PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE •mm SSSf B. Lsvadalo Av* Offloeof »te« MIT Seeth UnMi Am LETO^YEAE XX1L Chicago, nt, četrtek, 7. novembra (November 7), 192». 2SÜL STEV.—NUMBER 262 Rekord socialističnih glasov v New Yorku lopanaki kandidat Thomaa clo- bil 174,931 glaaav. Resultat torkovih volitev v drugih krajih. __Ja.a New York. — Pri občinskih rolitvah v mestu » New Yorku ud nji torek je socialistični kandidat za župana Norman Thomas dobil 174,981 glasov. To je rekordno Število glasov za delavskega kandidata v New Yorku. Najvišje prejšnje število je bilo 145,332 Ista 1917, ko je kandidiral Morris HiHquit. Izvoljen je bi) župan James Walker, tamanitski demokrat, ki je dobil 866,549 glasov; republikanec Le Guardia. ima 368384 Klasov. Tamanitje so osvojili vse mandate, le v enem aamem okraju Queen! so izgubili predsednika. Chicago.—Cikaiani so v torek volili le sodnike In glasovali o raznih bondih. Izvoljeni so bili vsi »Uri sodniki, dvanajst demokratov in deset republikancev, ki ao kandidirali na koalicijski listini. Komaj ena tretjim voliicev se je udeležila volitev Izmed enajstih 4>ondöv na glaso vanju je bil samo eden sprejet Volilci ao odobrili trimilijondo larsko propocicijo za razširje nje Lincoln parley zavrgli pa ao aatrt zgraditve nadutične avtne ceste od downtowna 4o Austin Loblatiiil lov «a "tMktrJt' Velika radodarooet milijonarjev in korporacij sa znižanje ded Minskega davka. Senatni od nek odkril listo prispevate! jev bulevarda in načrt, da okraj Cook prispeva $3320,600 za oe- pariranje križih na avtnih cestah. Detroit, Mich.—Charles Bow k bivši sodnik, ha katerega ao troitu. Volilna kampanja 99 Je sukala največ okoli prohibicije. Imela je tudi verski značaj. Bivii župan John W. Smith, moker katolik, je ostal v manjflli Pittsburgh, Pa. — Tu je bil ponovno izvoljen republikanski lupan JEzri Kline. Richmond, Vs__Država Vlr- rinia je bila edina, ki ja imela leto« governenke volitve. Zma-rala je mokra frakcija demokratske stranke s svojim kandidatom Johnom G. PoHardom. Suhadi, katere vodi matodlftov-»ki Akof James J. Cannon Jr., so Mi tepenl. Republikanci, ki so osvojili Virginijo pred enim le-Pri predsedniških voHtvah, ko «pet v manjlni. LouiavtUe, Ry. — Pri torko-Jih volitvah poslancev v državno ejislaturo v državi Kentucky so Wli republikanci poraženi. De-hokratje kontrolirajo «bornico. IndianapoHs, M. — Torkove blitve »o prinesle velik poraz uhačem v Indiani. Večina repu-Wik*u«kiH županov, Id ao Frfotali Antinalunske liga, je bilo polnih in) demokratih. V Gary-«h bil izvoljen bivši župan B. ^Johnson, ki je bil eno leto sa-* radi kršenja prohibicije. tVvelaaid, a — llaetni avet V^levelandu je ostal pod kon-Wo republikama* Od 26 coup-Jjfnov j« bilo izvoljenih — po rib ;>oročilth — 18 republi-; <*tali so demokratje in *°frwisti. * ^a. — V Pfcila-*W>lji je zmagala ne celi Črti V^jeva republikanaka mešlna. m Mlas. _ Načrt ta Ti 1 "^o '"mo vlada >_ prop— pH tu- laklrx^jo ^Mhingu«. — Na letni seji Council for Prevention !,Ji *4Ja*Je Protivojna ZJ^J v Ameriki. 90 «bo-^ ^j* zahteve sa fakti-P®»*anje vojnih ■•«UČIJO «lil . Washington. — Pretekli torel je sedela na zaslišni klopi pred senatnim odsekom sa preiskavo loWatov' American Taxpayers liga, osiroma njen tajnik J. A. Arnold, kl je senatorjem povedal marsikaj sanimivega. Povedal je o liginem lovu na "sucker-Je", ki so lansko Isto prispevali $226,000 A m old u v svrho, da v kongresu in v državnih Jegiala-turah doseže znižanje davkov na velike dedščine. Arnold spada med superlobi-pte in je pri zbiranju novaca ko-mojster. Njemu pomagajo kole-lektorji Vance Muze, Ida M. Dar-den in W. F. Myrick. Muse prejema $7200 letne plače. MyricV $6000 in Darden $4000. Poley tega prejmejo tudi potovalna otroške ter 10 procentov "komi taa" od kontribucij nad sto ti-wč dolarjev. IVeostanek sprav' v žep tajnig Arnold. Easy mo nay, you beft! Med prispe vatelji so mUijo narji, banke, železnice, javnon« pravne družbe in druge indu Itrijske korporacije. Posamezn; prispevki tej organizaciji znašajo letno 66 '$100 do $2600. Mec priarpevatelji je tudi nečak An-irew Mellona. Liga ima poeloval- kukluksariL * * ^uiŠT ** ašesde je, A. jih koscem le I bitki v De- ta uniči In s tem zbriše sledove 'American Taxpayers' liga je v tesnil zvezi a Southern Tariff Association, ki delujete roko v roki. Prizpevatelje Ima šlroro dežele. Prva je zainteresirana za znižanje davkov na velike ded-ščine, druga pa za zvišanje carinskih pristojbin. Arnoldov najboljši prijavi j v senatu je senator Watson in Indiana. Na lobistlčni plačilni listi In suliovih interesov, ki so prispe vatelji American Taxpayers' Ii ge, je tudi E. J. Doyle, uradni! čikaške unije električarjev, kar pomeni, da 90 Insullovi hi teres' in člkaški električarji v tesni zvezi. Končni "sucker j I" seveda niso kapitalisti, ki prispevaj? velike vaote .acAtevilnim lobi-štora, temveč je ameriško ljud stvo, ki Indlraktno prUpeva vsaV dolar, ki ja potrošen za vzdife vanje lobij in lobistov. Z 1 de odpravi bojne la-£ fondea ia da redaeira d"»t«vojnoparafer-Zborovalo! ao odobrili ta- da ae za E* Vi* »irtav. P» irejo trgovsko ki sa aMaU- HH|HHB — •* Kazgaljenj' fašističnega terorizma v Ameri Id je priaililo državni depart ment, da ea ja pričel v večji mer1 zanimati za fašistično propagando in terorizem. VIŠJI krogi v cjepartmentu pa niso edini z ozi-rom nato vprsdanje, kar ja med «¡lipi več MaaaoUnijevih pristašev. V časnikarskih krogih vlada mišljenja, da bo po londonski navalistlčni konferenci Stlm-son stopil trdo na prste fašističnim aktivnostim v Ameriki ir razloga, da ohrani "narodno čaat". > m mrtrih pad lava v Ovale- Gvatemala Ctty, 6. nov. — O-cnjanfk Santa Maria v Gvatemali strahovito bljuje že več dni in po novejših poročilih je 800 oaeb Izgubile življenje in 200 je raih. Tak vrele lave. šeet če-globok in val milj širok, je pokril nasafcino Maaanftenango sosednja Mvaliffa. ftkode ja IsU v Nese«jI Frankfurt Nemčija, I nov. — . Pudeereilerju. v Saarskl dolini. so bili včeraj krvavi spopadi med "čeiadarjt" (moaariilstična vojaška organizacije) In komunisti. Večje število Izgrednikov ja bile smrtno ranjenih. Ruski letaki M radi poleteli domov New Y< kav, glavni pilot eovjetakega aeroplana "Zemlja aovjetov/' je v torek braojavno vprašal sovjetsko vlada v Moskvi, če sme nadaljevati polet čea Atlantik in domov. Ako pride dovoljenje, bedo štirje Baai poleteli Is New Yoifca v Harbor Grace v Novi Pandlan-dljl in od tam čea amrja v Anglija, potem pa preko Francije, Nemčije in Poljake v Meakvo. Ako aa polet areč-no zaključi, bo to prvi polet sveta od vzhoda proti Alibi m al ohiiiil Poahišila aa ja kontnšitorjev ar 4mlšan je mead. Raaodnlk jc odločil v prid radarjem' u — (F. P.) — Staro vaški sistem najemanja.in izko -iščanja rudarjev na polju tr lega prem oRu po takozvani) 'iontraktorjih ali pogodbeniki) in premogovnih družbah ja ^ razvoju. Poslužuje se ga vedm več korapanij, med njimi je tud Pensylvania Goal kom pan i j a, k ia je poslužila kontraktorjev v wrho znižanja mezde za en dolar la dan. Zadava je prišla pred akupn •zravnalni odbor, ki smtojl L' zastopnikov rudarjev in opers torjev. Razaodnik in predsednil »dbora je odločil v prilog rudar iem, namreč da morajo rudarj orejemati iste mezde pod kon \raktnimxslstamom kot so jil ka sa tfalzl Uraktno za kdmpanijo. Operatorji do argumentirali ia rudarji niso njihovi uslušben :l, marveč so uslužbenci kontrak torjev. Razaodnik Gorman je o Mratorje zavrnil in ja odločil, da rudarja smatra kot uposlettce kompanije, kar imajo pogodbo z inljo družbe in ne kontraktorji Kontraktorski sistem na an racitnem polju ja ena najtemnejših institucij induetrljeke A nerike. "Kontraktor" prevzam< >d družbe v svrho produclranjr premoga got0V0 količino premo ?ove plasti. Ellni posel, ki ga o mravlja, je ta, da najame rudar {a, s katerimi se pogodi za del' -m najnižji mezdi. Cim nitja y neada, temvečji je kontraktor lev profit, ki al ga navadno del z boss i. On gre lahko v Evropa ali pa kam drugam na izlete, kar m fes to dogaja. "Plačo" vseenc prejme. Kar Je unija tudi na antracit nem polju Jako damoralizlrana lajvef radi slabega vodstva, ar iš v zadnjih latih kontraktni al item Jako ragšdril. Da rudarji ni «o t njim zadovoljni, ja raaum ljivo. V veljavi ja «a okrog ¥ Vet, od časa, ko ao priMi priha jati v industrijo italijanski Ir poljski naseljenci. Italijanski ir poljaki zajedala! so piad vojne družbam preskrbeli delavna svoj« narodnosti Ia pri tam skvbaii, dr no čimbolj itkoriščal! "mile" ro Jake. Na U način ja prišel kontraktorski sistem v veljavo, k' sa ga sedaj poslužujejo tudi a» meriške pijavka s pomočjo kom-panlj. ■arije ae ja New Yeek. — AH imajo podjetniki čut do bližnjega? Gotovo niso brm ena. Vendar pa ni dobro spellratl aa njihova čustva, kadar gre sa vprašanja o izboljšanju plač, akrajáanju da-lovnika Ia ustvarjenje adravfh delavskih razmer. O tam se Je lahko prepričal tudi MdMahon, predsednik unije tsketíloih delavcev. Tekstilnim barsaom iz šaa In Bevarne KaraMaa je su-gaetlral, da pohabijo njegovo u-ni jo v svrho staMfkiraaja plač itd. Istočasno so podjetniki Iz VlrgtaUe sklenili, da as bedo borih proti uniji z vsemi sredstvi. Z apeK aa "dobra" srca podjetnikov se človek Ia NORMS NAZNANJA, M JE PONOVEN KANDIDAT Ir Bojeviti senator je vrgel rokavica republikancem. — Stara garda raaočanma. — Norrio lam svojo plairivaio Washington. — (F.P.) — Naj večji nasprotnik trusta elektri ke in privilegiranega razreda \ splošnem je gotovo senator Nor rÍ9. Ako mogočo ni največji, jr pa gotovo najzmqftnejši. Moč ir manipulacije Velikih korporacij m gotovo pozna v večji meri kol katera druga oeaba v senatu, a ko na v Ameriki, i Pred nekaj dagvi je sonato* Norrio naznanil, da misli ponov no kandidirati. Do tega ja naj več pripomogla novica, da mlsl itara garda kandidirati prot njemu prejšnjega «o ve rnerja dr '«ve Nebraske McKe)vieja. Zad ijl je bil po Hooverju imeno van članom zVesiega odbora z pomoč farmarjem. Prod krat (im je McK^vla namignil, da n nisli dolgo časa oaUti v "relif nem" odboru in da misli kandl Jirati proti Norrizu. Z naznanilom o ponovni kandl k turi je senator Jlorria vrge rokavico stari gardi, ki bo naj irž precej promlšljevola, prednr io pobere. Zaaa» je Norrio ob «avli tudi $voja "platformo", k' ie največje ifriaaqje republl kancev, HboverJ«?e administro «.Ije in predvoem trusta elektri «a. Njegova platforma obotoji % zahtevi podrifcvljonja naravnegi bogastva, pradVaam InduotriJo o lektrlke. , ¿ t HoS?10iT« wí*1"' P*na ravna bopÉhi* prezerinrana v voe ljudstvo in da oe kontr vodnih sli ne izroči truotom monopolom. V^lno sem zahteval naj sef elektrika, Id pootaja ved no več J s potreba naša civillzaci ia, produdra v korlat ljudotvu ir Ia aa vodnih ail, ki so last vsegr judotva, ne liroči privatnim kor •»racijam v svrho izkoriščanj/ is privatna profita. "Radi tega sUiišča sem si na 'copal ne le naaprototvo republl canske administracije, - temveč tudi sovraštvo ljudi, ki prispe vajo velike voot« v kampanjska fonde. Splošno je znano, da J< trust elektrike zbral skups 1400,000 - ki jih Ja Iztisnil i' konzumentov na nepošten In ne pootavan aačin — v svrho, dr prepreči senatno preiskavo me tod, katerih oe paalušuja pr kontroliranju vlada. "Moja stališče v dotlčnem bo iu ja znaao vsej dašeti. Venda' sam bil radi tags brezmejno o tlgooan po nekaterih MbpdlUlJll moja stranka očitali 90 mi nerad nostl, ker sam bil v opoziciji na wam administrad ji. "Zs tair Vorrls navaja ovoja številne ak tivnosti v boju proti korumpl rančem, Id ao oe tekom vojne lr povojni dobi v veliki mar' vznezdili v Vlado "Deloval a9m tudi do viškr «vojih zmotnosti za sprejem sa-konodaja proti neeramnomu Izrabljanju oodnijskft prepovedi ki Jih Izrabljajo zvezal sodnik' •»redvsem v delavskih bojih. Kar Ia to IsraMJavanje skoraj Izključno lavršoaa v Interoaa tistih, ki prispevajo veliko vzoU v kam-panjoke ohUde, sem aa a tam Še poaabno zamfHI strankinim boa-m," oe gteol Norriaova "platforma". Norria ja bil rojea v ftandu-skyju, Oblo, laU 1841. Proti oa-padu oa ja podal s svojimi starši, ko jo bil ša deček. Ofeta je iz-gubil v zgodnji mladosti. Raz-«naga življenja nI poznal Ia mu tudi ni saaf. V miadanlški dobi js poučeval v šoli. delal pri farmarjih In oi je z rokami Ia moftgaai .lotil aredatva. 9 katerimi ja okftol aa matar In prišel " višješolske fcobrazbe. V kongroa-je prišel laU lfOS. Deeet let p^mejo ja bil izvoljen ~ oanašarja* "(regularen" je vas 9 svojega javnega življenja. __ šha starejši Je, tam bolj u-poren postaja. Po «nertl pokojne- Brookhart noče Imenovati mokrih aenatorjev je v Waahlagton, D. C tor Brookhart Is Iowa torek ponovil v oenstnll aid svojo povoat a pojedini v Wlllard hotelu v Waahlngto-nu, pri kateri je bankir Fahy Is Wall Strneta pogoatll 80 aenatorjev in hoagreaniksv tudi g žganjem. Brookhart je zdaj povedal, da je pet sena« torjev imelo šgaaje na raspo-lego, če pa ao pUl, naj oaml povedo. On ve aoee Ia torja Smoota, da alata. gN viRko zmagr 'svojevali ao ad podjetnikov ata< pokojnino New York. — Osem tisoč now /orških olaktričarjav je pratakl teden doseglo najpopolnejši ol itera otarootno pokojnino, t lodjetnlki je lokalna unija pod 3'aala pogodbo za uatanovite* »entijokega sklada. V sklad bo 10 priopevali edino podjetniki. Pokojnino bodo prejemali člo 11 unije o 66. letom otarostl. Me tečna pokojnina bo snaAalt $4' n v slučaju totalne poškodba pr lelu bo poneoročenec prejema z tega sklada $80 na mesec n« Nflede na starost. Sklad bode u irsvljsll štirje zastopniki podje nikov In eden unijski reprazen ant. Da ja za prizadete električarj' ta oklad velikega pomena, o ten te moro biti govora. Z njima o« lobili kompletno protekcijo, ka cršne no ušiva nobena drugi tkupiaa j ameriških delavcev stroškov sklada aeveda na bod< ■tfMIII tMMilotnlkl tem vaš konzu nentje. Ako bi bili orgaUKir. ti Val dolavei v strokovnih uni 'ah in ako U ae uveljavil ta si item starostnega zavarovanje >1 bil 9 tam nadvamno doootei /olik korak Ukosvana prosto voljne socialne zakonodaja. Ker pa živimo v dobi "robust nega individuallzma" in v raz nerah. kakršno pač 00, ja te vr «to savarovaaje precej podobn' •aketlrstvu. Dvomljivo Ja nam « da bodo prizadeti alaktričar '( pripravljeni sodelovati v gibe iju sa splošno starostno zavsro vanje vseh delavcev. Mad njim 10 bo najbrže naselila tendenc/ kompletne brezbrižnosti do goa nodarakega in aocialnaga Ifbolj \anja tlatega dela Ijudatva, k Ima najtežje bojo za šivljenak obstoj. J . ^iMiiih dav- Modemi sužaji postavlja apame sik gospodarja. La Grange, Ga. — Stari Egip lo poatavljal piramida ovoj In vladarjem. Ogromne skale ao sa 'call, vlačili skupaj In jih Ms «ali drugo vrh druga našteti ti toči oužnjev. Pri naporaam de lu 00 umirali v velikem številu Spomeniki euŠenjskega Eglpti so ootall voa tisočletja. Na U temno dobo v zgodovini fiovsš tva bodo spominjala bodoče rodova ša tisočletja. Stičen spomenik naawravajo postaviti tudi modernemu faraonu Fuller E. Callawajru v La Grangu, Georgia. Stola — 98 čevljev visok — mu paalovi Šest tisoč delavcev ta kompanije, ki 00 bili obdavčeni v to evffao Cal-lawoyjov stol oa bo v obliki mogočo ločil od egiptovakih piramid, ker je današnja koncepcija erhltekture dokaj raiična od koncepcija starih KglpCaaov. Na-pn je leti in tudi ragmere v zvezi 9 poeta vi Jonjem stolpa so bistvu dokaj sllčne 9 suženjskim Egiptom. H premen jens Jo le forma, aa pa IJudja. ga La Foiletta Ja savaal njegovo Dsto v senatu, kjer vodi oposi-eijo proti administraciji. Od vseh senatorjev Je Narria najbolj napoti stori gardi, truetu e-lektrlke Ia drugim privilegira nim Interesom Težke posledice wall-■■ streetskega kraka vala ana Imeti poaiodice. Trgovina It najbolj prizadeta Now York."--Kakšne bodo gospodarske posledice borznega kraha Je vprašanje, o katerim se bavijo gospodarji Ameriko in drugi. Razni kapitalisti, in tudi Hooverjevá adminlotracija, vidijo veliko potrebo po zagotavlja-nju, da 00 ekonomske razmere dešolo prav tako zdrava kot 00 bile pred polomom. Urednik konaervativnoga ve-lebiznlškava UoU "Now YorV Journal of Commerce" no vid' nreveč optimistično. Sioor vidijo veliko negotovoot tudi tisti vo-ilteljl Industrijsko Amerika, ki lavno zagotavljajo došelo o •zdravih" roamerah. To jo razano tudi na borznem trgu, na •aterem vlada velika negotovoot Koliko jo direktno prizadoUl iseb od borznega poloma, ni to tko važno. Vsekakor bodo imel' ;oHke izgubo majhnih In veliki) íoronih špokulantov večje po tlodice sa doielo, kor nakupoval «t moč velikega dala orodnjor •ozreda, W je inoael svojo pri iranke na borzo, Jo nedvomna ako prizadeta. Da 00 posledici irenesejo na trgovino in Industrijo, je povsem logično. Kkonom Benjamin Baker pravi v "Annallstu", ki ga izdaja Inovnlk "New York Timoo", do >o napravila vallka izguba malih n velikih špokulantov "vačje azliko v knnzumciji blaga v prihodnjih mesecih,... ki ji «na na. ilediti daljša doba blzulške mo- »vt^r""' ^ Misel, da ja borzo aeparatns natltuclja fñ da akolotlra neod-lono od klhltalističns strukture, |o velika Iluzija. Faktično pred-tavlja najvažnejši mi kapltall-itlčne ekonomija, pradvoom nerllke, ki dobiva Inspiracija račji mori v borznih špekulad« «ah kot v produkciji in distrlbu ilji blaga. Odrešite pluča «lova. cu, in prenehati mora šivati. Yn cadar se Aoveka prime jetlka ie gotovo dobro na počuti, lavno tako Ja tudi z borzo, ki pred itavlja pluča kapitaliotične oko-lomijo. Borzni polom booU najprej ibčutlll industrija in trgovina ukouaom. Faktično oa to ža opata, kar odpovedi naročil v tej »ranšl ša prihajajo. Delavstvo bc »bčutllo borzni krah, ko prlóaojc va pi rati tovarne, omaja delovn1 «aa In število delavcev in ko pri 'no zniževati mezde. ,£gvjatakl poolanlk DovgalevsldJ / Pariiu. . Debata v zbornici o tam kora-cu Ja bila vroča. Baldwin In "hamborlin, voditelja torijev, tta zahtevala, da 00 oporazum •avrže In vladi Izreče nasaupni-a, toda Lloyd George Je o ovoji-ni liberalci podprl akcijo labo-i tov In torljl oo bili poraženi, MacDonaldbva vlada Ima zdaj nrooto roko aa sklenitev pakta o «ovjati, Prvi korak be, da An-lllja pošlje poalanlka v Mookvo, tu si j a pa svojega v London. Mao Donald Ja včeraj poročal 1 roaultatu ovoje mirijo v Ama-•ikl. Povedal nI nič pooabaega, kar ša ni onanaga, Lloyd George ga ja vprašal, Če nI morda dol Hooverju kakih obljub, ki še nI* 00 znane Javnosti, MaoDonald pa Ja odkimal, da al dal nič. J. H. Thomaa, mlnioter sa odpravo brespoaalnoatl, je poročal, is je vlada namenila 800 mill-Ionov dolarjev za rasna Myna cev. "Thomas ja priznal, da je to selo tešak problem, ki se ae mo-•9 rešiti Uko hitro. haaaJalMBlia sovjetska Rialji Veliko praznovanje traja dva dal Moakva, 6. nov. — Jutri po. teče dvanajot lat, kar ota Lenin In TroaklJ na čelu boljšavlkov strmoglavila KerenakiJevo vlado v Buoijl In proklamlrala oovjot-«ko republiko s diktaturo prole. tarljata. Spomin na ti zgodovinski dogodek se praznuje dva Ini, 7. in 8. novembra po voej Sovjetski uniji. Veliko olavnooti 10 napovedane v Leningradu, '»Ivšetn Petrogradu, takratnem rlavnem mestu otaro Buaije, 'ejer se Je revoludja izvrši Iz. V Moskvo 00 prišla delagadjo tom stopi v valjava reklaatfl-kaelja te rsdu»tx>«tsja, Id prične unkclocirati s polnim šaoom. Odkar Je izgubila prvotni stataa, a rsspošiljala Ia od vida do vido. Po velikem Ia vztrajnem boju oi Ja zopet priborila svoj preji. jI status. PS08XKTZ PJI08VETA THE EN L1GHTENM KMT GLASILO IM LASTNINA »MiVSNSSB NAHOD M K POD TO%- MB JKDKOTS > mM jrtlliti ' fe» «A» NtnrfdM: M ZifAM Srt»». <»«••• CJht«Bg») »• *»«*• A> ¡¡stress - Í^AÍIÍI-JÍÍ^! --f7A4 M «*»• AK«. M-» «a ST PP» for UM U.tUd SUtM (««Hpt Chi mmá uma nn f-t Ckmßo Cim* VM pw M* b* OP TUB KKDKSATPUJ tet«« v <*Ui»Ju. M pr tal «a p*mmi. U lili' tmmNe h mrr (Ort. t\4$), PoUi mm i» • \m i"i«»n 99 ^HrMMWMW Koliko "zaslužijo" Drobna vest iz Washington» nam pove, da je 298 državljipov prijavilo čez milijon dolarjev dohodkov v svrho dohodninskega davka v letu 1927. Vest Je imela naslov "298 zasluži čez milijon v letu". Med temi Je enajst oeeb, ki "zaslužijo" čez pet milijonov v letu. ' Ce kdo "zasluži" milijon dolarjev v enem letu, mora imeti mnogo milijonov kapitala, da prinese milijon v obrestih ali ^ividendah. Med onimi, kl toliko "zaslužijo", so seveda Rockefeller, Ford, Morgan, Mellon in drusi znani "zaslužni" možje In lene. Koliko je med temi takih, ki res zaalužijo milijon dolarjev in več v enem letu, je drugo vpražanje. Kdor hoče res zaslužiti milijone, jih mora pridobiti z lastnim delom, s katerim koristi vsemu človežtvu. Teh je malo. Edison je eden. Njegove iznajdbe so vredne milijone dolarjev — in Edison je bolj obogatil druge kot sebe. Charley Chaplin je drugi. On ima milijone, ki Jih Je faktično sam zaslužil s svojim igranjem, de nekaj je takih artistov in iznajdlteljev, lenijev te in one vrste, ki so polteno zaslužili milijone ne glede na to kaj počenjajo s svojim bogastvom. Nikakor pa ni polten zaslužek, če človek niti s prstom ne gane k produkciji svojega bogastva, če sistematično preža dohodka iz armade mezdnih delavcev In ženijev; človek, ki samo čeke podpisuje in nič drugega ne stori, kljub temu pa ima pet milijonov dolarjev in leveč letnih dohodkov, je mogoč le v danažnji na glavo postavljeni družbi, kl daje vso oblast ln pravico privatni laetnini, delu pa ne du nobenega priznanja. Glasovi iz naselbin H vim Jngeelovenakim organiza cijam Detroit* I okoiee Detroit, Mich.—Svima nam je dobro poznato aa kakovom m bor bom susreču tekstilni rodni-ci i radnice u Gastoniji, N. C. Oni au izažli na štrajk za svoj* najelementarnija prava, za veču plaču, manje radne sato-ve i priznanje njihove unije od sfcr#ne tekstilnih barona, koji su ovl radni narod prisIHH pod o-tvofenom radnjo da štrajkuju. Inici i radnice su radili u tekstilnim industrijama za unisku plaču: $9 do $12 . 72 sata radnje na tjedan. svakome radniku mora bit: da se sa tokovom plačom ¿že živ iti, a kamo H uzdrža-ttm životnim namirnicam fa-mili ju pod današnjim sistemom Tekstilnim toaronima su u po-pri skočile državne vlasti sa nom šilom, koji hoče da zahtjeve radnika i radnf-anijski i državni puš-su tako daleko otlšli ea svo-napadom na radnike, da su pred neko vreme usmrtili na u-lici Ello May Wiggins, mater od oetero nejake dječice u Gastoniji a u Maribnu pet radnika t ranili vile njih. Bračo i sestre, radi opravdane borbe ovih radnika vae počivamo, da na sjed-nici vale organizacije izaberate dva delegate te jih požljete na drugi saatanfk Jugoelovenske konference za pomoč tekstilnim radnicima na jugu, koja če se održati u ponedeljek 11. novembra u 7:80 na večer u RadniČ-kom domu, 1343 E. Ferry. Nadamo se, da če pe eva jugoslovanska društva i ostale organizacije ovome pozivu odozva-ti, te da čemo ovu plemenitu stvar zajednliki poduprti kao i druge narodnosti Ito to činel Sa bratskim pozdravom i za oprevdanu borbu tekstilnih radnika na jugu, | John Rima«, tajnik. navade in ustanove spoštujemo. Toda ako kdaj hočemo imeti lepša bodočnost, moramo izravna ti vrzefl preteklosti ln napraviti široko stezo v svet. Ujetniki v Rusiji, podajte se na pot. Tak je ¡¿lan človeka, ki vidi in opazuje krivice. Ako se je razlila kaplja po mizi, se je razlila iz pralnega srca—Ježe Kovadch. f: Borttonist Tone 8 u bel j je abool-viral v Ameriki 8« samo-tej- nih koncertov »lovenake na- Nas». 'FDmlk' élaskor A/tt Mlad človek v Franciji, po i menil Richard Corbett, Je ustrelil svojo mater, ki Je imela raka. Pred sodiščem Je Corbett dejal: "Ljubil sem svojo mater — zato sem jo ubil, ker nisem mogel več gledati njenega trpljenja. Veda in postava Je nista mogli reliti trpljenja, jaz sem Jo rešil." Sodnik pa Je rekel: "Ali niste pomislili, da je Življenje vale matere v božjih rokah in no valih? Kako ste mogli prezreti Boga?" Corbett je odgovoril proti porotnikom: "Bog živi le v veri." Porotniki so ga oprostili. Dan ta dnevom prihajajo vesti is Moskve o eksekucijah. V par tednih Je bilo lirom Rusije ustreljenih preko 180 kulakov, to je premožnih kmetov in agitatorjev, ki hujakajo kmete, da skrivajo žito pred vladnimi davkarji in bi rit i. Iz tega se da aklepatl, da je v Ruaiji preveč kulakov — vsekakor več kot zajcev. V dru-gih deželah je zdaj sezona sa zajce. V Rusiji Je aa kulake. V obeh alučajih pokajo pužke ln tu padajo zajci. Um kulaki. Razlika Je le ta. da spomladi ne smel ubiti zajca, ker takrat ae plodijo in bi jih lahko zmanjkalo. Kulaki aa I« plodijo vae leto in zato Jih mora biti več kot zajcev. Jugoalavlja je doživela že maraikaj, odkar obstoji. Vae mogoče — in tudi nemogoče —- reči ae dogajajo tamkaj. Zadnjo aoboto se je zgodilo le to, da je padel Iz ozračja meteor med svate, ki an korakali v cerkev In eden svat je bil ubit, »vat in je pa ranjena. 2enln in ne-veata ata ae tako prestrašila, da ata odloftila poroko. Ker ae Je t» ugodilo na kmetih, kjer na poznajo meteorjev, al lahko miellmo, kaj si kmetje zdaj pripovedujejo o ženinu In nevesti In njunih "grehih". Gradiva je dovolj sa sto plott . . . Junak Muaaolinl Je te dni dajal, da "faAi-zem ne ne boji ustreliti izdajalcev v hrbet". Mialil je na alovenakega ttudenta Gortan». katerega ao fažietl ustrelili v Pulju na U način, da ao ga postavili k zidu i obrazom in mu preluknjali hrbet a kroglami. Upi Junaki, ki ubijajo izza plota ln izza hrbta! Kdlao Italijanski falistl. stekli palčki, eo zmotni ubijati sa hrb-lom. . JL Ujetniki v Rusiji Virginla, Minn. — V pismu, ki ga je napieelk Izabela MacDo-nald, hčerka britskega premljer-ja, ko sta e svojo mirovno misijo obiskala Ameriko in podkrepila prijateljske odnolaje, je podala svoje vtise v zelo laskavem tonu. Kt> sem Čital njeno pismo, mi je nenadoma prišla pred oči usoda slovenskih vojnih ujetnikov v Rusiji, kjer žive v slabih gmotnih razmerah ln ae ne morejo vrniti v domovino. Dvajset tisoč Jih je tam, ki proti svoji Volji samotarijo v širni Rusiji bres svojega ognjišča, brez zemlje ln strehe. Po teh dolgih letih ir\iru in brezuspešnega truda so poslali glas v domovino in domovina ga je poslala rojakom v Ameriki. Prošnja sa naglo odpomoč nesrečnim trpinom v Rusiji je skromen apel, ki jksno osvetljuje njihov bedni položaj. Ujetniki, ki so se nekoč borili za "svojo1* domovino, ao danes v tiskih In pozabljeni.1 Po desetih letih premirja l Kaj pa Je vendar namen države? Ali so ji ljudje samo orodje, kl se poišče v skritem kotu, ko se ga potrebuje, potem se ga pa izžent v svet, se s njim orje in posneje ee nikdo več ne zmeni senj. To Je madež, ki se bo teSko izbrisal s besedami. Saj vendar obratujejo želesnice v Rusiji. Že davno bi se bili ujet-nlki vrnili iz Rusije, ako bi bila želesnice ljudska laatnina. Ali se rea hočejo vrniti? Deset let Je preteklo, marslkak korak bi bllj lahko sami storili, da bi priili Ulite k cilju. Cemu niso že dav no lapregovorlll? Nedvomno Je, da so pretrpeli mnogo vojnih grozot ln radi teh saalužljo nato naklonjenost Gotovo bo njihov apel našel eimev, kajti groa-no ga račje, kl eo ga dihali, apn-ja J|udi v duh prijeteljatva. Kje ao državniki, njihova Inteligenca In vpliv? Inteligenca aa ven dar ne konča ob državni maj I pa naj.bi bila ta viaoka kot Triglav in Karavanke. Gotovo je, da bo kak tuj ujetnik v Jugoalavijl, ki m NI l na rodno semljo. Ali bi se no dalo zamenjati ujetnike polteno po številu. Jtot ae nahajajo v rasnih državah? Mogoče bi se kje istaknll kakšen star parni stroj ln dal ujetnikom na ratpo-U*o. da bi ae aaml pripeljali Clanatvu društva št. 629 Eaat PittHbutrgh, Pa. — Člane društva št. 699 SNPJ uljulno opozarjam, da pridejo na etto, k! se vrši 10. nov. ob 2. popoldne. Zadnje seje našega Itva so bile prav slabo ctoiskam*. kar ne dela časti članstvu. Na septemberski seji je bil sprejet predlog, da se določi tri dobitke, ki bodo na razpolago 8. decembra. Ker je čas kratek, po i vam člane, da ae udeleže prihodnje seje, na kateri se bo rssde-liio listke. Dolžnost vsakega «lana je, da razdeli te listke ped ljudi. ^mt r<\ Naše društvo obstoji eno leto in poljn še ne šteje mnogo planov. Razume ee, da je tudi naša blagajna revna, ker ima društvo vedno stroške. Plačetati mora najemnino prpstorov za seje, tajnika in driige društvene izdatke. Ako član umrje, imamo tudi izdatke, ker je potrebno poskrbeti za njegov pogreto, kakor je društvo sklenilo in je tudi naša dolžnost. Dalje opozarjam člane, da redno plačujejo svoje mesečne prispevke do 25. v mesecu. Društvo nima denarja, da bi zalagalo za člane, ki ne plačajo ob določenem času in vsak, kl se ne ravna po pravilih, zgubi pravico do podpore v slučaju bolezni. Jaz razumem, bratje, da je težko plačevati asesment, ker ima vsak dovolj raznih stroškov, toda to moramo, ker nikdo ne ve, kje ga lahko doleti nesreča ali bolesen. Ako bomo plačevali društveni a-sesment, smo lahko bres ekrbi, da bomo dobili od jednote vse kar nam gre, ako nas zadene ne-zgo načis Združenih dtžav Amerike, petem bo Evropi cYia velika, močna država, katere posamezni fe li bodo izborno napredovali, ker si bodo br« vsake meje v prosti konkurenci dobavljali pi trebne sirovine in fabrikate, ki v drugih deitl manjkajo, ter bo s tem vpostavljeno na emi način splošno bogastvo, kot v Združenih drli vah Severne Amerike, kjer proizvajajo ene to žave premog, petrolej, železo, druge žito, živim tretje sadje ta tako dalje, ter si te proizvode it menjavajo in na tak način vsi izborno služijo. Američani so mnenja, da bi se dal ta gospoda* . eki sistem vprav imenitno uvesti v Evropi ii da bi se na ta način revna jn bolna Evropa prit; hitro popravila. Zato čujemo po vsem amerii škem časopisju vedno bolj klic po Združeni državah Evrope. Ni tu prostora, da bi razglabljal, ali je takšna gospodarska sprememba v Evropi mož» in kako bi se dala sprovestl, vsekakor pa morimo priznati, da je ideja resna in vsega razmil-Ijanja vredna. Ima v Evropi mnogo pristašev, ki so principielno zanjo, čeprav si morda ie ni-so na jasnem, kako bi se dala uresničiti. Om» nim tu le "partevropsko gibanje," na čelu kit» rega stoji grof Coudenhove-Calerghi, za kattfi so se izrekli mnogi vplivni državniki, med nji mi francoski zunanji minister Briand. (Dalje prihodnjič.)^ 60,000 POHABLJENCEV V AVSTRIJI V Avstriji so se Idomovlno s sodelovanjem avtoritet: to Je lahko Izvršljivo. All je predrzno, ker start P^efti nenataa pretakava na oheorja Washington. — Senator Schall It Mlnneaote namerava predložiti senatu resolucijo za preiskavo ponudbe Rocky Mountain Power komiMinije in truata elektrika na aploéno v z veti s Flathead Indian ratervacljo in gk*!e pnalovanja !**lektrarskih družb. po 46.000. Dalje imajo svoje bančne savode, velike trgovine, mnogo zdravnikov, odvetnikov In več podpornih organizacij, silno koristnih sa nafte ljudi. Vae to kafte, da ~ie kulturno in goapodarsko jako razvijajo — pri vaem napornem vsakda njem delu. O naših rojakih bi vam še mnogo lepega povedal, a vae to bi bilo predolgo za kratek intervjuv. — Kje ste se sestali s Ropa in Banovcem? Kje t Jak ■T — S prvima dvema f New Yorku. takoj po prihodu pomika, V New Yorku nam jima mkrlH'l pri Columbia Phonograph Co.. da sta pela na gra- (Dalje aa t. Hrani ) Ali ste imeli korist od člankov FL1B4 ln drugega čtiva te organizacije (brošure o naturalizaciji, kažipota za tujerodoe in druge literature) 1 Ali ste dobili nasveta In pomoči v svojih osebnih zadevah? Ali odobravate delo FLIS-a, da seznani Amerikance s prispevki Vašega naroda k ameriškemu življenju? Ali je Vam kaj na tem ležeče, da ta oddelek še nadalje obstoji in da imate mesto, kamor se morete obračati v bodočnosti ? Ako je temu tako, tedaj glasujte za FLIS-a. Ni treba, da greate na voliftče, da oddate svoj glas. Enostavno odtrgajte svoj naalov, ki je natiskan na tem časopisu ali pa na omotu istega, in pošljite ga slovenskemu oddelku FLIB-a (Foreign Language Information Service), 222 Fourth Ave., New York City. To bo Vaš glaa dolarja in pripnite svoj naslov k bankovcu. To bo pomagalo, da naberemo $1600, kl jih potrebujemo ta 1. 1990 za ta odeek (Ostalo hodo dali A-morikanci). Na vaaS način pa ne pozabite -glasovati" — ta FLIB-a. "Mr . ~ ~ združili pohabljenci! skupno društvo, ki bo zanaprej zastopalo nj«w ve interese pred vlado in javnostjo. Stalno je namreč dognano, da živi \ svstrijsH n publiki 60 tisoč nesrečnikov, ki so od ro^ pohabljeni in ne morejo izvrševati nob«e pravega poklica. Pohabljenci zahtevajo «J pri naslednjem ljudskem štetju v Avstriji« redi za njih registracija v popisni poli JJ sebno rubriko in se vanjo vpiše, kakšne naj" jih onesposabljajo za delo in življenje. N«* niki tudi upravičeno terjajo od vlade, «J preskrbi proteze, domove ta pohabljence m « za strokovno izobrazbo. Ai?eriiko živU«nje Henry Bahlman je bil mirovni Beecherju, 111. Kadar Je bilo treb* £ * manjše zaporne ln denarne kazni razr. mf* nlkom svojega mesta in okolice. 1 h n bil obenem vodilni dekan in pridiirsr f s v katero so zahajali vodilni meščani m« čani. Ob nedeljah je Bahlman grmeij proti grešnikom in jim grozil «^¡^ grobe, čea teden je pa sam sodil in grešnike. , Nekega dne — bila je slučaj^/11'^ so pa presenečeni meščani itvedjV«* p, man ne bo več sodil niti grmel s priinif - ^ hibičnikl so vpadi i v njegovo klet ln u» veliko zalogo kanadskega žganja, alkon ^ če, raznih "sirovin", sodov in Jepo ' narejenih kanadskih in ameriških k ^ sa pritiokojo na steklenice skratka val spodnji prostori sodnika digarjeve Hiše so bili prava tovarn» » ^ vanje in vakladiščevfnje šnopaa k več grmel na prlinici In sodil glešnik-nik-pridlgar, sam grešnik, bo sam fKTRTEK» 7. NOVEMBRA PROlflTl »ADNJI TRENUtKI VLADI. MIRJA GORTANA PRED JUSTIFIKACIJO (Izvirno.) Ljubljana, 21. okt. 1929. 0 poteku razprave, obsodbe in lustifikacijl nimamo točnih podatkov, ker nikakor ne moremo Ujeti vsega, kar piše fašistični tisk o tem dogodku. Inozemskih poročevalcev pa »ploh niso pustili ne k razpravi ne k justi-fikaciji. Na titup so izvršili vse ¡n je ustnemu izročilu je moSno i-erjeti, kako je vse poteklo. Pred (verni tremi dnevi je pribežal na gušak begunec iz Julijske Kraji-„e ki je zasledoval proces in ki je imel priliko, da je iz zanesljiva vira izvedel, kako se je izbila lustifikacija kmečkega [anta Vladimirja Gortana, ki je ¡lil v 24 urah obsojen na smrt in (ustificiran. Ta begunec pripoveduje: Razglasitev sodbe Navzoč sem bil pri čitanju )bsodb v puljskem procesu »o ozračju, kakršno je bilo a jodni dvorani, se je vedelo Že /naprej, kako se bo glasila raz nxfoa. Vedeli in čutili so to tuli obtoženci. Zategatelj jih, sod-ja tudi ni iznenadila. Pripravlje-ii «o bili na vse. Samo 171etni Ladovac je upal, da bo zanj rsled njegove mladosti in abao-utne nedolžnosti sodba mila, In lamo on je, ko je slišal, da je ibsojen na 30 let ječe, zajokal Lot otrok in vzkliknil, zgrabivši s obema rokama železno kletko (v Italiji se vsi obtoženci za Čas •azprave nahajajo zaprti v ielez-íe kletke!): "Pustite me domov, jaz nisem nič kriv!" Ostali obto-Senci pa so sprejeli obsodbo mir-io in skoraj s prezirom. Vladi-nir Gortan, ko je slišal, da je ob-lojen na smrt s streljanjem v irbet, je komaj vidno prebledel, itianil pesti, nato pa dvignil gla-•'o in apatično pogledal po sodni-(ih, advokatih in branilcih. Vladimir Gortan v celici Po sodbi so odvedli najprej iz iletke četvorico na 30 let obso-lenih, nato pa posebej Vladimirih Gortana v posebno celico. Ci-^anje sodbe in odveditev obso-«ncev se je izvršila očevidno z elikim policijskim aparatom. '»rišl§ eo imeli pri-^ nealužbenfll oneb semo fcV ««níluwji. ki so imeli m* PzeblaatiU v. Privezan na stol je sedel Gortan nepremično, ne ozirajoč se ne na levo ne na desno, marveč gle- Herbert Wilkina: V pdmoraioi u Sivarai Maj o* dajoč v jamo, ki je v polmraku zijala pred njim. Okoli pol šestih je prišel (aju traj v mraku še) na morišče odred policije pod vod8tvom milič-nega oficirja z golo sabljo. Grobna tišina je vladala nad vežba-liščem^V nervozni vznemirjenosti so se šepetaje dajala povelja. Pihal je hladen jutranji veter. Mravljinci so šli skozi ljudi. Vstajala je jutranja meglica in skozi njo se je videl nepremični lik na stol privezanega Vladimirja Gortana. Nemo, voden od svojega oficirja, je prišel oddejek milice za Gortanov hrbet na deset korakov blizu in obstal kot zakopan. Oficir se je malo vznemiril in za trenutek obstal. Nato pa je naenkrat odločno dvignil sabljo, miličniki so dvignili puške in namerili v hrbet zvezanega Gortana. Za hrbti miličnikov sta bila še dva karabinjerja s puškami, bržkone za to, da bi onadva u-atrelila Gortana, če bi ti ne deli. ' - ; Nekaj trenutkov je drial oficir sabljo v zraku, nato jo je sun koma potegnil, k aebi — v tem hipu so padli streli, salva šeatih strelov Vladimir Gortan je obležal mrtev. "Pravici je zado-Ščepo...." Pravici....! Trboveljski rudarji dosegli delne uspehe Ljubljana, 21. okt. 1929. Kakor amo že poročali, se je nahajalo trboveljsko delsvstvo v mezdnem gibanju. Po velikem mezdnem gibanju 1. 1923., ki je končalo brez uspehov, je bila dotedanja kolektivna pogodba razveljavljena in od tedaj ni bilo nobene pogodbe, ki bi urejala razmerje med Trboveljsko družbo in rudarji. Da bi prišlo zopet do urejenega razmerja, ao se ze-dinile strokovne organizacije vseh smeri s sodelovanjem Delavske zbornice k skupnemu nastopu, da urede to razmerje ter aklenejo novo kolektivno pogodbo. Sestavili so spomenico z zahtevami ter jo predložili ravnateljstvu TPD, ki je pristalo na poziv, da se skličajo pogajanja Danes so se ta pogajanja vršila. Zastopani ao bili na aeji ravnatelj TPD Skupec, Industrijska zbornica, za rudarje pa ao bili navzoči zastopniki strokovnih organizacij (17 po številu). Pogajanja ao se vršila na podlagi zahtev, ki so jih delojemalci stavili v svoji spomenici, in o katerih amo že poročali prejšnji teden. 1 ! Pogajanja ao se vršila od pol 11. do 19. ter se končala s popolnim sporazumom. Delavstvo je dobilo kolektivno pogodbo, ki u-reja vae atavljene zahteve dela vat vs. Mesto zshtevanegs povišanja mezd za 20%, je družba pristala na enkratni nabavni prispevek, ki se bo izplačal 16. decembra in ki znaša za prvo kategorijo 376 Din, za drugo kategorijo 300 Din, za tretjo 226, za četrto 160 Din. Vsekskor je rszliks med 20% povišanjem mezd in enkratnim nsbavnim prispevkom v znesku po največ 376 Din — precejšnja razlika! * Ob koncu so sestavili kolektivno pogodbo, ki ao jo podpisali vsi nsvsoči in s katero se urejuje razmerje med delavci in TPD zs nedoločen čas. Kolektitns pogodba je odpovedljiva na 6-mesečni rok zs obe stranki. Doseženo je bilo torej vsaj ureditev razmerje med rudarji In vodstvom TPD. Zrakoplovi in letala so si res osvojila zračni ocean polarnih krajev, parniku pa doslej še nobenemu ni uspelo premagati polarni led. Samo v enem stoletju je zavratni led atrl nad 200 la dij, ki ao se drznile medenj. Nešteto pogymnih mornarjev je našlo z njimi vred grob na dnu arktičnega oceana. Malo je bilo tako srečnih, spretnih in previdnih, da ao ušli žalostni usodi. Ti vedo marsikaj povoda« o strašnih nearečah, o junaštvu in trpljenju. Nobena izmed navadnih ladij ni v stanu utreti si pot skozi str. njene »klade ledu, ali pa kljii>o-vati po viharjih razbesneni sili valov tam gori. Celo pogumni le-dolomilec "Krssln", ki si je z najpopolnejšimi tehniškimi pripomočki utiral pot skozi obronke polarnega ledu, hiteč na pomoč ponesrečeni Nobilovi ekape-diciji. Svetovna trgovina že leta in leta išče krajših potov iz Evrope Azijo z Alaske na Florido, iz za_ Seattle v New York in drugam. ¿JRazdalje med temi kraji bi se Dve hudi nesreči pri delu. V svojem gozdu v Crmožlcah je pred dnevi podiral 80-letnl po-sestnik Jernej SkrsbelJ bukve. Nenadoma pa se je nasekana bukev podrla proti njemu tako ne. srečno, da ga je zadela z vso težo na desno nogo (n mu prelomlls kost, ki je z zlomljenim delom predrls meso in kožo. Prepeljsr. je bil v celjsko javno bolnico. E-nako poškodbo je dobil 7-letnl posestnikov sin Joše Gradišnik is okolice Trbovelj. Svojemu stricu je pomsgal pri odvsianiu korenja s njive domov. Ko je potiskal voz pri strani, Je zašel pod kolo, ki mu je zlomilo nogo pod levim kolenom. Tudi njega so oddali na zdravljenje v ce»J-eko bolnico. w _ močno zmanjšale, ako bi bilo možno ubrati pot skozi vmesne polarne pokrajine. Po Beringov! ožini bi bilo iz Seattle v New York mnogo bližje kakor akozi Panamski prekop. Toda vae ia» kanje primernih aevernovzhod» nih ali aevernozapadnih prehodov je ostalo doslej brezuspešno, čeprav je veljalo milijone dola* jev in življenje nekaj stotin ljudi. Poskušali ao že objadratl Severno Ledeno morje pa se je po-zalo, da ladje ne zmorejo te poti. Teoretično vrednost sever-nozapadne poti se ni še prav nič zmanjšala, a vendar noben, ki pozna polarne kraje, ne verjame, da bi bila tod mogoča redna ladf jelovba. S tehnično dovršenimi stroji amo Byrd, Amundsen, Eielson in jaz praktično dokazali, da bi h letala pa£ lahko posluževala najkrajše smeri preko polarnega morja, s čimer bi se v krožnem letu skrajšalo potovanje med ee» vernimi mesti zs skoraj 60 pd* stotkov. Gotovo bodo v kratkeni letala prevažala potnike nad Se* vernim Ledenim morjem prav tako varno kakor drugod. Toda za prevoz lita iz pokrajin aever* ne Ruaije, Alaske ln Kanade ao uporabni le parniki in šele kadar bo uapelo doseči zanesljiv in ren-tabilen transport, bodo ts neizčrpne žitnice, ki se sedaj ne morejo razviti, prišle do prarve ve* Ijave. — Moderna tehnika nam je sicer pripomogla k usvajanju je alcer pripomogla k osvajanju dolgoletne izkušnje so pokazale, da polarnega ledu in morja nikoli ne bomo popolnoma premagal, zanašajoč se samo na moderno letalsko tehniko. Podmornica — rsšitev probleme! O gospodarskem pomenu podmornic je le malo znanega, čeprav bi kot transportne ladje lahko odprle trgovini vseh držav severne polute nova izhodišča in pota. Pot iz Liverpoola v Yohohamo bi znašala preko Arktije le 7660 angleških milj, v primeri s 12.260 miljsmi čez Ptnamski in 11.100 miljami Čez Sueški prekop. Za ladje enake velikosti bi se vožnjs tja in nazaj v polarni smeri skrsjšala za celih 60 dni, zaslužek na tovoru pa bi se povečal zs več ko 100 odstotkov. Od 1888., ko je 8lmon Lake zgradil prvo trgovinsko podmornico, se je način konstrukcije trupov teh ladij le malenkostno z boljšal, čeprav so se med tem nevedne Isdje v tehniškem pogledu močno preobrazile. Učinkoviti dieselski motorji so izpod-rinili perne stroje. Električn« baterije so se izboljšale, da drže dlje in več električnega toka ter #e hitreje,napolnijo. Nekatere podmornice Imajo te čez 1000 milj skeljskege radija. Velikost podmornice — kakor vsaki druge ladje — ni omejena. !>( neke meje nje gospodarnost celo raste z velikostjo. Največja podmornica, za katero so bili doslej izvršeni načrti, bi imel« 13.000 ton. Seveda pa ni izključeno, de bi bilo moči zgraditi še večje edin ice. Podmornice ae bi plule kar prek polarnega morja, marveč bi se držsle obrežnih voda, ki niso skoro nikoli scotoma zamrznjene. Potapljale bi se po potre«, dabigodjrodo * ' ....v - - •,»■»' Sv jt-+» mM'** muZ i . Mo4tVo 4" *** I"»»«* "WlMWuin." ki so i« proAU isdoa patepli t MiH,i|.n»k.« Jestre. pasirale širše ledene pasove. Na poskušnih vožnjah bi lahko premerile tudi daljše proge pod vodo»" Človeku, ki prvič sliši o teh rečeh, se bo morda zdelo, da mora vošnja pod ledom naleteti na nepremagljive ovire. Natančnejši študU pa dokaže, da ae jc moči izogniti vsem nevarnoatim. Temperatura poleti je v polarnih krajih zelo konstantna in vedno nad ničlo, kar bi zelo olajšalo plovbo. Moderne podmornice plovejo hhlco do 100 m pod vodno gladino. Nanaen je ugotovil, da v polarnih krajih, ki jih je bil razi-skoval, led nikjer ne sega več kot 6 m globoko. In Peary in Stefanaon trdita, da v nad 40 m globokih vodah nikoli nista opazila talnega ledu.* V Severnem Ledenem morju ni nobenih Jede-nih gora. "Tiste', ki se sem pa tja pojavljajo v severnem Atlantiku, prihajajo z južne obale Grenlandije; Arktkta pa ni niti v najtrši z|ml nikoli aceloma po-krita z ledom. Amundsen js 1926. s svojima letaloma prlatal na vodi, čeprav je bil aamo 90 milj oddaljen od tečaja. In vsak, kdor je letel zadnjo zimo aH na pomlad vsaj 1000 milj nad po-larnlm ledom, ae je lahko preveril, da jI vsej 26 milj okoli vsakega poljubnega meata najti kako večjo prekopnifto, ali pa nanovo zamrzlo vodo z gladkim ledom. Uverjen sem, da bi poleti, na vožnji od Spitzbergov do Be-rinške morske ožine, lahko prepluli najmanj četrtino jmti v prostih vodah. Človek bi mislil, da bi bilo dobro takole vsakih 80 milj podmorske vo|nje priti malo na površje. No, baš t<> bi bilo najbolj nevarno. Polarni led se namreč mnogokrat premika ln prekopnlne nenehoma spreminjajo velikost in obliko. Nenadoma se lat)ko strnejo in zme-Ijejo vse kar je vmes. Zaradi tega bi moral biti "podledni čoln tafco zgrajen, da bi lahko zdržal tudi cek> vaJo baterij». Izkušnje so pokazale, da Je naj-ekonomične j še brzina podvodne vožnje 4 do 6 angleških milj na. uro. Z raziskovalne vožnje jc U brzina bal primerna, ker bi podmoroijBa ravno še zdršala sunke v primeru, da bi sem pa tja zadela ob led. Na podmorsko vožnjo, ki jo pripravljam za poletje 1980., se bomo seveda v vsakem pogledu temeljito pripravili, upoštevajoč vse nevarnosti, ki nari čakajo. Vosili ae bomo v podmornici tipa '•Lake", ki je opremljena g vsakovrstnimi varnostnimi napravami. Del podmornice je predel j en. v dve zračni celici, ki Jma ena izmed njih v tleh vratca, *kozl katera lahko potapljač med vožnjo zapusti ladjo, ako ima opravka laven nje. Celici sta napolnjeni z zrakom, čigar pritisk mora biti vselsj snak vnanjemu pritisku vode. Ako plava podmornica 80 m pod vodo, mora znašati zračni pritisk 3 atmosfere, kar človeškemu organizmu še ns Škodi. Kadarkoli bo nanesla potreba, bodo mehaniki lahko kar med vošnjo zapustili podmornico, da fcvrše morebitna popravila. Nemara bo kdaj treba oanažiti ln popraviti gonilni vijak, ali pa preiskati spodnje plasti ledenih plošč, pud katerimi bomo plavali. (Konte prihodnjič.) NA&A PBflKM OSVAJA BVBT (NadsJjsvanjv s 8, strani.) nfbfonake plošče. Na zahtevo kom penije sem pel s njima tudi jaz. Z g. Jakcem sva «e sešla v Clevslandu čisto slučajno ns eseti, ko Js mislil odpotovati v Pittsburgh in ssrtoh ni vedel, kdaj gre vlak — čisto umetni ško! — Kakor čujem, se nameravate vrniti nazaj v Ameriko? KedaJT — Prihodnje leto. — Vaši načrti za bodočnost? — O njih bom podrobneje razmišljal, ko ee vrnem is Italije. PnšHUi želodec proti apemiji. Trije ipaiekovalci so odkrili, da je osu*en prašičji želodec, ki mu doslej jii#o pripisovali bugve kakšne vrednosti, izvrstno sred sivo proti anemiji, še boljše nego jetra« 80 g tega letak* «ale-še isMoliko kakor pol kilogra me sirovih jeter aii ¿0 g koncentriranega jetrnega olja. U-činkuje pa še hitreje. Kar Je sul>-stanea, v preparirani obliki po-«dobna žaganju, istočasno tudi skoraj brez okusa, se bo gotovo hitro udomačile med bolniki. RAM« VMTI Operna seeona otvorjena Chicago. — Sijajno novo gledališče čikaške opere, ki je stalo ao milijonov dolarjev, je bilo v pondeljek zvečer otvoreno na atežaj ln občinstvo Je zasedlo vsrii 3471 sedežev od vrha pod stropom do orkestra pod odrom. Bila je grandioina otvoritev sezona v novem templu pevske in muzlkalne umstnostl. Ogromna palača je bila očarljivo raaavet-ljena, vse Je bilo avečano, tudi običajna ekahibicija bleatečih draguljev na milijonarjih In milijonarkah, ki razkazujejo avoje bogaatvo, pridobljenp^lz delavskih Žuljev, ob otvoritvenih večerih — nt motila dobrega vtiaa vellčaatne kombinacije novega prostora ln očarujočiga petja ter godbe. Peli so "AidoM v Roso Raiso v glavni vlogi. Cerkvenimi beli ici ¿^ubijajo pomoč L New Yoriu — Dr. Wotth Tip-psy od Federsl Couucll of Churohea of Chriat obljubuje A-merlški delavski federaciji podporo v nameravani kampanji v južnih drŽavah. Predsedniku Grsenu Je poalsl pismo, v. katerem pravi: "Cerkev bo delata roko v roki z Ameriško delavsko federacijo v prizadevanju, da pride do industrijske pravičnosti na Jugu. Mi se bomo podvizali sa akrajšanJe deiovnlke, za dosego vlAJUiufflezd, za protekci-Jo Žensk in otrok pri delu, za graduaino odpravo tovarniških kemp, za y)adno preiskavo vse tekstilne industrije in za pravico do organizacije, ki Je socialna potreba.' 2IVLJBNJV OVIBNO 00 MI Avtomobili ubijajo In Chicago. — Zadnjo soboto nedeljo so avti ubili 12 oseb v mestu ln ekollel, v pondeljek pa devet. Otroci in starci ao med žrtvami. Dva sta se ubila, ko sta se pijana .vračala e svatbe, druga dva pa, ko sta se vračala od čuvanja mrliča. Tretja dva sta sklenila ŠMjonJe, ko je voeMl pustil krmilo Iz rok in si užlgnl cigareto. In tako dalje. ftt*»vilo letošnjih žetev Je naraatlo na 81«. ___ Zasleduje jo mlade iiiU^nli Angelce — Bmisarji Al* pleteninereke družbe iz brata AUena in Marta Sleela, ki agitirata proti družbi, pri kateri ss Je pričela stavke pred M meeeci. Agentje so agitatorjema sagrosUi t nasiljem, ako hitro ne sapuetita Los Angsleaa. Prvikrat odkar obatoja organsko življenje, se je posrečilo vzrejatl rastline ln živali v okolici, ki je skoraj popolnoma prost« vsakršnih bakterij. V Pasteurje-vem zavodu v Parizu ao vzgoji^ že nekaj rodov žab, morakih prašičkov, raznih vrst žuželk ln raatlln, na katere vee življenje nieo vplivali nlkakžni mikrobi. In vzlic temu žive in uepeva-jo, kar — mimogrede povedano — n) tako aamo po sebi umevno, sakaj poleg bolezenaklh bakterij ao med temi prsživlj! tudi nekatere prav kozletne vrste Nekatere ao rea krive tuberkuloze, kolere, tlfuaa itd., a med njimi ao tudi druge, brez katerih ne bi mogli peči kruha, ne variti piva in ne pridelovati so-čtvja, detelje itd. Brez bakterij se ostanki rastlinstva ne bi mogli pretvarjati v rodovitno prst — humus, ali pa v*šoto in premog, Ljudje smo tadei v marsičem popolnoms odvisni od mi-kroskopično majhnih praživljev. Kaj bi koristilo človeštvu, ako bi mu uapelo zatretl vae mikroorganizme, "dobre ln hudobne", je vsllko vprašanje. Neka vrsta bakterij Je n. pr. kriva vssh krvavih vojn, ki so se bile po svetu teza znajdbe smodnika. Da, kriva Jfh Je tako Imenovana azobakterija, ki aodeluje pri naatajanju aoMtra, ki Je — kakor znano — ena glavnih sestavin smodnika. Neko drugo bakterijo so zopet obtožili krivde velike ekaplozlje na londonskih cestiščih. Gre namreč sa bakterije, ki v svojem žMjenekem procesu razvijajo eksplozivni močvirski plin. Ker uspevajo tudi v cestnem blatu, ki se odeeja s ulic v kanale, Js zelo verjetno, da so tudi v njsm stvorile pline, ki so se vneli ln povzročili etva-Šno katastrofo. ' življenje samo sterilni okolici, kjer nI mikroorganizmov, polome ne-mogošs. Ni pa lekljušono, da bi | utegnil« žlvifoaaka doba vsega žlvsgs v taki okolici znatno «aljžati, ker trdi slavni ruski teriolog In Pasteurjev sodelavec Mejnikov, de je stasnnje posledirs kroničnega zsstruplj«-vanjs s snovmi, ki Jih bakterije Izločajo v črevesju. ate še ali sil Jaleljn To ae? ki lahke pošljete mmm^i^m^^rmmm^^^tmmw— . j i» m.-jnwrtp 1 tvf ' — - — m božič v stari domovini Vi s« morste napravili vsijegn vsssljs saisi v sU* mm kmju, ki »o Va« IJebi la dr.fi, kakor šs prsšiviM bošišee prasaiko v njtkoveei krosa, drašlu ss Pri- VELIKEMU ICLKTD V JUGOSLAVIJO MA KM KM IXNKO SMM>* IRVUNTNIN FAtNIKOV MAURITANIA ü»Mt»«) V SREDO 27. NOVEMBRA ----" - . ^^^ «. JOHN KAMFOVtfA. Ns« Iskašeal spmaliovaki Veei kodo olajšali vss («zla« loSkaAs, ter skrtefc ss Vsš« udsbaosl ia se-doveUe«ot as poti od New Yorku do Vašses «tija gasorvlrsjte si UkoJ proslor pri «vojssl lokalesia stt |M pH • CUNARD is. S. N. P. J. PRINTER ÎABNILA FtôSVBll y. e ZLOQN IN KAZEN thê f ptba •Saj ste ml stoHli itak t« toliko dobrega, meni, kakor tudi sirotam ln pokojnici," je ns-gio fcprsgovorlls Sonjs. "Ako eem ss vam do-Sej ie prvmsk) zehveMs. ns štejte mi tega v zlo ..„ "Dobro, dobro, nlkarite. •Za ta denar pa. Arkadij Ivanovlč, sem vsm sicer jsko hvsležna, n xdsj. Sama sms bom le skrila, ne snu-£jte tega ia nsbvsležnost; sko ste že tako dobrotiJtvi« potem dajte te denar . . . "Vam, vam. Zofljs Semenovns, ln brez posebnega obotavljsnjs, ¿e smem prositi, kajti £sWU Rabili gs boste. Rodkm Romanovi prirediti svatbo, js začela z radovednimi ln ms-lodane poželjivimi vpralsnjl o Psrizu in življenju ne tamošnjem dvoru, dokler ni prišla od- nsjneiaogibnejše ohanje ln shsnje, Izpieševsnje in ifrelenje presenečenja ss je vršilo nenevedno sinemo in trezno; zato pa je dobil gorečo hvJMiost, zalito cdo s sd-zami častitljive gospe mamice, v plačilo. Arkadij Ivanovlč je vstal, se zeamajal, poljub« nevesto, jo pobožal po lleu, ji zatrdU, da se kmalu vrne, in postal zsmištjen, ko je videl v njenih očescih poleg otroške radovednosti tudi nekakšno jako reenobno, daai nemo vprašanja; nato na. da v grobu počasi trohniš,|vi rszgrizena. obraz strašno Kal Skrog ETsmrad in epa^n, ks^č »¿mgffî gnjuaobo ter si prspolšen ostud- vrtnega boja... Sirota se je v nim črvom, ki rijejo po tvojem «robji prebudila . . . kaj ss je mesu. Mrtvec sic« vsega tegs Ugodilo ^ ne vidi, ns občuti in mu js pač vemo le, da Je bila njena smrt vseeno — mrtev Je — ne more počeana in nad vae atraana. pa biti vseeno «vim ljudem. Mogoče se je počeši zadušila, Manjs ko Je gnjilotae ns svetu— mogoče Je umrla od glada-- in šest čevljev globoko v zemlji Kdo ve? Vem pa, da če je po-— bolje je aa naa v vsakem osi- manjkanje zraka povzročilo nje-ru. Poleg tega postane s sati- no smrt, je bile vseeno zelo po-ganjem smrt manj odvratna, o- časna, ker njen grob je bil za-studna ln grozna. Saj človeka sut večjidel s kamenjem in grar kar mraz stress, če pomisli, ka- mozom, ki ga v tleh našegs po- votlo zagrmelo, iz kota je pri-ezel ščurk in muha ee zaletava zastrto steklo. Ena sveča je dogorela, za-cvrlo je in ugasnilo, temne, neme sence so se sklonile nižje. ■Vedno tišje postsjs, tudi plameni sveč ne migljejo več, ■¡■■Je veter priprl vrata, ščurk je zlezel pod ppeteljo in muha je šla menda spat. ■«Grom je potihnil. Tako neznansko je tiho, mrtvaško mrz-o in vendar polno življenje. Stekleno oko »e polagoma odpira, beli lasje gibljejo, gube in gubice oživijo, mrtvo koščeno telo se premika, desnica vzdigne Krista ln mrzle ustnice zakri-čijo: ' "Prokleti"--- | Druga sveča je zacvrla in nI! je več. Sence ao ae sklonile nižje in objele mrtvo nepremično telo. Tiho je pretiho, mrtvaško tiho, ura ne tiktaka več in zadnji plamen zadnje sveče ne plapola več. Nepremično gori kakor bi bil lesen, uklet od pro-klestvs, brez duše, brez moči. Skozi okno zori, vstaja mladi dan. Od nekje pridrvi avtomobil, hripavo petje prekine tišino, svilsns obleka bogatih mask šumi pod oknom. Zadnja sveča ugasne komaj I le Gen** ll4 Dr. Saueibruch je bil \ lor znano najvnetej&i pristal, Maxa Oeraona, ki zdravi^ kulozoz neslano hrano. Sedali ste se oba učenjaka sprla. G| son je trd|l, da je njegovi! rapijaka metoda uporabna ta za druge bolnike. Sauerbrueh, je temu naziranju oporekal. I JAVNAZAHVAU | želim ss zshvaliti ,„uji« stram iz Milwsuket-, Wis., iB| cer Angeli Pekol in Heleni Ki tiger in njih soprogoma, £1 naa obiskali za Časa bolezni nam darovali krasna darila, I kor za darovane cvetljice mu sinčeku v bolnišnici. Tfl leps vsm hvala vsem akJ Netti Kralj, La Salle, 111. ^i^Ttoraievsi^rsdf msi^karbo^u- I ^^emTdnu duše u^^ern^to^Ato potenj e razjezil nad nsjčsstltljlvejšo v*h mater, H Je „jegovem maan ... Mlael na imel dodop do nesrečnks. tri ali pojutrišnjem gotovo zgomio, Pocemjt | ^ njêf0V0 ^^ nsmudoms v svojo var- | .„n Je mnoro mani strašna, če! Zdaj pa reci, če bi ne bilo bdj- stvoin ga dala pod ključ. Ko je odšel, jeza-enavadnii najboljše, da mu ne omenite nlčassr o mojem obisku, ne kažete denarje nikomur ln nikomur ne poveste, da «am vsm gs dal. Do svidenja torej !M Vstel j«. «IA "Bodionu Romanoviču sporočite moj pozdrav. In da ns pozsblpi: spravite dsnar dotlsj pri gospodu Bazumihinu. Ali poznate wo-da Basumlhlns? Oh, gotovo ga poznate! tovrsten človek js. Nssite denar Jutri ali vsaj pri prvi priliki ojsrou. Do takrat ps ga dobro •krijter ji * Tudi Sonjs js pUnils s stote in ga pre- _____________ Silno rada bi bila nekaj rekla in ga nekaj vprašala, tods nI vedela, kako bi zašala. "Kako pa — kako pa hočete zdaj v tek-Anermdtžju aa ulico?" s I "V Ameriko ss odprsvljam. Os bi ss dsžjs hal, hshahs! Z Bogoi^ srček, Zofljs Semenov-$viU) dolgo In srsčno, svojim bližnjim v blsgorl In potem — povejte goepodu Bmnim-ihlnu, ds aem ga velel poadravtti. Sporočite mu: "Arksdij,H recite, "Ivanovlč Svidrigajlov vas pcmlrsvljs r Pe gošovor Odftsl Js ln pustil Sonjo osuplo, prsstrsše-no ln polno nejasne ln talke ilutnje. Posaejs ss js Izksaalo, da Je napravil ta večer, ko Je tekla že dvanajste ura, še en oblak, ki Je bil zelo čudaški ln i druge atranl tudi jako nepričakovan. Dež še Vedno nI hotel odnehati. Rilo Ja dvajict minut če; enajst, ko je stopil vee moker v tesno stanovanjs steršev svojo ns-vsste v tretji vrsti na Vasiljevem otoku, na Mali eestl. Dolgo js morsl trkati, preden so mu odprli In njegov prihod js povzročil nems-lo zmsšnjavs. Toda kadar Js bilo Arksdlju lvsnoviču na tem, ae Js snal vsstl kot Jako prl-Ijuden človek, tako da ss Js prvotns — sicer zelo bistroumna sumnja neveetinih roditeljev, da ss gs Js Arkadij Ivsnovič bržkone kjs tako navlsksl, ds žs sam vsč ns ve, kaj dela, raspr-žlls asma od asbs. Bolnoerčna ln čsstltljlvs ne-vsstins mati je pripeljala hromega očete v na-slonjaču k Arksdlju lvsnoviču ln mu jeia po •vaji stari navadi zadajati rasna oddaljene vprašanja. Ta ženaka nikdar ni vpraševala narevnoet. temveč ae je vedno najprej začela amehljatl ln meti roka, potem pa, ako je bilo treba nekaj z gotovoetjo ln zanesljivo Izvedeti, na primer, kdaj bo Arka4iju Ivanoviču ugodno pustil vse tri v nenavadni razburjenosti. Toda bolnoerčna mati je takoj s polšspstom in jako goetobesedno rszvoslela nskatere poglavitne dvome; poudarjsls je fk*ti, da Je Arkadij Ivanovlč velik mož, človek, ki ima važne opravke in odlične zvsse, pred vsem ps bogataš; bogve-kaj mu Js prišlo ns um, da Je na vsem lepem prišel, oddal deiier in odšel - čuditi pa da se ni ničemur. Seveda, čudno Je res, ds Js prišel ves moker, toda Angleži ao le večji čudaki, hi sploh ss velika goepoda malo menijo za to, kaj govora o njih. in prsairsjo vse formalnoeti. Prva potreba je, da ae o tem dogodku ne pove nikomur niti besedice, kajti bogvekaj ae lshko šs naključij dsnar pa Je treba varno sprsvitl. Dobro js, da Je ssdela Fedozlja talas v kuhinji ; sicer pe tudi tiste Ressllch za nobeno ceno oasme zvedeti nlčeaar, in tako dalje. Do dveh sta z možem teko sedala in ugibala; nsveata pa je šle spst žs mnogo prej. presenečena in s Milo žslostjo v duši. Svidrigajlov Js stopal medtem v temno polnoč; prekoračil je —kov most in ae obrnil proti Petrogradn, Dež Je ponehal, a veter Je bril še vedno. Zečel Je trepeti ln nekaj trenutkov je gledal a posebno radovednostjo in zvedavostjo na črno vodo Mala Nsvs. Kmslu pa mu js postalo Jedo hladno nad vodo; obrnil ■ ln odšel na —eko cesto. Dolgo časa, skoro smrt je mnogo manj strsšna, čel Zdaj pa red, če bi ne bilo bolj veš, da ti bo gnjusobe grobe o- šs za Agato, če bi Jo bili sežgali, stala prihranjena. Moja želja je, | kot pa, da so jo pokopali-4ivo? da me po smrti upepeHjo. 'NMi u slabo ii ji izčrpna? «tok i» uirp»n pitfa, | mM 1—tl Nuc*>Tom," pravi Mr a. L (MMT. Dflloo. KlMU "Porabil Mfn *|t Ma«|l INeS "Tli. 1» sedaj u-m amt^t Slišno. Temne agnoe so se Zgubi- m le ob svitu solnca, od «ten pa šef»^* oam To i» ajloiao po rotilo Mb, ki m ljai« Nuca-ToM. Om it itboUi.lo ia mile mo• U million 1» moko, i, N, či- ^Jtes^va in ie ft0 mMl0 k®P° kjlkor iz" staže nekako izhs- praIli iloyic** P° ^^ 10 BMMK^T^llezH debeli mastni črvi in ure- Prva unlvsrsa aa črnce v Af rikL V Kompati, ki leži v Ugandi in stoji pod sngleško zaščito, so pred kratkim otvorili prvo u-niverzo za črnce. Za profesorje jc vlada nastavila Angleže, ki predavajo medidno, živinozdra vnlštvo, farmakologijo, fllologi jo, teologijo in kmetijstvo. Predavanja se vrše v suaheliju, jeziku srednjeafriških domačinov. Tudi knjige, ki služijo slušateljem, so nspisane v tem jeziku Univerza ima zaenkrat neka, nad 800 slušateljev. Črnci so pri šli povsčini iz misijonarskih šo v Ugandi in prsvijo, da so angleški profesorji s njimi na mož zadovoljni. ure js hodil po brezkončni —ski cesti in vsčkrst se js spotaknil v temi na lesenem tro-toarju, vendar |M ni prestal rsdovedno iskati nsČsss ns desni atranl ceste. Ko ss js nsdav- no vosll tod mimo, js sspssll v bližini, že proti koncu ceste, leaeno, toda vdiko gostilno, ki te js svsls "Adrianopelj" ali tako nekako. Njegov rečna ni bil napečen, kajti ta gostilna v takšni puščavi Js bila nskaj tako očt-vidnegs, da Jo Je bilo celo v temi nemogoče ia-grsšiti. Bila Ja ddgo, zsčrndo leeeno podopje, kjer ao ae navsHc posni uri šs vsdno svetile luči in Je bilo videti la nekoliko življenje. Vstopil js In zshtsval od aaplns, ki ga Js srečal ns hodniku, naj mu pokalo sobo. Capin js pomeril pvidrigajlova s očmi, atread ae ln ga peljal nemudoma v oddaljeno sobo tam nekje pod stopnicami, v kotu na koncu hodnika. Zatohla je bila in temna, a druge ni bilo dobiti; vse so bils žs zsaedene. «Dalje prtkednjM.) Un^vTin vTZZtnim^ove* 041 pokriva- dïtett!^ f Ij0 ^tr«palnice, eno^okoje Agata je "" ^ jča nekega bal trdno secev pred smalna zs vèelpo i lahkega délai je n I Sledilo je ^ I manjkanja sovsščani, njene ljubezni do — in ker ni bila ve, Ježe par me» poetala ne» težje delo. In I ne kmetih malo. Kake zaustaviti kii«| S» M M kaitlj rani ______ talk». ZaaataviU » • Imn'i Caa*h a«luna. Uatori Ue«aaJ». paaUH vrla. T« aaaaaUiW tal- | mm p»ati kaiUa k »ftUaMj« v «m» flh II nnd M let. Val fckaraar ca tata. M ta M w. f. as VER A co. ■'«•v». Naravnost iz tovarne! » , , ■ «. 7 î 7 " ' . Italijanske harmonike Popravljanje ekeetja. — Ns koagiesu kirurgov v Parizu Js postavil njegov predsednik trditev, da Je mogoče človelko telo, alastl ps njegovo okoatje popraviti s isto Ishkoto in tsnealjivo-etjo kot kskšen predmet iz lees sll kovine. Ameriški kirurg dr. Albert je nsto pokazal sboroval-osm električni stroj, ki omogoča kirurgu pri operacijakl mizi vas tista dels, kakršna izvršuje re-perster v «trojni delavnici na kovlnaklh sll lseenlh delih. V «lučaju, da Ima peci je nt zgrbljeno hrbtenico, mu operster n. pr. Is-i^s skaženo kost ln mu jo nadomesti z novo. pravilno oblegano ln isobltteno koetjo, ki jo elek-tričnl spsrst I»rt^>ravi iz dela pi Mali. Tako »e da hrbtenica po-praviti kakor kakžrn akrivljen Borbe a merskim veMiem. Preeeoski atlet Andrs Bolet, o-Nmpljski zmagovalec v dviganju Utadi. se Je kopal v morju z nekim svojim prijateljem. Opazila ste pokdrug meter dolgo ribo, menila sta. da je run ln sta Jo želela loviti. Riba ae Je hipoma obrnile proti zaeledovalcema in udarila Rdetovegs tovartt teko ailno po roki. da mu skupaj oprai U dejali I šeatnlca. mu, ki ga žčill njeno že tako: če ______________________gatega k Jo Je alomlla. Nato ae je spravi- svojimi zdravimi, čvrstimi sob- rijina la na atlste. Po ddgam boju jo mL Zs časa odmora Je dobilo I saj ni sams Js te s nolem ubil. Hip nsto Js tehnično osobje nalog, naj Igral- ali pe: podi im ■otrežaj odpeto in _________ gleda nazaj na temna aanee, ki aa prepogibajo in krdmčejo kakor ao se krohotale od rojatva dO sadnjega diha. ' ^ i Ovele roke držijo Kristusa na Riu krilu, ki aa je nagnfl kakor bi par mssscev po^ hotal MM dels izsessne a stradanjs. Njuni Pr*te sovsscam m so slesr bili jako 71110 & urt M uetovDa, ---- S inUS. jima pj- bogve kdej že, tam nekje daleč 323 Polk Street, Dept. ao hoteli pomagati; oče Agatine-ga otroka je bil malo vreden fent ter se niti malo ni brigal ta njo. Toliko bolj pa eo jo vsi ter JI, grašnld je grešniea, pre» ker Je verjela «Jo-ljubila 1 — privo- italian accordeon mfg. CO. reet,Dept. 22 \ Chicago,!^ zvedd v svoje zeprspeščsnje. da e bil ubil mladega — morskega ca» ki očtvMno ni bil več pri pa- ko delje. —- V nekem pariškem gledališču ao več tednov, asporedoms Igrali igro ameriškega Izvora "Kosmsts opica". Ta stvar ni nič drugega nego dramatizirana zgodba o Tarzanu, Id je, ns žalost, tudi med nemi znsn n razširjen. Igra nima nobene druge vrline nego to da ss v ne-ksterih vlogah lahko tsksšsjo i-gvnlel. Najhvalešnejle msd njimi Je vloga Tarzane, ki je tudi a tališča živalske pelhologija telo asnimiva. Tobnač te vloge na parišk odru ae Je tako rtlvd v Tarzana, da je kmalu asm postal to. kar bi mord predstavljati. Ta snovlteaf človeka In Igralca Ja postala sa uaodsDdne. ponovitvi k tako akakal po odru, de ni moglo občinstvo rsdočiU. čs ss na de-akeh pretvarja rssnlči II aamo njen člevslki __ dec. Človeški Tarzan Ja tulil In »e prekueovai. dadnJM Je pe bil celo na Človeško govorico Je dajd od aebe aam nr gteaove Višek pa Je ko Je aačd občinstva meti. ujema. Raa ao ga ujeli ln dobnega ko je zdravnik ugotovil da ss Je Uu pe hčer nearečniku omračil um. «o ga I bajtarja, t prepeljali v asnstorij sa živčne h0 po nji, boUsnl. Takšen Je bil konec tar- irmmnlc0i zanščine v gtedalMču in tako Je u nAH vae zaključil avojo gladaMUto karije-ro človek, ki ss Js prevsč vCivd življenje opise. štren. Ibn hedžaškl kralj, se je moderniziral. V Londonu d Je naročit ealo karavano avtomobilov, ki bodo v bodoče opravljali promet msd Make In Medino. Zeae pa d Je npročil talko vodlo, ki je opremljene a aunanjlml stop-nleami za njegove telesne stražnike. V dveh nedeUnlh avtpbu-dh mu bo eledllo 48 do sob obo-relsnih gardistov. Za tema bodo voeil! "haremekl avtomobili njegovimi S4 ženami TI avto-nimajo okse. loč in srak II od sgoraj, kamor ko hodil nihče gte-v svojih Ustkah In šakale na povelja Pri naa je hči kakega bo-ali pa kakšna Ma- | jo pomilujejo» češ, n... naareča.. • L > js, siroto, Inta-ddleti kaj po-dromašno dekle. o: f.<"t* ':T î 1 • V SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA o» lot ds dobri in tisti, Id so najbolj nim gn, so naj hinavci. Agata, ki la pravo In tudi lo trpela. pa vd brž lopne-1 poglejte Jo, ne-1 >! Sramota vzkliku Je-kako iFnniaa BaŽ KJbožni" ter! nad bližnje-1 ln tB abode, vizitnion, dnrje, letake Itd. v alovenakem, hrvatakem, dovafltem, ikem, nthflrnr Jedka te fents kot na Je krivica. Pd pe VODSTVO TSKARNK APELIRA NA ČLANSTVO (LHJPJn DA THOVINR NAROČA T SVOJI TISKARNI ni Vee tO poeledic. njo čas ZELJO TUDI VSA