Posamezna številka 12 vinarjev.
Stev. 296.
f mm, v n ie 28. nrn isi7.
Leto XIV.
55 Velja po pošti: = ia oelo leto naproj.. K 30' -za en mesec „ .. „ £'50 sa Nemčijo oeloletno. „ 34'—
sa ostalo »nosemstvo.
40-
V Ljubljani na dom; Za oelo leto naprej.. K 28-—
sa ea mesen
K
2-30
V (pravi prejaman mesečno s Sobotna Izdaja: =
Za oeio leto.....K 7—
sa Nemčijo oololeino. „ 8 — ga ostalo inozemstvo. „ 12 —
■ Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm ftlroka In 3 mm visoka sil nj«
prostor) sa enkrat .... po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjlli naročilih primeren popust po dogovora. 1
Enostolpna petltvrsta po 60 »
Izhaja vsak dan lavzemSl nedelje in praznike, ob 3. ari pop.j
Redna letna priloga vozni reA.)
. • . .... ' . /
ITredniStvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 8/1X1. Roso»'si rs ne vračajo; nefrcnkirana plsmn se ne = -jr^majo. — DredniSkega iolelona £tev. 74. =
OpraTnlštvo je v Kopitarjevi nllol St. 6. — Račnn pož!a.» hranilnloe avstrijske š*. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. St. 7583. — UpraviilSkega telefona St. 188.
In prišli so možje iz najoddaljenejših naših krajev. Ustrašili se niso re snega, ne sneženih žametov, ne burje, ne viharja, premagali so vse ovire in zapreke skrajno pomanjkljivih prometnih sredstev, da povedo, da stojijo slejkoprej trdno in neomajno ob strani S. L. S., da izrečejo na ves glas obsodbo nad razdiralci, ki so poskusili razbiti S. L. S. in sejati seme razdora v našem narodu z raznimi kmečk;mi in meščanskimi strankami. Prišli so zastopniki katoliške, narodne demokratične ideje, da izpovedo javno svojo odločno voljo in zahtevo po svobodni jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom v smislu naše deklaracije, da izpovedo svojo obsodbo nad onimi, ki so zapustili naš skupen prapor Jugoslovanskega kluba, ki druži zastopnike jugoslovanskega naroda.
Dvorana »Uniona« polna. Mož pri možu! Krog 1000 jih je bilo. In kdor jc videl to krepko in odločno voljo, to navdušenje mož-zauphikov S. L. S., zastopnikov naroda, ta bo vedel, da hoče s'o-,vensko ljudstvo kot en mož si izbojevati svoj naroden ideal pod slavnim praporom S. L. S. Nobenega nesoglasja, nobers ne-edinosti — vihar navdušenja je šel skozi vrste naših ljudi, ljudi odločne volje in vere v našo stvar. Bil je to plebiscit našega naroda. Veličastna manifestacija za našo idejo. Iz izvajanj vseli naših govornikov jc zvenela trdna in globoka vera v lepšo bodočnost. Vse resolucije soglasno sprejete. Zbor zaupnikov S. L. S. v »Unionu«, zastopnikov Vseslovenske Ljudske Stranke, je najboljši dokaz zavednosti našega ljudstva.
Prenovljena, mogočna S. L. S., Vseslovenska Ljudska Stranka živita — zmagujeta, gresta naprej!
* * *
Prelat A n d r e j K a 1 a n jo otvoril zborovanje in predlagal za svojega namestnika državnega poslanca viteza Po g a č n i k a. Nato je. izvajal:
Slavni zbor! Na Šentjanžcvo smo se zbrali, na dan, ko .je naš dr. Krek obhajal svo.j god. Prosimo Boga, uaj mu obilno poplača njegovo nesebično delo za blagor našega naroda. Naša dolžnost pa je, do shod zaupnikov napravi prisego, da bomo z isto žilavost-jo, nesebičnostjo in vztrajnostjo delali za blagor naroda.
Cenjeni zborovalei! Zbrali ste so danes v nepričakovano velikem številu. Pred vsakim izmed Vas bi se rad odkril jn vsakega posebej rad pozdravil, kajti poznam sedanje prometne razmere, težavno potovanje, katero ste morali prestati. Pozdravim najiskre-aiejše Vas, ki ste prihiteli od vseh strani v tako obilnem številu. To je najboljši dokaz, da .je naša stvar pravična in poštena.
Zakaj smo danes prišli? Prišli srno zato, da izjavimo: Eliara zaslug polna S. L. S. živi! Take organizacije niso enodnevne muhe, da bi jih lahko razbil, kdor in kadar bi hotel. Taka organizacija .je moralna enota mož, ki so istih načel. O obstoju te nc smo govoriti samo en mož, ampak shod zaupnikov kot najvišja instanca, pred katero se mora vsakdo vkloniti, tudi načelnik stranke.
Zakaj .je prišlo tako daleč? Ker je bivši načelnik stranke dobil v svojo oblast, preveč poslov, ki jih ni mogel izvrševati. Bili so to nezdružljivi posli, j On ni poznal našega vseslovenskega stališča. Če kedaj, moramo sedaj pozabiti, da. smo Kranjci, sedaj, ko gre za samoodločbo narodov se moramo zavedati, dh smo Slovenci, ki tukaj živimo. Tega bivši načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke ni storil, sklical ni nobene seje načelstva kljub opozorilu. Če ni bilo združljivo mesto načelnika te stranke z mestom deželnega glavarja, bi moral pač to mesto odstopiti drugemu. On je vedno povdarjal stališče deželnega odbora. Vsa čast deželnemu odboru, kar je storil za deželo, ampak to je bila njegova dolžnost.
V vseslovenskem oziru smo šli nazaj, mi moramo naprej. Vsaka dežela naj ima svojo krepko politično organizacijo. Vsi skupa.j pa skupno politično organizacijo v Vseslovenski Ljudski Stranki. Tako bomo šli naprej, ko se bo šlo za uresničenje naših narodnih idealov.
Zakaj nasprotstvo glede, volitev v delegacije? Tisti, ki so stali na deželnem stališču, so šli svojo pot, mi pa smo šli svojo in edino pravo pot. Morebiti pa nismo storili vse mogoče, da bi ostala C. L. S. edina. Reči moram, da smo storili vse, kar je bilo mogoče, kar nam je dopuščalo naše prepričanje in naša čast. Takoj, ko smo videli nesoglasje, kako je šlo načelstvo svojo pot, smo šli k načelniku in ga z lepa prepričevali, da tako ne gre, da, bo to imelo slab konec. Odgovoril pa nam .je: To so bagatele, to so marajo, postranske reči, za katere sc noben človek ne brisa. Naprosili smo škofa (Burne ovacije škofu), naj on posreduje. On je prevzel to nalogo in storil vse mogoče korake, d", bi se sprava posrečila; toda dobre volje ni bilo. Kakor hitro je odbor Katol. tiskovnega društva storil sklep, da nr. hoče pogajati v smislu škofovih resolucij, ni bilo nobenega odgovora. (Klici: Škandal!) Namesto da bi nam predložil svojo pogoje kot enakopravnim. ni hotel o tem ničesar slišati. Nato jo prišel izstop iz Jugoslovanskega kluba in kar je nečuveno v zgodovini, razsul jo stranko (Klic: Sebe je razsul!) iu todai jo rekel škof deželnemu glavarju: Dejanja so nas prehitela. To Vam povem zato, da boste vedeli povedati tistim, ki neresnico širijo. Voditelj katoliško stranke ne more biti, kdor gre preko škofa in proti škofu. Ljudstvo ie to odobrilo in ljudstvo je najvišja in Strmca. Vse bi se aplaniralo, da ni prišla bomba iz državnega zbora, cla sta dr. šusteršič in Jaklič izstopila iz Jugoslovanskega kluba. In to v času, ko se vse združuje, ko so se Nemci združili, da krepkejSc nastopijo proti nam, v času, ko imamo tako izvrstno delujoč. Jugoslovanski klub. (Viharno odobravanje. — Burno ovacije dr. Korošcu. Dr. Korošca dvignejo na rame.) Na vse to se je reklo, da sc bodo Korošcev! volilci pasli na račun kranjske deželo. To jo poskus, ki bo š > mimo.
Odkar politično delujem, nisem bil nobenega pojava, tako vesel kot tega, da jo naš narod tako hitro in tako dobro razumel pomen .jugoslovansko deklaracije in da jo to komedijantstvo s snovanjem novih nepotrebnih strank tako hitro obsodil. To kaže politično zrelost in upanje, da bomo kmalu gospodarji v lastni hiši. (Viharno odobravanje.)
Menim, da. nisem izrekel nobene žaljive besede, saj namena nisem imel. Katoliški kristjani smo, in biti moramo prizanesljivi. Kadar gre za načela, moramo držati vsi skupaj, biti moramo edini. Proklet naj bo, ki sejo razdor.
Vabim vse tiste, ki še niso v naših vrstah, da se prepričajo in pridejo nam naproti, da so vso naše vrste strnijo. Združeni moramo biti, zvesti Bogu, zvesti cesarju, zvesti jugoslovanski domovini in zmaga bo naša. (Viharno, dol,trot ni j n o o d obravan j e.)
Nato predlaga prelat Kalan, naj so odpošlje cesarju naslednja udanostna brzojavka:
Njega Veličanstvu cesarju Karlu Prvemu na Dunaju.
Zbor zaupnikov Slovenske Ljudsko Stranke, najmočnejše politično organizacije na Kranjskem, zbran dne 27. decembra v Ljubljani prvikrat, odkar je Vaše Veličanstvo zasedlo slavni habsburški prestol, izraža Vašemu Veličanstvu in prejasni vladarski hiši svojo odkritosrčno udanost in neomajno zvestobo; se iskreno zahvaljuje za
prekrasno cesarsko besedo, ' da hoče Vaše Veličanstvo biti svojim narodom mil vladar in jim dati vsem enake pravice ;
s hvaležnostjo pozdravlja, da so jo Vaše Veličanstvo na čelo postavila mirovnemu stremljenju, in upn. da so bo plemenitemu in vztrajnemu prizadevanju Vašega Veličanstva čimpreje posrečilo, konec napraviti strnilo lam vojne; kot katoliška strank? tudi s hvaležnostjo in zadoščenjem pozdravljamo Vašega Veličanstva iz spoštovanja clo pravo človeško časti izvida;o"o vitežko odločbo zoper dvoboj.
v globoki spoštliivosti
Za. zbor zaupnikov S. L. S. prolat Kalan.
Sprejeto z viharnim odobravanjem.
Daljo predlaga prelat Kalan naslednjo udanostno izjavo ljubljanskemu škofu:
Udanostna izjava .Presvetlemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu dr. Antonu B. Jegliču.
Zbor zaupnikov S. L. S., zbran dne 27. decembra 1917 v Ljubljan', izraža svojemu škofu sinovsko udanost ter se mu iskreno zahvaljuje:
da po navodilih sv. očete. Benedikta XV. tako vneto deluje za. svetovni mir, da jo v najodlične.jši dobi življenja Slovencev vso sinovo slovenskega naroda ob deklaracijskem orogromu združil in zedinil, da je tako jasno, odločno in možato nastopi! za obstoj in edinost S. L. S.
Nadejamo se, da bo Presvetli vla-dika končno kot sad svojega plemenitega stremljenja za blagor Cerkve in naroda videl vso svojo duhovščini združeno in zedinjeno.
Za zbor zaupnike. S. L. S. prelat Kal an. ,
Ko je prelat Kalan preči tal to izja- j vo, so zborovalci vprizorili burne ovacije škofu. Izjava se sprejme soglasno.
Obsodba razdružitve S. L., 3.
K besedi so oglasi župnik F i n -žgar : Prelat Kalan nam je v svojem govora pojasnil potek dogodkov, vsled katerih je bilo nujno potrebno, da smo danes prišli skupaj. Zdi. se nam potrebno, da storimo kratek sklep, cla obsojamo razdružitev stranke. Zato predlagam:
Zbor zaupnikov S. L. S., kateri je po § 3. strankinega pravilnika kot «vr-hovna oblast, v vseh zadevah stranke, bodisi načelho-pragmatičnih ali taktičnih, parlamentarnih ali izvenparla-mentarnih in čegar sklepi so morodaj-ni za postopanje stranke odnosno njenih organov v vsakem ozira in povsod i'<, izjavlja:
L da obsoja poskus razdružitve stranke,
2. ugotavlja, da S. L. S. prej kakor sloj obstoji.
Soglasno sprejeto.
Govor poslanca Jarcn.
Nato pride na vrsto točka: Državni zbor. Poroča drž. poslanec Jare:
Avstro-Ogrska monarhija jc praznovala SOletnico, odkar obstoji v sedanji obliki. Praznovala jo jubilej dualiz-ma, jubilej premoči Nemcev inMaža-rov. Kako žalosten je ta jubilej. Kje so zastave, kje navdušenje ljudstva. Odkod tudi navdušenje? Pri nas ljudstvo strada, Mažar pa živi v izobilju. Državni zbor, ki se je sešel po treh letih, .je I pokazal popolnoma jasno, da tudi med ! Nemci ni nobenega, navdušenja za du- I alizom. Ko bi v državnem zbora glaso- 1 val vsak po svojem prepričanju, bi du- I alizem prvi dan propadel.
Triletna doba je bila katastrofa za državo. Ime Stiirgkhovo bo s črnimi črkami zapisano v zgodovini Avstrijo in žo posebno v zgodovini Slovenije.
Ta sistem je povod, da hočejo narodi biti gospodarji v lastni hiši. Pod Stiirg-kliom je bilo vse vezano. Cenzura .je bila grozna. Deželnega šolskega sveta referentu se je zdelo potrebno prepovedali po šolah iz Krsta pri Savici stihe: »Največ sveta, otrokom sliši Slave ...« Strgkhov sistem .jc kriv, da danes nihče več ne spoštuje vladnih odredb. Stiirgkb je mislil, da bodo okrajni glavarji najboljši trgovci in pospeševate-l.ji kmetijstev. Ustanovil je centrale, katerih posledica je bila, da je produkcija padala. Letos smo pridelali polovico manj.
Nato preide govornik na begunsko vprašanje. Trope beguncev so se valile iz Goriške na Kranjsko, v barakah zdi-huje velik del slovenskega ljudstva. In potem si upa »Resnica« pisati, da sva jaz in dr. Krek šarila od Loke do Zirov, d i bi se to ozemlje izpraznilo. Stvar .ie bila takale: Ko so Italijani navalili na tolminsko obmostje, sc .je zastonnjk vojaškega poveljstva, stotnik generalnega štaba obrnil na naju, naj bi pripravila, vso potrebno za slučaj, če bi so Italijanu posrečilo prodreti. Mi smo stvor organizirali, povedali ljudem čisto odkrito, begali pa nismo nikogar. Isti nalog, jo imel dr. Pegan za vipavsko dolino in tajnik S. K, S. Kolone je bil radi tega vojaščine oproščen. Če. sta kaj naredila, ne vem.
In kako so delovala vojaška sodišča? Videli ste, kako so gonili ljudi na merišče, kako so jih streljali kot zajce! Vsega tega sla kriva Sttirgkh in Ho-clienburger. Poslanci niso bili varni. Obsojen je bil tovariš Grafenauer. (Burno ovacije Grafenauer.ju). Stiirgkb jc bil za to, cla se vpelje v državi nemški državni .jezik, da se izloči Galicija, da se nam • poslancem nadene nagobčnik, »io Adler pa je prekrižal vse te načrte.
Takozvana »Resnica« očita, da »Slov. brv. klub« med vojsko ni deloval. To ni ros. »Slov. brv. klub« ni počival, zboroval je, ampak če, smo hoteli sklepe priobčiti v listih, je bila tam bela lisa. V Gradcu smo zborovali, v sosednji sobi na jo bil detektiv. To je bilo takrat, ko je dr. šusteršič rekel: Proti Čehom moramo hiti skrajno previdni.
Dr. Krek je pričel delovati, da se združi vso za varstvo svojih pravic. Ta misel je premagala in njen sad je jugoslovanska deklaracija.
Po smrti Sturgkliovi niso nehale nemško in!rige. Korlier je bil le malo časa na krmilu. Spitzmiiiler.icv poskus, da bi preosnoval vlado se jo ponesreči). Prišel je Clam-Martinic, ki je izjavil, da .jo njegov program Avstrija. Tudi on je padel. Sledil jq Seidlerjev začasni kabinet. Spočetka nismo imeli povoda nastopiti proti njemu, in dovolili smo mu začasni proračun. Med tem .je prišla amnestija, ki jc napravila med nami dober vtis, mod Nemci pa hud odpor. Spravili smo v red begunsko .vprašanje, vojaške podpore zvišali, obnovili porotna sodišča, vojaškim sodiščem odvzeli sodstvo nad civilnimi osebam L Seidler nam jo ponudil dva ministrska sedeža, ker pa ni priznali našo dok! 'racije, smo proti njemu v najstrožji opoziciji, o kateri pravi dr. šusteršič, da so otročarije. Ob svojem času se bo pokazalo, kdo jc bil znača-en in kdo I rs. ki ga veter maje.
Dr. Šusteršič jc že pol leta prej zali lovni, koga naj volimo v delegacije. Sklenili smo, da volimo tistega, do ka-i terega imamo zaupanje in zato smo volili dr. Korošca.
Naša država stoji pred važnimi dogodki. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali bo svetovni mir. V rokah černino-vih jc. kak bo. Mi smo za samoodločbo narodov, kar zahtevajo tudi boljševikL Naša diplomacija ni še nikdar imela take odgovornosti polnega dela. ''
" • - - r * • ♦ V>	- .,
Sodbo o našem delovanju prepuščamo Vam in našemu ljudstvu in tc sodbe se ne bojimo. (Dolgotrajno odobravanje.)
Prof. Bogumil Remec: Slišali smo poslanca Jarca, ki nam je pojasnil, kako so poslanci zastopali koristi slovenskega ljudstva. Predlagam sledečo
zaupnico:
Zbor zaupnikov S. L. S.
1.	radostno pozdravlja ustanovitev Jugoslovanskega kluba;
2.	odobrava, da so naši poslanci S. L. S. v delegacije poslali načelnika Jugoslovanskega kluba;
3.	obsoja izstop poslancev dr. šuster-šiča in Jakliča.
(Burno, dolgotrajno odobravanje in ži-vio,klici.)
Dekan dr. K r ž i š n i k : Predlagam, naj se izreče našim poslancem še večja, najširša zaupnica. (Viharno odobravanje.)
Načelnik A. K a 1 a u : Dajem zaupnici na glasovanje; kdor je zanji, naj dvigne roko. (Klici: Vsi! Živeli naši poslanci! — Dolgotrajno odobravanje.) Konštatiram, da je zaupnica soglasno sprejeta.
Deklaracija.
Predsednik vitez P o g a : n i k : K besedi se je oglasil državni poslanec dr. Lovro Pogačnik. Burno pozdravljen govori
dr. Lovro Pogačnik: Slavni zbor! Govoriti imam, kar je celemu narodu od Triglava do ICotorja, od Žile clo Drine, najdražje, o našem narodnem vprašanju, o naši jugoslovanski deklaraciji. V tem trenotku mi vhaja spomin v zgodovino prošlih stoletij, v zgodovino težkih bojev naših prednikov. Povdariti moram ob tej priložnosti, da so naši predniki prišli v te pokrajine bojeviti, da so pred seboj podili z mečem v roki Lango-barde in Avare, da so si s svojo srčno krvjo osvojili to zemljo, na kateri živimo. Imeli so naši predniki svojo svobodno državo, Prišli pa so težki časi, prišli so Bavarci, prišli Franki ter nam jemali s svojo nemško kolonizacijo naše zemlje, — skoro do Drave. Bile so težke ure za naš narod, a tudi v tej dobi so kazali naši predniki, da so svoboden rod. Dalje nas zgodovina uči, da so v nekdanji Karantaniji, ki ni obsegala samo sedanje Koroške, arnpak tudi Kranjsko, del Štajerske in Primorja bili združeni Slovenci v eno državno telo. Še 1. 1411. jc Ernest Železni prisegel na slovenskem vojvodskem prestolu slovenskemu kmetu v roke v slovenskem jeziku. Tega vojvodskega prestola nam ne bodo naši narodni nasprotniki nikdar mogli izbrisati iz zgodovine. Toda od takrat naprej je padala samostojnost slovenskega naroda. Rekel bi, da smo z ustoličenjem Ernesta Železnega izgubili zadnjo sled državne samostojnosti. Večkrat je že naš slovenski rod pokazal svojo voljo, da hoče sam voditi svojo usodo, tako n. pr,, ko so naši prednamci pošteno nabili Ljudevita Pobožnega. Pa poglejte dobo celjskih grofov. Viselo je na niti, ali bodo obvladali celjski grofje nad vsemi združenimi jugoslovanskimi deželami. In leta 1527. je hrvatski sabor na Cetingradu izrecno po-vdarik da voli Ferdinanda za svojega vladarja. brez Madžarov, sam in svobodno. In pozneje, ko je slovenski kmet ječal pod pritiskom nemških graščakov in valpetov, je branil hrvatski plemič naše pravice in iskal zveze med svojimi in našimi Zemljani. Leta 1660 je hrvatski sabor izrecno sklenil upostaviti zvezo s Štajersko, Koroško in Kranjsko, torej s Slovenci.
Leta 1712., ko je šlo za to, kako se naj uredi prestolonasledstvo v Avstriji, je priznal hrvatski sabor vladarske pravice le oni princezinji, ki ima Kranjsko in Štajersko in ki vlada v Avstriji. Zahtevali so tedaj to, kar je bilo že svoje čase, in kar zahtevamo tudi mi danes. O tem govore zgodovinske listine, ki pomenijo več kakor pa kaka cunja, naj ima potem judovsko ali kr:::nsko nemško ime. In iste listine tudi govore, da je .naš narod ohranil in rešil Avstrijo in Nemčijo pred turškimi napadi z lastno krvjo. (Klici: Tako je! — Burno odobravanje.) In Jožef II. je v letih 1780. do 1791. združil Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko v eni upravni celoti, v graški guberniji. Jožef tega ni storil iz ljubezni do nas, pač pa vsled državniške modrosti, ker se je dobro zavedal, kako je nespametno, služiti petim gospodom mesto enemu samemu. Pozneje nos je združila doba francoske revolucije. Ko je zapel naš Vodnik »Oživljeno Ilirijo«, smo imeli Jugoslovani tudi svoje ilirsko kraljestvo. In ni samo Napoleon priznal Ilirije, tudi avstrijsko vlada je leta 1815. izjavila, da 1'irsko kraljestvo obstoji in naš vladar nosi Cc danes naslov kralja Ilirije.
Vso moč co imeli do leta 1848. le velikani, a narod sam pa je garal in trpel ter se ni zavedal svoje moči, A leta 1848., ko so povsod vstajali narodi, je vstal tudi slovenski narod, medtem ko je že pred tem čpsom zapel naš veliki Prešeren v svojem >.Kr:.tu pri Savici« pesem politične svobode s^venskega naroda. Takrat pa so padli le privilegiji posamnikov.
Kdo nam more torej očitati, da se nismo zavedali svoje politične bodočnosti? Od leta 1848. do 1867. so zahtevali naši narodni zastopniki združeno Slovenijo. Toda največje neumnosti so storili Slovenci takrat, ko so volili v državni zbor razne Hohenwarte, Barbote in druge pritepence kot naše zastopnike. Ti so vplivali na naše narodne poslance, da so stopili na pot ta-kozvane »realne politike«. Leta 1867, so govorili radikalno in proti dualizmu, a ko je prišlo do glasovanja v državnem zboru, so glasovali za dualizem, ker so na podlagi »realne politike« dobili gorenjsko železnico. Tako nam je bila ta »realna politika« v veliko nesrečo, kajti železnico bi vseeno dobili — proti razvoju časa ni mogoče iti —, a nam bi ne bilo treba kloniti tilnika, treba bi ne bilo dualizma.
Resonanca našega narodnega življenja je bila do 1. 1848 tiha, le Prešeren in duhovščina so dvigali svoj glas. Od 1. 1848. do 1. 1867 so padali nemški Lesevereini; takrat se je tudi naš kmet pričel zavedati. Od 1. 1867 naprej pa je šlo korakoma naprej. Izobrazba našega ljudstva je naraščala in ko je S. L. S. pričela s svojim delom, so sc uredile šole,zadružna organizacija se je širila. In ko je naš kmet postal samsvoj gospodar na svoji zemlji, se je zavedel svoje svobode. Vsem so nam še v spominu krasni trenutki bojev za snlošno in enako volivno oravico, ki so vrgli privilegije stanov.
V	tem našem idealnem delu za našo kulturo nas je prehitela svetovna vojska. Pred njo nam je bil ideal avtonomija. Toda kaj se je zgodilo- z avtonomijo, vemo vsi najbolje. Ko je z vojsko zavlada! grof Sttirgkh, so uklenili to avtonomijo v težki jarem vojne hujskarije in vohunstva. Danes vemo, da pravice avtonomije ns pomenijo nič, ako nima ozadja lastne države. (Viharno pritrjevanje.)
Trpeli smo, — med tem, ko so no.Ši fantje in možje dokazovali na vseh frontah, da ga ni junaka nad Jugoslovanom. (Živahno odobravanje. Klici: Živeli slovenski fantje.)
V	tem trpljenju pa smo se zavedli, da je naša edina rešitev samostojnost jugoslovanskega naroda. Zavedli smo se, da smo Jugoslovani en rod, ena kri, sinovi ene matere in očeta'. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Da smo prišli skupno in istočasno na nozorišče zgodovine in da hočemo, ako že moramo, tudi skupno in istočasno zginiti s tega pozorišča. (Viharno odobra vanje.)
Doba splošne vojne dolžnosti, splošnega gladu in gorja mora pomesti tudi s privilegiji narodov. Ideja ne ubije nobeno nasilje. Mučeništvo zmaguje. (Odobravanje.)
Vsak čuti, da je naša jugoslovanska deklaracija izrasla iz ljudstva. Ko sem prišel iz Črnegore domov in slckel vojaško suknjo, je bila moja prva pot k dr. Kreku, ki sem mu rekel: Mi moramo nekaj storiti! Kaj pa Ilirija?! — In dr. Krek je odgovoril: Lovro, miren bodi; vse je pripravljeno! — Zato moram reči danes, da je bivše načelstvo S. L. S. precej nedolžno pri sestavi majniške deklaracije. Ko sem pozneje prišel na Dunaj, sta bila dva moža, ki sta pripravljala pot naši deklaraciji, dr. Krek in dr. Korošec. (Klici: Živel dr. Korošec!) 30. maja dopoldne smo se razgo-varjali, kako bi označili naše stališče in popoldne je prinesel prof, Jarc prvi načrt deklaracije, nakar jo je poseben odsek koncipiral. Takrat smo se dogovorili, da je predpogoj za vstop v Jugoslovanski klub podpis jugoslovanske deklaracije.
Rcsnici na ljubo moram povedati, da je potemtakem tudi edino jugoslovanski klub upravičen avtentično tolmačiti zmi-sel in besedilo deklaracije. Odločno zato odklanjamo Šusteršičevo razlago, da je deklaracija naš maksimalni%>rogram. (Viharno odobravanje.)
Deklaracija slove:
»Podpisani poslanci, Id so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slove;.!-ci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gespodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile.
Kak je bil razvoj deklaracije, ste videli sami. Takrat, ko smo jo predložili svetu, kino zadihali svoboclneje. Odličen politik liberalne stranke mi je rekel ob smrti Krekovi: Dr. Krek nam je dal misel in ■— korajže, ki bi je ne mogel dati niti jaz, niti Šusteršič! (Smeh.)
Ravno bivše načelstvo S. L. S. pa ni storilo v tem pogledu nobenega odločilnega koraka, razen sklepa v izvršenem odboru, oziroma vodstvu stranke.
Po veliki osebni zaslugi nažega presvetlega knezoškofa dr. Jegliča, po soglasni izjavi vseh slovenskih strank, so se pričele oglašati slovenske občine, slovenske žene, in razne naše korporacije za našo svobodo.
Ne mislimo, da se bodo naše zahteve udejstvile čez noč, toda ako sledimo teku časa, vidimo, da smo v štirih letih doživeli več kot prej v sto letih. Ravno zaradi tega pa sem prepričan, da bo ta hudournik naših zahtev po svobodi narastel v veletok, ki se da pač uravnati ne pa ustaviti, kajti kar je narava združila, mora prej ali slej priti skupaj.
Mi gledamo zaupno na vladarja, ki je ob nastopu vlade obljubi enako pra vico vsem naro dom, in na. t ep-,a vladarja jasno apelira deklaracija, ko pravi, da hočemo združeni biti pod habsburškim žezlom. (Odobravanje.) Ilabs-buržani bi prespali važen zgodovinski trenutek, ako bi nam ne dali samostojne države. Mi hočemo biti svobodni in zato bomo bo, kar hočemo, tudi dosegli prejalislej. Volja ljudstva je prva solidna podlaga vsakega zakona, vsake ustave.
Vam pa na pot:
Pojdite do zadnje koče preko meje in oznanujte: Svobode hočemo v jugoslovanski državi!
In vi vsi, t ki ste seme izkrvalega naroda, mislite' lc eno: kako boste združeni vse svoje moti, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vso svojo srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje! (Burno odobravanje.)
Dež. poslanec Š k u 1 j : Občina za občino se oglaša za mamiško deklaracijo. Veselo je to, a na drugi strani žalostno, da del naroda, kočevski Slovenci, tega po svoiih zakonitih za-stoonikih storiti ne morejo. Smo razpršeni. a nobeden s tako hrepenečiip. srcem ne zasTeduje dela za jugoslovansko svobodo ko ravno mi kočevski Slovenci. Rečem vam: Ako ste vi imeli hudo rekvizicijo. smo jo imeli mi še huišo. Ako kličete, da je nemško go-spodstvo čezmerno, no tem pravimo mi. da ie neznosno. Iskrene nozdrave od nas Kočevcev vsi Slovenc" in Slovenke, ki podpirate delo za jugoslovansko svobodo. Ko^evci Slovenci, ki se dejansko ne moremo udeleževati tecra dela. molimo in prosimo, da bi kmalu uspelo! (Odobravanje.)
Mafn!?!?.a d »Javnopravna deklaracija naš minimalen program.
Dekan dr. K r ž i š n i k predlaga nato naslednjo resolucijo:
Zfcor zaupnikov S. L. B. 'z vc-s^ljem of.o^rava sočasni sklon vodstva stranke dne 15. sept. 1517, s k^erim se ja S. I«. S. JsfavaJa za malsriSko deklaracijo, cflločno na zavrača kasnejše tolmačenje Mvšepa načelnika stranke, češ, da je mainiška deklaracija naš maksimalen program.
Resolucija je bila soglasno med velikim odobravanjem sprejeta.
Stališče stranke.
Župnik Val. Zabret: Velecenjeni zborovalci!
Kadarkoli zaključujem letne račune pri domači Rajf-Krekovi hranilnici, občudujem soliden in zdrav ustroj denarnih zadrug: vse napake, ki sem jih sam ali so jih naredili moji sotrudnilci tekom poslovnega leta, vede ali nevede pridejo sedaj na dan kar. same od sebe, pokažejo se in odlete, potem šele moreš napraviti čisti račun ter mirnega in pogumnega srca s tonit i v novo poslovno leto, na novo delo!
Tak proces, se mi zdi, se je letos izvršil z našo S. L. S. Že nekaj let sem smo vsi — prav vsi čutili, da pri naši veliki politični zadrugi nekaj ni prav, drug drugemu smo tožili o napakah, ki so se zajedle v ta organizem, želeli smo, da se napravi remedura, a nikoli se nismo mogli zediniti, kako to napraviti.
Lansko leto smo že začeli in tudi letos smo že parkrat hiteli v Ljubljano odpravljat to bolehnost, pa ni šlo in ni šlo, s strahom smo pričakovali operacije, težke operacije.
Ali hvala Bogu tisočkrat — operacije ni bilo treba. — S. L. S. — ta velika politična naša zadruga — .je bila še toliko zdrava in solidna, imela jc še toliko zdrave sile v sebi, da je sama od sebe prisilila napake, da so so pokazalo in sc — odpravile. (Živahno odobravanje.)
Zdrav, svež veter jo potegnil po deželi — završalo je, mogočno drevo se je zmajalo, a padlo ni, podrlo sc ni: S. L. S. stoji danes pred nami pomlajena. prenovljena. (Burno odobravanje.)
Enega pa ne smemo prezreti: Ko sem pri hranilnici napravil čisto bilanco, napravim tudi trden- sklep, da se bom v prihodnjem poslovnem letu skrbno ogibal vseh teh napak, ki so so pokazale; napravim tudi načrt, kako so izogniti tom napakam, načrt, kako delati, cla bo hranilnica v prihodnje kar mogoče brez graje funkcionirala v blagor vsem zadrugarjem.
Tako bodi tudi stališče naše prenovljene S. L. S. Trden sklen in načrt
smo napravili s šlatulom, ki smo ga ravnokar sklenili in odobrili. Ne pozabimo na napake, ki so se tekom let vgnezdile v S. L. S. in čuvajmo, da se vnovič ne zajedo in ne oslabe tega organizma.—
Cisto napačno bi bilo, če bi se S. L. S. zavzela samo za en stan, vse druge pa bi porinila v stran. S. L. S. ne more in ne sme biti stranka duhovnikov, ne uradnikov, ne kmeta, ne delavca, ne obrtnika in ne industrijca, temveč je in mora ostati ljudska stranka. v kateri imajo prostora vsi sloji brez katoliške vere in resolucije katoliških shodov ne samo na programih ln okli. cih, ampak predvsem v dejanju, —a (Burno odobravanje.)
Kdor se načel paše sv. vere ne drži tudi v življenju, lahko s S. L. S. simpa-tizira, lahko z njo sodeluje, a njen član biti ne more, še manj pa mu sme stranka poveriti kak mandat ali kako za^ stopstvo. (Odobravanje.)
V narodnem oziru želi in hoče Š. L. S.oz vsemi, tudi z onimi Slovenci, ki so ji v svetovnem naziranju popolnoma nasprotni, delovati v popolni edinosti in najtrdnejši zvezi in zato iskreno pozdravlja združenje vseh slovenskih poslancev v jugoslovanskem klubu ter hoče ta klub z vsemi močmi podpiratL Nikakor pa S. L. S. v imenu narodnosti nc more skleniti premirja v verskem oziru z onimi slovenskimi brati, ki nasprotujejo veri in njenemu blagodejnemu uplivu. (Odobravanje.)
Z ozirom na notranjo organizacijo stranke, dalje z ozirom na razmerje do izvenkranjskih Slovencev kakor tudi z ozirom na kulturno delovanje stranke se S. L. S. v polni meri strinja in odo-bru.je resolucijo sklenjene na shodu somišljenikov vseslovenske ljudske stranke, dne 11. septembra t. 1. in hoče skrbeti, da vse te resolucije čimpreje postanejo dejanje. —
Vse svoje delovanje pa hoče S. L. S. razviti strogo v okvira majniške deklaracije, v neomajni zvestobi in udanosti do naše habsburške vladarske hiše, v okrilju naše skupne habsburške domovine, v čisti, neskaljeni ljubezni do jugoslovanskega naroda, v edinosti in pokorščini do našega višjega nadpa-stirja. (Odobravanje.)
S. L. S. zelo obžaluje, da je med njo in precejšnjim delom kranjske duhovščine prišlo do nerazporazumlje-nja, ker se zaveda, da je bila duhovščina dosedaj njena največja opora in da je ravno vsled te opore mogla blagodejno delovati. Zato S. L. S. želi, da bi vsako nesporazumljenje čimpreje izginilo. S. L. S. iskreno prosi vse 66. gg. duhovnike, da bi bili tudi v naprej njeni zvesti prijatelji in zvesti sodelavci. Tiste gg. duhovnike pa, ki menijo, da ji.še ne morejo zaupati prosi, naj upoštevajo, da se mora politična stranka, v kolikor ji to dopuste njena temeljna načela, prilagoditi toku časa in razvoju idej, ki v sedanjem vojskinem času dozorevajo in katerih se je vse slovensko ljudstvo v ogromni večini oprijelo. V tem smislu naj blagovolijo č. gg. duhovniki opazovati delovanje pomlajene S. L. S., ki si je v svesti, da mirne vesti prepuščg. sodbo o svojih načelih in o svojem delovanju, Bogu in zgodovini. (Odobravanje.)
Tako bodi naše stališče, stališče S. L. S. Zvestoba veri naših očetov,-zvestoba cesarju, zvestoba naši avstrijski domovini, zvestoba ožii Jugoslaviji, zvestoba zdravemu demokratizmu. Čuvajmo, delajmo, da to stališče ostane čisto, neskaljeno. Če se to zgodi, potem smem danes obnovljeni in »premiajeni S. L. S. zaklicati: %
Judaea et Jerusalem, nolite time-re; eras egrediemini et Dominus erit vobiscum! S. L. S., ne boj se! V novo leto 1918. greš nova, mlada, čila in zdrava, krepko naprej! Bog bo s tebojl (Viharno odobravanje.)
Kaplan Kapš: Prinašam pozdrave s krške doline. Glasilo dr. Lampeta je napadlo našega poslanca Hladnika, Protestiram. proti glasilu dr. Lampeta, ki skuša sejati razdor med našimi poslanci. Poslancu Hladniku cel okraj popolnoma zaupa. Dotakniti se moram tudi pisave »Domoljuba«. Poslali smo mu v ohiavo deklaracijo, a urednik je odgovoril, .da potem nima prostora za ciruge stvari. In ravno božična številka je čisto pusta in prazna. Z vso odločnostjo moramo zahtevati, cla se postavi »Domoljub« popolnoma na stališče S, L. S., ali pa naj urednik odstopi, (Odobravanje.)
Poslanec Evgen Jarc. Pod oklicem Slov, kmetske stranJsp so podpisani župani, oproščeni vojaščine, č^ani dež. mesta za dobavo klavne živine, cestni odlomila, vsi, ki so več ali manj odvisni od dež. oi'.-; bora. Poživljamo pa vse, na katere bi se I r.a katerikoli nač!n skušalo s silo uplivatv naj naznanijo vsak posamezni slnfnj našin poslancem, da nastopijo proti vsakemu pritisku! (Odobravanje,)
Župnik F i n ž g a r (burno pozdravljen): Cenjeni zborovalci! Gospod pred-govornik se je dotaknil »Domoljuba«. Prav je imel. Mi smo danes prišli v mrazu, snegu in zametih semkaj, in smo slišali stvari, kakor jih mnogi iz Vas niso v slišali: To je razvoj vprašanja Jugoskn	leh stva-
reh bi morali biti vsi p'	^rej —
saj se vse to ni zgodilo	k pa ve,
da imamo za to časr	.> tem po-
ročajo in nas pou	i? rao političen
list »Domoljub«	morda 30.000
ljudi. In ta 1;	t riba v vodi o
najvažnejši-*	-r našega naroda. Tn
če bi kdo	. poročal. — Jc — pa
t?1 ta	, to je votlo gro-
< ■	pohujšanje na narodnem
enakega. Učimo se od dru-: , . odov. Jaz sem mnogo občeval z Mažari -vojaki. Da — kako se tam že tri leta staremu otročiču pripovedu je v šoli, v cerkvi, na cesti in doma: Ti si Madžar! In pri nas! Toliko kot nič. Mi ljudje smo ogenj — ogenj gori, če se prikladajo drva. Če teh ni, ogenj ugasne. Zato pa: Ponavljaj, uči, pripoveduj otroku v zibeli in starcu za pečjo: Ti si Slovenec, ti si Jugoslovan! — Drug izgovor: Bog ve, če bo kaj! To je naš greh. Strah! Nič bati! Mi ne zahtevamo nič tujega, nič krivičnega, ampak samo to, kar nam gre po sami božji postavi. Prav je imel kmečki mož, ki je odgovoril na tako čenčanje: Hudirja, če imam veliko njivo izorati, pa bom doma sedel in stokal, ne bo nikoli zorana. Zato bom vesel napregel voli in zastavil brazdo, enkrat jo bom gotovo obdelal. Tako mi. Čas je tu, da zastavi vsak mož, vsak fant, vsaka mati in dekle narodni plug brez strahu in obotavljanja za našo Jugoslavijo. In dolžnost »Domoljuba« je, da tej plati posveti vse svoje sile — pa ne v sirovem zmerjanju, ne v psovkah — možje, bodimo taktni, dostojni in pustimo sleparje, jerobe, farizeje, »fronde« in druge take psovke drugemu listu in letakom. Zato predlagam sledečo resolucijo:
»Ker »Domoljub« že dolgo časa zanemarja svojo dolžnost, ko o za nas najvažnejšem političnem vprašanju, jugoslovanski deklaraciji, premalo ali skoraj nič ne piše,
ko pušča slovensko ljudstvo v popolni nejasnosti glede S. L. S, in ne najde besede, da obsodi nepotrebno in škodljivo k.nečko stranko
— pozivajo zbrani zaupniki S. L. S. uredništvo tega lista naj mu smer takoj spremeni, sicer bi mu morali odtegniti svoje zaupanje in pomoč ter ga pozvati, naj odstopi.« (Burno odobravanje.)
Župnik Ljudevit Baje: Predlaga sledečo resolucijo:
Zbor zaupnikov poziva državne, oziroma deželne poslance dr. Šusteršiča, Jakliča, dr. Lampeta, dr. Pegana in dr. Zajca kot glavne krivce, ki so poskušali razbiti S. L. S. in so se z vstopom v drugo stranko izključili iz S. L. S., da takoj od-lože vse od stranke sprejete državno-, oziroma deželnozborske mandate. (Burno odobravanje.)
Načelnik K a 1 a n : Resolucije župnikov Zabreta, Finžgarja in Bajca dajem na glasovanje. Kdor je zanje, naj dvigne roke.
Vse dviga roke, dolgotrajno viharno odobravanje.
Prelat K a 1 a n : Stojimo na stališču, da S, L. S, obstoji in da jo nikdo nima pravice razbiti. Konštatiram, da so bile stavljene resolucije soglasno sprejete. (Burno odobravanje.)
Volitev načelstva.
i
Predsednik vitez Pogačnik: Vo- I liti nam je načelnika S, L. S,! (Živahni kli- j ci: Živijo prelat Kalan!)
Poslanec Gostinčar: Predlagam za načelnika S. L, S. prelata Kalana,
Burno, dolgotrajno odobravanje in ži-vijo-klici prelatu Kalanu.
Vitez Pogačnik: Splošno navdušenje in pritrjevanje mi je dokaz, da je glasovanje nepotrebno. Pozdravljam novega načelnika stranke! (Burni klici: Živel prelat Kalan!)
Prelat Kalan se zahvali za izvolitev načelnikom S. L. S,:
Gospoda! Vašemu skupnemu sklepu in Vaši želji se pokoravam. V svojem političnem delu in življenju sem bil vedno tega mnenja: Kolikor više je kdo v politiki postavljen, toliko bolj vestno, bolj natančno, bolj uslužno mora izpolnjevati svojo dolžnost. Zato vidim v tem poslu le delo, trud in skrb, ki jim bo mogoče zadostiti le s tem, če me bodo gospodje podpredsedniki, ostali člani načelstva in vsi somišljeniki vsestransko podpirali. To breme prevzamem jaz za toliko časa, dokler se ne upostavijo normalne razmere in se ne vrnejo z zmago ovenčani naš: možje in fantje z bojišč. Za ta čas pa prosim vsestranske podpore, da bo S. L. S, res pomlajena in prenovljena šla na plan z novim življenjem in novim delom. (Živahno odobravanje.)
Dr. Jež: Slavni zbor! Zbor zaupnikov je slovesno izjavil, da S. L. S. prej-koslej obstoji in današnji dan je vstala prerojena in pomlajena. Da pa zagotovimo. da se kaj katega kot v preteklem ča-
su v naši stranki ne bo več dogajalo, je treba, da zbor izvoli za podnačelnike moze, ki vživajo zaupanje vseh slojev.
Zato naj zbor zaupnikov S. L. S. kot vrhovna oblast v vseh strankinih zadevah izvoli v začasno načelstvo sledeče g<*.:
poleg prelata A n d r e j a Kalana, kot načelnika; državnega poslanca dr. Lovra Pogačnika, Janeza Novaka, posestnika, prvega občinskega svetovalca, Račje selo pri Trebnjem; deželnega poslanca Antona Kobija, posestnika Ivana Štrcina, obrtnega svetnika Ivana Ogri na in državnega ter deželnega poslanca Jožefa Gostinčar j a kot podnačelnike.
V začasno načelstvo spadajo tudi vsi državni in deželni poslanci S. L. S.
Z ozirom na zunanje težkoče poveri zbor zaupnikov začasno do prihodnjega zbora zaupnikov začasnemu načelstvu vse posle, ki po strankinem pravilniku pripadajo strankinemu vodstvu, izvrševalnemu odboru in ožjemu svetu.
Glede na slabe skušnje zadnjih časov smatra zbor zaupnikov razmeram časa in demokratičnemu duhu primerno preosno-vo strankinega pravilnika in naroča načelstvu, da naj izdela pravilnik po načelu pravičnost? do vseh slojev, za blaginjo ljudstva na katoliškem, narodnem in demokratičnem temelju ter ga predloži prihodnjemu zboru zaupnikov.
Predlogi in resolucije dr. Ježa so bili soglasno z navdušenjem sprejeti.
Pri slučajnostih se jc oglasi! k besedi predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, burno pozdravljen od zboroval cev.
Pozdrav štaferskih Slovencev.
Dr. IC o r o š e c : Oglasil sem se k besedi kot odposlanec štajerskih Slovencev. Vsakokrat, kadar je imela S. L. S. zborovanje v Ljubljani, smo prihiteli tudi Štajerci, da se izrečemo z vami solidarne. A odkrito lahko povem, da nikdar ni sledilo našemu potu na Kranjsko toliko src s svojo vero in svojim navdušenjem kakor baš danes, ko obhajate prerojenje S. L. S. Ko je nastal razdor, se od štajerskih Slovencev nikdo ni pomišljal niti trenutek, kam naj stopi, ampak od prvega do zadnjega. po bregovih in dolinah smo stopili vsi na ono stran, ki jo danes vidimo tukaj kot rekonstruirano S. L. S. Moje veselje je danes tem večje, ker vemo, da ste sicer nekoliko glav izgubili, da ste pa postali vsled tega enotnejši, nam bližji in zato tudi milejši. Mi vemo, da dobi prva beseda, ki stoji v naslovu naše stranke, sedaj velik pomen, in zato obmejni Slovenci vriskamo veselja, ker vemo, da bomo našli v Slovencih na Kranjskem vedno oporo in pomoč in tudi nasvete, kadar jih potrebujemo. Mi mnogokrat potrebujemo ravno tolažbe. Vi veste, kako se nam je godilo na primer v začetku svetovne vojske. Kam naj gledamo, če ne na Kranjsko, če ne semkaj, kjer vendar vladajo v deželi Slovenci neomejeno? Zato smo veseli, da je zdaj zmagala v tej stranki čista slovenska narodna struja. V imenu, obmejnih Slovencev štajerskih vam častitamo na tej zmagi in vam sporočamo pozdrave in najiskrenejše želje na vašem procvitu.
Zastopnik koroških S'ovcncev.
Urednik S m ode j : Mili bratje! Tudi koroški Slovenci smo, kakor naši predragi štajerski bratje, ki so z nami stali vedno ramo ob rami, prihajali ob vseh velikih slavnostnih priložnostih v belo Ljubljano, naravno središče Slovenije. A ne zamerite mi, da se dotaknem danes tudi nemile strune, stvari, ki nas je spravila dostikrat takorekoč v obup. Tudi Korošci smo prinesli vedno svoj delež k slavnostim: kako je na primer govoril na zadnjem kato-1'škem shodu naš prvoboritelj. Pritia;a'i smo na vaše slavnosti, se napili tu narodnega navdušenja, veselja do dela in upanja na boljšo prihodnost, a po vsa«: slavnosti smo imeli tudi — slavnostnega mačka ... Kajti občutili smo na lastni koži, da so bile tiste lepe besede gotovih govornikov izgovorjene le kot fraze, brez resne misli in brez namena, uvajati tudi konsekvence. Slovenci na Korc<i:em smo še rniado deblo našega rodu. ki še ni izživelo, up še pognalo tistih korenin, ki jih lahko požene. Nas življenje še čaka, zalo ne maramo umreti, ampak iV''eno živeli. Leta 1906 se je začela odločali laša useda. Dobi o smo se tedaj zavedali, da gre za raše življenje pri volilu! reformi. Klica^ smo na pomoč, a takratno vodstvo S. L. S. nas je pustilo na cedilu. Na naše pritožbe se nam je pretilo z šibo, če ne umoi-kr.tmo. Danes imamo zadoščenje, da ie šiba zamahnila po tistem, ki je ? i(o grozil nam I'ako hud boj bojujemo koreški Slo venci, o tem nima pojma, kdo- ga ni sam poskusil. Pride naj pa le za pol leta med nas in vedel bo,, kaj je naša borba, Lepe besede smo slišali pri ustanovitvi Vseslovenske ljudske stranke in bili smo jih iz srca veseli. Toda dejanja, ki so jim sledila, so bila drugačna. V besedah so bili Vseslovenci, v dejanju pa se je pela tukaj pesem »Zadovoljnega Kranjca«. Vodnik je zapel to pesem v čisto drugem smislu, v
narodnem smislu, kot je to dokazal v
»Iliriji oživljeni«.
Dvojen absolutizem smo doživeli v tej vojski. Na Dunaju je vladal absolutizem grofa Stiirgkha; ta absolutizem jc gonil naše najboljše, najbolj verne, najbolj narodne duhovnike s Koroškega v ječo, je preganjal najbolj značajne može. Opljuva-ni, tepeni, suvani, zaničevani so sedeli niši duhovniki v ječah. A tisti osebni prijatelj Stiirgkhov, ki. je bil kot predsednik V. L. S. poklican, da nas brani, se ni zganil. Jaz ga danes kličem na o d g o -v g r ! Predragi! Zavedajte se, govorim tu-kai premišljeno.
Sedaj vam bo pa umljivo zadržanje koroških Slovencev, umljivo pisanje naših listov; sedaj vidite, kako prav smo imeli, da smo posvetili prvi v ta neznosni smrad, v to temo, ki je vladala med vami, da smo se uprli terorizmu, ki je tlačil nas vse. Današnji shod nam zato daje zadoščenje in budi upe, ki nas ne bodo varali. Zakaj, stranka je očiščena. Današnji shod je dokazal, kako globoko sega pri vas ljubezen do naroda. Ne bom govoril o tisti mali četi kranjskih duhovnikov, ki še danes ne umevajo pomena narodne misli za ohranitev katoliške vere med nami. Zavedati se moramo, da je nemški protestant tisti, ki stoji za nami in nas hoče narodno in versko uničiti. Ne pozabimo, da se tisti, ki se bori za našo narodno stvar, bori za katoliško cerkev. Očiščen je generalni štab, vrhovno armadno poveljstvo naše stranke na Kranjskem. Naroda ni prav nič treba izčistiti, treba mu je le pokazati pravo pot. Zato mi ne boste zamerili, če povem svoja in tovarišev čustva, ko se je začelo pri vas čiščenje, Vi ste povešali. glave, mi smo jih dvigali, zavedajoči se, da si le tako zavarujemo bodočnost. Sedaj se nam ni bati, da bi se to, kar se tukaj govori, tudi ne izvršilo.
O dvojnem radikalizmu smo brali v zadnjem času. Strašno radikalna ie »Resnica«. A iz istih krogov je izšel članek v »Reichsposti«, da je šusteršič zato izstopil iz Jugoslovanskega kluba, ker je proti deklaraciji. En radikalizem je za volil.ee, eden pa za vlado, katero bodo še naprej mclzli. Mi smo drugačni značaji; boj nas je izbistril in resnico povemo povsod, kjer moremo.
V kakšnih razmerah živimo, to kaže naš molk še sedaj na Koroškem. Ta molk vpije po svobodi, a mora vpiti še danes med štirimi stenami. Bodite nam bratje v resnici, v srcu in dejanju, in potem smo prepričani, da bomo prišli v meje naše-bodoče Jugoslavije, ki je tako prisrčno ne bo pozdravil na celem jugu nihče kakor mi, (Viharno odobravanje.)
Zastopnik Goričanov.
Poslanec Fon: Slišali ste danes mnogo lepih in krepkih besedi. Samo še par stavkov: Goriška S. L. S. vas prisrčno pozdravlja! Krepke volje je treba, naj se pričenja smotreno, krepko delo. (Živahno odobravanje.)
Načelnik A. Kalan: Rešili smo vse točke dnevnega reda. Najiskrenejše se zahvalim za obilno udeležbo in za zanimanje, ki ste ga posvečali današnjim razpravam. Vse nas napolnjuje ena misel, da bi mogli služiti svoji domovini. Ob tej priliki se moramo spomniti naših mož in mladeniče v na vseh bojnih frontah. Mnoga poročila, ki smo jih dobili, dokazujejo, kako spremljajo t velikim zanimanjem dogodke v domovini, kako gledajo, katero pot bomo krenili. Glasovi pa, ki prihajajo, so vsi isti: S. L. S. ohraniti in pomladiti! Braniti prava načela S. L. S.! — Zato veljaj zadnji pozdrav njim! (Burno odobravanje!)
Zaključim zborovanje.
Po zaključenem shodu zaupnikov kranjske S. L. S. se je vršil občni zbor Vseslovenske Ljudske Stranke, o katerem bomo obširneje poročali jutri.
Veleč. J. A. Kalanu, voditelju S. L. S., v Ljubljani. Ker se mi sestanka S. L. S. dne 27. t. m. ni mogoče osebno udeležiti, izrekam v imenu topliške občine zaupanje dosedanjim začasnim voditeljem S. L. S. Nasprotno pa obsojam postopanje deželnega glavarja dr. Šusteršiča ter vztrajam z vso odločnostjo z načeti is. L, S., ne pripoznam pa nikoli za potrebno ustanoviti novo stranko, ker bi se z isto pričela le nova vojska. — Županstvo Toplice, dne 23. decembra 1917. — J. Pezdirc, župan.
lile il postav.
Pozdravi.
Došli so naslednji pismeni oziror..- brzojavni pozdravi:
Milostni gospod prelat! Radi izredno težavnih razmer na dolenjski železnici mi ne bo mogoče se udeležiti sestanka zaupnikov S. L. S. dne 27. decembra t. 1. v Ljubljani, izjavljam pa, da sem zvest pristaš tc stranke in sc pridružujem sklepom in resolucijam sestanka. — Sv. Gregor, dne 23. decembra 1917. — J o s. Adamič, župan.
Nadalje so pozdravili shod Č o k iz Trsta, O m a h e n iz Višnjegore.
Št. Jernej. Doma ostali Št. Jernejčani se pridružujemo vašim sklepom. — Roman Janko.
Gorenji Logatec. Logaški zaupniki pozdravljajo iskreno zborovalce in izjavljajo, da ostanejo vsi zvesti stari, v bojih in zmagah preizkušeni zastavi Slov. Ljudske Stranke. — Franc Kcrhne, Gor. Logatec.
Staritrg pri Rakeku, 27. dccembra 1917. Vsled snega zadržani tem potom vsi starotrški zaupniki navdušeno soglašamo. Pod neomade- i ževano zastavo stranke nesebično, pogumno, j vztraino naprej do zmage. — Kromn.r, žuonik. i *	železniške vožnje se mi nc ho mo- J
goče uc«icžiti sestanka zaupnikov S. L. S., i ako pa dobim voz s konji, pa pridem. Strinjam ! se pa z Vami, kar sklenete. — Mestno županstvo Višnjagora. — Zupančič.
Radi moje bolezni in zelo slabih prometnih ovir mi ni mogoče se udeležiti seje S. L. S. dne 27. t. m. — Kandiia. 25. dec. 1917. — Zurc.
Nemško nacionalno hujskanje v armadi.
Med nevarnimi pojavi, ki so dozoreli pod vplivom nemškonacionalnega duha, ki je zašel tudi v armado, je treba omeniti tudi način pisanja v »Tiroler Soldaten-zeitung« 1. 1916. Ta list, ki ga je enkrat na teden izdajal tiskovni oddelek jugoza-padoe fronte, vojna pošta 239 (odgovorni urednik majoravditor dr. Albin Schager), jc posebno s svojimi hujskajocimi, proti slovenskemu narodu in njegovim stremljenjem naperjenimi članki na najneprijetnej-ši način vzbtvM pozornost. Tako je iv.šel one 1. oktobra ''-it. v tem časopisu, ki ga izdaia višja vojaška oblast in ki nai bi menda služil samo vojaškim svrham, č%nek, v katerem se je kranjska deželna tnobojni-ca popolnoma v smislu vloge »Nemškega društva v Ljubljani« railjute:še napadaS ter izrekla zahteva, da sc odstrani, ne da bi bila takrat vsemogočna preventivna cenzura to politično hujskarijo zaplenila. A prišlo je šc boljše. »Soldatenzeitung« je porabila svoje zveze s sodnim referatom jugozaoadne fronte, ori katerem je posloval njen urednik kot voditelj v to, da je temu referatu dohajajoče soise izkoriščali in zlorabljala za politične čhnke. Opozar. jamo le na slučaj žuoana Tridentu in fn. poročilo o namišljenih iredentistllnih spletkah salezijcncev •» Trstu.
Nekaj naravnost neverjetnega pa si je ta zloglasna »Soldatenzeitimg« dovolila dveh člankih v številki z dne 5. in 12. novembra 1916. pod izzivajočim naslovom »Slovenski iredentizem«, v katerem so bi« le proti slovenskemu narodu in njegovim političnim vediteliem naperjene najnesram-nejše klevete. Članek je dolžil tudi slovensko časonisje obeh strankarskih struj srbofilnih naklepov in označil kot nosilce srbofilnih tendenc bivšega žuoana Ivana Hribarja, deželnega glavarja dr. Šusteršiča in državnega poslanca dr. Kreka. Sramotilne članke »Sold.atenzeitung« je z radostjo ponatiskavalo celokupno nemškonacio-nalno časopisje, in sicer pod navedbo vira, ker bi bili drugače navzlic mili cenzurni praksi zaplenjeni. Tako je delovalo glasilo voiaške uprave veliko hujše, nego najzloglasnejši politični sramotilni listi. Čudno je pri tem to, da so s? dmgače vsemogočne cenzurne oblasti "r^d tem listom sramotno uklonile, kakor bi bilo vsakemu vsenemško mislečemu vojaškemu avditor-ju dovoljeno, da gre preko obstoječih postav.
, članki v »Soldatenzeitung« so vzbu-j dili po slovenskih deželah največje ogor-j čenje in skramo s'abo vplivali na razpolo-j ženje prebivalstva. Na r.ajneva^-eiši način i so pt delovali na fronti .sami, kjer so s!o-j venski vojak?, ki so se nr? mjpožrtvova!« nejši način borili za cesarja in domovino, smatrali te članke za sramotite v njihove narodnosti, kar so tem Kritkejše občutili, ker je sramotitev prihajala iz krogov njihovega lastnega poveljstva, kateremu so bili podrejeni. Treba je bilo tradicionelne zvestobe in vdanosti do dinastije, da so mogli slovenski polki ta težki in krivični I udarec, ki so ga dobili od vojaške strani, preboleti.
Neki slovenski vojak iz Ptuja je pisal tedaj uredništvu slovenskega tednika »Straža«: »Krvavel sem, roko sem izgubil za Avstrijo in sedaj moram citati te nizko ine napade, kakor jih niti v mirnih časih niso prinašali najsovražnejši nam list?. Kje so oblasti, ki h; morale take napade preprečiti?«
Ne glede na klavrno obnašanje tirolskih cenzurnih oblasti, za katero zahtevamo zadoščenja, nosi odgovornost za ta način pisanja »SoJdatenzeitun*« v prvi vrsti tiskovni oddelek jugozapadne fronte in niegov odgovorni urednik, znani sovražnik Slovencev dr. Albin Schager. Nezaslišano ic, da je mogel ta gosood, ki je imel v rokah justični referat jugozapadne froniu., vpogled v uradne spise tega referata izkoriščati za politične članke, na vrhu tega še v vojaškem listu, kj bi moral biti ne-pristopem za vsiko politiko. Kolikor je znano, ta gospod za svoje velike protipo-stavnosti m napake ne le ni bil kaznovan, marveč je napredoval v službi višje in višie ter zavorna neki sedat celo zelo vplivno mesto v neposredni bližini krone.
Vprašamo tedaj:
Ali je Vaša ekscelenca pripravlja, to zadevo strogo preiskati in dotičr ^ oblasti in organe, ki nosijo krivdo, zaradi za. gresenih kršitev postav in dolžnosti po'-. . -cati na naistrožii odtfovor?
m RHffovor sv.
n r.
24. decembra ie papež Benedikt XV. sprejel kardina'e, ki so mu prišli izrazit božične želje. Kardinal-dekan Vannutslli je v imenu kardinalskega kolegija prebral adreso. Sv. oče se je zahvalil nato pa izvajal: Že četrtič bomo zaradi vojske praznovali božične praznike žalostno. Kot pastir človeštva nismo mogli mirno gledali strašne morije, toda naša prizadevanja za mir so padla v praznoto. To nas jc močno bolelo. Tolaži nas pri tem le misel da je bilo naše mirovno delo seme, kateremu bo dal Gospod toplote, da bo vzkalilo in zrastlo, tolaži pa tudi zavest, da smo storili svojo dolžnost kot zastopnik Kralja miru. Prav ste rekli, gospod kardinal, v svojem nagovoru, da te strašne svetovne žaloigre ne bo prej konec, dokler se ljudje ne povrnejo k Bogu. Navdaja nas najgorečnejša želja, da pospešimo uro, ko se sodobna človeška družba vrne v šolo evangelija. Šele potem, ko današnji sleoci spregledajo in gluhci preslišiio, bo težko preizkušenemu človeštvu došla blagovest miru. Nato se je sv. oče v toolih besedah spominjal osvoboditve Jeruzalema, s čimer se je uresničila davna želja očetov, V Jeruzalemu so nekoč rezali oljkine vejice in jih polagali k nogam Kralja miru s klici: Hosana sinu Davidovemu! Dogodki, ki so sc pravkar odigrali v Jeruzalemu, govore svojo posebno govorico, ki nas potrjuje v pozivu na narode, naj se vrnejo k Bogu. Kajti v Jeruzalemu niso blagoslavljali koga, ki bi se bil predstavil v imenu oboroženih, marveč tistega, ki je nrišel v imenu Gospodovem. Papež je sklenil z iskrenimi željami kardinalom, škofem in duhovnikom ter vsem, ki z njim dele hrepenenje, da bi se svet kmalu povrni! k Bogu in preje! od njega v dar zopet mir.
v«
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 27. dcc. Uradno:
Med Asiagom in Brento kakor tudi na Monte Tomba smo odbili slabejše sovražne napade.
Na ostalem bojišču so na obeh straneh streljali.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
3 3vile, 27. decembra Veliki glavni stan:
Zahodno fooliš:e. Na angleški bojni črti so sc od časa do časa živahno bojevali pri gozdu Houthoulster, na severnem bregu relce Lys, pri Moevres in pri Marcoing. Polki neke gardne divizije so izvedli severnozahodno od Be-zonvauxa po krepki pripravi s topovi in z metalci min uspešna podjetja. Poizvedovalni oddelki so vdrli dopoldne v francoske črte; popoldne je pa osvojilo z naskokom več stotnij v zvezi z metalci plamenov in z deli nekega na-skakovalnega bataljona v spremstvu letalcev 900 metrov široko prve sovražne jarke. Protinapad Francozov se je izjalovil s težkimi izgubami za nje. Na-skakovalne čete so razstrelile veliko bivališč in se vrnile na ukaz z nad sto ujetniki in z nekaterimi zaplenjenimi strojnimi puškami v svojo izhodno postojanko nazaj. Odbili smo francoski oddelek v borbi moža z možem, ki je bil dosegel severno od Oberburnhaupta naše najsprednejše jarke.
Italijansko bojišče. Med Asiago in Brento je včeraj streljanje s topovi po-nehavalo. Podnevi so besno streljali v bojnih odsekih in med Brento in Piavo. Odbili smo napad Italijanov na Monte Tomba.
Italijansko poročilo,
27. decembra. Na celi fronti so le s topovi streljali. Nad Treviso se je razvila dopoldne velika bitka v zraku. Sestrelili smo osem sovražnih letal, pozneje so bila še tri sovražna letala sestreljena. Škode sovražnik ni veliko napravil.
Splošna mobilizacija na Grškem,
Lugano, 27. dcc. (K. u.) Agenzia Štefani: Grški vojni minister je izjavil, da so sklenili splošno mobilizacijo.
Maviifliisla nm v isiii.
Petrograd, 26. dec. (K. u.) Agentura. Zaprli so bančna ravnatelja Vešnje-gradskega in Putilova radi pisma generala Aleksejeva Miljukovu, s katerim ga je pozval, naj vse ukrene, da Kornilova no £o sodilo rcvolucijsko vojaško sodišče. Aleksejev je zagotovil, da žele Kerenskij, Savinkov in Filo-jenko rcvolucijsko vojno sodišče,_ da prikrijejo svojo sokrivdo na zaroti.
Amsterdam, 27. dec. (Kor. u.) »Ti-m«« iz Petrograda: Zdi sc, cla čete boljševikov in Ukrajincev želo preprečiti' prelivanje krvi. Boljševiki tudi upajo, da bodo Ukrajince potrebovali proti Kaljedinu.
Amsterdam, 27. dec. Reuter: Ukrajinci so zasedli postajo Brajlov; razorožili so -4. gardni polk. General Ščer-bačov je naznanil, da jo na ukaz ukrajinske republike prevzel poveljstvo čet jugozahodne in rumunske bojne Črte.
AE»s'sr£?am. (Kor. u.) AUgemcen Handelsblad: Angleži in Francozi delajo na to, nai se Ukrajina ne pridruži posebnemu miru. Sporazum je pripravljen priznati Ukraiino za slavno ru"ko državo in za središče prenovitve Rusije.
AraB^n'*"«*', 71. dec. (K. u.) Rev*er iz Petrograda; Trockij je naročil ruskemu poveljniku v Harbimi, naj naprosi zas*op-n;ke inozemstva, naj umaknejo tuje čete iz mesta.
Amcfer^tn, 27. dec. (K. tO R-nder ,z Tomska: V Trkutsku so se bili 2 dni beji med koraki in posadko.
Am^Mast. 71. de". Reuter iz Petrograda: Ukr-"':'-'-ka radi je poročna, da so se po'asti'i Ukrnim^i na ruski fronti glavnih stanov 4., 8. in 11. armade.
Fotro^ra'L 2^. de. fK. u.l A*t>ntura: Kaljedinove čete so bile pri Bjelgorodu poražene.
Bolem in nealftfi1.'
O tem povzemamo iz »Časa« 1. 1918, nas^dnje zarimive podatke.
Ruska soc^na demokracija se je na svo'em drugem kongresu rv Londonu leta 1903} razcepila v dve frrkciil — v ko,:še-vike in mer'?evike. Bo!išev'k? fbo1;šnj = večiH so j«r>c'i na kmrfresu J90^ več'*m; fo pomen' n*':h ime. N'!h vodfMj ;e bil že takrat I emr; m?n;šir>o, men^evike ni je vodil Martov. Vc-č>a fbo!jšev:ki} je Hka za strogo c'entra1;zac''o in rad;kf1no taktiko, rmnišina r>a z-i rab1efšo orrfar5?aciio 'n milejšo taktiko. Paz^ka med o^enn. frakcijama ie r»osta5ala vc^o ostre'?**. Podobna je razkki med nemškimi radikalnimi so-ci*>Mmi demokrati (marksisti] in revizio-nisti,
Boljševiki re r-><f;b?;ejo k takt'k; soc'r a!mh revolucionarjev, verujejo v Mižn'o motnost pono'r>e rad<ka1ne revo1uci*e, oo-z'vlsejo na boj za rmago revohtere, končni cilj ie že zc^i rrbov T?roffram; ce^traVstič-r>a sfrf"knrska orrfpnSracHa r"s' ''h rrinrav-!ia za r?T>trn,?s*?$no dern"kra';;čno vlado bodočnost'. V svo'em skrbnem rad'kaliz-mu so natopili cd o nroti dumi in proti zvezi 7. liheraTn:r<ii kadeti; družili so se le s sor;a,r,?rni revc^d^r^rii *n z radik^lrrrni »trudoviki«. V 7*»dr;t (4.) d«»tm .«o imeli 6 poslancev, mer;?ev5ki pa 7. Menjševik', pod vod^vom Martova in Pleh^nova, so se cdleč;'i za mi.le;šo taktfko; ljudstvo ie treba polagoma, stopnjema pnnravhjat5 za revolucijo, v ta ramen je s^delovarie z dumo in s kadeti koristno. Ker ni bilo uoania. za spravo, sta se obe frakciii leta 1912. končno samostojno organizirali* vsaka ima svoi centralni odbor in svoj dnevnik (bo1-'ševiki r Pravdo«. m^njševiVi »Luč«) ter svo!e strokovne liste in revije,
Boljševiki so torej prvotno večinska stranka socialne demokracijo, dasi zaclna leta niso »meli večine in so se orgarVrali ločeno cd prvotne marine. Po svou taktiki in programu bi se skorai mog'i imenovati tudi maksimalisti, ker hočejo dc*či kar največ mogoče, realizirati , »maksimum« socialnodemekra ličnega programa. S tem se približujejo skrajnemu kriki socialnih revolucionarjev, ki so se podobno kakor demokrati razcepili v radikalne maksimaliste in zmernejše minimaliste.
PoaafoRla v Bresi LHi,
Dunsi, 28, (K. u.) Iz Srcst Litovskega: Posvete o podrobnih vprašanjih so danes nadaljevali in jih tako pospešili, da so jih nekoliko prekinili, ker se morajo posvetovati še. z domačimi oblastmi.
Dunaj, 28. Cesar jc imenoval za ministra socialne preskrbe dr. Viktorja Mata-ja. Novemu ministrstvu se nakažejo tudi zadeve obrtnih bolniških blagajn.
in S. L. S.
Sloveaske narodne žene in dekleta za deklaracijo.
Slovenske narodne žene in dekleta občin Senožeče, Dolenja vas, Scnadcle in Laže se z dušo in srccm pridružujejo v polnem obsegu slovesni izjavi Slovenk za svobodno Jugoslavijo v smislu majniške deklaracije Jugoslovanskega kluba.
Sledi 428 podpisov, * . *
Polnoltevilno zbrani zastop trga Mozirje je v svoji redni seji dne 21, decembra i 1917 sklenil enoglasno naslednji sklep:
»Deklaracija jugoslovanskih poslancev, združenih v Jugoslovanskem klubu z dne 30. maja 1917 glede združenja vseh jugoslovanskih dežel v eno jugoslovansko kro-novino pod habsburškim žezlom se z viharnim odobravanjem vzame v vednost in se naši poslanci poživljajo, da zastavijo v uresničenje tega sklepa vse svoje moči. Ta sklep je čisti izraz naše narodne volje ter manifestira zaobljubljeno nam pravico do narodne samoodločbe v po vojni prerojeni Avstriji. — Iz tega vzroka je občinski zastop daroval za spomenik prvo-boritelju naših narodnih pravic dr. J. Ev. Kreku znesek 50 kron, — Županstvo trga Mozirje, Župan: Ivan Veit; zapisnikar; Žiga Lajakov,
...
Občinski odbor na Ješici se je že 28. oktobra 1917 pridruž'1 državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba.
...
Občinski odbor občine Sv. Joet pri Kranju je v svoii sen dne 11. novembra t. 1. soglasno sklenil: Občinski zastop žnpanstva sv, Jo?t z navdušenjem pozdravlja mamisko deklaracijo Jugoslovanskega kluba in se ji v polni meri oridružuje. Obenem se najudane'še zahvaljuje pre-vzvtšenemu knezoškofu za njegovo požrtvovalno delo v korist narodne združitve in samostojnosti. Hkrati se pridružile mirovni akciji N'e<?a svetosti papeža Benedikta XV. in Njega Vekčanstva cesar'a Karla I. — Županstvo Sv. Jošt, dne 11.
novembra 1917. — Ivan Papler, župan,
* * •
Občinski odbor občine Fam1?« v postoinskem okraju ie v svoji seii z dne 22. decembra 1917 z navdušenjem se pridružil majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba pod žezlom habsburške dinastPe. S hvaležnim srcem se klanjamo Njegovemu Veličanstvu, našemu presvetlemu cesarju Karlu I. za njegova prizadevanja po skorajšnjem in zar/čljenem miru. — Žuoanstvo občine Famlie. dne 25. decembra 1917. — I. Gasperšič, župan.
Dsievns novice.
-j- Vseslovenska Ljudska Stranka, Na včerajšnjem občnem zboru Vseslovenske Ljudske Stranke je bil med viharnim odobravanjem navzočih zastopnikov s Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske soglasno izvoljen za načelnika državni in deželni poslanec dr. Anton Korošec, V centralno vodstvo spadajo tudi vsi državni in deželni poslanci. V centralni izvršilni odbor V, L, S. so bili soglasno izvoljeni: s Kranjskega: prelat Andrej Kalan, posestni!: Ivan Brodar iz Hrastja pri Kranju, urednik »Naše Moči« Mihael Moškerc, svčtnik kranjske trgovske in obrtne zbornice Jernej Ložar, profesor Bogomil Romee iz Ljubljane; iz Štajerske: profesor dr. Hchnjec, državni in deželni poslanec Pišek Franc, državni in deželni poslanec dr. Korošac; z Goriške: državni in deželni poslanec dr. Gregorčič, državni in deželni noslanec Fon, primarij dr. Anton Bre-cSi'j; s Koroške: državni in deželni posla-ncc Gralenaner, urednik »Mira« Smodcj; iz Trsta č. g, Anton Čok, — Po občnem zboru !e ime! centralni izvršilni odbor takoj sejo, kjer se is takole konstituiral: predsednik dr, A, Korošec; podpredsednika: vitez Pogačnik, Josip Fon; tajnik Bog, Remsc, — O občnem zboru prinesemo jutri podrobno poročilo.
+ Narodni svet. Izvršilni odbor V, L, S, je sklenil v svoji včerajšnji seji, da stopi v dogovor z vsemi strankami, ki stoje na stališču jugoslovanske deklaracije glede osnovanja narodnega sveta,
4- »Naprej, zastava Slevei« V »Ora-zer Tagblattu« smo čitali zopet dolg članek o naši himni, ki jo je na nemško pre-vel min. tajnik dr. R. pl. Anctrejka. Članek na način znanih vsenemških clenuncijan-tov ovaja našo himno, češ da je panslavi-stična in narodna »Hetzlied« ter napada prevajatelia, ker je Slavo prevel v nemško »Ruhm«-slavo. Ugotavljamo, da je v dosedanjih izdaiah slava pisana z malo začetnico, vsled česar prevajale ni mogei drugače prevesti kakor taKo. Ne vemo pa, zakaj nai bi bila velcizdajalska pesem, ki pozivlje Slovence v boj za očetnjavo? Značilno je, da se nad našim »Naprejcm« sood-tika glasilo avstrijskih vsencmcev, o kate-" rih je znano, kakšen je njihov a v s t r i j -s k i patriiotizem. Značilno jc tudi, da je »Grazer Ta^blatt« omenjeni članek že enkrat priobčil — a brez uspeha. In najznačilnejše je, da je ta list omenjeni članek skoro dobesedno ponatisnil po znani »Ti-roler Soldatcnzeitung«, ki je vsled svojih hujskanj proti Slovencem bila uradno zatrta, katere glavni urednik major dr. Schager je sedaj v cesarjevi vojaški pisarni. O tem listu in o tem možu, ki ima očividno zelo ozke stike z vsenemško gospodo okrog »Grazer Tagblatta«, je vložil dr. ICorcšec v delegacijah ostro interpelacijo, ki jo priobčujemo na drugem mestu. »Naprej zastava Slave« pa ostane naša himna, ki naš narod navdušuje in pozivlje
na brambo očetnjave proti —. vsakemu
sovragu!
, — Priglasite popolne sirote v starosti od 4. do 12. let Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Prosilcev za, sirote je mnogo. Oddajale se bodo kmečkim ljudem v brezplačno oskrbo, nekateri jih bodo posinovili oziroma pohčerili,
—	Prebiranje letnika 1900 se izvede od 14, do 18. januarja 1918; prizadeti se bodo morali najbrž od 2. do 9. januarja javiti.
—	Vojaška imenovanja. Za nadnoroč-nika v rez. sta imenovana poročnika v rez. Hafner Pavel, 22. pp.>JFavai Karel, 97. pp.
—	Za poročnika je imeVhpvan praporščak san. oddelka št. 1 dr. phif,, Mihael Rosto-har.	\
—	Odlikovanja, Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo In z meči sta dobila: nadporočnik 201. težkega rez,, polj. top. p. Josip Bezjak in poročnik 47. pp. Anton Gregorin. — V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno oriznanje z meči stotnik 27. polj. top. p. Franc Poga-čar. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: stotnik 6. težkega havbičnega oddelka Gustav Jakše, nadporočnik 36. polj. top. p. Franc Božič in poročnik 47. pp. Vladimir Krušič. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 98. pp. Rudolf Repinc. — Red železne krone 3. vrste z meči je dobil nadporočnik 5. bos. herc. lov. bat. Franc Pavlič. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobi! poročnik računovodja 17, pp. Franc Forel.
—	Padlp častcSka, Padla sta poročnik 5, strel. p. Ukovič Anton in praporščak 07. pp. Vas'e Leopold.
—	Zlf.fi zaslužni križec je podelil cesar stotniku prostovoljne požarne brambe v Postojni Matiji Petriču.
—	Razpis vojaških us!aaov. Razpisanih je več vojaških ustanov: za častniške sirote, vojne invalide, za potrebne častnike in vojaške uradnike ter njih vdove in sirote, za vdove in sirote v vojski padlega moštva 3. kavalerijske divizije, za gluhoneme ali slepe sinove in hčere potrebnih častnikov do majorja, za oslenele častnike in vojaške uradnike itd. Natančnejše podatke dajejo mestna poveljstva.
—	Požar. V Prigorici v Dolenji vasi pri Ribnici jc izbruhnil 25. t. m. ob 9. uri zvečer požar. Pogorela je hiša čevljarju I. Starcu. Najhujše ie, ker je zgorela vsa obleka, obuvalo in tudi ponolnoma vsa živila ter seno. V sredi najhujše zime je uboga družina s šestimi otroci brez vsega.
—	Čehi nd Dunaju. »Narodni Listy« pišejo: Na Dunaju smo našteli pol milijona duš s 50.000 Slovaki. Po mestni Statistiki iz 1. 1907. je obiskovalo nemške šole 22,513 čeških otrok, mi smo jih pa našteli 40 do 50 tisoč.
—	Poiras v Brežicah- Iz Brežic nam poročajo: Dne 23. t. m. je bil zjutraj ob četrt na 5. uro precej močan potres, kakršnega ni bilo od 17. avgusta. Zemlja se ie stresla 0.1 mm.
—	Umrl je v Pazinu Viljem Mrak, star 82 let, najmlajši izmed 24 otrok istega očeta in matere ,ki sta imela 18 sinov in 6 hčera, od katerih še clve živita. Vsi drugi so umrli starejši od 80 let, nekateri okoli 100 let. Eden je bil župnik. Bil je potomec nekega Ribničana, ki se jc pred kakimi 150 leti tukaj naselil. Rodbina je imovita
—	ali sedaj pristno italijanska.
—	Nesreče, Ko je podaial ajdovo snopje v mlatiim stroj, je ponesrečil Lovrenc Založnik, 26 let stavi hlapec iz Polhovega Gradca štev. S. Zgrabil da je stroj-za desno roko ter mu poškodoval prste tako močno, da ie moral v bolnico. — Ko ie pomagal tobačni delavec Jakob Snoj iz Nadgorice štev. 34 odpravljati izpred skladišča v tobačni tovarni s tobakom naložen železniški voz, mu je na stopnjicah rarape izpodletclo, vsled česar je padel ter si poškodoval desno nogo, — Ter-čič Janez, 29 let stari premikaš južne železnice iz Ravniharjevc ulice štev. 4 je hotel na južnem kolodvoru speti skupaj 2 železniška vozova, pri čemer pa mu je spodletelo ter sta f:a nretisniia odbijača čez trebuh. — Z mla-tilniin stroiem je nedavno ponesrečil župan občine Peče, 54 let sivi posestnik iz Goričan štev. 20. Zgrabil tfa je pri mlatvi gepelj mla-tilnega stroja ter mu težko poškodoval desno nadlehtnico. Zdravi se sedaj v tukajšnji deželni bolnici, — Ko je sekal v 'gozdu neki raz-žagan hrast, je bruno padlo na desno nogo 33 let staremu posestniku Mirkotu Vrhovni!: iz Tuniic Stev. 40 f.er mu io težko poškodovalo.
—	V nremogokonu v Kočevju je ponesrečil Franc Koželj. 28 let stari prcmctfar. Pritisnilo ffa je dvigalo, ko je ponravljal rov ter mu str-lo levo ključnico. — Begunka iMarija Biziak, 73 let stara vdova, bivša posestnica v Št, Petru pri Gorici štev. 187, je dno,26. t, m. umrla v tukajšnji deželni bolnici. Kot b-srfunka je stanov--v Notranjih Goricah štev. 5.
] jlpjsie pevce.
i; y M .Stanislavr/ Skvarca. V uršulin-skem samostanu v Ljubljani se je danes,
28.	t, m. ponoči v 70. letu starosti, po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, preselila v dom miru in plačila uršulinka mati Stanislava S k v a r č a, jubilantinja, hišna pre-fektinja in vcč'ctr.a učiteljica uršulinskih šol. Samostansko predstojništvo vljudno vabi bivše in sedanje učenke notranje in vnanje šole k pogrebu, ki se vrči v soboto,
29,	t. m. ob 2. uri popoldne. Sedanje učen ke se bodo zbrale v šolskem poslopju
lj Ovacijo dr, Korošcu, Včeraj je Ljubljana prirejala dr. Korošcu, kjer se je prikazal, "viharne ovacije. Povsod so ga pozdravljali z »živio« klici. V nekem javnem lokalu je vse občinstvo, ko se je dr. Korošec prikazal, vstalo in zapelo ?po našo domovino«. Najboljša ilustr' popularnosti načelnika Jugoslovan	uba in majniške, deklaracije,
ljKatol. društvo 7■<	jvi v
nedeljo, 30. t. m. ob ,	Roko-
delskem Domu pr<- .	n in igro:
»Skrivnostna za- -	,nrdenkova:
Skrivnostna 7	.tudi res lep,
umetniški užitc "i es^ prebitek namenjen vsem	jkim -Elizabetnim konferenca*- .ie reveže, sc z ozi-namen vabi občinstvo
rom
.jskem prosvetnem dru-, '	wa v nedeljo dne 30. decembra
t>. uri zvečer zopet veleč. g. Viktor Steska.
lj Umrli so v Ljubljani: Amalija Tabornik, hči kleparskega pomočnika, 3 leta in pol. — Karel Trebežnik, čevljarskega pomočnika sin, 16 mesecev. — Marija Zakotnih, postrežnica, 72 let. — Stanislav Umr.ik, sin skladiščnega paznika, 7 meee-cev. — Ivana Medved, tovarniška delavka, hiralka, 32 let. — Katarina Kobal, užitkarica, 57 let. — Mihael ICalan. tesarski pomočnik, 76 let. — 'Marna Marolt, postrežnica, 75 let. — Josipina Marn, občinska uboga, 82 let. — Hilarij Štekar, posestnikov sin, 11 let. — Feliks Gorjanc, novorojenec, 17 ur. — Šalih Gasič, re.šec. — Uršula Kramar, mestna uboga, 76 let.
li Zadruga kroJ?čev sa Jfub^ansko okolico naznania cenj. gg. članom, da posluje sedaj za celi okraj Ljubljana ter sprejema vse priglase in odglase za ccnj. gg. člane, kakor tudi za vajence ter druge obrtne zadeve, v zadružni pisarni: Zadruga kroiačev i, t. d. za mesto Ljubljana, Gosnoska ulica štev. 5.
lj Brsšba boni. Dne 29. dec. 1917 se vrši v Ljubljani v NušaltoVi vojašnici javna dražba konj, katere prodaja dopolnilno poveljstvo za konje c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu. K dražbi so pripuščeni samo kupci, ki se morejo izkazati z izkaznico, potrjeno od njihovega političnega okrajnega oblastva, da so kmetovalci. Kupna legitimacija naj ima naznačeno tudi število konj, ki jih ie interesent upravičen kupiti. Trgovci s konji in prekupčevalci so od dražbi izključeni.
lj Premog. Stranke iz vseh desetih okra- | jev, ki še niso dobile premog na prvi odrezek ( ruiavih izkaznic, dobe premog v mestnem i skladišču pri Narodnem domu dne 31. decembra t. 1. in sicer stranke I. do V. okraja do- : poldne, stranke VI. do X. okraja poooldne. 1 Premog se plača na mestnem magistratu, srednja hiša pritličje, dne 29. decembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Na to potrdilo se dobi premog v mestnem skladišču.
lj Našla se ie ura z zapestnico dne 22. decembra. Dobi sc: Novi Udmat štev. 18.
Sestanek goriških Stspnnov in deželnih poslancev. Včeraj se je vršil v Posredovalnici za goriške begunce sestanek goriških županov in deželnih poslancev. Poročal je državni poslanec Josip Fon. Sestanek je bil dobro obiskan. Podrobneje poročilo prinesemo.
Umrla je v tržaški mestni bolnišnici •;o daljši bolezni gospa Alojzija Stoka, soproga trgovca in posestnika g. Jake Stoke.
Grozna nesreča z ročno granato. 18-
letni Mario Forza v Trstu je^te dni prinesel iz Tržiča 10 ročnih granat. Na sv. dan jih je pregledoval in ena mu je eksplodirala v roki. Učinek je bil grozen: fanta je vsega raztrgalo, da so leteli kosi mesa celo na ulico. Razbilo je okna in vso hišno opravo.
Vlak poveril vojaka. 24. decembra je na ■južnem kolodvoru v Trstu vlak povozil nekega vojaka, ki je ostal na mestu mrtev.
.. . Darovi za begunce. Šolska mladina v Pečini pri olapu cb Idriji na primorskem je zožila pod vodstvom svojega učitelja g. Cirila. iJrekonia znesek 'H kron 40 vinariev za Goriške begunce. — G. Franc Ogrizek v Dr.im-iiaii te daroval 10 kron. — Goso. prof. dr. Rozman, 1 anzenberg pri Gosoe Sveti, 50 kron;
PrimorsKe aovlce.
f Martin Poveraj. Kdo izmed Gori-čanov se ne spominja dobričine, mojstra Martina Poveraja,kije imel svojo trgovino na Travniku blizu kavarne Central? Znan nam je bil vsem ne le kot trden naroden obrtnik, ki se je ne kot agitator, ampak kot somišljenik, kot trden ,riaš človek udeleževal našega narodnega življenja in procvitanja v Gorici. Dobrodušni njegov obraz, siva brada in živahne oči so nam v spominu in njegov šegavi pogovor. Stotine naših liudi je tvorilo krog njegovih odjemalcev in ni jih malo slovenskih študentov, ki jim je umeril suknjo in hlače brez vinarja plačila, včasih i zastonj, včasih na upanje za dolgo, dolgo vrsto let. Ni bil med dobrotniki, kojih Imena čitaš po zbirkah (četudi se ni nikdar umikal narodnim zbirkam in je bil podporni član menda vseh naših narodnih društev), bil je mecl onimi dobrotniki, ki se jih bo spominjal s tiho hvaležnostjo marsikdo, ko bo svoji deci pripovedoval o dijaških letih in o tem, kako ga je dobrotni Martin Poveraj oblekel. — Ob izbruhu vojne z Italijo se dolgo ni mogel odločiti, da zapusti priljubljeno mu mesto, ■Ko mu je pa granata udarila skoraj pred vrata prodajalne, je povezal tudi on svoje brašno in odšel, izprva v Dornberg, ko pa so postala tla vroča tudi tu, v Radeče ob Savi, med gore. Tu je umrl nagloma, zapustivši osamelo soprogo, toda do zadnjega ni pozabil solnčne svoje domovine, do zadnjega si je želel povratka in je že imel pripravljen lokal, da se na spomlad zopet preseli med svojce. Ni mu bilo dano, kakor se mu tudi ni izpolnila druga želja, da si po trudapolnem delu odpočije in vživa sadove svojega dela, ožarjen v solncu svobode. To pa mu štejem v naj-večjd zaslugo: Mož, ki se ni šolal drugače, kakor v trenem delu in štedenju in ki ni bil politik, je bil prepričan Jugoslovan, ki je s srcem razumel duh časa, sovražil ti-ranstvo, verjel v našo zmago ter živo želel doživeti jo. Izmed goriških obrtnikov je ž njim izginila tipična oseba, izgubili smo pa ž njim tudi rojaka, za katerim sme biti žal vsem, ki smo ga poznali in želimo, da bi v solidnosti obrata, štecllji-vosti, dobrosrčnosti in narodnem prepričanju bili mnogi tako, kakor je bil ranjki Martin Poveraj.
100 kron v neki kazenski poravnavi. — Gospa Antonija Pcberai iz Gorice je darovala i osredovaliKci za goriške begunce ob prhki smrti svojega soproga 50 kron. Posredovalnica izreka vsem svcio najtoplejšo zahvalo.
^Duhovsks vcs?l, Iz tržaško-kooers^e škof'je nam poročajo: Č. g. Albin Klun je imenovan za dekana v Ospu.
Za isSrsko ueiHjsivo, Dežela uprnv-na komisiia mejne grofije Tstre je sklenila, da se vsota cd 543.000 K, dozračena od vlade kot izredna podpora aktivnemu in vnokojenemu učiteljstvu, doznači še v letu ■-.917. popolnoma, torej brez vsakega odbitka dosedaj že dobivane vojne podnore.
Pohvalno priznanje jc izreklo vrhovno armadno povelje računskemu porečniku I. Vengust (poštni uradnik v Radgoni) za izvrstno službovanje pred sovražnikom.
Poštni urad v Krnrau. Z dnom 27. decem-ora t. 1. se razširi službeni delokrog poštnega urada v Krminu na denarni (ooštnonakazni-čni in poštnohranilničri) promet.
Župan občine :'Cal naj naznani svoj naslov uredništvu »Slovenca«.
Skrb za begunce v Metliki. Iz Metlike nam poročajo; Tukajšnje mestno županstvo kakor tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlja si jako prizadevata, da bi olajšala nam revnim beguncem sedanje tužno sta-' nje. Begunsko podporo smo dobili že dvakrat, in sicer meseca oktobra in decembra t. I. Tudi obleko in obutev upamo v kratkem dobiti. Anrovizacija je še precej dobra. Moke in kromoirja smo že dobili za nekaj časa; meso dobivamo večkrat brezplačno. Nekateri begunci so si nakupili tudi preš'če, ker jim je šel tukajšnji županski voditelj g. Flajšman zelo na roko, za kar se mu pri tej priliki 'udi toplo zahvaljujemo in še nadalje priporočamo.
Novice iz Gorice. Dne 19. t. m. jc umrl v Gorici sluga goriškega deželnega odbora gospod Adolf Štrekelj. Našli so ga zjutraj mrtvega. Zadela ga je srčna kap. — Isti dan je zabodel nek vojak v srce goriškega trgovca-narednika gospoda Josipa Colombanija, ki ie kmalu nato umrl. Dogodek se je odigral pred krčmo nasproti mu-nicipija ob 8. uri zvečer.
Promet z blagovnimi vzorci je pod obstoječimi poboji dovoljen tudi na voino-poštne urade št. 150, 209, 232, 240, 249, | 256, 262, 272, 284, 285, 297, 332, 388, 408, i 421 in 644, ustavljen pa na voincooštne i urade št. 337, 357, 383 in 406.
Županstvo občine Renče naznanja tem j potom svojim občinarjem, da se je z dne 17. t. m. preselilo v Toneattijev grad »pri i mlinu« pod Gradiščem, Županstvu Renče I namenjene dopise, naj se naslavlja; Župan-! stvo Renče, pošta Prvačina.
Begunci v taborišču Bruck ob Litvi ! za dr. Krekovo ustanovo. Begunci v Brucku 1 ob Litvi so nabrali za dr. Krekovo ustanovo 1261 K, Nabiralo je učiteljstvo taborišča. Vsaka družina je prispevala s svojim doneskom razen najrevnejših, ki v resnici ne morejo. Ljudstvo je dovolj javno pokazalo, kako časti spomin moža in njegova politična stremljenja.
Gospoda® "Me.
Klasifikacija konj na Sp, štajerskem.
Interpelacija posl. Roškarja in tovarišev na domobranskega ministra:
Priprave za prihodnjo klasifikacijo konj so že v teku.
Spodnještajerski konjerejci se boje, da ne bi ob tej priliki zopet imeli nepotrebnih stroškov in sitnosti. Zadnja leta se je od konjercjcev zahtevalo, da morajo pred klasifikacijsko komisijo pripeljali tudi konje pod štirimi leti in konje s hibami ali pa o takih neporabnih konjih predložiti spričevalo diplomiranega žlvinozdravnika.
Goniti konje pod štirimi leti je sedaj na deželi jako težavno, ker manjka moških, nabava spričeval je pa zvezana z nepotrebnimi stroški. Kakor znano, bi bilo
treba dati živinozdravniku za vsako žival za spričevalo najmanj 2 K,
Podpisani tedaj vprašajo: ,, Ali je Vaša ekscelenca pripravljena oarediti, da se v svrho dokaza, da konj ali ni še zadosti star ali pa ima hibo, vsled katere ga ni treba goniti pred klasifikacijsko komisijo, zopet dovolijo občinska potrdila s podpisi dveh konjerejcev, ki sta obvezana svoje konje prignati na klasifikacijo, ali pa naložiti s stalno plačo nameščenim ži-vinozdravnikom, da izdajejo dotična spričevala brezplačno oziroma naj se plačajo iz državnih sredstev, vsekakor pa poskrbeti, da se prebivalstvu prihranijo vsa nepotrebna dolga pota in izguba časa?
Ssdmo vojno posojilo. Potom občine Šmartno se je podpisalo 70,000 K sedmega vojnega posojila. Sama občina se je udeležila z 4000 K sedmega vojnega posojila.
Pomanjkanje sladkorja. Zadnje čase je nastopilo občutno pomanjkanje sladkorja in je prevladalo mnenje, da zaradi tega, ker gre sladkor drugam ter ker ga organizacija prav ne razdeljuje. Ta misel jc pa popolnoma napačna. Sladkorja je na razpolago za domače prebivalstvo dovoli, a se ga redno in dovolj ne more dopošiljati edinole zaradi pomanjkanja železniških voz, katerih vojaška uprava zaradi svojih operacij ne more redno dajati dovolj na razpolago. Urad za tjudsko prehrano se trudi na vso moč, da bi se temu nedo-statku prišlo v okom, toda pri sedanjih razmerah je vse nemegoče spraviti v pravi tir. Sladkorja, ki ga rabimo za vsakdanje potrebščine, se more dovoziti v namenjene kraje le do 30 odstotkov, 70 do 80 odstotkov pa ostane zaradi transportnih težkoč nekritih. Ker ni upati, da pride ccl dovoz še v doglsdnem času v red, je priporočati s sladkorjem največje Sledenje. Slednjič bedi še pripomnjeno, da prihajajo na sladkorno centralo na Dunaj dannadan razna vprašanja in priložbe zaradi nedostatnega dobavljanja sladkorja. Na vsa ta vprašanja pa centrala ne more odgovarjata ker bi sc ji v tem slučaju delo še pomnožilo, marveč se vsem kratkim potom ustreže kolikor se more. Prizadeti naj bodo prepričani, da sladkorna centrala in c. kr, urad za ljudsko prehrano storita v tem oziru kolikor je pač v danih okoliščinah mogoče in se trudita, da krijeta potrebščine kolikor in kjer je le mogoče.
VIL vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so nadalje podpisaii VII. vojnega posojila: Denarni zavcct na Kranjskem K 200.000; Zavarovalnica v Ljubljani K 200.000; Denarni zavod v Ljubljani K 10.000; župni urad Vodice K 17.000; občina Moravče Kron 10.000; občina Sv. Mihael K 10,000; občina Redeče pri Zidanem mostu K 9000; občina Selca K 10.000; občina Hrenovicc IC 12.000; občina Šmihcl-Stopiče K 10.000; rodbina Ste-fanciosa K 10.000; občina Devica Marija v Polju K 9000; občina Postojna IC 20.C00; neimenovan v Ljubljani K 6000; Luka Otoničar K 10.000: Ivan Soier K 4000; Jožef Novak Kron 4000; Leopold Cchovin K 3000; Alojzij Čeho-vin K 4000; Peter Mislej K 1000; Miha Stric K 1000; občina Št. Vid pri Vipavi K 5000; občina Cerklje K 5000; občina Mirna K 6100; Janez Smrkelj K 1000: občina Lužarje K 1000; župni urad na Pšati K 2000; Frančiška Poč-kar K 2000; Magdalena Laoajne K 1000; Anion Mikuž K 1000; Ljudmila Orehek K 2000; Martin Zupan K 3000; občina Loka K 1000; Martin Oman K 1000; Marija Miklavčič kron 1000; Kali Gabernik K 2000; Matija Mohor-čič nadaljnih K 4000; občina Vrbljenje K 1000; Matevž Oblak IC 1000; občina Sv. Križ kron 10.000; oskrbništvo mestnega premoženja v Postojni K 5000; Franc Karpe K 2000; Vincenc Veber K 1000; Josip Olup K 1000: Fr. Keber K 1000; občina Zagorje ob Savi kron 1000; občina Vič K 3000; Marija Bahovec K 1000; Jožef Rozman K 1000; Helena Rozman IC 1000; Terezija Bahovec K 1000; Valentin Vozel K 1000; Ivana Lavrin K 1000; Ivana Šeslar K 1000; Jožefa Šeslar K 1000; Frančiška Šeslar K 1000; Ivan Zakotnik K 1000; Janez Bregar K 1000; Franca Jankar K 2000; Anton Pečlin K 1000; Justin Matevž K 2000; Ana Kožman K 6000; Anton Lapajne K 1000; župni urad Čemšenik nadaljnjih K 1000; Alojzija Veber K 2000; župni urad Kolovrat K 3000; Janez Trontelj K 1000; Anton Čebulj K 1000; Ignacij Hrovat K 1000: Janko Dežmo.n K 1000; dva subskribenta iz Knežaka K 6000; Marija Lavtižar K 2000; Peter Koprivec IC 1000; župni urad v Svibnjem K 350; občina
;iči K 1200; občina Županje njive K 400: Terezija Bahovec nadaljnjih K 150; občina Planina K 5000; občina Janeževo brdo K 200; občina Dol K 1.000; občina Bukovje IC 2000; občina Smerje K 1000; občina Velike Lašče K 10000; Anton Terček K 200; občina Loke K 700; Janez Prelc K 500; občina Preddvor K 5000; občina Mošnje K 300; občina Košnna K 1000.; občina Marija Liubno K 2000; občina Drtija K 600; Marija Grošelj K 200; občina Luko-vica K 300; občina Rafolče K 300; občina To-rnišelj K 1000; občina Zgornja Šiška K 2000; Društvo za podpisovanje vojnega posojila v Zgornji Šiški K 1250; občina Koprivnik I< 5000; občina Št. Vid K 1000; Franc Raičevič K 1000; župni urad Komenda nadaljnjih K 300.
Kiileviios!.
»Književni Jug«. Prejeli smo prvo številko te nove jugoslovanske književne in umetniške revije s sledečo vsebino: Niko Bartulovidr Zadaci vremena; — Ivo Vojnovič: Imperatrix; — A. Tresič-Pavičič: Ikar; — Dr. J. A. Glonar: Po tridesetih letih; — VI. Nazor* Majka Margarita; — Dinko Šumunovič: Beskučnici; — Mirko Korolija: Krš; — Vladimir Čorovič: Milutin Bojič; — Jerolin Miše: Pjesme osame; — Ivo Andrič: Ex ponto; — R. Katalinič-Je-retov: Stari panj; — Walt Whitman: Pjesme; — Arbiter: Kazalište i muzika, — V pregledu piše N. Bartulovič o Vojnovičevih »Akordih«, o Petra Petroviča »Mraku« i novelah R. Nikoliča; — U. Donadini piše o Nazorovih »Istrskih pričah«; Iv. And. o »Erni Kristen« Kumičiča in VI, Čorovič o Wenzeiidesovi študiii o Vojnoviču, — V
beleškah se govori o pesniških jubilejih,
proslavi Vojnoviča, Proljetnem Salonu, Ivi-cevi Historiji Srbov itd. — Kot umetniško prilogo prinaša glavo Krista in Ivana Me-stroviča. Naslovni list in inicijale je izdelal profesor T. Krizman. List izhaja dvakrat mesečno v latinici, čirilici in slovenskimi prilogami. Celoletna naročnina znaša 32 K, polletna 16 K, četrtletna 8 K. Posamezna številka 2.50 K. Rokopisi, pisma in denar se pošlje na naslov: »Književni Jug«, Za-greb, Gunduličeva ulica 29. Naročnina se pošilja naprej.
Darovi zo dr. KreKov spsmeil.
VII. izkaz. Od 11. do IS. decembra 1917: Po 638 kron: Uredništvo »Mira* vCclovcu (od tega so darovali: 200 kron Kiioliško politično in gospodarsko društvo za Slovcnce na Koroškem; po 100 kron: Slovensko omizje hotela Trabesinger v Celovcu; Posojilnica v Sinčavi; 50 kron vojni kurat Ciril Kandut; 40 kron posojilnica v kazazah; 30 kron profesor Janez Huter v Celovcu; 25 kron Matija Randl, proštv Dobrlivasi; po 20 kron Anton Štriiof, župnik v Dholici; Neimenovan v Kazazah, Posojilnica na Želinjah pri Velikovcu; po 10 K: Ivan Nagel, župnik v Št. Ilju ob Dravi; Katoliško slovensko izobraževalno društvo »Zarja« v Kazazah; po 5 kron: Franc Krašna, kaplan v Dobrlivasi; Dominik Fugger v Modlingu; 3 krone Joso Radi, župnik, Mohliče). — Po 500 kron: Čevljarska zadruga v Mirnu, tačas v Vrbocu, Štajersko (po »Jugoslovanu«). — Po 326 kron 10 vinarjev: Darilo »Slovenskega Naroda« {Slov. Narod 12. dec.). — Po 300 K: Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici; Karel Širok, nabrano v imenu Narodno-soci-jalne organizacije v Trstu (drugič). — Po 283 kron 40 vinarjev: Darilo »Slovenskega Naroda« (Slov. Narod 15. dec.) — Po 154 kron: »Hrvatski list«, Pula (darovali so Jugoslovani v c. kr. strojni šoli vojne mornarice v Puli in sicer: 20 kron Mate Žuro; 6 kron Miho Krstičevič; po 5 kron Jerko Bulic, Petar Ju-sof, Pavel Zelalia, Stanko Turina; 108 kron ostalih 45 Jugoslovanov. Imena vseh so izkazana v »Hrvatskem Listu« dne 25. novembra.) — Po 120 kron: Občinski odborniki občine Blagovica. — Po 100 kron: Zbirka »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani (imena je že list sam izkazal); Karel Širok za Narodno-socijalr.o mladinsko organizacijo v Trstu; Anton Klun, Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 4, občina Lukovica ob priliki, ko se jc izjavila za Jugoslovansko deklaracijo; Konrad Texter, župnik, Višnjagora; Ivan Jane, župnik, Col pri Vipavi (nabral ob priliki godovanja g. Andreja Kovan, lesnega trgovca in gostilničarja na Co-lu); Franc 3orc, tajnik Živinorejske zadruge v Šmarci kot znak hvaležnosti za vse dobrote, ki mu jih jc blagopokojnik izkazal; Anton Mr-kun, župnik, Homec. — Po 82 kron: Jakob Omahna, župnik, Osilnica. — Po 77 kron 40 vinarjpv: Mihael Oswald, Morserbatt. 8, vojna pošta 466. — Po 60 kron: Občinski odborniki v Škocijanu pri Mokronogu, šcstcšclci v
Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu, županstvo " " po
Spodnja Idrija po položnici »Slovenca 54 K: Rudolf Raktelj, župnik, Bizeljsko, Staj. "zložili na gpdovanju g. Andreja Kos: župnik

aktelj 20 K; A. Kos 10 K: kaplan Musi 9 K; po 5 K: gdč. Cvar, gdč. Vrstovšek in g. Okorno). — Po 50 K: Mihael Pintar, notar, Cerknica (po »Jugoslovanu«); dr. A. Lampret v Postojni ,sedaj na Reki; Ivan Gorišek, župnik, Gornja Ponikva pri Žalcu; neimenovan (pri , »Jugoslovanu«); neimenovan (tudi po »Jugoslovanu«); povodom izstopa dr. Scbuster-schitza in Jaklitscha iz Jugoslovanskega kluba zbral kvartet pri Jerneju na Miklavžev večer: hranilnica in posojilnica za Sv. Lenart pri Sedmih Studencih, Koroško; dijaki srednješolskega zavoda v Ljubljani; dr. Josip Debevc, c. kr. profesor, Ljubljana. — Po 40 K: Martin Škrianc, vojni kurat (po -Jugoslovanu«). — Po 30 K: Andrej Poberaj, živinozdravnik, Vipava 'po »Jugoslovanu«); čevljarska zadruga, Do-
fi
bračevo pri Žireh (po »Jugoslovanu«); Josip Bertok; nadučitelj Osp pri Črnemkalu (22 K nabral med gosti pri županu v Gabrovici, 6 dal sam, 2 K pa narodno dekle Pcoka SI; čeva z rodoljubnimi pozdravi); goriški begi ci v Rovtah pri Logatcu: Nik. Starinski, ži
nabral med gosti pri županu v Gabrovici, 6 K dal sam, 2 K pa narodno dekle Pcpka Slav-
begun-________ župnik na Primskovem pri Kranju. — Po 27 K i0 vin.: Č!ani_ Kmetske zveze, zbrani na občnem zboru v Gornjepolju pri Novem mestu. — 25 kron: Občina Škocijan pri Mokronogu. — 22 kron: Florijan na Bledu (darovali so Vinko Jan sen. 5 K; 17 kron 16 drugih). — Po 20 K: J. Grafenauer, po vlad. svetniku dr. Deteiu; Jožef Marinko, obč. svetnik, Ljubljana (po »Jugoslovanu«); Rado Lah, inženir, Trst; Jernej Zupane, župnik, Gorice nad Kranjem; Ana Seme, učiteljica, Sv. Križ pri Litiji; Helena Seme, učiteljica, Polica pri Višnji gori; Janez Piber, dež. poslanec, Gorje. — Po 15 K: Frah Franke, vikar v Oseku, tačas v Škocijanu pri Mokronogu. — Po 10 K 10 vi«..: Ivan Žerjav, vikar, Novo mesto. — Po 10 K: Edi Jcmec, bo-goslovec v Ljubljani; Tomo Tavčar, davčni oficiial, Brdo; Jos. Kafol (do »Slovencu«); Ivan Piceli, rač. podčastnik I, R. 22, vojna p. 399, s krepkim domoljubnim pozdravom; Miha De-beljak in tovariši, Tržišče: Anton Leveč, c. kr. višji sodni svetnik v pok., znesek, ki ga je zložila mala družba v kavarni Metrooole v Gradcu; Janez Kocijančič, Gorje; Iv. Florijan-čič, poštar pošte št. 2 na Bledu. — 5 K: Fran Hočevar, kurat, Ustie pri Ajdovščini.
Skupaj....... 4.897 K 10 v
Glasom prejšnjih izkazov 27.972 „ 26 „
Vsota dosedanjih darov . 32.869 K 36 v Ljubljana, 18. decembra 1917,
— Eksplozija je nastala na parniku »Split« na Reki, na katerem je bilo naloženih okoli 30 vagonov karbida, vina in drugega blaga. Posadka je štela 13 mož, od katerih so 3 težko, 2 pa lahko ranjena. En mornar je že umrl. Eksplozija je bila tako močna, da so na bližnjih hišah popokale vse šipe v oknih. Parnih je popolnoma uničen.
Dotični, ki je vzel pred kakimi 3 tedni z dvorišča v Šelenburgovi ulici štev. 5
moško kolo
je znan in naj ga nemudoma odda pri »Fi-govcu« slugi, drugače bode imel neprilike.
P"
dobra mlekarica, breja, se proda v 1» NOVEM UDMATU štev. 115, Ljubljana.
jc ravnokar izšel ia se dobiva vezan ln krasno s slikami opremljen v vseh knjigo tržnicah v Ljubljani in v raznih trgovinah na deželi
po 1 krono 50 vinarjev.
Razpošilja ga pa tudi založnik Janko Ncp. Jeglič, šolski voditelj v Ljubljani, ki daje običajen trgovski popust vsem, ki naroče večjo množino izvodov. P. n. gg. trgovcS, učitelji in sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in drugim to potrebno knjižico — najboljše po poštni nakaznici, ker je povzetje za SO vinarjev dražje.
Na vojno pošto se povzetje ne more pošiljati.
Promet s posušenim sadjem.
Preskrbovalno mesto za zelenjad in sadje opozarja vnovič na to, da je prosti promet s suhim sadjem vsled razglasa ž dne 1. novembra 1917 drž. zak. šfev. 368 prepovedan. Suho sadje (krhlji suhih hrušk jabolk, suhe češplie, češpljeva čežana, povidlji, lekvar itd.) kupujejo posebni poooblaščenci sindikata, ki mu je izročeno nakupovanje posušenega sadja, po postavno določenih maksimalnih cenah od izdelovalcev ter se bo po nakupovalnici za zelenjad in suho sadje oddajalo konsumentom. Izdelovalci suhega sadja sc v smislu zgorajšnje naredbe še enkrat opozarjajo, da takoj naznanijo posušeno sadje pri nakupovalnici za zelenjad in sadje (Gemusc-Obststelle, Dunaj i., Flankengasse 4). Naznanitev se poda lahko tudi pri pristojnih občinskih oblastih. Izdelovalci suhega sadja so dolžni, da prodajajo in oddajajo pooblaščenim organom sindikata za posušeno sadje izdelke suhega sadja. Ti edini so upravičeni nakupovati posušeno sadje. Prodaja drugim osebam (naj si bo že r katerekoli namene, za preskrbo konsumnih društev, ap-rovizac-ij, vojnih industrij, čet, zdravstvenih zavodov itd.) je prepovedano in so glasom § II te odredbe kaznjivi kupovalci in prodajalci. Pošiljatve suhega sadja so dovoljene Ie s prevoznim listom (svitlozelene barve), na katerem je izrecno dovoljenje pošiljaive suhega sadja natisnjeno. Uporaba drugih prevoznih listov (za sveže sadje, zelenjad itd.) za odpravo suhega sadja je ravnotako prepovedana in keznjiva. Prevozne liste za suho sadje izdaja nakupovalnica za sadje in zelenjsd na Duna-
3400 koncertne ali polelegične.
IV. KIFERLE V LJUBLJANI, Krojaška
ulica štev. 8, II. nadstr. (gostilna Maček.)
Sprejme se izurjena
3401
vešča nekoliko i-Oiiav^ščine. JS5>J*-. F. SATJEM GO^iC^. -»C^C
Krasna
Prodam lepo enonadsfreipno, ua lepi, solnčni legi z velikim vrtom pobi tekoča vode in kolodvora v Ljubljani ležečo, davke prosto hišo. — Naslov
pove uprava »Slovenca« pod štev. 3395.
dobe takoj stalno delo v strojilni tovarni SAMSA & CO. v LJUBLJANI, MeSelkova uHca štev. 4. 3326


ju ter morajo biti opremljei
Stampilijo in
podpisom, da so veljavni. Privatnike se svari pred nakupovanjem posušenega sadja.
^.-.T ji,
s posebnim vhodom, obstoječe iz dveh sob
>a kuhinje, iščeta zakonska brez otrok. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod naslovom »Večer«,	3400
Mlf ffl*
fes IMM »iHil
močne, za težko vožnjo, kupim takoj J. POGAČNIK, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Preselim se s svojo trgovino iz Ajdovščine
CI


esteda&išlfe© Mik© štev* S.
Priporočam se za obiki obisk slavnemu občinstvu Gorice 5n okolice. Potrudil se bodem, kar je v moji moči, da ibodem postregel z živili in najnižjo ceno m točno posti ežbo. Na veselo svidenje Jar- 1- JANUARJA V GORICI!
---:: Voščim vsem veselo, srečno novo leto S ::--
3360	JAKOS ST&S8C,

Vsem, ki so spremili našo ljubo rajnico
Jtifjt in iiff« mh lifsis
k zadnjemu počitku, sosedom, sorodnikom in znancem, posebno pa g. župniku Zabretu za izredno naklonjenost, izrekajo najtoplejšo zahvalo
ŽALUJOČI OSTALI.
Za obile izkaze globokega sočutja ob smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga
Martina Poveraj
trgovca in krojaškega mojstra v Gorici
t
izrekam- najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo čast. gosp. župniku za duševno tolažbo pokojniku in meni v težkih tirali. Knako gosp. zdravniku. Nadalje se zahvaljujem vsem onim, ki so v velikem številu spremili blagopokojnika k večnemu počitku in me počastili s tolažilnimi pismi. Dobremu prijatelju, Ki je kljub slabemu vremenu prišel in podaril krasni venec, najgiobokcjšio zahvalo. Dog povrnil
V Radečah pri Zidanem mostu, dne 22. decembra 1917.
ŽALUJOČA SOPROGA IN BRAT.