T. XIV, 2. 1 1 8 G lej op. 5. 1 1 9 V zbirki P o k rajin sk eg a m uzeja v M ariboru, inv. št. A 1377. 1 2 0 N ajpopolnejšo objavo glede natančnega n a v a ja n ja grobnih kom ­ pleksov p red sta v lja še vedno citirano W urm brandovo poročilo, k i pa spričo davno zastarelih tez o časovni in k u ltu rn i pripadnosti najd b , k ak o r tudi p o m an jk an ja popolnega slikovnega gradiva ne zadovoljuje. Izm ed izkopanega gradiva v M ariboru je edino k eram ik a delno določljiva po grobovih. N ajdbe iz Spodnjega R ad v an ja in Z gornje H ajdine v naših m uzejih nim ajo nobenih podatkov. 1 2 1 F. Starè, Zg. H ajdina, str. 62, op. 50. 1 2 2 Tako je pobreške najd b e d atiral F. Baš, P obrežje, str. 196. 1 2 3 I. Korošec. Predzgodovinska naselbina na P tujskem gradu, L ju b ­ lja n a 1951, str. 174. m lajše od seliščnih n ajd b na P tujskem gradu, k i jih d a tira v čas m ed 1100 in 900 pred n. d.1 2 4 Y prednjem obravnavane n ajd b e s Po­ b re ž ja pripadajo, sodeč po kovinskih predm etih, m lajši stopnji žarnih grobišč s pričetkom okrog 1050 p red n. d. (kar bi ustrezalo v okviru širše zajetih kronoloških sistem ov m lajšem u obdobju R eineckejeve stopnje H allstatt A in sredini bronaste dobe IV po O. M onteliusu), n a d a lju je jo pa se še v začetek rane železne dobe (Reinecke, H allstatt C) in sicer do 8. stoletja. T a časovna oprede­ litev ne izraža nobenih novih dognanj izven o k v ira doslej običajne oznake »prehodno obdobje med bronasto in železno dobo«.1 2 5 Med najstarejiše najdbe, k i segajo še v začetke 11. stoletja, je mogoče p rištev ati p rstan T. VII, 30, b ritev T. IX, 42 in lasnice s kroglasto glavico T. VIII, 37, 38, s čim er pa je označena predvsem le možna sp o d n ja m eja. Ne mnogo m lajši utegnejo b iti noži in obeski, m ore­ b iti pa tudi zapestnica T. VI, 26. N ajm lajši dobi, 8. stoletju, pripada b ritev T. IX, 41. O stale najdbe, v kolikor je o n jih mogoče izrekati podrobnejšo časovno pripadnost, spadajo v vmesno dobo predvsem 9. in 8. stoletja. V poslednje spada zlasti večji del zapestnic ovalnega preseka, očalne in h arfaste fibule. Med kronološko pomembno k e ­ ram iko p rip ad a m ala žara T. II, 2 zgodnejšem u času, ostale žare in am forice pa poznejšim dobam. Tako b i o b rav n av an e n ajdbe ustrezale srednji in m lajši dobi žarnega grobišča v R ušah,1 2 6 p ri­ bližno tra ja n ju grobišča v M ariboru1 2 7 in Z g ornji H ajd in i.1 2 8 S ta­ re jši predm eti p rip ad ajo času tra ja n ja grobišča v Dobovi,1 2 9 od k atereg a nekoliko m lajše so n ajd b e iz Velike gorice.1 3 0 N ajv ečji del pobreških n ajd b je tu d i mogoče vzporediti z drugo stopnjo šlesko- p latenicke k u ltu re v češkoslovaškem prostoru,1 3 1 k i ji v vmesnem vzhodnoalpskem p odročju ustreza na ozem lju A v strije dognani stillfriedski tip.1 3 2 1 2 4 J. Korošec, istotam , str. 188. 1 2 5 Ta opredelitev izv ira od W. Schm ida. Prim . njegovi razp rav i Siid- ste ie rm a rk im A ltertum , H ausm ann, S üdsteierm ark, G raz 1925, str. 4; D ie F o rtsch ritte der vorgeschichtlichen F orschung in S üdsteierm ark zw ischen den beiden W eltkriegen, Z eitschrift des H istorischen V ereines fü r S teier­ m a rk 56, 1943, str. 137. 1 2 6 W. Schmid, S üdsteierm ark, str. 4. 1 2 7 W. Schmid, D ie F orschritte, str. 137. 1 2 8 F. Starè, Zg. H ajdina, str. 64. Zdi se, da je začetek hajdinskega gro­ bišča okoli leta 900 postavljen nekoliko kasno. 1 2 9 F. Starè, Dobova, str. 140. 1 3 0 V. H offiller, Vel. G orica, str. 130. B. F. v. R ichthofen, B ronzezeitliche u n d früheisenzeitliche illy risch e B ran d g räb er aus Zagreb-H orvati, Hoffil- lero v zbornik, Zagreb 1940, str. 48. D a tira n je velikogoriških posod z lu k ­ n jam i do stopnje R einecke-H allstatt D je glede na ostale najd b e tega grobišča, k a k o r tudi n a p rim e rja v e podobnih posod iz D obove in Ruš 1952, v sek ak o r pretirano. 1 3 1 Prim . J. Filip, Popelnicova pole, str. 107—108. 1 3 2 R. Pittioni, U rgeschichte, str. 172—173, preg led n a tab ela n a str. 175. Y kulturnem pogledu sodijo predm eti iz pobreških, žarnih grobov v krog podravskih žarnih grobišč, im enovanih doslej ru šk a1 3 3 1 3 4 oziroma r u š k o - do bovška1 3 1 skupina. Kovinske n ajd b e te skupine1 3 5 kažejo sorodnost z najdišči istega časa v zahodni Po­ savini, vzhodnih A lpah, zahodni M adžarski in Češkoslovaški, s k a­ terim i tvorijo večjo k u ltu rn o enoto.1 3 6 Y okv iru te enote pa bo treb a šele raziskati posam ezna naselitvena po d ro čja s pripadajočim i sre­ dišči.1 3 7 Medtem ko je v zahodni M adžarski tako vlogo mogoče p ri­ pisovati naselbinskem u najdišču Velem szentvid,1 3 8 se v slovenskem P o d rav ju močno občuti p om anjkanje grobiščem ustreznih seliščnih najdb, k i so z izjem o P tu jsk eg a gradu1 3 9 še vse neznane. V prim eri z zahodno Posavino, k je r žarna grobišča doslej še niso o d k rita v takem številu, je to v P o d rav ju že ovira. V sekakor p rip ad ajo žarna grobišča ob D ravi od Ruš do H ajdine zaključenem u lokalnem u kom ­ pleksu najdišč, k u ltu rn o povezanem u predvsem s severovzhodnim i predeli, od koder so tudi najdišča zahodne Posavine sprejem ala k u ltu rn e tokove.1 4 0 Podrobnejše proučevanje k u ltu rn e sam obitnosti teh najdišč, njihove povezanosti z gospodarskim i in k u ltu rn im i s re ­ dišči v bližnji in širši okolici, k ak o r tu d i danes šele pričetega tem e­ ljitejšeg a raziskovanja z žarnim i grobišči zvezane ilirske etnogeneze sodi med prve naloge naše arheološke vede. 1 3 3 R. Pittioni, istotam , str. 174. O. M enghin, U rgeschichte d er O st­ alp en län d er v H. L eitm eier, Die österreichischen A lpen, str. 194 jo je im e­ noval tudi »južnoalpska kultura«. 1 3 4 F. Stare, Dobova, str. 141. M orebiti bodo nove najd b e Dobovo z Veliko gorico in v sekakor starejšim Z agreb-H orvati združile v posebno lokalno skupino zahodne Posavine. 1 3 5 K eram ično gradivo iz P obrežja, prid o b ljen o p re d vojno, je bilo v splošnem ok arak teriziran o v poročilu F. Baša, glej opombo 1. P odrob­ n ejša analiza bo podana v poročilu o iz k o p av an jih leta 1952, ki je v p ri­ pravi, zato je tu upoštevano le na splošno. 1 3 6 B. F. v. R ichthofen, Z agreb-H orvati, str. 50, zd ru žu je sorodne n ajd b e v nekoliko obsežnejšo »južno skupino lužiškega oblikovnega kroga« m ed najdišči Podoli — V al — D alj. O sorodnostih te skupine z n ek aterim i bo­ senskim i najdišči, k a k o r tudi o tezah izvora in fo rm iran ja te skupine na tem m estu ni nam en razp rav ljati. 1 3 7 P rim erjaln o študijo o gradivu žarn ih grobišč slovenskega P o d ra v ja je p rip ra v il H. M iiller-K arpe. (V rokopisu.) 1 3 8 G lavno delo o tem najdišču — K. v. Miške, D ie prähistorische A n­ siedlung Velem-St. Vid, 1908. 1 3 9 K seliščnim najd b am na P tu jsk em grad u žal ni najdeno grobišče. 1 4 0 U gotavljanje tak ih tokov, k ak o r tu d i iz n jih izhajajoče genetične teze so bile doslej delo tu jih avtorjev. Šele v povojni dobi se p o ja v lja jo poskusi proučevanja teh vp rašan j dom ačih raziskovalcev. Prim . pod op. 12 in 123 navedena dela F. S tareta in J. K orošca. ZUSAMMENFASSUNG Einige Funde ans dem U rnenfeld in P o b re žje bei M aribor D as G räberfeld von P o b režje gehört zu den U rnenfeldern des slowe­ nischen D raulandes, die als Ruše (Maria R ast)-G ruppe in der archäolo­ gischen L ite ra tu r w ohlbekannt sind. K napp v o r dem zw eiten W eltkrieg, beim Schottergew innen durch erste 23 B ran d g räb er entdeckt, w urde es im Ja h re 1952 erstm alig zum Teil system atisch erforscht. In der Zwischenzeit haben die Eigentüm er d er P arzellen beim S chotterabbau w eitere G räber zerstört, von denen einige G egenstände, vor allem die Bronzebeigaben, ins Provinzialm useum zu M aribor gelangten. Sie sind zusam m en m it den vor dem K riege erw orbenen B ronzegegenständen in diesem B ericht d a r­ gelegt. D ie G rabzugehörigkeit der hier gefundenen K eram ik und Bronzebei­ gaben konnte nicht festgestellt w erden. Besonders die K eram ik, a b e r auch die B ronzegegenstände stellen n u r einen Teil d er in den zerstörten G räbern vorhandenen G egenstände dar. D ie K eram ik ist m it zw eihenkeligen kleinen U rnen (Amphoren) v ertreten (Taf. I, 6—8), zu denen sich in etw as grösserer Zahl die K rüge mit hochgezogenen H enkeln und b reiten M ündungen (Taf. I, 1—5), sowie einige Schalen (Taf. IY, 13, 14) gesellen. D ie Gefässe sind aus feinem Sandton hergestellt und durch gutem B rand gekennzeichnet. D as F rag ­ m ent des Gefässes Taf. III, 6 zeigt, dass w enigstens einige G efässe aus m indestens zwei besonders gem achten T eilen zusam m engestellt w orden sind (Taf. IV, 16). D ie V erzierung lineargeom etrischer A rt um fasst die S tandardm otive der U rn en feld erk eram ik dieses B ereiches, hauptsächlich die eingeritzten H orizontal-, Zickzack-, H albbogen-, D reieck- und F ran sen ­ bänder. G elegentlich kom m en auch k an n e lie rte O rnam ente derselben A rt vor (Taf. II, 1 , Taf. III, 8). D as Sparrenband am Gefäss Taf. III, 6 scheint ein an der slow enischen U rnenfelderkeram ik b ish er noch nicht beobach­ tetes V erzierungsm otiv zu bezeugen. U n ter den G efässen w ird die A m phore Taf. II, 2 w ohl das älteste Stück sein, die übrigen A m phoren und K rüge m it ihren w eichen bikonischen und S-gebogenen P rofilen gehören dagegen ein er jü n g eren Phase des G räberfeldes an. D ie B ronzegegenstände sind aus B ronzedraht verschiedenen Q u er­ schnittes v erfertig t (H alsringe, A rm ringe, F ibeln, Ringlein), gegossen (Messer, Rasiermesser Taf. IX, 41, A nhänger) u n d auch geschmiedet aus B ronzestäbchen (Meissei) und Bronzeblech (R asierm esser Taf. IX, 40, 42, A rm band Taf. VI, 27); F ragm ent eines unbekannten Gefässes Taf. VIII, 34). T rotz dem B rande sind sie m eistens gut erhalten, einige, die w ahrscheinlich n ic h t m it dem Toten auf dem S cheiterhaufen w aren, haben sogar eine glänzende b laugrüne P atina. D ie H alsringe zeigen S puren absichtlichen B rechens. D ie O rnam entik d er A rm ringe m it ovalem oder halbrundem Q uerschnitt, sow ie d er ru n d en N adelköpfe b esteh t aus gravierten Q u er­ strich- und S p arrengruppen (Taf. V, 20, VI, 25, VIII, 37, 38). D as A rm band Taf. VI, 26 ist jedoch m it P unkt-B uckel O rnam ent verziert, wie das bei den bronzezeitlichen und au c h h allstättischen G efässen üblich ist. In kultureller H insicht vervollständigen die Bronzegegenstände von P o b re žje das schon b ek a n n te M etallinventar der U rnegräber im slow e­ nischen D raulande. N eben den für diese F undstätten üblichen H alsringen aus tordiertem B ronzedraht m it sp iralartig eingerollten flach ausgehäm - m erten Enden (Taf. X, 2) erscheinen au ch H alsringe aus glattem rundem oder ovalem B ronzedraht m it zugespitzten oder ru n d abgeschnittenen Enden (Taf. X, 4—8). D ie m eisten A rm ringe sind aus dem B ronzedraht ovalen Q uerschnittes hergestellt (Taf. V, 20, 23) und gehören der jü n ­ geren Zeit des G räberfeldes an. D as A rm band Taf. VI, 26 mag älter sein, d er A rm ring Taf. VI, 24 ist jedoch röm erzeitlich und auf dem F riedhof ein unsicherer Fund. Ä lter sind auch die F in g errin g e aus halbrundem D rah t (Taf. VII, 30). N adeln m it einem geschäfteten K ugelkopf (Taf. VIII, 37, 38) kam en auf m ehreren slow enischen F u n d stätten jü n g e re r Zeit zutage, sind ab e r auf dem b reiteren m itteleuropäischen G ebiet bis nach F ra n k re ich auch in ä lterer Zeit bekannt. Die N adel Taf. VII, 31 w ird wohl zu den N adeln m it M iniaturvasenkopf der jüngeren U rnenfeldzeit gehöhren. Der R ing Tafel VIII, 36 kommt auch in anderen slowenischen U rnenfeldern vor, seine An­ w esenheit in Velem -Szentvid zeigt die V erbreitung oder vielleicht auch die H erkunft dieses Typus im w estungarischen Raum. F ragm ente d er B rillen­ fibeln m it A chterschleife (Taf. V, 18, X, 13) gehören den in slow enischen U rnenfeldern geläufigen Schm uckgegenständen an, die zusam m en m it dem F ragm ent einer H arfenfibel (Taf. V, 19) die jü n g ere U rnenfelderzeit be­ zeugen. D as M esser Taf. VII, 32 w eicht von d er »ostalpinen V ariante« solcher Messer insofern ab, als ihm d er sonst geläufige Zw ischensatz auf dem G riffdorn fehlt. D as M esser Taf. VII, 33 h at n u r halbprofilierten Q uerschnitt, da es in H albgussform au sg efertig t w urde. D as R asierm esser Taf. IX, 42 e rrin n e rt an die N achfolger der ovalen Z w eiblattrasierm esser d er ostalpinen D epotfunde, das Stück Taf. IX, 40 scheint jedoch den P räbe- naccitypen in Italien verw an d t zu sein. D as R asierm esser Taf. IX, 41 d a­ gegen ist nach J. F ilip die ostalpine A usführung der nahen italienischen Stücke des Typus Benacci II und unter dem angeführten B ronzeinventar in P obrežje wohl einer der jüngsten Funde. D ie A nhänger an n äh ern d antropom orpher F orm bilden die Ü bergangsstufe zwischen den älteren T ypen aus D obova nud jü n g eren Form en in M aribor, Ruše, Kis-Köszeg und Nepasice. Die Zeitstellung der behandelten Funde um fasst die Stufe H allstatt B m it dem Ende am Beginn der H a C, w om it der Zeitraum von ungefähr 1000 bis etw a 750 die betreffenden B ran d g räb er in P obrežje den m ittleren und jüngeren P erioden der U rnenfelder in Ruše, M aribor und Zg. H ajd in a vergleichen lässt. Sie können auch dem überw iegenden Teil der S tillfried- G ruppe und teilw eise der 2. Stufe der S chlesisch-P latenitzer K ultur gleich­ gestellt werden. In k u ltu re ller H insicht gehört das U rnenfeld von P obrežje in die raum begrenzte G ruppe der U rnenfelder im slow enischen D raulande, die m it den G rab stätten von Dobova, V elika Gorica, sowie auch den übrigen en tfern teren U rnenfeldern der jü n g e re n U rnenfelderzeit im Sawe- gebiet, in O stösterreich, W estungarn und im Böhm isch-M ährischen Raum verw andt ist. D ie zum G räberfeld gehörende Siedlung ist bisher unbekannt. • i r * .: ” - ** • .■ * . '•.v- o . •» • # . '« • • ’ V ‘ # : , i î o « r ? ' . :* • fcfv-• , • : / ? » % • , . • . ' • » .VJ i S P - . - i ' ; V ' V * ?V *v ;. V . - / V * . • • • . •y./.**iw fE jpïv; • ^ 2 > : - - V v ' * y'' > v . t 'i ' -------- --> v j : ^ ( A j v V ï-:wygk V * , « »•.••VJ 39