35 Popotniki in turisti, ki v mestu Bobo Dioulasso obiščejo Kafuli, lahko izbira- jo med naslednjimi dejavnostmi: obisk polja ekološkega bombaža in pomoč pri obiranju "belega zlata", tkanje iz burkinafaškega ekološkega bombaža, priprava tradicionalnih lokalnih jedi, učenje oblikovanja kipcev iz brona pri lokalnih umetnikih, okušanje sveže- ga ekološkega manga in predstavitev njegovega sušenja, razkrivanje skriv- nosti tradicionalne pridelave lokalne- ga piva in spoznavanje bogate zgodo- vine Burkina Fasa z učenjem osnov lokalnega jezika dioula. Pomemben poudarek projekta o od- govornem turizmu je tudi ozaveščan- je turistov in popotnikov o negativnih posledicah turizma, o potrebah po okolju in človeku prijaznejšega načina potovanja ter delovanja, saj si spre- memb ne moremo zamisliti brez za- vedanja o naši lastni vlogi v svetovnih procesih in globalnih problemih. In kaj je odgovorni turizem? Različne ideje in smernice lahko v grobem strnemo v pet točk: varovanje oko- lja, spoštovanje lokalnih kultur in ljudi, družbene in gospodarske koristi lo- kalnih skupnosti, ohranjanje naravnih virov in zmanjšanje onesneževanja. Več informacij o projektu "Nova desti - nacija: odgovornost" najdete na www. humanitas.si in na info@humanitas.si. Barbara Vodopivec poročilo Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva v letu 2011 Terske doline (26. marec 2011; strokovni vodja: Andrej Bandelj, univ. dipl. geograf) V podnožju Muzcev smo se po delu naravoslovne poti med Plan de Ciclamini v bližini prelaza Tanamea preko zaselka Šimac/Simaz in nase- lja Mužac/Musi sprehodili do izvira reke Ter. V Bardu/Lusevera nas je v tamkajšnji cerkvi in etnografski zbirki upokojeni profesor in kulturni dela- vec Viljem Černo seznanil z zgodovi- no slovenstva v Zgornjih Terskih do- linah. Ekskurzijo smo sklenili z obi- skom jame v Zavarhu/Villanova delle Grotte. Rezija (16. april 2011; strokovni vodja Andrej Bandelj, univ. dipl. geograf) Po uvodnem postanku ob samo- stanu v Mužacu (Moggio Udinese) v Železni dolini smo se odpravili v Rezijo. Na Ravanci so nas v kultur- nem domu sprejeli domačini in nam pod vodstvom Sandra Quaglie na izviren način predstavili svojo do- lino, zgodovino, narečje in običaje. Sledil je obisk Informacijskega sredi- šča parka Julijske Predalpe in muze- ja brusačev na Solbici pod vodstvom Luigie Negro. Po delu krožne poho- dne poti z imenom "Ta lipa pot" smo se od Solbice podali do Brajde pod Osojanami. Za konec smo si ogledali še slap Barman. Karnija (14. maj 2011; strokovni vodja Andrej Bandelj, univ. dipl. geograf) Karnija je gorska pokrajina na sever- nem robu dežele Furlanije – Julijske krajine. V pokrajinskem središču Tol- mezzu smo v eni od tamkajšnjih sta- rih palač obiskali Karnijski etnografski Sandro Quaglia med razlago ob maketi doline Rezije v Informacijskem centru Julijskih Predalp na Ravanci (foto: Primož Pipan). g e o g r a f s k i o b z o r n i k36 in Obramlje proti Dobrovljam. Pred Dobrovsko vasjo smo se peš pov- zpeli na razgledni Bezovec (857 m). Sestopili smo mimo kmetij Covnik, Rovtnik in Kokovnik, od koder smo se odpeljali na Čreto do ekološke kme- tije Završnik. Po krajši vožnji smo od Jegovnika pot nadaljevali peš do cer- kvice svete Marije in svete Katarine na Čreti. Po gozdni cesti smo se od- peljali v Zadrečko dolino, kjer smo v Nazarjih obiskali Bohačev toplar, v katerem je urejena zbirka o zgo- dovini Nazarij in lesarski dejavnosti ter zbirka domače umetnostne obrti Zgornje Savinjske doline. Breginjski kot (15. oktober 2011; strokovni vodji Aljaž Celarc in Tea Erjavec, študenta geografije, člana Društva mladih geo- grafov Slovenije) zvoniku v osrednjem kraju doline – Prato. Sledila je še vožnja prek pre- laza Valcalda proti vzhodu. Nad njim se dvigata gori Crostis in Zoncolan. Zoncolan je tudi znano smučarsko središče. Spustili smo se v dolino reke But, ob kateri teče glavna cesta proti Ziljski dolini v Avstriji. Ta cesta je slovela že v rimskem obdobju, ko so jo imenovali "Via Iulia Augusta". Ob njej ležijo arheološki ostanki nekdan- jega mesta Iulium Carnicum, ki se danes imenuje Zuglio. Dobrovlje in Zadrečka dolina (3. september 2011; strokovna vodja Martina Pečnik Herlah, univ. dipl. geograf, ambasadorka programa Leonardo da Vinci za Slovenijo) Iz Malih Braslovč smo se po "parti- zanki" odpeljali čez Zgornje Gorče poročilo muzej. Sledila je vožnja po doli- ni reke Tilment proti zahodu. Iz kraja Ampezzo smo zapeljali v so- tesko reke Lumiei, ki je v najožjem delu pregrajena za potrebe hidro- elektrarne. Za jezom, ki je v času gra- dnje veljal za enega najvišjih v Evropi, se razprostira umetno jezero. Nad njim smo obiskali Sauris/Zahre, naj- višje ležeče naselje v deželi. Tu živijo prebivalci, ki še vedno govorijo arha- ično nemško narečje, saj so se prvi naseljenci priselili sem s Tirolske in Koroške že v 14. stoletju. Iz Saurisa smo se vrnili v dolino Tilmenta in pot nadaljevali ob reki Degano proti se- veru. Zavili smo v stransko dolino Pesarina, ki slovi po čudovitih gorah (Pesarinski Dolomiti) in bogati tradi- ciji izdelovanja ur. Posebej zanimiva je urarska učna pot po vasi Pesariis, ob kateri so postavili deset najrazlič- nejših modelov velikih ur. Zanimiv je bil tudi postanek ob poševnem Pogled na Breginj, v ozadju pogorje Stola (foto: Primož Pipan). 37 poročilo, recenzija V Breginju smo si ogledali etnološ- ko vojaško zbirko in Ščirnov ograd, ki prikazuje življenje pred potre- som leta 1976 in je edini arhi- tekturni ostanek starega Breginja. Obiskali smo tudi Logje, ki so ena od bolj avtentičnih Kotarskih vasi, saj tam najdemo številne tipične hiše z beneško- slovensko arhitekturo, ki jih potres ni porušil. Popoldne smo se napotili k zavoju Nadiže pri Kredu in Robiču pred ozko vrezano dolino med Matajurjem in Mijo. Kostel in Osilnica (12. november 2011; strokovna vodja mag. Brigita Gregorčič, prof. geografi- je in geologije, Osnovna šola Fara). V vasici Vrh pri Fari so nam na Lukčevi domačiji predstavili tradicijo kostelskega krošnjarjenja. Sprehodili smo se po krožni poti med slapom Nežica, potokom Prifarski jarak z mnogimi lehnjakovimi pragovi in za- selkom Tišenpolj ter se pred polnilni- co vode Costella seznanili z gospo- darskim utripom območja. Vas Fara nam je postregla z romarsko cerkvi- jo Marijinega Vnebovzetja in zunanjo- stjo tipične kostelske hiše. Na kovači- ji Gorše v Mirtovičih smo izkusili pri- kaz kovaške obrti. V Bosljivi Loki smo se seznanili s prikazom domače obrti izdelovanja rož iz papirja in obiskali vzorno obnovljeno Matičetovo do- mačijo. V Ribjeku smo obiskali cerkvi- co sv. Egidija in ribogojnico, v Osilnici pa smo se v hotelu Kovač seznani- li s primerom uspešnega turističnega razvoja najmanjše občine po številu prebivalcev v Sloveniji. Vabljeni, da se nam na prihodnjih ek- skurzijah pridružite tudi Vi. Fotografije z ekskurzij si lahko ogledate na: http:// www.lgd-geografi.si/, kjer je objavljen tudi program ekskurzij za pomlad 2012. Program ekskurzij za pomlad 2012 pa najdete tudi v tej številki Geografskega obzornika. Primož Pipan, Andrej Bandelj Matjaž Napokoj, 2011: Šrilanka Vodniki Ljubljanskega geografske- ga društva. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 179 str. V letu 2011 nas je razveselila no- vost med vodniki Ljubljanskega geo- grafskega društva. Vodnik z naslovom Šrilanka avtorja Matjaža Napokoja je šestnajsti po vrsti vodnikov Ljub- ljanskega geografskega društva in hkrati tudi osmi neevropski ter šesti z območja Azije. Vodnik je pravzaprav podrobna knji- ga o tem azijskem otoku, ki ne samo po svoji obliki, pač pa tudi skozi svojo ambivalentno vlogo v pretekli in pol- pretekli zgodovini zbuja vprašanje ali gre za azijsko solzo ali azijski dragulj. Avtor je v njej predstavil lastne izku- šnje z otoka dopolnjene z dodatno literaturo, ki obsega 33 bibliografskih enot. Šrilanka je podrobno in slikovi- to opisana na 179 straneh formata A5, besedilu pa posebno težo daje kar 139 grafičnih elementov v obli- ki tematskih kart, grafov, diagramov in zlasti fotografij. Predvsem fotogra- fije poskrbijo, da bralec, ne glede na svoje predznanje, dobi vtis o sliko- vitosti dežele, ki ji lega v tropskem pasu daje neizbrisen pečat, pa najsi Zvonik cerkvice sv. Egidija v Ribjeku z Loško steno v ozadju (foto: Primož Pipan).