68. številka.
V Trstu, v soboto 23. avgusta 1390.
„E D I N O S T"
zIihih ilvakrat n;* teilen, vsako srede :n •a'boto oh i. uri popolurine
„Edinost" stane :
/.a vse leto gl. H. — ; izven Av*t. 3.— gl. za polu leta „ 9.—: , , 4.50 „ ua oetrf lota , 1.50; , m 2 25 „ Ponamićne Atevilke ne iloltivajo r pro-da.jalnicah tobaka v Trstu po 1» nov..
» Šprici in ▼ Ajdovščini po no*. NTa narocbe fcrez priložene naročnine >• 'Jiiravništvo ne osira.
EDINOST
Tečaj..
-I
■ ■ I I'l *"'
o	p uwt>
Oglasi in oznanila m račune *t nov. '-'j vr*iica v petitu : za naslove črkami se plačuje prostor, ki
ohseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice it>i
se račune po poginilo.
Vni dopisi h« pošiljalo uri ilni'jfvii t uliri Carintia št. 45. Vsako pismo mor« biti trnukovano, ker nefraiikoviina so ne sprejemajo. Rokopisi se ue vračajo.
Naročnino, reklamacije in inuerate pre« ,«nia upravništTD v uliei Carintia s!8. (M prte reklamni-1 j« m< proste poAtnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
OTJ
^ V rdinnst je m ć
Po naših narodnih novinah naletimo skoro vsaki dan na rok, da smo Slovenci avstrijska straža oh Adriji! In res je to. Ta trditev naša i/,vestno ni neosnovana in drzna samohvala, ampak sloni kot neoporečna istina na faktičnih odnošajih, obstoječih mej državo našo na jednej — in sosednjim kraljestvom in jednim delom italijanskega prebivalstva države naše, nn drugoj strani.
Žalostno je sicer, da so mogli nastati
.cevneutueni p smo Jo opetovano, da zavzimljo gospodarski o d ii o s a j i po deželi so odlično še vedno stari, žalostni in obupni,
Žalostni odnošaji pO Italiji. knr 80 8i ^'"P"^«* **mi pHkrop. Tra- je preozek, da hi mogli tO storiti. Ali od- t.....nis megle in katere nikdar ne obsijejo
lijani uživajo tako v političnem, kakor v	govorili čemo •/:» danes humarično: v o- jHHiii solnčni Žarki. Resnici na ljubo moramo
jezikovnem pogledu popolne pravice, da	liki del krivde na tej nepo vol j- primati, da seje v tem pogledu po Ita-jih mi njih sodeželani slovenske narod- noj istini s I o ti i na onih, ki so liji dokaj storilo, ali laželjeni cilj je še v
nosti po v a p j pravici smemo zavidali,	v s e potegnili hegemonijo v j nevidnej daljavi. Ras prostrte /»slave, godbo To bi bila moralna stran stvari. I/. Tržaškej mostne j z 1» o r n i c i i n in visoko doneče govore moremo tu vsaki moralnih oh/.irov t..rej Italijani nemaju pri a v s t r o - o g e r s k e m L 1 o y d u ,! dan slišati, videti in uživati; ali n r a v-
nikakega povoda, da bi si morali želeti	Ker so zlorabili dobrote, s k a- j n o a t n o življenje ljudstva je
rešitve izpod „avstrijskega jarma".	t e r i m i j i h je obsipala osrednja še vedno pobeljen grob, N eol i-
Kaj pa, ako si ogledamo drugo stran	vlada. In tu bi morali zopet govoriti o'k a no s t, surovost in vraža pritis-
stvnri : materijalno str an? Bi-li bili n«-	politično-taktienih pogreškah, kuterih smo ; kajo še p o 1 o v i c o italijanski ga ljudstva
sprotniki naši v materijalnom pogledu na	že gori omenjali. Toda pustimo to za da- ob tla in 17 milijonov prebival-
boljem, ako bi bili združeni «e sosednjim	nes na strani. cevnoutueni pisati ni citati
taki odnošaji, vsled katerih jo potrebno, kraljeatvom P Bi-li imelo nsobiln naše Trža-	Rekli
da skrbimo za stražo ob Adriji - stražo *ko mosto dobiček od teg«; bi so li lepše	Trst kot glavno trgovinsko mesto
prot. nenasitljmm našim sosedom in stražo razcvitalo, bi se-li trgovina tega mesta po-	pozicijo v državi našoj, in da morajo in sic vos non vobis nidificates aves velja proti lastnim, vedno nezadovoljnj.m sopo- pelft do nenadejane višino P Kij šo: ravno	avstrijske vlado skrbeti za blagor tega še danes - kakor pred letom 1860 -dan,kom, katerih število je s.cer neznatno no,ohH bi bilo! Tega ni težko dokazati,	meata. In kako bi bilo v sosednjem kra- z« skoro 12 milijonov italijanskih selja-p.člo katerih pa vender n. smeti prezirati ,»()d ie?]im nV(,tl.jjsko dinastije je	ljestvi« P To nam je takoj jasno, ako le kov. To je isto prastaro uboStvo, katero vsled prirojene jim podjetnosti in drznosti, Trst glavni emporij v državi in zavzema	pogledamo na geografijo lego Ttnlije. je provzročalo nemire za časa Rimljanov nastale po s.ln.h politično-taktienih po- kot tak IU}ko od)i6n(, in {ekscopoijonelno	Zemljepisna karta nam vse pove. Tam ne - in svoboda, ki je do sedaj cvetela po greškah presnjih vlad. Prejšnjih vlad, pra- m(,,to v drŽRvi> pr()Cvlt Ill0(ltH Tržaškega	l,i bil Trst več jedini emporij, tam imel mestih, ni premenila v tem pogledu ni-vimo : ali tudi sedanja vlada ne more se j0 v te„nej zvezi a procvit<1II1 Vde i1hAo	l}i to|iko k„,lknrentov, da nikakor ne bi česar. Od devetinšestdoset provincij v po vsem otresti starih, nesrečnih tradicij; „vHtrijNke trgovine. Ako se lepo razcvita	»tal v prvoj vrsti, — morda bi celo zašel državi sti le dve popoInem prosti malarije; VhT * "e .p0dpna naravnoflt poslednja, razcvitalo se bode — to je na-	v zadnjo. Lo slepoc ali politiški strastneŽ Rimsko polje je opustošeno, Toskanska naših Tržaških intransigentov, kakor so ravna p0Bledicn obstoječih odnušajev —	bi mogel trditi, da je tu vzroka našemu marema (močvirje), pontiniška močvirja in delale druge vlade in kakor je storil znani tudi ,)rva. Vsako vlade je sveta dolžnost,	mestu želeti si rešitve izpod „avstrijskega doline po Kslabriji izpuhtevajo smrt in birokrat ... statistik Czormg v svojm delu: da skrbi za razvoj kmetijstva, industrijo	jarma«. Ako bi do tega prišlo - kar pogubo. Kdo reši italijanskega kmeta „Ethnographie der Oester. Monarchie", ah in ol)rtnije v lastnih deželah. Ako pa	p a n e b o d o - bila bi neizogibna po- iz ,,jegft gospodarske bede?! Razkopavati nje sedanji princip je po našem menenju isto hoće to doseči, mora neumorno pospeše-' sledica p o p o 1 o n prepad mesta Trža- mora še vedno ptujo zemljo, stradati tako nevaren in nikakor ne odgovarja Vrttj trgovino; nastojati mora, da pribori	škega v trgovinskem obziru. In so jn potrpežljivo prenašati jarm, katerega koristim avstrijske državne idejo, kajti trgovini nasej vedno novih krajev, k jer so	odnošaji glede javnega blagostanja in pro- 80 mu naložili od rojstva sem. Kdo reši princip ta je princip negotovosti in polo- morejo spečavati naši pridelki in izdelki,	svete v Italiji res tako vabljivi, da bi si državno upravo zistema, ki se vidi, kakor vicarstva, princip laviranja. Usoda Trsta — to smo že gori rekli —	mogli naši Italijani želeti tako radikalna hi bil sestavljen od same nezaupnosti in Ali za danes nam ni namen, da bi kot jedinoga trgovinskega emporija pa jo	premembe? No ii. ne! V tom pogledu jo n o r a z s o d n o s t i P Kdo da državi dogovorili o grehih, ki so jih storili in jih v tesnej zvezi s procvitom trgovine nase	jako poučen nek dopis iz Rima. priobčou stojno meščansko pravosodje P Kažofi na deloma še delajo naši državniki po Pri- in zato je vlada prisiljena obračati vso	v večernem listu „N. F. Presse" z dne močvirja, ki obrobljajo obrežja, rekel je morskem. Namen nam je, da odgovorimo svojo pozornost mestu Tržaškemu. In res	19. avgusta. V tem dopisu čitamo: „Itn- nekoč Baccarini: To so našo neodrešene na vprašanje: ali imajo avstrijaki poda- so avstrijske vlade že žrtvovala obilo mi-	lijansko ljudstvo potrebuje v prvej vrsti pokrajino! Ali no samo te pokrajine, niki italijanske krvi najmanjega vzroka lijonov za koristi našega mesta; in dobrote,	miru. da bode sprevidelo, da njega nnj- ampak po Italiji je tudi v e li k o m i 1 i j o-po robu se postavljati državi našoj? Od- ki so se nam delile, so nebrojne. Mozda	hujši neprijatelji neso ni v Avstriji ni v nov ljudi, ki čakajo odrešenja iz n e-govor na to vprašanje je kaj lehnk : ne- se bodo te naše trditve komu čudne zdele,	Franciji, ampak v njega domačej hišt. Kar vednosti in hlapčevstva." majo ga. Ves administrativni in birokrat- češ vsaj se no strinjajo z drugimi našimi	ljudntvo najbolj potrebuje, neso njega ne- Tako dopis ! Taka je torej slika o ski aparat, šolstvo in politična konstela- trditvami: da trgovina v Ti slu peša in da	odrešeni bratje — gotovo ne. Svoboda in žalostnih odnošajih po Italiji. To sliko cija so v našej kronovini taki, da bi go- se ne more več popeti do nekdanje slave,	neodvisnost sti gotovo dve lepi stvari; naj si naši intransigenti dobro ogledajo! spodjo Italijani morali biti zadovoljni, ako Na to bi se dalo na dolgo in široko od-	človeška skupnost brez blagoslova duševno In ako jih pogled na to sliko šo ne bi le hoteli. Vse jo tako prikrojeno, ka- govarjati, toda okvir denaŠnjemu Članku	svobode jo kakor dežela, katero obda jejo moti, jim ni pomftči i
pomftči in svet bo
spa-pomilo-
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Gospod urednik!
Jaz sicer ne vem, katerega leta po Kr. r. je nastala dAba „kislih kumar" in pa „pasjih dni", nego jaz le trdim, da upliva letos prva močno na diplomate, časnikarje in druge take ljudij, ki jezdijo političnega konja nad in pod črto, ali pa tudi izven Črte, doČim vplivajo „pasji dnevi* letos na tako vrsti ljudij, kakeršon je vaš dr. Angeli, in pa v Rimu Imbriani, tedaj : irredent&rski geniji cum pleno titulo, ali pa na take Nemce in nemškutarje,1 kakeršen je župan dr. Nagy s svojo mestno svetovalsko kolono v Mariboru, in, si lioet parva componero magnis — dr. Necker-nmnn, župan v Celji, „mit noch a par Mandln deutscher (brrr!) Art und Sitte !"
Na ruznovrstno ljudij uplivajo letos: „pasji dnevi" in pH „doba kislih kumar". Moj prijatelj —b— ki jo nekdaj pri mesečnem svitu v Ljubljanskoj' „Zvezdi" koval svoje prve triolete, a drvf zdaj nekje na Gorenjskem politične — paragrafe, ii-ekel mi jo nekoč, da se je obojih treba
ogibati: „kislih kumar" kakor tudi „pasjih dni" ; ti so bili bas njemu krivi, da je, mesto iti v „semenišče", zašel — o Času „pasjih dni" na neko pošto, kjer je neka stvar (ki jej pravimo mi drugi : ženska), — dala uiu — kal k prvim njegovim trio-letoin, — katere je potem jel kovati, dokler neso jeli mu presedati, — na glavi pa izpadati lepo počosani gosti lasje, katerih je jelo biti vedno manj, — zbog česar je opustil potem ta moj prijatelj —b— triolete. ter jih zamenjal s političnimi §§, katere so pa diugi „skovali", a jih on le drvi — ali pa tudi oni njega — „wie man's halt nimint", — on je namreč — „sangvinikar !"
Tako sem se jaz prepričal, da „pasji dnevi'* močno vplivajo na ljudi, pa tudi na živali, zbog tega se jim ogibljem, namreč: ljudem, živalim in „pasjim dnem", nego to mi ne brani, da bi ne opazoval kolikor toliko blizu, koliko eden ali drugi trpi pod tem uplivom ! . . .
V kmalu preteklih letošnjih „pasjih dneh" in tej dobi „kislih kumar" imate i/vestno tudi Vi gospod urednik v Trstu dokaj grenkega — užiti, toda to Vas niti najmanj ne moti, da bi ne použili tudi
kake „kisle kumare", če baš želja ali pa prilika tako nanese. Vno drugačo pa je z nekaterimi otroci pokojnega Adama in Evo, ki no pazijo ali pa še pazili neso, kako neizrečeno nevsmiljeno nesrečen ali wsm«last" — sit venia verbo ! — zamero človek v „pasjih dneh" postnti.
Moj prijatelj Mefisto (živa podoba mrtve žalosti!) ženi so v letošnjih „pasjih dneh" in — šol je nekega dno na „ogled". Pride ves poten in potrt v hišo krčmarja ki je ob enem oče njegove neveste, in — seveda žene „in spe". Predno je tedaj a tem očetom kaj o zadevi svoje ženitve* reete o namenu svojega izleta v teh „pasjih dneh" izpregovoril, povedal je, da je žejen, naj n.u torej prinese pol litra „najboljše kapljice"- Krčmar mu ustreže it. praša ob enem po vseh druzih željah njegovega — želodca. (O srčnih željah prašati ga se je pa nekako ogibal !) — in ko je ta lačni in žejni „ženin" povedal kar je želel, mu je krčmar postregel. — Ni mu prišlo na misel mojemu prijatelju Mefistu poprej svoje „srčno želje" odkriti svojemu prihodnjemu tastu (P), dokler ga ni utrdilo tudi vino, a tedaj pa je jel tuko jecljati o namenu svojega
prihoda, o ženitnih svojih koprnečih željah, da je ubogi krčmar jel se potiti strahu, češ, li ni morda tega njegovega prihodnjega zeta — mahoma udarila „kap", ne le na srce, nego tudi ob enem ,kar v glavo in na — jezik. In zatorej zdihne globoko še 1 jedenkrat in reče — potrkavši prijatelju Mefistu na ramo: „Prijatelj, no zamerite, pa — ura je že pozna in vi ste močno ; trudni, le podajte so na voz ter idite domov lepo spat, o ženit..ini pa bodeva morda ' po „pasjih dneh" kaj govorila. Lahko noč!
. . Tableau!
Moj prijatelj Mefisto je danes zdrav, a oženil se šo ni v teh „pasjih dneh", nego so bo stoprav, pa tako daleč no, kakor je mislil, a tudi no pri tako „finej partiji* ne, kakor je računal, nego: „anu bo, anu neft, kakor bi dejal naš Ribničan ; — „toda denarja ne bo dobil na roke" govori hudobni svet, in to bo tudi: „tiha podoba — žive žalosti!" Oj — »pasji dnevi", pa — ti doba „kislih kumar!"
Gadober, svetojanski puščavnik.
vaje rpkel: ti ljudje so sami sebi največji sovražniki.	—t—.
Odkrita tajnost iz-za kulis.
S—n. Pred mesecem dnij razpustila je Dunajska vlada irredeniarsko šolsko društvo ,Pro Patria", in s tem zadala slednjič vendar jedenkrat temu italijansko-tihotapskemu mamonu udarec, ki mu je bil najbolj primeren. S tem mu je pa prerezala vlada tudi jedno glavnih žil, ki so služile v življenje temu, zdaj v bitstvu uničenemu „kadavru*. Dobro je, da je tako prišlo !
Da je vlada pokazala pri tem odločnem koraku vsaj nekoliko energije, koristila jo s tem vsekako le interesom državnim, — ne le z.a sedanjost, nego trditi se sme, da tudi za prihodnjost, A — nekaj „dob rega zrna" ostalo je pii pri nasledkih tega razpusta tudi nam Slovencem v — korist, oziroma poduk.
Velikansk bas ta poduk ni, a brez jedra ni. in če ni druge „dragocenosti* v njem, jo vsaj ta, da je vreden, da si ga
—	zapamtimo !
Obče znano je, da sta bila nemški „Schulverein" in pa „Pro Patriau pravi „par nobile fratrum". Vsak je hodil in deloval po svojih stezah in stezicah: njiju ost naperjena bila je proti nam Slovanom, njiju glavni smoter potujčenje našo slovenske mladine itd. — seveda povsodi v slovenskih pokrajinah . . .
„Pro Patria" je uničena, ne tako nemški „Schulverein". Ko je bil vladni razpust proglašen, tedaj se je razvnela nevihta po vseh irredentarsko-italijanskih listih, gori v Rimu pričensi, notri doli do južnega rta Inškega kraljevstva, in ropotu teh laških Matov pritrkavali so seveda tudi nekateii italijanski sodrugi v našem Trstu.
Pri tiste j priliki oglasit se je bil pa tudi oficijelni organ italijanskega narodnega društva „Dan e Alighieri", „Capitan Fra-cassa", ter v robatih besedah obsojal razpust „Pro Patrije", trdeč, da so razlogi vladnega ukrepa povsem le navidezni itd. ter zatem pristavil : „Če smejo v Nemčiji (!) ob stoječe podružnice nemškega „Schulverein a" svoje doneske pošiljati glavnemu odboru na Dunaj, bi tudi društvu „Dante Alighieri" n o a m e I o s e z a b r a n j e v a t i, podpirati »Pro P a t r i j o" . . .
Kdor še ni tedaj do zdaj vedel, po kakih žilah doteka kri življenju nemškega „Schulvereina", izvedel je lahko iz te razkrite tajnosti ; da ima nemški „Schulverein" tako zaslombo v Nemčiji (Berlinu in družili nemških trdnjavah), izvedeli smo nepričakovano baš pri tej priložnosti. In to je dokaj zanimiva tajnost — iz-za kulis !
—	Izvedeli smo jo, ker jo je — društvo „Dante Alighieri" izdalo, rodila pa jo je nevoščljivost in maščevanje tega društva, češ, da vlada naša meri z dvojno mero, katera bi v ztnislu zdrave logike morala postopati z vsakim takim društvom dosledno
—	pravično.
Da mi razpust „Pio Patrije" na vso moč odobravamo, je brezdvomno, da pa nam je nemški „Schulverein" po tej raz-kritej sliki — enako nevaren, kakor je bila „Pro Patrija* na drugej strani, istotako ni za las dvomiti. Ali kaj naj mi Slovenci iz te zanimive tajnosti sklepamo ? ! Ne veliko, nego samo to-le : Kar je nemškemu „Schulvereinu" dovoljeno, ni dovoljeno na-eej družbi sv. Cirila in Metoda", ker Slovanom v Avstriji vlada že iz nekakega principa ne pusti odveč svobodno dihati. Nemštvo in Italijanstvo postajeta v Avstriji ohola, odurna, na tihem spodkopujeta državne interese, a — postopa se ž njima milo in mehko ; poskusite pa en vinar podpore vzeti na korist družbe hv. Cirila in Metoda — iz katerekoli sosedne slovanske države, —
nastavila se nam bodo na prsa brez par- škem — na katerih sodelovanje nmo se dona najnovejša — sumničenja ! Brrr! pa zanašali — nemajo nikacega upliva. Zato
. pa nesmo dosegli onih vspehov, katere
— dovelj !
Politični pregled.
Notranje dežele.
smo s prvega pričakovali. Toda brezvspešen ta volilni boj ni bil; kajti osvedočili smo se, da se narodna zaves mej Koroškimi Slovenci vedno širi, da smemo radostno vsklikniti: Korotan še ni izgubljen! Z ogromno večino smo pa zmagali v V e-
Barkovljanska ceikev na mestu, kjer so jo postavili pradedje sedanjih Barkovlja-nov. Pred cerkvijo raste ti dve ponosni lipi
—	po starej slovenskej navadi — kar je dokaz, kakih običajev so se držali naši predniki. In vsaj pred starodavno stolno mestno cerkvijo sv. Ju s ta rastejo tudi staro košato lipe, katerih ni pa gotovo zasadil nobeden potomec nekdaj slavnih Rimljanov! In glejte! imenovana Barkov-ljanska cerkev jela je pred časom v oči bosti nekatere v Barkovlje došle tujce, kakor: že znanega čudnobradatega človeka in dva mestna svetovalca. Že znani možicelj ne bi napravil mnogo aatn za-se
—	čeravno ima v mestnej magistratnej kolibi zmagonosne protektorje a la „sangue purissitno" Pimpach itd. —, ko bi ga ne podpirala imenovana svetovalca! Enako je bilo tudi glede prostorov ubozih Bar-kovljan*kih ribičev za sušenje mrež. Ob-lastnež naš se j« javno repenčil ter očitno kazal svoj srd proti ubogim ribičem, imenovana dva gospoda pa sta mu pomagala. In ves'e zakaj ? Sklenili so napraviti vrt na prostoru pred luko, kjer so do tedaj ribiči mreže sušili, da bi s toru zadobila večjo veljavo posestva imenovanih gospodov. Turaj : ubogi Barkovljanski ribiči naj
neka malenkost ne ugaja: „nemški duh" z odstopivšiin Bismarkom. Prememba ta le P0g'»ij°	naj le v Barkovljo došli
Vsi češki listi obsojajo nemško	1'kovcu, kjer sta bila izvoljena naša
pevsko slavnost na Dunaju —	kandidata E i n s p i e 1 o r i n Muri. Iz-katera se je vršila te dni — kot veliko-, nu'd 1 ^ volileev prišlo jih je 109 na vo-
nemško demonstracijo. Tako smo sodili	''šče. Živeli zavedni volilci!
tudi mi. Ali dogodki pri tej slavnsti so	Vnanje države,
jako poučni: kažejo nam, kake predpra-	Povodom bivanja nemškega ce-
vice vživajo pri nas Nemci. Nam se kaj	s a r j a na R u s k e m piše „Graždanin*:
rado prepove vsako javno slavnost „iz	Od prvega pohoda nemškega cosarja v Pe-
ozirov na javni mir in red« — na Dunaju	terburg se v Rusiji ni ničesar premenilo.
pa so se sešii nemški nacijonalci iz vseh	Cesar Viljem se bode prepričal, da se Ru-
kotov obsežja matere Germanije, da javno	sijrt bavi se svojimi notranjimi zadevami;
in demonstrativno slave oni nemški duh,	razloček bil bi le-ta, da se Rusija moro
„ki ne pozna mejnikov". No, to	eCt]llj ponašati z dokazi svojega plodonos-
bi ropotali Dunajski listi, to bi šumelo	nt.ga notranjega delovanja, dosledno po-mej nemško-radikalnim in oficijoznim ve
jevjem, ako bi mi Slovenci pri katerej-
spesujočega nje miroljubno vnanjo politiko. V Nemčiji se pa je v teku teh dveh let
koli priliki ne hoteli poznati mejnikov	mn(lg0 premenilo; če se tudi m«5r vnanjo
države naše. Njim je pa vse dovoljeno —	po]itike ni premenila, ali osobe so druge,
„nemški duh" giblje se svobodno, kakor	ki Vodij(, to politiko. Nemški cesar došel
mu drago. Pri vsej tej stvari nam samo	jc nam z generalom Caprivijem mesto
tujci, ki so že tako bogataši. In vender so najde med Barkovljani ljudij, ki se jim klanjajo. Barkovljani! ne veste li, da imenovana mestna svetovalca Vas bolj potrebujeta,
je našemu državnemu interesu istotako ne- irna ta p0men, da je vodstvo vnanje po-
varen — ali morda še nevarnejši, — ka-	Htike prešlo iz rok državnega kancelarja
kor so nevarni izgredi italijanske iredente.	v roko ceaarja 8arnega. Tako se je zjed-
In ob neprikladnejšem času neso	naćil pojožaj 0beh vladarjev glede vnanje
mogle priti te nemške slavnosti: šanse za	politike: vodstvo je osredotočeno v vla- neg° v« »jij« ? Jeden si je zgradil v naftoj
češko-neinško spravo, ki so že	(jarju samem — tu in tam. Zato je ses- jvasi kopališče, katero mu donaša tisočake
tako dokaj slabo stale, so se še shujšale,	tanek obeh vladarjev velepomemben. Re- dobička ; drugi si je pa nakupil mnogo
Dogodki pri tej slavnosti so Čuhc po-	£ena prememba je velika dobrota za sve- j ozemlja po razmetno nizkej ceni, da ga
učili, da nas hoćejo smatrati za državljane	tovno zgodovino in človeštvo. Rusija ni 8edltj drugo prodaja. Tujci pridejo torej
II. vrste; to je pa na novo razvnelo	nikdar dvojila, da je bil pokojni Viljem I. j v Vašo vas, da se obogate, potem pa Vas
duhove po Češkem. O tej vzburjenosti	že p0 pmledovanej tradiciji njej velik pri- — v zalivalo — zatirajo ter naz«vljajo se
priča nam govor poslanca dr. H e r o 1 d a,	jatelj; ali historiška istina nas sili pripo- Mavi! Glede „oblastneža" so se vendar
katerega je govoril pred svojimi državno-	znati, da je bila uprav takrat politika Nein-'jftko spametovali Barkovljani; nobeden
zborskimi volilci dne 17, avgusta. Rekel	gjje protj Rusiji — vzlic cesarjevej lju- K11 no pripozna za župana, smatrajo ga za
je: „Češki narod ni zahteval nikdar kon- bežni — tako zavratna in dvoumna, kakor cesij. Ker so pa narodu češkemu vedno nikdar poprej; in to h jedinega vzroka, ker
I kratili njega pravic«, naraščala je neza-	smo imoli p(1ieg politike obeh cesarjev še
i dovoljnost bolj in bolj in se pojavila pri	posebno Bismarcksko politiko. Vsa zatrdila' »pot k Barkovljanskej cerkvi. V minolem
zadn jih deželnozborskih volitvah. Narod	ae£laj brezvplivnega Bismarcka no morejo' zasedanju Tržaškega mestnega sveta se je
je sprevidel, da po tej poti ne smemo	obrisati historiške istine, da jo Bismarck — ' "tevil predlog, po katerem bi se imela po
tako potrebnega, kot je potrebno pri vozu poto kolo ! Ali predaleč bi prišli s stvarjo, ako bi so hoteli s tem baviti; vrnimo se
dalje. Dunajske punktacije naj bi dovele	8 pretvezo, da ne pozna želja Rusijo —
! do sprave mej Čehi in Nemci. Češko	to storil, kar Rusija ni hotela. Sedaj se
! ljudstvo je bilo vedno za spravo ; večkrat	pa evropski diplomatje ne nahajajo v sit-
| je ponudilo Nemcem svojo roko, ali Nemci	nem položaju, da bi morali preiskavati,
so jo odbili. Jasno je, da nas ta „sprava"	kje Be cesar začenja in kje bo kancelar
ne bode dovela do prave sprave, ampak	nehft. Pri tej misli si ne moremo kaj, da
da bo začetek novim, silovitim bojem.	ne bi z veseljem pozdravili ta novi pohod
Že ukaz Pražkega nadsodišča uradnikom,	nemškega cesarja v Rusijo",
da se drže postave, smatra se za „kon-	Nemški listi so bili raztrosili vest, da
cesijo", kakor da bi bili Čehi izven po-	je Srbska vlada izročila jako ostro
stave. Kadar-koli narod češki kaj zahteva,	n6to Dunajskemu kabinetu. Vse to ni res.
pravijo, da je proti državnem interesu.	Srbska vlada je temveč v posebnej noti
K atributu naroda pripada tudi politiški	izrekla željo, da bi se spor mirnim potem
jezik. Mi nemamo pravice, da bi zapra-	poravnal.
vili to, kar sestavlja narodno življenje.'	Radi m a c o d o n s k e g a cerkvenega
Sprava, koja bi od nas kaj tacega zahte-	vprašanja sti začeli S r b s k a in Črno-
vala, se mora zrušiti. Sprava mora sloniti	gorska vlada skupno delovati. Srbski
na mejsebojnem zaupanju. Zato pa je tako	poslanik v Carigradu, Stojan Novakovič,
velik upor proti sedanjej „spravi". T e	jmel je pogovor z Grškim patrijarhara, ka-
„sprave" ne bo moči dognati,	teri poslednji je nekda obljubil, da hoče
Sprava se mora dognati z našim na-	pospeševati imenovanje srbskih škofov v
rodom; epizoda sprave z Nemci je za-	Starej Srbiji. Grški poslanik postopa ob
vršena : pri tej akciji ne bode sode-	teui vprašanju samostojno,
loval narod češki. Stran karstvo	Angleški parlament odšel je
mej nami mora prenehati, vsakdo	na počitnice. Konservativno ministerstvo Sa-
naj vstopi v vrsto hrabrih boriteljev. Ves	Iisbury pač ne more s ponosom kazati na
narod se mora organizovati v jedno skup-	delovanje zadnjem zasedanju tega par-
nost, mej nami bodi jeden aam tabor,	lamenta. Umaknila je vse svoje predloge,
Sprava se ne sme dognati samo za Čiško	da si je le ohranila golo živlienjc in tako
ampak za vse dežele češko krone. Mu-	preprečila pomirjenjo z Irsko,
ravske ne smejo germanizovati. Držimo	j Braziljska provizoriška vlada je
se svojega prava. Se nikdar se ni dogo-	^ izdala naredbo, da se mora vsakdo najpoprej dilo, da ne bi narod priboril svojega prava,' civilno poročiti, potem še le cerkveno,
ako je v žalostnih časih kazal trdno voljo.	Duhovnika, ki bi koga poročil, ne da bi
Zadnje besede dr. Herolda so nadobudilne;	bil poprej sklenil civilni zakon, kaznovali
nadejati so je, da preneha b r a t s k i	bodo 6 meseci zapora in primerno de-
boj po Češkem. Ako bi to bila po-	narno globo sledica nemškim demonstracijam na Dunaju, smemo biti zadovoljni.
Dne 20. avgusta so bilo deželno-zborske volitve v Koroških kmečkih občinah. Letošnja volilna doba jo pokazala, da nemški konservativci na Koro-
DOPISI.
Barkovlje, v mesecu avgusta 1890. (I/,v. dop.) Celo vrsto desetletij stoji že
diMti sedanja Barkovijanska cerkev, dotični prostor prodati ter sezidati novo cerkev na drugem mestu. Ta predlog, kateri jo bil delo zgoraj imenovanih gospodov, je bil spet enacega pomena, kakor oni glede prostora za sušenje mrež. Na prostoru, kjer stoji sedaj cerkev, sezidali bi potem kake tovume, oziroma hišo za tujce, in posestva gg. Cesara in Artellija, katera so skoraj tikoma cerkve, postala bi potem toliko dražja! Prostor okoli sedanje Bar-kovljanske cerkve je služil nekdaj za pokopališče .; tam leže zakopani dedje in pradedje sedanjih Barko vljanov, in na tem svetem, dragem nam prostoru naj bi se zidalo tovarne (fabrike), v katerih bi proklinjali furlanski delalci svoje grozne klet-vinu iu peli svojo ostudne pesni ? Ne, do tega ne sme nikoli priti. Ako bi imelo do tega priti, naj ae vzbude Barkovljani, ter protestujejo kot en mož proti tej zlobnej nakani tujoev. Barkovljani! čuvajte ono sveto zemljo, kjer spe večno spanje prvi Barkovljani; ne puhtite, da bi teptali tujci ae svojimi nogami grobove vaših pradedov kateri so ljubili in cenili edino le rodni svoj slovenski jezik. Se drugo namerava lahonska gospoda. Sedanje (novo) Barkov-Ijansko pokopališše nameravajo popolnoma odstraniti, a Barkovljani naj bi pokopavali svoje mrtvece na oddaljenem mestnem pokopališču. Nekoliko let naj bi stalo dotično Barkovljansko pokopališče prosto, a potem bi dotični prostor pokupili tujci, ter si gradili svoje hišo nad grobovi očetov sedanjih Barkovljanov. V Barkovljah naseljeno kozjebradati človek, govoreč že pred nekaj leti o svetovnem „napredku" (progressu) se je izrazil, da mora iti strani imenovano pokopališče. In glejte! S pomočjo svojih gospodov prijateljev je spravil ta človek celo zadevo v mestni« zbor. —
Barkovljani : Tujci so došli v Vašo periferijo do periferije. Odbor:
vas in sedaj Vam hočejo v zalivalo pre- „Celjskega Sokola" je pisal odboru „Trž.
meščati Vaše pokopališče in Vašo cerkev !! S >kola" povdarjajoč, da mu je posebno
Ona petorica domačih Barkovljanskih re- n a t e m ležeče, da se T r ž a š k i
negatov, kateri so klanjajo imenovanoj rodoljubi udeleže gori rečene
osebici, ni pač vredna, da hodi — po .slavnosti. Domovinska naša dolžnost
lastnej materinej zemlji.	Jo torej, za to skrbeti, da bode Tržaško
Proti zlobnim nakanam imenovanih zavedno slovenstvo d o s t o j ti o z a s t o-
gospodov pa bodo gotovo vsi Barkovljani pano. Odbor „Trž. Sokola" je že storil
odločno protestovali in nikakor ne bodo potrebno korake, da boderoo izvršili to
dopustili, da bi tujci k svojimi nopami svojo dolžnost. Pozivu odbora odzvalo se
teptali grobove njih očetov, ter nad temi je primerno število Sokolov. Ker pa je
grobovi preklinjali zlobno svojo kletvine,1 večina članov Sokola neimovita in bi po-
ter tuliti moralo žaleče pesni!	X. j samičnika jako hudo zadelo, ako bi moral
vse stroške — kateri bodo precejšnji
----j — sam plačati, smatra odbor „Tržaškega So-
! kola" za svojo dolžnost, npelovati na po-j
i žrtvoval.,ost imovitih Tržaških rodoljubov,!
da ti-le pripomorejo, da se nekaterim So-'
,, , . j t • « i . i	kolom, ki se udeleže rečene slavnosti,'
Umrl je dr, Josip Kabl, poznan od-	, , ... , .. ,T , , I
. .. . , , ., . , .. . , .	breme nekoliko olajša, v ta namen priredi
vetnik in predsednik tukaisniega društva:	a i i« , . , __ , ,. I
a , ... ,r . „ f> , .. . ... , .	»Sokol" v soboto, dne 30. t. m., veselico,
-Hcniller-Vere.fi". Pokoini ie bil, da-si	. . ... . . .1
,, ' ..	7. jako zanimivim programom m uverieni
Nemec, nam Slovanom pravičen.	, k i r- . ,. . . , ,
r	smo, da se bodo nnši rodoljubje v obilem
Umrla je gospa Alojzija Gorin p, števihl U(]eležili te veselice ter s tem po-
mati poznane odlične rodbine na Prošeku. k„zali( dft 8e ne80 Z0mr;y HimpilHje? ka.|
Imenovanje. Njeg. Veličanstvo presv. tere so vodno gojili do vrlega t:ašega cesar jo imenoval starejšega kanonika pri „Sokola".
Tržaškej prestolnici veleč. g. U c m n n a Volitve volilnih mož v političnem skolastiškim kanonikom pri istej katedralki. okraju Voloskem vrše so ugedno. V L o-Cestitamo !	vrani in v K a s t v u
„Slovansko pevsko društvo v Trstu". 8,a8no voljeni naši
Domače vesti.
Vlada je potrdila pravila tega društva. I. občni zbor so bodo sklical tekom meseca septembra.
„Del. podp. društvo" praznuje obletnico blagoslovljenja društvene stave. Z jutraj ob uri zbero se in odborniki v prostorih društva, Via Mo-lin piccolo št. 1. Od tod odidejo z godbo, društv. zastavo in odborom na čelu v cer
jutri za-udje
bili so jedno-možje. V Pod-
J
gradu bil je hud, 12 u r e n b o j, a zmagali so slednjič z neznatno večino možje, ki bodo volili naša kandidata. Tu pa ni govora o političnem nasprotstvu, ampak boj so zakrivila osobna nasprotstva, katera znajo dobro izkoristovati nekateri I uradniki.
Iz Komna na Krasu bc nam piše: Dne 28. t. m. praznovala je tudi občina Komen
— .	w - ^ v. w w •■«* vviii ■	i	•»	------ —------
kev sv. Antona novega, kjer jih pričakujejo	ve8e'» — tl> je» rojstni dan Našega primilega
v svečanih oblekah udinje in odbornice.	vladarja casarja Franja Josipa T. Že na
Točno ob 8. uri začno so sv. maša, pri	Pre(lvečer naznanjali so topiči in veličastno
katerej pojejo društv. pevci skladbo „Slava	P"trkovanje zvonov sivemu in golieavetnu
Stvarniku"; po maši vrnejo se udje in	Krasu veseli dan, isto tako 18. t. m. ob
odbor — spremljevani z godbo — istim	zor'- 9. uri bila je slovesno sv. maša
potem v društvene prostore. — Popoludne	z z«hvalt»o pesnijo in blagoslovom, katero
ob 6. uri je v okinčanem vrtu „Mondo	8Veto °P™V»I» jH »nš preč g. župnik Har-
nuovo" veselica z naslednjim programom: 1. Jenko: „Naprej", svira godba. 2. Verdi:
mel opravljal. Cerkvenega p» tja sicer ni treba da omenjam, kajti po smrti preo.
v	r ,r J .....- p,"""... H. . ^« v,i .	u	•	i/	i
Sinfonija iz opere „Nabukodonozor", svira tukajšnjega^ župnika gosp. Doljak-a in po
godba. 3. G j uro Eisenhut: „Ustaj rode", poje zbor. 4. Nagovor predsednika in 5.
odhodu v Škerbino učitelja g. Luznika je isto — žal — do najnižje stopinjo propalo,
Cesarska pesem", svira godba. 6. Brajša: ^do je temu v Komnu kriv, naj pa častiti Predobri Bože", pojo zbor sć spretnije- bralec sam sodi. —
van jem orkestra. 8. Rieder: „Slovanski potpouri", svira godba. 8. Gjuro Eisen hut: „Na Savi", valcer, poje zbor sč
Svete maše in cerkvenega opravila vdeležilo se je tukajšnje slavno stara-šinstvo, se svojim spoštovanim županom
"	v - — — — - j T J	»	i	— ---r	"
spremljevanjem orkestra. 9. Kosovel: „Sla- l,a že'u> c* k. »kraj. sodni jo in c. k. dav nostna koračnica", svira godba. 10. Nolli: karije uradniki in korpore, tukajšnji c. k.
,Sokolova koračnica" svira godba. 11. Ivan pl. Zaje: „Koračnica", poje zbor. 12, Withe: „Četvorka", svira godba.
orožniki, več drugo gospode, pa nižjega ljudstva v obilnem številu. Po dokončanem cerkvenem opravilu seslo
'	o-----i	i-------------
Opazka. Odprto je tudi kegljišče, kjer 80 Je našo slavno starašinstvo v gostilni se igra na dobitke. Mej posameznimi toč- K* Mirosl. Svara in pri kupici vršilo so jo
Lomi tkftltlt a>k	.. m	___15	VPn Ttflttitnin urujoittlj...... _______• _ •	t •
več napitnio presvetlemu cesarju in celej cesarskej rodbini.
Opozoriti moram tudi, da ta dan je bila naša občina z mnogobrojnim! zastavami — narodnimi in avstrijskimi — okrašena in do pozno v noč praznično oblečena. S tem smo Krašovci zopet pokazali, da
kami palili se bodo umeteljni ognij.
Rekurz odbora „Tržašhega Sokola" proti znanemu ukrepu c. kr. okr. glavarstva v Gradiški, povodom namerovauega izleta v Devin, jo c. kr. namestništvo odbilo iz ozirov na „javni mir in ret1".
Sokolska slavnost v Celji. Kakor po-	_____r~ r__________
izvemo iz pisma, doposlarjega od odbora	Da8 popolna udauost. da presvetlega „Celjskega Sokola" bodo slavnost ta tako	našega cesarja in cole Habsburške hiše. velikanska, kakoršue še ni videl Spodnji Komenčan Štajer. Udeležilo so je bodo na tisuče ob- Iz Planine se natn piše: (Vil h ar-' činstva. Kar pa bode posebno povekšalo	jeva s 1 a v n o * t). K , je podpisani odbor ! sijaj in pomen to slavnosti, jo okolnost,	čitalnico Planinsko dne I. avgusta po ča-1 da se je budota udeležila bratska nam na-	snikih razglasil, da nameravajo tukajšni roda: hrvatski in češki. Slavnost ta bode	rodoljubje lotos po vsakej ceni praznovati visoko dvigajoč so mejnik na dolgej trnje-	slovesno odkritje spominske plošče svojega vej poti, katero morajo hoditi štajerski	rojaka M. V i I h a r j a ter oživiti mej Slo-Slovonci boreč se za svoja narodna prava,	venci spomin na njegovo pesni in skladbe Glede na veliko važnost in veliki pomen	nadejal so je po pravici, da se bode slete slavnosti, pač ni mogel odbor „Trža-	vensko občinstvo, zlasti po Notranjskem, Škega Sokola" druzega storiti, nego skle-	za ta narodni praznik na prvi hip vnelo' niti, da se društvo korporativno udeleži te	in na prošnjo odborovo za blagovoljno slavnosti; kateri svoj sklep je tudi že javil	podporo z obilnimi prispevki odzvalo. A odboru „Celjskega Sokla". Sklep odbora	britko smo se prevarili. Nekdanja navdu-„Tržaškega Sokola" bode izvestno odobril	šenost za narod in dom se je ohladila mej ' vsak razsoden rodoljub, kajti zadnji čas je	Slovenci, čedalje bolj izginevajo iz spo-da si Slovenci podamo bratsko roke o d	mina zasluženi bojevniki, ki so v nevarnih
en-.ili narod budili in neutrudnemu delu za njegovo čast in blagostanje posvetili vso svojo moči. Današnji svet se zanima edino le za praktične potrebe. Prejeli smo za slavnost lo nastopne doneske : g. dr. Vošnjak 5 gld., g. župnik Fr. Klemene 5 gld., rodoljublje iz Šempetra 0 gl. in oni iz Gorenje Pivke f> gl. SO kr., neimenovan 3 gl., vkup tedaj 24. gld. 80 kr. Očividno jo, da s to pičlo narodno milostinjo nesmo vzmožni prirediti slavnemu Vilharju dostojnega praznika, naj bi tudi-svojo moči napeli do skrajne meje. Premalo nas je zavednih domačinov in še ti imamo nepričakovanih zaprek brez števila. Zategadelj smo primorani zaradi nedostatnih pomočkov opustiti za zmiraj misel na slovesno odkritje Vilharjeve spominske plošče, pač pa napravi čitalnica dno 8. septembra (no tedaj 24, avg.) svečano besedo Vilharju v spomin, na katero žu danes vabi vse slovenske rodoljube, v prvej vrati Notranjce. Zanimivi program, kateri bode obsegal največ proizvode Vil-harjovega veleuma, se bodo objavil pozneje. Zgoraj navedene zneske dobijo da-ritelji nazaj.	Odbor čitalnice.
Vilharjeva slavnost v Planini — preložena. Vsled nekaterih ovir in zadržkov, ki so slavnostnemu odboru v zadnjih dneh se prouzročili, bil je le-ta primoran preložiti slavnost na d a n 8. s e p t. t. I. — Dotični krogi in rodoljubi, do katerih se jo obrnil odbor v podporo in pomoč — bodisi že v kateremkoli oziru — naj torej store svojo narodno dolžnost, kar je v njih moči ]
Iz Nabrežine se I.am pišo : Preteklo nedeljo slavila je tukajšnja občina 401et-nico dušnega pastirovanja našega č, gosp. vikarja I. M. Županstvo napravilo ju lep slavolok pred cerkvijo z napisom: „Časti-tanja svojemu duhovnu k 40letnici". Cela občina jo bila okrašena so zastavami, posebno trg pred cerkvijo. Zvečer pa je bil ta trg razsvetljen z umetnimi ognji in raketami in pevci so zapeli nekaj krasnih naših pesmic. In ko je nekdo opomnil, da danes praznujemo 40letni«o svojega čast. g. vikarja, zaorili so „živio"-klici po celem trgu. No. pa saj naš č. g. vikar si je tudi zaslužil to udanost, zvestobo in ljubezen svojih vernih. No-le, da nam je sprosil v dolgem svojem bivanju mod nami mnogo božjega blagoslava, predelal je on celo sedanjo cerkev tako, da iz prejšnjih časov do danes ni ostalo druzega kot zidov«, in dve spovednici. Vso drugo se je, ali prodalo ali pa novo naredilo pod njegovim vostvom. Zraven unetosti za božjo čast, bil je pa vedno naš č. g. vikar tudi prav dober Slovenec. Zatorej u.u zakličemo tudi mi : Bog ga ohrani šo mnoga leta!
Iz Gorice so nam piše : „Izvedeli smo iz gotovih virov, da se kupčija z olupljo-nimi in na solncu posušenimi češpljami dobro začenja in je tudi upati, da so bodo naši kmetje lahko nekoliko oddahnili. Nekoliko italijanskih prekupcev že leta po deželi, kateri so hočejo, kakor po navadi, na račun ubozih kmetov okoristiti. V to jim služijo zvijače in laži. Opozorujemo tedaj naše kmete, da se dobro držo a bvo-jim blagom, kajti nadejati se je dobre kupčije z Angleško in Ameriko. Zadnji čas jo, da si naši pridelki pribore svojo pravo vrednost.
Miren opazovalec slov. trgovine. Iz Barkovelj se nam piše : Pohvaliti moramo g. Antona Pogorele a, kateri je tudi lotos — kakor prejšna leta — povodom rojstvenega dne presvitlega cesarja krasno razsvetlil svojo poslopje ter s tem pokazal zvestobo svojo do cesarske hiše naše. Istotako moramo pohvaliti veleč. g. župnika Barkovljanskega, kateri jo reče-nega dno opravljal slovesno službo božjo, pri katorej so bili navzoči vsi cesarski služabniki in dosti pobožnih ljudij. Le žalostno je, da živi v Barkovljah nek strupen človek, ki je nevarnejši nego kužna bolezen.	F. Vraničević,
v imenu več družili.
Šolstvo v Tržaškej okolici. Minolo leto je bilo nastavljenih na ljudskih šolali v okolici 20 učiteljev. 20 učiteljic in krščanski nauk je podueevalo 1.") duhovnikov Obiskovalo je te Sole 1531) dečkov in 1358 deklic, vkupa 2897 učence* oziroma učenk. Leta 1881/2 brojilo so te šole 1.H11 učencev, število zadnjih so je torej pomnožilo za 11%.
Vinska letina obeta letos ugoden pridelek. ako Bog ob\ anije vinograde hudega vremena. Dalmacija obeča bogat pridelek ako pred trgatvo vdobi blagodejnega dežja; enako jo upati tudi v Istri, kjer pa vlada sedaj huda suša. Tudi v Tržafkej okolici se je nadejati precejšnjo vinske letine, treba nam je pa pred vsem dežja, da se trta nekoliko ukrepi, kajti suša je začela povsod hudo pritiskati ; vročina je ves ta teden uprav neznosna, kajti v Trstu imamo 35 — 86° R. nan.ree navadno neapolitansko toploto. Po nekod po Krasu in Ipavskem se jo pokazala, kakor čujemo, tudi strupena rosa. Koder so ob pravem času škropili, je listje povsod lepo zeleno, drugod pa rumeno. Pokazalo se jo tudi, da je mladje, ki jo bilo lani dobro škropljeno, leto« dobro /»rodilo in bujno rn-e. v tem ko so ovel>- ter imajo prav malo in slabega grozdja one trte. koje jo že lani napala strupena ropa. Opozarjamo zategadelj vinorojoe, da jo še čas škropiti in nikdo naj tega no opunti ako hoče vsaj les za prihodnje leto rešiti.
Kot sodeležnfco zadnje tatvine v dc-
želnej bhigajnici v Istri so zaprli tudi gro-finjo Rigo, soprogo blagajničarjovo. Že več let živela je z možem prav razkošno ter zapravljala denar iz deželne blagajnice. Malo časa pred zaporom ie izročila dvem svojim netjakinjan. zavoja rekoč jima, da so v njih nahajajo vrednosti, ki jih lehko porabijo. Zavoja sta prišla v roke sodnej oblasti ; v njih so našli 000 gld., čeprav so dan zapora natančno (t) preii-kuli blagajnika in njega stanovanje ter vse poza-pečatili. To je bil pač dobro sporazumljen zakonski parček !
j Razpisana je ustanova kanonika Jakoba Čorne-ta letnih 105 gld. Pravico do te stipendijo imajo sorodniki M. Aut. Oerne in Marijo Zlobec iz Tomaja, na to pro-(silci iz Opčin, Banov, Trebič, Sv. Križa, Konto vel ja in od Piščancev • za temi /upijani t"majski in slednjič prosilci iz Trsta in okolice. Prošnje do 15. septembra pri mesfjioin magistratu.
Mesto gozdnega čuvaja ho odda pri c. kr. gozdarskem upravništvu v Motovunu v Istri. Prošnje do 5. septemb.tr pri istej
upravi.
Nevestam ! Mestni magistrat razpisuje natečaj za podeljenje dveh dot, vsaka v znesku po 200 gld. iz ustanovo udove Antonije Clivin. Pravico do teh dot imajo ubožna dekleta poštenega delalskega stanu, čednega obnašanja, katoliške vere, katere namerujejo se poročiti v dobi enega leta po podelitvi dote. Prošnje a prilogami: krstnim listom, zdravniškim, nravnostnim in druži.ni »pričevali se ulagajo pri mostnem magistratu do 15. septembra.
Bratje „Sokoli
U »
Oni brstje člani, ki nameravajo so udeležiti izleta v Celje, pridejo nnj v torek dne 20. t. m. ob 9. uri zvečer na pogovor v prostore „Del. podp. društva*. Na zdar ! Odbor.
Javnu zahvala
častitemu gospodu Dragotlnu Martelancu,
predsedniku pevskega društva „Adrije", predsedniku podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti itd.
Ćastiti gospod ! I)a je sedaj naša spo-menica na c. kr. pomorsko vlado v v^oh točkah ugodno rešena in nam zagotovljena pomoč, to je Vaša zasluga. Vi ste nas pred vsem opozorili, kako naj si pomagamo, izdelali ste nam tudi spomenico in poskrbeli, da se jo nabralo blizu pol stotine podpisov. S tem ste pokazali, da se ne
brigate le za narodnostni napredek v Barkovljah in po okolici, ampak da zapazite in vporabite takoj vsako priliko, kjer se da tudi v gmotnem obziru kaj zboljšati in zlajšati stanje milega Vam naroda! Naj Vam bo izrečena tu za vse to naša naj-iakrenejša zahvala. Živel vrli rodoljub — dika vse okolice !
V Barkovljah 21. avgusta 1890. (Slede f odpisi). Barkovljanski ribiči.
Tržno poročilo.
Cene razuino, kakor »e prodaje na debelo bta$;o za gotov denar).
Cena od far. do for
Kava Mocca.......
Rio biser jako tina J«VR * „
Santo« tina.....
„ srednju . . Guateiuala .... Portorlcco . . . . , San Jago de Ouba Ceyloii plant. tina . Java Malang. zelena Campinas .... Rio oprana . . .
100 K. 13'3.— 131.—
128.— 112 -
lU7. —
1\9.-1 ^3.— 108.-
1K— 120.-138.— J3).-
10.-118.-
187.-10.-119.-
„ Ima......	n	114.—	115.-
„ srednja ....	it	107.-	108.—
CMlia-ligne" v za boj i h . .	n	•^rt.OU	29.—
Hacisov cvet.....	n	890.-	400 -
Znger Bengal......	n	yo —	iil.-
Papar Siugapore .....	„	(il —	t> 2 -
Peimng......	tt	51.—	52.—
Batavia......	n	52,—	53.
Piment Jamaika.....	n	37.—	37.5'J
Petrolej rutki v sodili . .	IUU K.	7.50	_e_
„ V zabojih .	»i	tJ.50	—. -
Vije bomba/no amerik. . .		32.-	34.-
Lecce jedilno j. f. gar.	n	41.—	42.-
dalinat. s certifikat. .		44. -	45. «
namizno M.S.A.j.f, gar.	s	53.-	
Aix V i erge ....	n	04 -	»6.
n h uo.....	n	tAl -	ti^.-
Boiici pulješki .....	*	D.-	
daliuat. s cort. . .		_,.	___
Smokve pulješke v sodili .	n	—. —	—
M v vencih .	n	19.—	_.—
Limoni Mesina......	zaboj	11.—	12,-
Pomeracče Puljeske . . . .	n	—.—	—, _
Mandlji Bari I.a.....	100 K.	9-J—	99.-
dnlm. l.a, s cort.	^	10U -	10.».-
Piffnolli.........		— .—	_. —
Bič italij. najlineji . . .	n	10.J5	19.75
„ srednji . . .	n	18.-	18.50
Uangooti extrnj . . .	n	10.25	— .—
„ I.a J carinom	n	15.-	16.25
II.aj . . .	ft	12.5Ž5	12.50
8ultacine dobre vrsti . .	it	46.—	5o.—
Suho grozdje (opaia) . . .	n	19.-	20. -
Oifcete .........	„	—.—	_t _
Sla&iki Vsrruoutb ....	sod	_ _	___
Polenjvke H redne velikosti	100 K.		40.-
i elike.....	ft	_,__	__ _
Sladkor centritug. v vrečali	H		
certitisk. , . .	n	31.-	31..5
Fažol Coks.......	i	—	— —
Mn/idoloiii . . . •vetlorudeči . . temnui udeči . . bohinjski . . . . kanureek . . . . beli, veliki . . zeleni, dolgi . .
, okrogli . mešani, štajerski
Xm1o . ......
Senc konjski.....
„ miIovkK » . . . . Slama .......
9 Ju
9.25 -! -
&50
b5.— •j
2.UO 2,-
87.-
2,e0 ~'80
D unoj tiku borsa avgusta.
Enoi... 'ii',. ilolg v bunkoveih — — gld fcB.10
„ v srebru — — — „	89.7.ti
Zlata renta — ___ — - — p	107 95
5°/0 avstrijska renta — — — — — „	101.15
Delnice narodno banke — — — — „	i<69. —
Kreditne delnice — — — — — — „	300 75
London 10 lir -terlin ------- „	113.: 0
FranoosV.i nnpoleondori — - - — „	HO!
C.kr cekini — - — — — — — „	5.39
Nemške marke — — — - — — — ,	.r5.47
F IL I J A L, K A,
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci /.a vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dne vni odkaz -"bi'/s 30-dnovni odkaz 2®/0
8-30-
3% „
8-mesečni 6-
2 V,"/.. »V/o
Vrednost ni m papirjem, glasefim na napoleone, kateri se nahajajo v »krogu, pripozna se nove boreatra tarifa na temelju odpovedi od 17 novembra, 21. novembra in 13 decembra.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, 1'rago, Pošto, Orno, Lvov, Tropavo, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Bozen Gradec,Herraanstadt. Inomost Celovec, in Ljubljano— brez troškova
Kupnja in prodaja
vrednosti], diviz, kakor tudi vnovoenje kuponov 24 — 16 pri odbitku 1°')J0 provizije.
i* r e d u j ni i.
Na jamćevne listine pogoji P° dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Ber-linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti objesti po pogodbi.
ITložki v pohrano.
Sprejemajo ho v pohrano vrednostni papirji, zlat ali Hrebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 17. februvarja 18M).	15-2*
I *
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, našo preljubo nepozab-ijivo mater, oziroma taščo in staro mater, gospo
Alojzijo Yd0Y0 Goriup,
rojeno Spanger
po dolgej inučnej bolezni v 64. letu svoje dobe, previđeno sč sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 3. uri zjutraj poklicati k sebi v boljše življenje.
Truplo nepozabljivo rajnee bode danes v soboto 23. t. tu. ob 5. uri popoldan prenešeno na tukajšno pokopališče v družinsko rakev. Svete mase brale se bodo v župnijskih cerkvah na Prošeku in Kontovelju.
Prose k, 22. avgusta 1800.
Ivan Goriup Ema Goriup, roj. Daneu
Alojzij Goriup Felicita Goriup. roj. Gerlanc
sinova.	snahe.
Alojzij, Ivo, Ema
vnuki.
Avgust Bhunner
t r\ s r V i a C o n t i številka 0 a.
Tovarna strojev in železolivnicn
Avgusta Brunner ja
prevzame vna nem spn-
dajoća dela kakor: BTUOJK, PHE8E, SK-
8 ALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA.
Za notranje dežele prosto carinu.
Die Mssehinen-Fabrik ioni lCiseii^iesserei von
August Brunner
tibernimint olln einsctila-Arbeiten »Is: MASCHINEN, P U EM S EN, PUM PEN,
(HTTKK, SaULEN, R. HREN, grossere und kleinere RKPARATURKN. Niicli dem Inlande zollfrei.
Telefon ►tv. 291.
3-12
v%'	>	m m
[g Riccardo Dinelli |
Via S. Lazzaro št. 15, Trst. jlfl
■p] Zaloga alabastra vsake kvaliteto I »M	in oblike.	ILPj
Živic in družb, v Trstu
im«jo v svoje j zalogi, ulica Zonta st. 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a 1 k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarov, škropljenje trt in drevja; c«'vi za vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana ; mlatilnice in čistilnice za žito, mrvil-uice za koruzo, slamoreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd.
Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje iii domače, garantirano blago po niskih cenah, ter jo razpošiljajo prosto carine po deželah.	7 \
Ker se bliža čas trganje grozdja, priporočamo našo trdne tiskalnico in rnastil-niče (pr< še in mline za grozdje.)
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porabljen je njih delo, druge.
Scliivitz & Contp.
Soba v najem i
s pohištvom ali brez njega s hrano ali brez nje. —
Ulica Fontanone štev. 18.
I 13 LK
Tovarna za gips H
m
bJB različnih vrst na drobno in debefo. I1LL
f jjkj Izdeluje kipe i/, gipsa po nizkih j=jj 7l|	cenah.	30—44 |Ujii

—M—W
Znaten postransk zaslužek,
I—, e : e>. 0_10
FRANZONI
ulica sv. Anton št. 5 (pri cerkvi).
Velika zaloga vsakovrstnih zdravil.
VABILO.
V nedeljo dne 24. avgusta t. I.
ob 4 V* uri popoludue
bode	2—2
cesarjevic Rudolfova vilenica v Divači
svečano razsvetljena.
Ob tej priložnosti bode v vilenici godba igrala vesele poskočnice.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Ivi aljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Pliiladelfijo
konoesijonovAtin črta, od c. kr. avstrijsko vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 27—42
Ludwig Wielich
tla Dunaju, IV \Wyringergas8o 17, ali pri
Josip-u Strasser-ii
Speditionsbureau fiir die k. k. Stnatsbnbnon in Innsbruck
Mejuarodui promet prve Primorske družbe za prevažanje meblev
KONRAD EXNER
via Squero Nuovo St. 7. skladišča via Perriora št. » (Telefon st. 2«B) v l'r*«tu.
CONRAD EXNER
Speditiou Seli) 'fahrt M Mobeltr»nn| otU
USTOPNINA ZA OSEBO j 50KR,
K obilnemu obisku vabi
Gospodarski svet v Divači.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po su hem, rekah in morju, proti toči. na živenie \ vsiii kombinacijah
Glavnica in ro&erva društva dne 31. deoBmbra 1883
Glavnica ciruđtv.i	pld. .S,:hkmxm<--
Reservni fond oi dooi^.kov . f»36 0? Posebna raserva dobičkov od
zavarovanja na if.ivl en e	150 (HKr —
Rczcrvn fond v a po ■ i j ■ -1, e n > premikanja vrednost mil efeutov liil r>LKj — Premi na rescr\a v-.eh oddelkov • 7..'<12.7rt(»'3'> Heserva za Škode	• 'Ai7(Jt)l -
24 — 16	V portfelju
l'remne, ki tc unaio potirjati
Podražnioe v Fulji, Ooriol, na Beki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov.
Prevažonje nićblev v7,prejemlje se na vse strani. ~ Razpošiljajo in vzprejemljejo se v varstvo koveegi, ziil»»ji, koši itd.
'Irgovinska agentura državnih železnic. — Špedicijah'i bitreuu c. kr. južne železnice v OPATIJI.
Redna dovažanja iu odvajanja do in od parnikov — Nakladanju in razpošiljanja na vse strani. — /tstopniki v vseh mestih doma in v inozemstvu. Hlužba za postne in hitre pošiljatve in pofiiljatve b—8	prtljago.
Glavna agentura paroplsvnih družb za Istro in Dalmacijo.
NH. Prazni vozovi za prevažanje mAblov odpošiljajo se točno na vso postaje. Informacije točne in gratis. Vprašanja je stavljati di-
rektno na centralo v Trstu.
5- 8
> do 10 goldinarjev
v prihodniih letih	. Ui.M54.118 6" I ,	, , . . , .... . , ....
Skupni /nese, v h Sko I n!a-	I nft aan more hI VHttk<1« pnalužitt hroz kapitala in
ranih oi I 1%'irt do 1^88 cld 11 4.949 H47 of, I brof ,riz,ka f Podajanjem postavno .lovoljemh
, srocek na obroke, ronudbe naj se p stljajo na Urad ravnatsljstva:	I uredništvo: Oester.-ung. VerlosiingszeltunB,'Neu-
Virt Vulcliri vo, ^t. 'J iiiKtiir-j n|s )■	Weltgasse Nr. 2, Budapest. 2 3
Kwizda-ja
c. k- izklj. priv.
restitucionalni fluid
(v tria 2a pranje konj;.
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jaČe-nejo pred in po velikem Irudu in po delu dajo konju posebno vztrajnost o dirkali itd. 1 steklenica gld. 1.40.
Kwizde Vnselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitouii Lonček f. 1.25. Kwizde lć|» za kopita (limeteljni
rog). 1 d rožič 80 kr.
Kwizde milo z:t pranje domače živali, kositrova škatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60.	(C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah In pro-dajalnicah mirodij avstr. og. monarhije.
Da bo varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizdo preparate in pa se pazi j	na gorenjo varnostno znamko.
Poiilja se po poiti proti povzetji i vsak dan po glavnem skladišči: Krels-; apotheke Korneuburg pri Dunaju
Fran/. Joli. Kwizda,
! «r avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj /.a živinozdrimiiške preparate.
Časi; nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-I sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-i lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi i modernimi pismeni strojev! providjenu
i	JEDINU SLAVENSKU
mKAM
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku liaručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ovo vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke 8 napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenlke, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i toftnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalibi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjigo za crkvene urede.
Onda ima na prodaj sliodeco knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol iu gospodarjev v pouk ciena prije I»0 "*<5.
sada SO tvrdo vezana......»• ®©
Hodnijski obrazci nastavil B. Trnovec . . n.
Vilim Tel, prevod Cegnera......n. SO
Ljudmila prevod J Lebana.....«• CO
Filip prevod Križmana.......n. SO
Antigona prevod Križmann......n. *0
Trst iu okolica od Sile ......n. SO
Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma	„ A. K. „ . . n, SO
Ove su knjigo jako prikladne za darove o pruznicih zato ili si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dobne
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Lastnik pol. družtvo ,,edinost1'.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cutič.
Tiskarna Dolenc v Trstu