IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviii znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in apravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se nt vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, Id služijo v sodah te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Ste«. 20 • Maribor, sobota, dno 1?. februarja 1940 m Leto XV Nad deset let smo brez dovoljene socialistične stranke Dne 6. januarja 1929 so bile zaradi notranjih razmer ukinjene politične svoboščine in politične stranke. Soci-jalistično delasjvo od takrat nima legalnega političnega gibanja. Dvakrat so socijalisti poizkusili ustanoviti svojo stianko, kakor so jih ustanovile neka-te»e druge politične skupine kljub vsem tehničnim težkočam, ki ovirajo ustanovitev strank. Ali tehnična stran ni edina težkoča. Ut«*»'• « nln Tako smo ostali socialisti do danes brez legalne politične stranke, čeprav po našem mnenju ni nobenega stvarnega vzroka, da bi socialisti ne mogli ali nt smeli imeti svojo socialistično delav-1 slo stranko. V vseh teh desetih letih smo po listih čjtali poročila o delovanju te ali one sjranke tega ali onega gibanja bivše stranke, ki se je nemoteno vršilo. Se* veda tudi socialisti nismo spali. Delovali in delali smo v mejah svojih duhovnih in agitatoričnih sil kljub vsem oviram in zaprekam. Zato naša načelnost in naša strnjenost ni padla, ampak se je okrepila in prečistila, ojeklenila in ustalila. Nas sicer zapreke ne morejo ovirati, dasi so neprijetne. Napravili so sporazum. Prav je. Obljubljajo politično svobodo. Rečemo, da Je pray skrajen čas. •« « » Mi zahtevamo svojo stranko, ker jo potrebujemo. Dokazali smo v zgodovini Jugoslavije, da smo načelno in progra-matično resna stranka in da hočemo s svojim gibanjem služiti načelom in s tem državljanom. Zamujanje časa ne more koristiti, o tem je prepričana že vsa javnost, kakor čitamo pogostoma v izjavah raznih politikov. Čim je bil sporazum sklenjen, bi se moralo delati sporazumno po vsej državi, pa bi se bili lažje odpravili lažni pomisleki, ki se pojavljajo proti spor razumu. Vsaka ura zamude je zamuda ugodne prilike. Kako |e naraiisl v petih letih proraiun dravske banovine Znašal je v milijonih dinarjev: 1935/36 83.0 1936/37 97,b 1937/38 ... 120.3 1938/39 130.0 1939/40 ....... 139.3 V petih letih se je proračun dravske banovine zvišal za celih 56 milijonov dinarjev ali 67 odstotkov. Nova vlada v Bolgariji Predsednik Bogdan Filov, dosedanji minister zunanjih zadev. Vlada Kjoseivanova v Bolgariji je odstopila. Novo vlado je sestavil prof. Bogdan Filov, ki je bil doslej prosvetni minister. Zunanji minister pa je beograjski bolgarski poslanik dr. Ivan N. Popov. Kriza vlade je notranjepolitičnega značaja. Bolgarija more ozdraviti svoje notranje razmere samo s povratkom k demokraciji. Možnost preosnove v francoski vladi »Agencija Belga« javlja iz Pariza, da je računati s skorajšnjo preosnovo Da-ladierove vlade. Namesto Daladiera bi postal vojni minister generalissimus Ga-melin ali pa general Nogues. Notranji minister naj bi postal mesto Sarrauta dosedanji ministrski podpredsednik Chautemps. Izvažajmo po načrtu I Za eno milijardo poljedelskih pridelkov uvozimo Mii pravimo, da smo agrarna država. Na široka usta se bahamo s to agrar-nostjo. To baharijo odkriva »Jugoslovanski Lloyd« s statističnimi podatki o uvozu in izvozu agrarnih pridelkov. Med uvozom navaja razne agrarne pridelke, ki smo jih kupili v inozemstvu za 1.257,862.000 dinarjev, ki bi jih lahko večinoma vse pridelali doma. Med izvozom pa navaja produkte (koruzo, pšenico, svinje, goveda in konje), ki smo jih izvozili, to je prodali v inozemstvo. Za te produkte smo dobili 1.212,622.000 dinarjev. Potemtakem znala naš izvoz glavnih agrarnih produktov skoraj toliko kakor uvoz agrarnih pridelkov. Vse to pomeni, da bi mi morali izvažati nekaj drugega, ne pa agrarne produkte, ki jih sami rabimo. Naša zunanja trgovina bi morala izkazovati aktive iz druge trgovine, da bi si z njimi preskrbovali potrebno blago, ki ga doma nimamo. Naša aktivna postavka so gozdi in rude. To blago se izvaža. Ali izvoz sam ne more nikdar nadomestiti pametnega gospodarstva doma. Žal sicer, da so naše južne kraje upio-pastili zavojevači vseh gozdov, da se poljedelstvo ne vrši in ne neguje, ne razvija vsled opustošenja dovolj racio-nelno ob pobudi javnih in gospodarskih oblasti. To se ne godi dovolj temeljito. Puščave, ki bi se dale zasaditi in obdelovati, pričajo našo nespretnost. Pri nas doma je potrebno po -lačrtu zasnovano gospodarstvo. Potrebno je pogozdovanje, melijoracija zemlje in zlasti tudi organiziranje in podpiranje domače industrije, ki bo s svojim delom pokrivala življenjske potrebe našega ljudstva. Naša industrija mora sama predelovati. surovine in jih šele predelane prodajati drugim državam. Surovine niso izdatna postavka v trgovini, ker imajo tudi razmeroma nizke cene. Strahoviti krvavi boli na Karelijskl oilnl trajajo že 16 dni brez prestanka. Naval ruskih čet na utrjene finske postojanke na Karelijski ožini traja že 16 dni brez prestanka in z nezmanjšano silo. Iz poročil je mogoče razbrati vse strahote te vojne, ki se vodi z ruske strani z uporabo najmodernejšega napadalnega orožja, s strani Fincev pa z uporabo najmodernejših obrambnih sredstev. Po ocenah strokovnjakov uapada na Karelijski ožini ruska armada, ki 1 teje do 250.000 mož. Več kot toliko moštva se spričo ožine fronte sploh ne Ja uporabljati pri napadih. Rusi pošiljajo v boj Na zapadli nIC novega Na zapadni fronti je razmeroma zelo mirno. Mnogo se ugiba, kaj bo prinesla pomlad. jezeru. Pri tej njegovi nameri mu pomaga led na Finskem zalivu in na La-doškem jezeru, tako da morejo Rusi do neke mere tudi z boka ogrožati finski utrjeni pas. .Rusko poročilo pravi da y rima če- ke M,- te pn Summi zavzele okrog 30 fin,kih JZ Zopet dve nemlkl podmornici potopljeni Dve nemški podmornici, ki sta torpe- utrdb, ob reki Tajpali pa 16. Kakšnega pomena je zavzetje teh utrdb — in ali gre za predutrdbe ali ne — je težko presoditi, ker bi bilo treba poznati celoten sistem finskih utrdb. Skoro gotovo so finske utrdbe zgrajene v cikcaku in več zaporednih linijah. Ako napadalec na enem mestu prodre do druge linije, se proti Fincem oklopne sani, 70 ton težke znajde v bočnem ognju obrambnih utrdb tanke in metalce plamenov. Njihove napade pa pripravlja artiljerija najtežjega kalibra, ki je na enem samem odseku pri Summi (nasproti mestu Viipuri) razmeščena tako na gosto, da pride po 60 topov na en kilometer fronte, ki ja dolga 10 km. Ako računamo, da odda vsak izmed teh topov v najskrajnejšem slučaju po en izstrelek na minuto, potem si lahko predstavljamo, koliko deset-tisoč granat je bilo sproženih na finske postojanke v teh 16. dneh ruske ofenzive. Ofenzivo ruskih čet pa podpira na stotine ruskih letal, ki bombardirajo zaledje finske fronte. Razen frontnega odseka pri Summi, ki leži ob Finskem zalivu, se razvijajo zadnje dni nič manj strahovite borbe ob prve linije, ki jih ni zavzel in v frontalnem ognju druge linije, do katere je prišel na mestu vdora. Portočila zatrjujejo, da so ti boji zahtevali doslej na ruski strani najmanj 40.000 mrtvih in da je bojišče tako na-gosto posuto z mrtveci, da morajo tanki voziti preko trupel padlih. Taki strahotni krvavi spopadi so nam znani iz svetovne vojne na zapadnem bojišču. Finci zatrjuj-ejo, da Rusi doslej niso nikjer dosegli prodornega uspeha. Vendar je vprašanje časa, ako bodo mogli angleških vojnih ladijah potopljeni, ena izmed njih pol ure po torpediranju parnika »Sultanova zvezda«. Vojna Je draga Koliko stanejo topovski streli? Pred kratkim je imel francoski mornariški ministe r Campinchi v Parizu govor, v katerem je med drugim povedal, kako drago je različno orožje, ki ga uporablja francoska vojna mornarica. Ena sama mina — je dejal minister — stane 75 tisoč frankov, en sam torpedo pa 590 tisoč. Križarka tipa »Foch« izstreli v eni minuti 60 granat, ki stanejo 72 tisoč frankov, križarka »Marseillai^e« 50 granat v vrednosti 351 tisoč frankov, oklopnica tipa »Dunkerque« 21 granat, ki stanejo 1 milijon 200 tisoč frankov, oklopnica »Richelieu« pa izstreli v eni minuti 24 granat, ki stanejo 2 milijona Finci vzdržati pred navalom neizčrpnih!^ tisoč frankov Ena sama minuta je ruskih rezerv. Vesti o pošiljatvi angleških in francoskih čet na finsko bojišče so več ali manj pobožne želje. Vse kar pride v poštev, so prostovoljci in pa pomoč v materija- torej blazno draga! reki Tajpali, t. j. na skrajnem vzhodnem lu. Dokler obstojajo diplomatske zveze delu Mannerheimove črte, ob Ladoškem med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Ru-jezeru. Izgleda, da je rusko armadno sijo in se Švedska ter Norveška ne rni- poveljstvo odločeno prebiti se skozi finski utrdbeni pas na obeh skrajnih koncih, ob Finskem zalivu in ob Ladoškem slita angažirati na Finskem, ni računali s tem, da bi se na Finskem razvila kakšna nova mednarodna fronta. TurCila lamll za nedotakljivost Rumunije Vojna nevarnost na bližnjem vzhoda. čije na Balkan. Na drugi strani sta po Vse priprave v Turčiji in ostali prednji Aziji kažejo na vojno nevarnost okoli črnega morja. Turški list izjavlja, da je usoda Turčije tesno povezana z Balkanom. Za Romunijo pa jamčita tudi Anglija in Francija, V Pragi izdelujejo :am-jljevide Madžarske in Romunije, kar bi pomenilo, da hočejo biti pripravljeni za skrajni slučaj s potrebnimi pomočki. Turilja ne sme imeti vpliva | na Balkanu Po vesti iz Kodanja sta Nemčija in . Rusija sklenili, da preprečita vpliv Tur- Norveika Je zgubila vel mornarjev kot Francozi vojakov na zapadu Izjava norveškega zunanjega ministra Norveški zunanji minister, socialist s. Koht, je dal dopisniku lista »Corriere della Sera« daljšo izjavo, v kateri pravi, da Norveška izredno mnogo trpi radi pomorske vojne. Norveška je na morju dozdaj zgubila več ljudi, kot je padlo Francozov na zapadni fronti. V sedanjem konfliktu med evropskimi velesilami bo ohranila Norveška popolno nevtralnost, to velja tudi za fin-sko-ruski spor. Minister je zaključil isti vesti sklenili, da se med seboj voja-1 svojo izjavo z zatrdilom, da se Norveško podpreta, če bi Švedska in Norve- ška trenutno ne čuti ogrožena po Ruška aktivno branili Finsko ali pa bi se v | siji. tem primeru razširile vojne operacije tudi na Balkan. NI Izgledov za skorajšnji mir? Državni tajnik združenih držav, Cor-dell Hull, je izjavil v budžetnem odboru ameriškega kongresa o izgledih za mir tole: »Prepričan sem, da bodo napetosti 350 tisoč poljskih ujetnikov v in nevarnosti trajale izredno dolgo' časa« : krajih Nemčije. Milijon delavev Jz Poljske v Nemlljo »Exchange Telegraph« poroča, da bo prišlo spomladi milijon delavcev iz Poljske v Nemčijo, ki bodo nadomestili nemške delavce, ki so v vojni. Zdaj že dela raznih Razplet voine Se — nejasen Italija čaka na ugoden čas. Diplomati se bore za mir. Vsi pravi- mnogo drugih državic se ne želi za-jo tako. Eni zagovarjajo status quo v plesti v vojno, ker vedo, da jim vojna smislu verzajskega miru po svetovni more prinesti mnogo trpljenja in veliko vojni, eni pa povdarjajo, da je verzajski. negotovost, kakšne bodo posledice, mir povzročil mnogo krivic, ki onemo-1 Toda kaj pomaga vse to, ako pa se gočajo sodelovanje evropskih narodov' v mirnem sožitju. Verzajski mir, ki so ga formulirale Anglija, Francija, Italija in Zedinjene države, je nedvomno zakrivil mnogo nesoglasij, ker ga je narekoval imperializem zmagovalcev. S tem mirom se čutijo oškodovane države, ki še obstojajo in so bile prizadete. To je povsem naravna logika kapitalističnih držav in kapitalističnega sistema. To je stara resnica, ker človeštvo še ni prišlo do spoznanja, da bi narodi tudi neoziraje se na državne politične meje, lahko miroljubno in sporazumno urejevali svoje gospodarske in politične odnošaje med seboj. Tega spoznanja še ni. Imperializem še ni izumrl. Zato imamo zopet vojno. Male države so v sedanji vojni proglasile svojo nevtralnost. Ves Balkan in Dotna m f%a st/eht sosed ne ozira na nevtralnost in želje malih držav. Zanimivo je stališče italijanskega tiska. Ves italijanski tisk povdarja, da se morajo krivice verzajskega miru odpraviti in popraviti. Ali bo Italija posegla v vojno, se bo šele pokazalo, ker za njeno akcijo še ni ugoden čas, kakor trdi italijanski tisk, ki še vedno povdarja povezanost Italije z Nemčijo, oz. Mussolinija in Hitlerja ter napada Francijo in Anglijo, p« ■- * v bi »» >«►.-, 11 jd ji ir 1 * 'km?!'# Računa se s tem, da sta Anglija in Francija pripravljeni za vsako ceno ohraniti mir na Sredozemskem morju in na Alpah. Italijanske zahteve napram Franciji pa so iznane. Znana pa je tudi izjava zunanjega ministra grofa Ciana, da bo Italija pripravljena na vojno šele čez tri leta, Nemčija pa, da je vojno pričela pet let prezgodaj. , Razno Koliko ie ljudsko-šolsketfa učiteljstva v Sloveniji. Ljudskošolskega učiteljstva je v Sloveniji 4332, in sicer učiteljev 1509, učiteljic 2823, Manjlka pa še 288 adidelkovnih učiteljev. Število šolskih otrok. V ljudskih šolah je bilo v 'Sloveniji ob začetku šolskega leta 185.824 otrok, in sicer 93,222 učencev in 92.602 učenk. šolo pa ni vpisanih še 907 otrok. Šolstvo v Sloveniji. V dravski banovini je 871 šol (3 več kakor lani), 55 otroških vrtcev in 21 otroških zavetišč. Vse to ljudsko šolstvo ima 2823 učilnic, manjka jih pa še 1312 in se mora zaraditega vršiti menjalni pouk. Meščansko šolstvo v Sloveniji, Meščanskih šol imamo v Sloveniji 43 državnih in 8 privatnih. —• Na vseh teh šolah je 9182 učencev in učenk, in sicer 4834 učencev in 4348 učenk. Na teh šolah, ki imajo letos okoli 177 učencev manj kakor lani, je 43 upraviteljev, 190 učiteljev, 29 absolventov filozofov, 18 honorarnih učiteljev filozofov, 88 ljudskošolskih učiteljev, 13 učiteljic ženskih ročnih del in 19 honorarnih strokovnih učiteljev. Letos je bilo nastavljenih še 19 absolventov višjih pedagoških šol. Na teh šolah je 419 učiteljev in učiteljic, manjka jih še okoli 60. . Popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani so zahtevali na zadnjem zasedanju banskega sveta nekateri banovinski svetniki. Zdravniški pripravniki v bolnišnicah bodo odslej prejemali po uredbi ministra socialne politike honorar v znesku din 1200 mesečno. V slučaju, ako dobivajo hrano in stanovanje v bolnišnicah ali sanatorijih, se jim lahko odtrga znesek din 500. Zločinca Haceta iščejo po Savinjski dolini. Dne 12. februarja sta zasledovala dva orožnika nekega neznanca, ki je ukradel kolo in se odpeljal. Zalotila sta ga v. hiši pekovskega mojstra Glušiča v Sp. Hudinji, v stanovanju dveh krošnjarjev. Orožniški podnarednik Meden je hotel nfeznanca aretirati. Ta je ugasnil Svečo in v) temi ustrelil orožnika, nato pa zbežal. Za morilcem je streljal orožnik Mauko, pa ga je samo ranil. Ugotovili so, da je morilec znani zločinec Hace. Sedaj ga zasledujejo po vsej Savinjski dolini. Hace ima najbrž več pomagačev in takih, ki ga skrivajo. Zlasti sumijo, da ima za seboj ženski svet. ker je prikupne zunanjosti. Skozi okno je bil ustreljen trgovec Franc Prodnik iz Stahovice pri Kamniku. Mleko lep vir dohodkov narodnega gospodarstva. Prodaja .mleka v Sloveniji Jonasa letno 260 milijonov dinarjev ali 5 odstotkov vseh dohodkov narodnega gospodarstva v banovini. Bat’a — uvoz in izvoz čevljev. Leta 1931. je bilo uvožene obutve v našo državo za din 77,793.000. V letu 1940., tako računajo, bo izvoz obutve prekoračil prejšnji uvoz ter utegne znašati vrednost okoli 80 milijonov dinarjev. Izvoz oskrbuje večinoma Bat’a v Borovem, ki izvaža svoje blago v severno Ameriko, Irak, Sirijo, Palestino, Egipet, Sudan, Alžir itd. Iz ČeSke Nov režim na praški občini. CTK Poreča pod gornjim naslovom: »V sredo se je vršil v mestni posvetovalnici starega magistrata, okrašeni s sliko fiihrerja, apel (zbor) nemških magistratnih uslužbencev: voditelju stranke ing._ Hoessu je bilo predstavljenih 62 nemških mož in' 9 žen. Bilo je poudarjeno', da je bil še pred letom županov namestnik dr. Pflitzner s par sodelavci edini Nemec na magistratu in v vsej mestni upravi. Zvišanje števila nemških uslužbencev na 71 je dokaz, velikega napredka in ozkega sodelovanja med mestom in NSDAP (nemško nacistično stranko). Uredba o uporabi mila. V uradnem listu protektorata Češke in Morave je urejena uporaba mila za bodoče mesece. Milo za britje smejo dobivati samo moški od 17. leta naprej, na odrezek karte »Milo za britje 11« in sicer kos brivskega mila ali 1 tubo kreme v običajni- velikosti za čas 5 mesecev. Sicer sme dobiti vsak državljan za čas od I. februarja do 15. marca, torej za dobo 6 tednov, 125 g mila za domačo uporabo, ali 250 g milnega praška, ali 400 g peščenega mila, ali 500 g Pralnega praška. Na posebne listke se bo dobivalo milo za otroke in sicer na odrezek »V« za 6 tednov' 100 g toaletnega mila ali 250 g milnega praška. Le bolniki lahko dobe na odrezek »Za bolne V« v 6 tednih 'največ 200 g umivalnega mila. ali 250 g praška. Jedilni list brez karte. Češki listi -prinašajo zadnji čas redno »Jedilni list brez karte« z označbo jedil, za katere ni treba oddajati odrezkov prehranjevalnih kart. Za tekoči teden Priporočajo med drugim za večerjo: svinjske Parklje z mešano rižoto, mešano zelenjavo, hrenovko z zeljem, krompirjev gul-jaž s salamo itd. Zakona o tisku ne bo Pravosodni minister dr. Laza Markovič je izjavil v Novem Sadu, da novega tiskovnega zakona ne bo, ker je proti temu tudi dr. Maček, »dokler trajajo sedanje razmere«. Pač pa je dr. Markovič za to, da se naj uvede liberalnejši postopek v sedanjem tiskovnem režimu. •Nesoglasja v Demokratski stranki. Demokratska stranka, ki ima med meščanskimi strankami največ zaslug za populariziranje ideje sporazuma med Srbi in Hrvati, se je do neke mere ogradila od tega sporazuma, ker ga je dr. Maček sklenil izven okvira dogovora, kakor ga je formulirala združena opozicija dne 8. oktobra 1937. Združena opozicija z dr. Mačkom je tedaj postavila zahtevo, da je predpogoj za sporazum demokratična koncen-j tracijska vlada, nato volitve in potem sklica-! nje neke vrste ustavotvorne skupščine, ki naj ; bi sklenila preureditev države, z edinim pri-| držkom, da se prizna monarhija in dinastija j Karadžordjevičev. Med tem ko večina prvakov Demokratske stranke, z Davidovičem na čelu odkrito nastopa Proti politiki dr. Mačka, so nekateri v njenih vrstah za to. da se prizna nastalo stanje in nadaljuje rešitev hrvatskega vprašanja v obliki kakor sta ga dogovorila predsednik vlade Cvetkovič in predsednik I1SS dr. Maček. Spor med tema dvema naziranji-ma v Demokratski stranki je dozorel tako daleč, da je viden prvak stranke Dragoljub Milovanovič izstopil iz stranke, njegovega sodelavca dr. Dragomira Ikoniča pa je glavni odbor izključil. »Hrvatski dnevnik« se zavzema za izključenega in odsto,pivšega ter pravi, da Demokratska stranka reže glave svojih najboljših ljudi, ki so v resnici bili delavni. S tem izgublja stranka kader svojih Pobornikov, kateri edini so razvijali živahno aktivno delovanje. Ostali demokratski prvaki pripadajo vrstam inteligence, toda so veliko prekotnod-ni, da bi hodili na shode in držali stik z narodom. Ravno ta demokratska inteligenca je tudi bila, ki se je zavzela z vso odločnosto za uvedbo nosilcev list po okrožjih, ker ve. da bi jih v srezih, kamor /nihče izmed njih ne prihaja in kjer jih tudi nihče ne pozna. vcJilci ne hoteli kandidirati. Nadalje prorokuje »Hrvatski dnevnik« slab uspeh in še bolj črno bodočnost Demokravski stranki v Srbiji, ako bo šla naprej po tem potu in jo bo presenetilo združenje radikalov v eno stranko, tedaj bodo Davi dovič, Gol. Vlajič in Božo Markovič ostali sami. Nezadostne plače nameščencev. Za nameščence' kakor za delavce so določene neke minimalne plače. Ban je v svojem ekspozeju rekel, da ima 45 odst. občinskih nameščencev in 60 odst. odvetniških in notarskih nameščencev plače pod določeno višino. — Nameščen-sko vprašanje je torej še bolj kritično kakor delavsko, ali nameščenci ne potrebujejo dobre organizacije, r.* ,« « * »'* ■ f«'f Svobodno politično organizacijo zahtevajo Nemci, kakor poroča časopis »Deutsche Nacli-richten«, v naši državi . . • , . Pred povišanjem železniških tarif. Zaradi splošnih povišanj cen, mora tudi železnica plačevati Premog 15 odst. dražje. Rudniški lastniki so prvotno hoteli zvišati cene za 50 odst. Železnice so že jeseni zvišale vozne tarife, sedaj jih bodo zopet.* Bolgarska manjšina v Dobrudži bo dobila manjšinske srednje šole. Manjšinske šole bodo dobili tudi Bolgari, ki so naseljeni v romunski Besarabiji. Splošno se smatra, da *o to prvi uspehi pomirjevalne politike med Romunijo in Bolgarijo, izza konference držav Balkanske zveze v Beogradu. Radi potopitve parnika »Burgesvika« je nastalo na Holandskem silno ogorčenje. Časopisje zahteva, da naj vlada vloži v Berlinu najstrožji protest, Prostovoljce za Finsko so pričeli zbirati na Angleškem. Javi se lahko* vsak angleški državljan, ki je dopolnil 27. leto in še ni bil poklican v angleško armado. Tako je izjavila vlada na seji parlamenta, kateri je Prisostvoval v diplomatski loži tudi sovjetski poslanik Majski. Komunisti na Švedskem. Švedske oblasti r.o izvedle preiskave v komunističnih organizacijah, ki pa niso zelo številne. Vlada poroča, da so ugotovili, da so švedski komunisti prejemal* zlasti zadnje čase prav znatne denarne podpore iz Moskve. V kolikor je delovanje komunistov naperjeno proti varnosti Švedske, bo stavljeno pod paragraf, komunistična stranka pa ne bo prepovedana. Mehika in vojna Rusije proti Finski. Metti-kanski parlament je sprejel resolucijo, ki pravi, da je v finsko-ruski vojni Rusija napadla Finsko. Po sprejetju resolucije je prišel v razpravo predlog o razpustu komunistične stranke. V debati so povdarjali govorniki, dla je Litvinov izredho povečal ugled Rusije v mednarodni poiitiki kot zunanji minister, ker se jc izrekel za svobodo in samoodločbo tnalih narodov ter tudi v Ženevi vodil protiimperiali-stično politiko. Zavedal se je, da more Rusija graditi svojo notranjost v miru, ker s tem ne zbuja nasprotstev v mednarodni politiki, ki se lahko izpremene v organiziran odpor proti njej in njenim načelom. Vojna proti Finski je pa izzvala v mednarodni politiki odpor proti sedanji politiki zunanjega komisarja Molotova. -Mehika se je do nedavna štela med najožje simpatizerje Sovjetske Rusije ». , :i s* Turški novinarji v Franciji. Več turških novinarjev se nahaja v Franciji in so si ob tej priliki ogledali tudi Maginotovo linijo. Plače delavcev, ki so v Angliji zaposleni v ladjedelnicah, so se zvišale za vsakega delavka za 5 šilingov na teden (1 shiiling — din 20). Poseben davek na cerkvene sveče v Porenju* Davčne oblasti v Kolnu so izdale poseben odlok, po katerem morajo plačevati vse cerkvene uprave v Porenju poseben davek na cerkvene sveče in olje za večno luč. (»Republikaner«). 2 K in 3 % leta za poslušanje radia. DNB. Izredno sodišče v Mannheimu je obsodilo 49-letnega Julija Kaiserja iz Weylena na 2 in P°1 leta robijle ter na zgubo častnih državljanskih pravic na 2 leti radi poslušanja inozemskega radia. — Izredno sodišče v Salzburgu je obsodilo 38-letnega Josefa Siegela iz Obertruma pri Salzburgu radi poslušanja tujega radia na 3 in pol leta robije. Siegel je hotel pregovoriti tudi dva kmeta, da bi poslušala to sovražno oddajo, toda brez uspeha. Nove bombnike, ki lete s hitrostjo 500 km na uro, so te dni izdelali in preskusili v San Diegu v Kalifornij. Žane Grey: 70 Mož iz požela Dale se je pognal po bregu navzdol. Helen je jezdila po njegovi sledi; četudi je naravnost divjala za njim, da je čutila, kako so se ji lasje ježili od strahu, je vendarle ugotovila, da postaja razdalja med njima vedno večja. Parkrat je spodrsnil konj par metrov daleč na zadnjih nogah, v takih trenutkih je potegnila noge iz stremen, da bi se ne zvalil na njo, ako bi bil padel. Pustila je, da si je sam izbijal pot, med tem ko je uprla svoj pogled na Daleja in potem še dalje naprej, v upanju, da bo opazila Bo. Nazadnje je bila njena pazljivost poplačana. Globoko doli na neki gozdni terasi je opazila blesk sive dlake mustanga in svetel sij Bojinih las. Srce v prsih se ji je napelo. Skoro bo Dale prehitil njeno sestro in se postavil med njo in nevarnostjo. In v tem trenutka, četudi se takrat tega ni zavedla, se je polastila njenega duha čudovita sprememba. Vsa bojazen je izginila iz nje. Goreče, nepojmljivo navdušenje se jo je polastilo. Ko je naposled v veliki daljavi pred seboj opazila dhjati Bo in je videla, kako zelo priganja malega mustanga, kot še nikoli poprej, jo je obšlo blazno hotenje, da bi jo došla in prekosila pri tem neverjetno divjem podvigu ter njej in Daleju pokazala, kaj v resnici spi v globinah Helen Raynerjeve. V bobnečem diru je Helenin konj naglo premeril piecej široko jaso in skoro tudi dosegel parobek gozda. Tu je morala Helen napeti vse svoje sile, da ga je pripravila do tega, da je nekoliko zmanjšal svoj siloviti dir, preskakujoč pri tem na tleh ležeča debla podrtih dreves in pritlikave borovce. Helen je i2^ gubila Bo izpred oči. Uvidela je, da bo morala upo rabiti vso svojo bistroumnost, ako hoče, da se ne bo* zgubila. Morala je jezditi po sledi in na nekaterih mestih je bilo zelo težavno opaziti sled raz konja. Tako je prijezdila do pobočja drugega hriba in se znašla na robu nekega canona. Globoko spodaj je slišala Dalejeve jasne klice. Bo mu je odgovarjala in njen visok, kričavi glas, v katerem je zvenela divja radost, je šel človeku skozi ušesa. Iz globine pa je bilo razločno čuti tudi odmev boja med psom in medvedom. Helen je znova zgubila Dalejevo in Bojino sled. Pobočje je izglodalo neprehodno. Jahala je ob robu doline nazaj v smeri, odkoder je prišla, potem je zopet okrenila in se vrnila komadič poti. Nazadnje je našla neko mesto, kjer so bila tla na malih terasah globoko razkopana od konjskih kopit. Helenin konj se je očividno bal delati take skoke. Ko ga je naposled nagnala, da je pričel stopati po sledi, je zdrknila v sedlu naprej, konju za vrat; bilo je kot da bi jahala čez navpično steno v globel. Čim več je bilo zaprek, tem bolj blazno drzna je postajala ta divja gonja za Helen in tem bolj je glodal v nji nek čuden občutek. Še enkrat je pasji lajež in rjovenje medveda spravilo konja iz ravnotežja, dd se je obnašal kot pravi de- j mon. Hrzal je od divje kljubovalnosti in bil s pred- j njima nogama po zraku. Potem je oprt na zadnji nogi drsel po strmih, mehkih pobočjih in si utiral pot v dolino, skozi gosto grmičevje, mlad, gosto zaraščen gozd in po drčah, pred njim pa so se rušile cele lavine kamenja in suhe zemlje, da se je kar kadilo. Na nekem pobočju je omahnil, toda vjel se je v vejevju pritlikavih, gosto rastočih trepetljik, tako da je zopet dobil ravnotežje in se oprt na zadnji del telesa postavil na noge. Bojni krik je zamrl, toda Dalejevi vzpodbujajoči klici so še vedno udarjali Helen na uho in se razlegali v vzdušju, v katerem je močno vonjalo po borovcih. Predno se je Helen sploh zavedla, se je znašla na vznožju pobočja, v ozkem canonu, polnem skalovja in dreves, in nežno žuborenje tekoče vode ji je polnilo ušesa. Vsepovsod je bilo videti sledove korakov; ko je prišla na prvo bolj odprto mesto, je videla popolnoma razločno, kod se je medved mravljinčar pognal z nekega peščenega pomola v vodo. Tod se je spoprijel s Pedrom. Sledovi tega boja so bili dobro vidni. Helen je gledala sled njegovih ogromnih tac, ki je bila še vlažna od vode in je vodila po nasprotnem bregu navzgor. Potem je Helen podila konja še enkrat v drznem in krasnem diru ob reki navzdol. Na ravnici je bil konj, kot bi si ga človek ne mogel boljega želeti. Na nekem mestu je z enim samim skokom gladko preskočil reko. Pri vsakem skoku, na vsakem ovinku se je Helen nadejala, da bo trčila ob Daleja in Bo. ki bosta stala medvedu nasproti. Morala je konja nekoliko brzdati, da se je lahko prerila med drevesi in skalami. Čisto nepričakovano je na vsem lepem trčila ob Daleja in Bo ter zasopljenega Pedra. Konj je sunkoma obstal in kot v odgovor na rezget ostalih dveh konj še sam zarezgetal. (Dalje prihodnjič.) KRANJ 60 let obstoja gasilnega društva. Zadnji občni zbor Gasilske čete se je vršil v znamenju 60 letnice o>bstoja gasilnega društva. Za predsednika je ibil ponovno izvoljen g- Mavrilj Mayr, ki je prevzel to mesto pod pogojem, da občina gasilsko četo v naprej bolj podpira. Gasilska četa se je 'pritožila pri občini, ker je dovolila tudi obrtnikom tombolo na trgu, kar je po mnenju gasilcev škodovalo zadnji gasilski tomboli, pri kateri so prireditelji imeli okrog 20.000 din zgube. {Mi smo že takrat omenili, kako se v časopisih pretirava poročanje glede udeležbe na tomboli, ko se je pisalo, d*a se je tombole udeležilo 12.000 ljudi, dočim je bilo po naši presoji največ 8000 ljudi. Ta zguba pa je najboljši dokaz, da smo mi cenili prav, kajti zguba bi bila sicer nemogoča, ako bi bili imeli prav trsti, ki so pretiravali. Op dop.). Sklenjeno je bilo, da gasilci v bodoče ne bodo več prirejali tombol, ako bo občina dovolila tombolo na trgu še kakemu drugemu društvu. Gasilci so v zadnjem letu stopili v akcijo pri devetih požarih, med temi pri dveh v mestu in pri sedmih v okolici. Skupna škoda teh požarov je bila ocenjena na 679.000 din plus 62.000 din, ' ki je nastala vsled gašenja z vodo. Obvarovana | škoda na gorečih objektih pa znaša okrog 3.5 ' milijonov din. Sanitetni oddelek je interveni-ral z rešilnim avtom v 149. primerih. Gasilska * četa se pripravlja na gradnjo »Gasilskega doma«, za katerega ima že kupljeno zemljišče. Želeti je, da se ta načrt kmalu uresniči, ker je novi gasilski dom v Kranju že res nujno potreben. GUŠTANJ O delavski zaščiti v vojnem času bo predaval v nedeljo, dne 18. iebruarja t. 1. ob 9. uri v »Sokolskem domu« s. dr. Avgust R e i s -man iz Maribora. Vsak sodrug agitiraj, da bo z ozirom na važnost predavanja udeležba res številna. Kako se braniš z organizacijo in časopisom v teh časih? To vprašanje zanima dan na dan predvsem delavsko žeiio, ki mora shajati z moiževo mezdo kljub zvišanim cenam živil, kuriva. obleke in vsega, kar rabi delavska družina. O tem vprašanju bo govoril v nedeljo ob 9. uri v »Sokolskem domu« urednik »Delavske Politike« s. Viktor E r ž e n. Pričakujemo radi tega, da bodo to pot prišle na predavanje tudi naše sodružice-žene, zlasti pa vse delavke in delavska mladina, da bo videla, kakšna je boirba starišev v današnjih težkih razmerah. Vabimo sodružice, da prevzamejo vsled tega one agitacijo in skrbe za sloves zavednosti delavstva v Guštanju. PREVALJE Gremo v Guštanj! Skoro povsod se je že vživela lepa lastnost solidarnosti delavstva •tudi v tem, da obiskujejo sosede, kadar imajo kako zborovanje, igro ali predavanje. V tem ravno se kaže zavest skupnosti: eden za vse, vsi za enega. Pa tudi to je treba upoštevati, da nam manjka' predavateljev, ki bi ulas mogli stalno obiskovati, kakor si to lahko privoščijo nasprotniki. Delavstvo iz papirnice in tudi drugi naši ljudje, bodo zato v nedeljo 18. t. m. z ozirom na krasno zimsko pot obiskali predavanje v Guštanju, ki bo1 ob 9. uri v »Sokolskem domu«. Nikomur ne bo žal, da bo ufeil med svojimi prijetno uro. ŠT. ILJ POD TURJAKOM »Maiomeščani«. Lansko leto smo imeli otvoritev »Prosvetnega doma«. Pri tisti priliki je nastopilo več govornikov. Najbolj zanimiv med njiim je bil tisti, ki je poudarjal poinen malomeščanstva, h kateremu se najbrž prišteva on in njegovi. Govornik je bi! iz Slo-venjgradca. Po našem mnenju tvorijo večino v Slovenjgradcu ne malomeščani-purgarji, ampak delavci in kmetje. Kaj le bodo rekli ti k temu, da se jih po svetu predstavlja kot tnalomeščatie. V Mislinjski dolini menda ne bo nikogar, ki bi se hotel zapisati med malo-meščane, med katere jih je vabil tisti govornik. Mnogo jih je sicer, ki se še ne zavedajo kant spadajo, dejansko pa vsekakor v vrste delavskega razreda. PTUJ Prireditev »Vzajemnosti«. Prva prireditev igre »Ljubezen in ljubosumnost« je v ledteljo lepo uspela. Občinstvo je napolnilo dvorano ter so želi igralci obilo aplavza. Naravno je bil podan višji državni pravdnik, enako Ocvirkova in knjeginje. Posebno je ugajal doktor Koketno z ženo A.gato in Karabidajdek% Tudi ostali so dobro rešili svoje vloge, čeravno bi bilo tu m tam želeti več uglajenosti. Sicer pa gre igralcem vso priznanje za trud, enako tudi sodelujočemu tamburaškemu odseku. Upamo, da bodo vrli diletanti z vnemo nadaljevali -,n se nam sipet kmalu predstavili z novo igro. Delavska mladina, ki ima vese'i® ° °dra, se vabi, da se prihodnji četrtek ob 20. uri udeleži seje dramatičnega odseka, ker se bodo razdelile nove vloge. Družnost! Prireditev v gledališču. Žižkova igralska skupina nastopi v torek, dne 20. t. m. ob 20. uri s premiero »Beneški trojčki«. Je to originalen zapis italijanske komedije del 'Arte. — Pridite! —ac Zahvala. Podpisana se najlepše zahvaljujem onim članom SDSZJ in »Vzajemnosti«, kakor tudi železničarjem in drugim, ki so mi, uvide-vajoč moj položaj (bila sem deložirana in en mesec brez stanovanja), poklonili znesek din 157.— ter s tem omogočili, da sem si najela zasilno stanovanje. V Ptuju, dne 11. II. 1940. Ana Vogrinec, s. r. I, JU B L J A IN A Zdravstveni dom. Ljubljanski mestni fizikat ker Ljubljana nima primernih prostorov. Če se je sprožil misel, da bi se v Ljubljani zgradil dom zgradi, bosta vsaj zdravstvo in socialno mestni zdravstveni dom. V tem domu bi bile skrbstvo pod eno streho in v primerno urejenih nastavljene zdravstvene in socialne ustanove prostorih, občine. Zgradba takega doma je res potrebna, 1 MARIBOR Ali ti ie poravnal narofinlno? Ako io no, Izpolni svojo dolžnost Nad 10.(100 volilcev je po najnovejših podatkih oz. volilnih imenikih v našem mestu, število volilnih upravičencev je v povojni dobi precej naraslo, dasi bi se to število lahko še zaenkrat povečalo, če bi oili svoječašno izvedli tudi v Mariboru priključitev okoliških občin, kakor se je to izvršilo po vseh drugih mestih v Sloveniji. Studenci in Pobrežje, ki sta takorekoč sestavni del mesta sta samo-; stojni občini, ki štejeta vsaka že nad 10.600 ! prebivalcev, kateri bodo pa ipri bodečih državnozborskih volitvah po sedanjem osnutku ] volilnega zakona volili s prevaljskim, slovenj-; graškim in gornjegraškim okrajem, dočim bo-i do volilci iz mesta valili skupno z volilci ptuj-I skega, murskosoboškega, lendavskega in ljutomerskega okraja. ■ ■ - Obrtniki protestirajo proti ukinitvi združenj. Kakor smo že poročali, je zbornica za trgovino, obrt in industrijo odredila, da se razpuste nekatera obrtniška združenja, kar .ie povzročilo ogromno razburjenje med vsemi obrtniki. To razburjenje je razumljivo, ker so obrtniška združenja pekov in drugih strok obstojala že desetletja in so ‘bila ustanovljena z namenom, da varujejo interese v teh združenjih včlanjenih obrtnikov. Da bi lahko zavzeli mariborski obrtniki stališče do tega vprašanja, je v sredo, dne 14. t. m. Slovensko obrtno društvo sklicalo sestanek, ki je bil jako dobro obiskan in na katerem so vsi obrtniki odločno odklonili namero zbornice TOI glede ukinitve strokovnih združenj. Menda zbornica TOI ne (bo mogla prezreti enotne zahteve vseh prizadetih obrtnikov. ki si ne dajo vzeti svojih strokovnih združeni Lni pravic, ki so si jih je že zdavnaj pridobili. Na mariborskem trgu so sedaj po poročilu mestnega tržnega nadzorstva te-le cene: Mesa: teletina 6 do 12, svinjsko meso s kostmi 10 do 12, svinjsko meso izluščeno 13 do 14, riba 16 do 17, zajec 13 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča s srcem 7 do 8, jetrca 8 do 10, rebrca 10 do 12, glava z jezikom 5 do 7, ledvice kom. 2 do 3, noge kom. 1 do 2 din. Zelenjava: krompir merica po 10 do 12. čebula 2.50 do 3.50, česen 8 do 10, kislo zelje 4 do 4.50. repa kom. 0.25 do 0.50, kisla, repa 2, kar-fijola kom. 1 do 2, kg 8 do 10, hren 7 do 9, zelena kom. 0.50 do 3, endivija 0.50 do 3, kg 10 do 12, kup motovilca 1 din, kup radiča 1 din. kg radiča din 14, kup špinače 1 din. Sadje: jabolka 3 do 8, hruške 5 do 8, suhe slive 6 do 10, celi orehi 7 do 8, luščeni orehi' 24 do 28, limone 0.50 do 1, pomaranče 1 do 3.50. Žito: Pšenica 2 din liter, rž in ječmen 1.75, koruza 1.50 do 2, oves 1,, proso 2, ajda 1.25, proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 4 do 5 din za liter. Fižol prodajajo liter po 5 do 6 din. Ribji trg: karpi 12, belice 8, ščuke 18, morske ribe 10 do 36. Mlečni izdelki: smetana 10 do 15. mleko 2 do 2.50, Surovo maslo 30 do 32, čajno maslo 36, kuhano maslo 32 do 36, domači sir 8 do 10 din. Perutninski trg: kokoši, ki jih je bilo na sobotnem trgu 317, so prodajali po 20 do 32, par piščancev po 25 do 65. purane j)0 45 do 65, domače zajce po 10 do 20 din. Krme pa sploh ni (bilo na prodaj. Silen mraz je nastal v noči od srede na četrtek v našem mestu. Živo; srebro je zdrknilo na —28.3° C in je temperatura padla še za eno stopinjo nižje, kakor pred 11. leti. ko ie znašala v najhujšem mrazu 27° C pod ničlo. V jutranjih urah je ležala nad mestom gosta_ megla in je bilo vse v ivju. Prijave sezonskih delavcev za Francijo. — V Prekmurju se je zadnje dni mudil zastopnik Francije, ki je sprejemal prijave poljskih delavcev za delo v Franciji. Baje se je doslej Prijavilo že nad 15.000' poljskih delavcev, in delavk, ki bodo na spomlad odpotovali na delo v Francijo. Vlaki iz Avstrije imajo zadnje čase hude zamude. dasi prihajajo domala brez potnikov. Nek osebni vlak je imel kar 2 uri zamude, brzovlak pa nekaj nad eno uro. Brezplačna pilotska šola. Razpisan je uate-čaj za sprejem učencev v dvomesečni pilotski tečaj za dijake, ki so dovršili najmanje 6 razredov srednje ali temu odgovarjajoče šole in ni60 mlajši od 18 a ne starejši od 28 let. Tečaj je popolnoma brezplačen. Vsa navodila v mestnem vojaškem uradu. Mariborsko jVedališče. Petek, 16. febr.: zaprto. Sobota, 17. febr. ob 20. uri: »Cigan baron«. Red B. Nedelja. 18. febr. ob 15. uri: -Zaroka na Jadranu«, ob 20. uri »Konto X«. Znižane cene. SV. PAVEL PRI PREBOLDU PROSVETNA PRIREDITEV Podružnica SDSZ priredi v nedeljo, dne 18. februarja t. 1. ob pol.3. uri popoldan v »Zadružnem domu« prosvetno prireditev s temle sporedom: 1. Nagovor o pomenu kulturne in strokovne organizacije za delavstvo (sodr. Pečnik Anton). 2. »Delavski pozdrav«. Poje pevski zbor. 3. »Dve koračnici«. (Fanfara). 4. »Vzbuienje duhovi«, »Ljubica vstani«. (Pevski zbor). 5. Predavaijje s, Svetka Andreja o »Pomenu nafte v preteklosti in sedanjosti«. 6. »Slava delu«. (Pevski zbor). 7. Valček in koračnica. (Fanfara). Sodelujeta fanfarski odsek »Vzajemnosti« iz Celja in pevski odsek »Vzajemnosti« iz Zabukovce. K obilni udeležbi vljudno vabimo vse, ki žele tej prosvetni pri- Pevsko društvo pekovskih pomočnikov sklicuje za v soboto, dne 17. t. m. s začetkom ob 19. uri svoj redni letni občni zbor. ki se bo vršil v dvorani gostilne »Zlati konj«, Vetrinjska ulica 4 z običajnim dnevnim redom. Po izčrpanem dnevnem redu prosta zabava. Redni in podporni člani društva se vljudno vabijo, da se zbora v čim večjem številu udeležijo. — Odbor. Občni zbor »Vzajemnosti« se bo vršil v torek, idine 20. februarja t. 1- ob pol 20. uri v dvorani »Delavske zbornice« z dnevnim redom: 1. Poročila, 2. volitev novega odbora in nadzorstva, 3. bodoče delo in smernice ter 4. razno. — Vsi člani so vabljeni, da se občnega zbora udeleže. Odbor. Občni zbor Zveze oblačilnih d(* avcev v Mariboru. V nedeljo, dne 18. februarja t. 1. z začetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršil v; prostorih Delavske zbornice, II. nadstropje redni letni občni 2bor Zveze oblačilnih delavcev, podružnica Maribor. Poleg običajnega dnevnega reda se boi na občnem ziboru razpravljalo tudi o ureditvi delovnega razmerja med pomočniki in pomočnicami na eni strani ter mojstri na drugi strani. Dolžnost slehernega član in članice je, da se tega občnega zbora točno in zanesljivo udeleži. Odbor. Ponarejen denar. V neki inozemski državi ponarejajo naš denar. Baje gre za ponaredbe v višini 20 milijonov dinarjev in se skuša denar razpečavati potom tujih denarnih zavodov. Ponarejeni so kovanci po din 50 in din 20 ter bankovci po din 100 in din 500. Izgleda, da se denar ne ponareja od običajnih ponarejevalcev denarja, Dvignite poslovite knjižice! Vsi prizadeti, ki so oddali stare poslovne knjižice do zaključka minulega leta pri predstojništvu mestne policije v zamenjavo, naj dvignejo nove najkasneje do 17. t. m. na Policijski stražnici štev. 1. Velik požar je izbruhnil danes, v petek zjutraj v delavnici mizarstva Pop na Koroški cesti v hiši pekarne Mislej. Ker .ie bilo v mizarski delavinici mnogo lesa, radi hudega mraza pa gašenje otežkočeno, ni bilo mogoče požara takoj udušiti 'in je očividno nastala velika škoda. Mariborsko pošto bodo motorizirali s 1. aprilom, to je z uveljavljenjem novega državnega proračuna. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v nedeljo, dne 18. febr. 1946 g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12. Ljudska univerza. V petek, dne 16. februarja predava dr. Mirko Deanovič, univ. profesor iz Zagreba in odličen poziiravatelj italijanske literature o znamenitem pesniku in humanistu Petrarki. Smuk črnih! Naši vrli grafičarji prirede, v nedeljo, dne 18. t. m. veliko smučarsko tekmo z Bolfenka. Start ob 10. uri dop. pri razglednem stolpu, cilj pri Hosteiu, Kakor je znano, bo to prva prireditev1, ki se bo nato vsako leto ponavljala in katere glavna nagrada bo Gutenbergov prehodni pokal. Naši športni javnosti bo nudila tekma obilo zabave, saj bodo preizkušali svoje zmožnosti na belem terenu najboljši »črni umetniki«. Žensko kolo »Chobert«, ki ima tov’, štev. 4.647 je bilo najdeno na Tržaški cesti. Lastnica ga dobi na. policiji. OBJAVA Obveščamo p. n. občinstvo, da so bile od vsega našega članstva soglasno sprejete in edino definitivno obvdzne sledeče najnlžje cene za trajne kodre lin sicer: za okolico din 60, za periferijo din , 70, za mesto din 80. Dosedanje cene za moško postrežbo ostanejo nespremenjene. ! P. n. občinstvo naj ne skuša doseči nižjih cen, ker bi znižanje cene povzročilo dotičnemu mojstru škodo in neprijetnosti. Združenje brivcev in frizerjev v Mariboru. reditvi lepega uspeha. Vstopnina din 3. — Odbor. MEŽICA Diletanti vabijo. »Vzajemnost« ponovi v nedeljo. dne 18. t. m. s pričetkom točno ob 3. uri dopoldan v dvorani g. Toffa kmečko burko v 3. dej. »Vzgledna deklica«. Burka je polna zdravega humorja in vam bo ostala vi prijetnem spominu. Med odmori igra godba na lok (Čekon). Vstopnina običajna. Za obisk se najvljudneje priporoča — odbor. POBREŽJE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje: 17. in 18. februarja velefilm »Ogledalo življenja« v glavni vlogi Pavla Wessely. ALI SE MORE ZDRAVJE KUPITI? Ne, moramo si ga ohraniti. Negujte zato redno Vaše zobe z zobno kremo Sargov Ka-lodont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sul-foricin oleat po dr. Braunlichu. Na ta način odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Samo tisti, ki že v mladosti skrbe za svoje zobe, si bodo ohranili vse življenje zdrave in lepe zobe. CECJE Pojdite z nami! V nedeljo, dne 18: t. m. priredi fanfarski odsek »Vzajemnosti« izlet v Sv. Pavel pri Preboldu, kjer bo sodeloval Pri prosvetni ipriredivi, ki jo organizira podružnica »Splošne delavjke strokovne zveze« v St. Pavlu s sodelovanjem pevskega odseka »Vzajemnosti« iz Zabukovce in našega fanfarskega odseka. Vabimo sodruge in sodružice, da se pridružijo fanfari »Vzajemnosti«. Odhod z opoldanskim vlakom ob pol 2. uri. Na veselo svidenje! JESENICE Velika zmaga rdeče liste pri KID Letos so se po dveh letih spet vršile volitve obratnih zaupnikov ipri KlU. Lani volitev ni bilo, Ker je bila vložena samo ena lista vseh štirili strokovnih organizacij na osnovi rezultatov iz leta 1938. Letos so vse štiri organizacije postavile vsaka svojo listo in boj za glasove se je vršil precej ostro. Zlasti sta pričakovali velikega porasta listi NSZ in ZZD, ki sta si že kar v naprej hoteli osvojiti večino zaupnikov. Rezultati so zanimali vsakogar, zlasti ker je znano, da na Jesenicah pri razpravah v obratih ostale tri organizacije, tkzv. podpisnice kolektivne pogodbe, sistematično poskušajo izločiti SMRJ od sodelovanja, dasi je bila to nekdaj najmočnejša organizacija, ki je vodila in zaključila zmagovito celo vrsto razprav in dosegla mnogo uspehov za delavstvo. Tudi je prišlo v tovarno mnogo novih delavcev, ki so bili vsi več ali manj nepopisani listi, zlasti ker so si vsi mogoči činitelji prizadevali jih pritegniti na svojo stran. Vendar človek obrača, volitve obrnejo. Volitve so pa pokazale to, kar so jeseniški delavci že davno vedeli, t. j. da je večina delavstva za SMRJ, pa četudi iz vsemogočih razlogov ti ljudje niso tam organizirani. Vsi mogoči razlogi danes odvračajo ljudi od tega, da bi se javno pokazali v organizacijah, na zborovanjih itd, — pri tajnih volitvah pa pokažejo kaj so. In tako so pokazale številke volitev z dne 9. t. m. sledeče: Upravičenih volilcev je bilo 3.916, glasovalo jih je 3.419. t. j. 87 odst., veljavnih glasov je bilo 3.399, od teh je dobil SMRJ 1629, NSZ 798, JSZ 441 in ZZD 531 glasov ter po vrsti 8. 4. 2 in 2 zaupnika. Kar se zaupnikov tiče je stanje enako, razen Jugoslovanske strokovne zveze, ki je izgubila 1 zaupnika v prid Zvezi združenih delavcev. Volitev se je udeležilo 88 volilcev manj kakor dve leti prej. SMRJ je napredoval za 20 glasov in dosegel 48 odst. oddanih glasov, dasi je bil tarča od vseh strani. Narodna stro- kovna zveza, ki si je največ obetala, je nazadovala za 86 glasov^ JSZ je nazadovala za 278 glasov, ZZD pa napredovala za 256 glasov. Značilen je porast ZZD, ki ga je treba tolmačiti tako-le: 1. novi delavci dovedeni si kmetov z raznimi protekcijami in priporočili; 2. stalno naskakovanje na JSZ, ki so jo celo vrgli iz »Krekovega doma« in 3. je morda tudi kaj vzroka v tem, da je bil v NSZ na Javorniku spor zaradi bivšega predsednika Franceta Kralja, ki je sedaj član delegacije »Delavske zbornice« in je morda s svojimi ljudmi podprl ZZD. Dejstva so tukaj in ta povedo vse. Delavstvo je pokazalo, da najbolj zaupa SMRJ in da nobeni napadi tega zaupanja skrhati ne morejo, kajti delavci še predobro pomnijo čase, ko je vodil delavstvo Pri razpravah SMRJ (ki ga danes od razprav izključujejo) in ko so se borbe za boljši kos kruha vršile pod njegovim vodstvom. Danes pa niti povišanja mezd pri tej veliki draginjiv ki vlada ne morejo doseči. Delavstvo je govorilo, zdaj naj še da tudi pri borbah SMRJ hrbtenico in oporo in upati je, da bo kmalu spet boljše. Zvočni kino Radio predvaja v seboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) kraseni velefilm »ROŽA«, Med dodatki tudi zvočni tednik. Sledi »Tajnik znak LB 17«. £adn{e vesti Mraz se umika proti vzhodu in bo pojenjal, ako ne pride nov mrzli val. Dne 16. t. m. zjutraj je bila v državi najnižja temperatura v Zagrebu —31° C. Za razplet notranje politike v Bolgariji se. zlasti zanimajo v Bukarešti. Starostno zavarovanje bodo uvedli v Nemčiji za vse državljane po Hitlerjevi želji. Za obvezno zavarovanje bo treba plačevati in bodo vplačila zlasti prva leta predno bodo pričeli izplačevati rente, ogromna. Estonsko časopisje je objavilo, da so Nemci osbtreljevaii moštvo nekega estonskega parnika, ki ga je torpedirala neka nemška podmornica, ko se je med potapljanjem parnika moštvo skušalo rešiti. Nemško časopisje odločno zanika te vesti in pravi, da Nemci kaj takega sploh niso zmožni. Direktna železniška zveza Berlin—Moskva je sedaj vzpostavljena, kakor je izjavil nemški. minister železnic. Direktna zveza pa je tudi med Berlinom in vsemi baltiškimi državami. Kupujte, dokler še Imamo veliko zalogo češkega In angleškega blago po znano nizkih tn še starih cenah za damske in moške obleke, nlašče, kostume, hubertuse, oficirske, financarske in železničarske uniforme Itd. Krojaike potrebščineI Veilfca odprodala ostankov! Ceski magazin, Maribor pri glavni p e l i c I f i Sprememba v zakonu o social-nem zavarovanju Delavstvo je proti- reformam v socialnem zavarovanju, ki se delajo brez izvoljenih delavskih zaupnikov Osrednji urad za zavarovanje delavcev je izdelal načrt novele k zakonu o zavarovanju delavcev. Uvedejo se z ene strani roki trajanja zavarovanja za dosego pravice do bolezenske podpore, a podpora se pa zopet raztegne na 52 tednov (ne 26 kakor doslej), eventualno v izjemnih primerih, če je utemeljena tudi na dve leti. Po tej noveli se hranarina prve tri dni bolezni sploh ne bo plačevala, dočim so se do-| slej v daljšo bolezensko dobo vštevali tudi prvi trije dnevi. Bolniki morajo za prvi teden bolezni po določbi § 219 zakona o zavarovanju delavcev dobiti j celo mezdo. Naredbo opravičujejo tudi, da bo tako mogoče potrebnim bolnikom podaljšati podporo do dveh let. Kal dela nas profesor Boso Tep[y? (Iz obiska v njegovi delavnici.} LAŠKO GoTor g. Deželaka- »Jutro« št. 35 poroča v članku o zasedanju banskega sveta: »B. s. Deželak iz Laškega je govoril o neki tiskovni tožbi proti dvema listoma v Celju, in Mariboru. Rekel je, d!a so to »listi, ki nosijo na prsih oznako nacionalizma, pa tudi komunizma. Pojav komut-nizma ie treba zagrabiti tudi s te druge plati.« Naslednji dan so časopisi zopet poročali, kako je govoril b. s. Deželak v banskem svetu, da je treba podpirati zadružništvo. O tem podpiranju zadružništva v Laškem bomo več poročali po prihodnji razpravi v tiskovni tožbi. Odgovor na napad. Kot bivša obratna zaupnica čutim diolžnost, da povem resnico k članku v »Slovenskem delavcu« št. 5 z dne 2. febr. t. 1., v katerem sva z možem * ti *»> ttl* nesramno napadena. Povem pa že v naprej, da ne gojim napram kateremkoli delavcu nikake mržnje ali zavisti, ker je nam socialistom to tuje. Pač pa smo odločno povsod za poročanje resnice o dlavskih gmotnih razmerah. Katera organizacija zna to tudi z dejanji dokazati, srno imeli priliko spoznati po vseh slovenskih o-bratih. Vso našo socialno zakonodajo so ustvarili socialsti z bojem, ki jo pa dlanašnji nasledniki • •• '* skušajo na vseh koncih in kra- jih demontirati in poleg tega še razbiti enotne delavske vrste. Pa pojdimo k članku SD samemu! Najprej piše o obč. zboru z dne 21. jan. 1940, ki ga je imela krajevna skupina ZiZD. Nato navaja imena članov odbora in da jih je že skupno 48. Očita, da so nekaternikom padle vajeti iz nok. Zakaj ni povzedal, odkod so se rekrutirali prvi delavci ob pričetku obrata te tovarne in odkod prihaja večina delavcev dane«. Večina današnjih delavcev so mladoletni kmetski sinovi in hčere. Ti lahko delajo za vsako plačo, ker imajo dom« stanovanje, kurivo, brano itd. Delavec, ki pa nima doma s tem obeležjem, je odvisen le od tega, kolikor si bo sam prislužil. Odtod se je tudi pojavila borba na socialističnih osnovah, kar pa tukajšnja ZZD zamolči. Ti mladoletni kmetski ljudje so brez življenjskega jedra ter radi prehajajo iz tabora v tabor. Večina njih so okoliški domačini, ki so brez kakih izkušenj, nenačitani, ne vedo nič 0 socialnih vprašanjih, predavanjih, zakonih itd. Poglejmo dejstva! V odboru ZZD so: Mehle Peter, ki je bil prvotno pri belih, nato pri rdlečih (pri teh celo zaupnik), sedaj je pri » ‘ ZZD; Mlakar Jože, prvotno bel, nato rdeč, sedaj ZZD, Guček Franc j« bil nekoč član >bele Lešnikove skupine, Krašovec Jože isto, dve članici KM in SK stva navdušeni So-koKci in vendiar tudi članici ZZD. — Takih primerov bi lahko navedli še več, a nimamo namena tolči p6 delavcih. Dopisnik SD grozi, da bodo neusmiljeno pomedli z internacionalnimi elementi, sami jih pa sprejemajo v organizacijo. Vseh delavcev je v tovarni US, a so komaj zbrali 48 članov iz vseh barv, n 1 U »«»* i iPrvotno zaposlenih zavednih ljudi danes ni več v tovarni, ker delajo po drugih krajih. Dopisnik me imenuje -rdiečo gospo. Da, ponosna sem še danes, da sem rdo£a, t. j. socialistka, ker sem se pre pričala, da so pravi delavski borci edinole so cialisti. Vendar dopisniki SD slabo pometajo ker po vseh obratih zmagajo rdeči zaupniki. Nemara, da bo razvoj časa pometel z nekom dragim... Glede tujca G. pa to-lc: Lahko dokažem, da sem bila prva v tovarni, ki sem dala podpis proti povratku navedenega tujca v tovarno. Tudi »'Delavska Politika« je jeseni leta 1936. krepko obdelovala šikane mojstra Gott-walda, ki mu je celo dala priimek »tentaki«, kar je znak, da mi socialisti pod njim nismo imeli zlatih časov. Prav tako je »D. P.« pisala proti zaposlitvi tujcev v obeh tovarnah, prav tako pa tudi proti tujcem v pivovarni. Dalje piše, da sem imela nekdaj moč in oblast v tovarni. Naj pove, kdb je imel edini pogum intervenirati večkrat v pisarni v prilog delavstvu! Naj pove, če sem komu kruh odjedla in kolikim pa pomagala do njega, c • . * t" •.... 'r r 7 ' Edino »Delavska Politika« je že najmanja 20 krat pisala .o raznih nedostat-kih v naši tovarni, dioffim njegovo glasilo •dosledno molči o tem, kot da bi bilo važno samo razbitje nekih organizacij, ne pa aboljianje delavskega položaja. Resnica je pa, da glasilo ' lahko najde take osebe, ki so res imele zlate čase pod GottKvaldom kje med kvojimi pristaši. Tudi trdite, da sem včasih veliko pomenila. Ko sem 'Omenila nesramno pisanje »Slovenskega Delavca« uradniku g. Pavliniču, mi je odlvrnil, da sploh ne pozna tega lista. Sprejel me je prijazno: -»Da, res ste nekaj pomenili in še danes pomenite, ker tudi več znate.« »Delavska Politika« ni nikdar napadala sodelavcev v tovarni, le S ‘ • ‘Ji »S, D.« si dovoljuje in tb na žalost z lažjo in zavijanjem. Naše načelo je sploh: V vse tri laške tovarne .samo domače mojstre! Temu dopisniku povem to: Sapa vas je prinesla, vihar pa vas bo odnesel! i m Sedaj pa še glede mojega moža. »Delavska Politika« je list, ki o nikomur ne prinaša hvalisanj. Mi socialisti dosledno odklanjamo časti. Dopisnik namiguje, s čigavim kapitalom je ipričel moj mož. Če mu je nek domačin dobrodušno posodil din 6500, da je izplačal kom-panjona, to pač ni noben zločin. Ta njegov bivši kompanjon stoji danes v isti idejni Uniji z ,+■>,. - - ’ Tudi nisva z možeem nikdar najela dopisnika »D. P.«, ker dopisniki tega lista sploh nimajo nobene plače. Tudi nisem njemu dala, odnosno moj mož sam, nikake direktive za dopis, ker sva zanj zvedela šele zvečer po priobčitvi dopisa. Stvar dopisnikov samih pa je, da po lastni preudarnosti v smislu socialnih načel izvajajo kritiko lokalnih krajevnih razmer. Najgršo laž pa iznaša dopisnik »Slov. Del.« s tem, ko trdi, kako postopa moj mož s pomočniki in kako mizerno jih plačuje. Resnica je pa ta: pomočnik dobi v 4 tednih plače neto din 960, vse odtegljaje v iznosu din 140 pa plača moj mož sam; torej ima pomočnik dejansko din 1100 bruto dohodkov. — Toliko ne zaslužijo v tovarni dopisnika »Slov. Del.«, niti najbolje plačani tekstilci razen mojstrov. Torej je dolžnost tajnika ZZD, g. K. J., ki je duša tega pokreta, da pribori vsem tekstilcem vsaj to višino prejemkov, ki jih plačuje moj mož pomočnikom v 4 tednih. Tovarišu strugarju P. pa želim, da bi postal čim prej mojster; ve pa naj, da ga bo to stalo še ogromno; dalje, da bi tildi on imel pomočnike, da bi videl, kako jih ;bo plačeval. Če bo pia ZZD v tovarni izvojevaia kak uspeh, ga bo dosegla gotovo z rdečimi sočlani. Na vsako laž pa bomo mi takoj odgovorili z resnico! Jutriia Marij«, tekstilna delavka. CRNA PRI PREVALJAH Člansko zborovanje Zveze rudarjev Jugoslavije bo v, nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri dop. Z ozirom na izredno važnost dnevnega reda, se pričakuje, da se ga too vsak član udeležil. — Odbor. Na znanje naročnikom »Delavske Politike« v Heleni! Vljudno sporočamo vsein »naročnikom »Delavske Politike«, da od 15. februarja t. 1. dalje pobira naročnino za Heleno poverjenik s. Prislan Ivan II. in ne več s. Havle Peter. Prosimo cenjene naročnike, da to. upoštevajo. S. Havle Petru se pa tem potom javno zahvaljujemo za njegovo dolgotrajno in vestno izvrševanje poverjenjške funkcije, ki zahteva nemalo truda in napora po tej raztreseni helenski okolici. Posebno pozimi je to pobiranje prav trudapolno, osobito kadar se komu hoče, da moraš po dvakrat k njemu, predno dobiš enkrat denar. Zato prosi podpisani odbor ceni. naročnike »D. P.«, da bi bili vsaj sedaj pozimi toliko uvidevni in naročnino oddajali poverjeniku na dom ali kjerkoli se z njim večkrat snidejo. Apeliramo tudi na tiste, ki še niso naročeni na naš delavski .list, pa jim je priljubljen — pri mnogih se opaža, da radi posegajo po njem, ko ga zagledajo. v rokah naših naročnikov — da si ga naroče, ker sc bodo prepričali, da je vredno dati zanj na mesec 10 dinarjev. Kratko in jedrnato vam poroča o svetovnem položaju in poleg tega prinaša še mnogo drugih nadvse potrebnih in poduč-nih člankov. V kotičku za ženske izhajajo prav zanimivi članki in razprave za gospodinje in praktični nasveti. R^zen tega se v presledkih izdajajo tudi tabele naših socialnih zavarovanj. Za prijatelje leposlovja je pa zmeraj preskrbljena s kakšnim lepim podlistkom. Poleg vsega tega ima ca še vsak naročnik »Delavske Politike« to pravico, da se lahko brezplačno obrne na njenega pravnega svetovalca v vseli slučajih. Torej po tem lahko vsak spolna, da se mu tistih 10 dinarjev mesečno sproti bogato obrestuje. Nikakor pa ni dostoino stalno izrabljati požrtvovalnost drugih. - Po-verjeniški odbor »Del. Pol.«. is Slovaške Čehi preko nemškega poslaništva v Bratislavo, ČTK. Slovaški generalni konzulat javlja, i da se morejo pošiljati vloge in vprašanja ura-j dov, tvrdk in privatnih oseb iz Protektorata | Češke na slovaške urade in vojaške edinice na j Slovaško samo s posredovanjem nemškega po- i slaništva v Bratislavi, torej ne naravnost na j slovaške urade. Čehi morejo potemtakem se-; daj občevati s Slovaki uradoma in preko ura-j dov le potom nemškega poslaništva. > t i, j Slovaki za skupno državo s Čehi. Zadnjič smo poročali, da je prispel iz Slovaške v emigracijo na Francosko tudi bivši glavni tajnik Slovaške Hliukove ljudske stranke, poslanec | Pavel fAachaček, ki deluje med Slovaki v Pa-j rizu. Tam pa je tudi več drugih odličnih slovaških politikov, ki se nikakor ne strinjajo s j sedanjo vlado na Slovaškem in je v najnovej-!šo številko glasila »Ceskosloviensky Boj« napisal tudi bivši poslanik češkoslovaške republike, Slovak dr. Jurij Sla vi k daljši članek o nerazdružljivi skupni usodi Čehov in Slovakov. Kamorkoli sem prišel zadnja leta na predavanje k našim delavcem, povsod so me vpraševali: »Kaj pa dela naš s. Teply? Tako radi bi ga izopet enkrat slišali predavati!« In jaz sem odgovarjal: »Teply požira knjige, eno za drugo in piše, piše in piše.« Predsedniki mnogih naših podružnic »Vzajemnosti« pa ga vabijo, naj vendarle zopet enkrat pride med nj:e. Zato se mi je zdelo potrebno, dia obiščem Teplega prav v njegovi delavnici, da boon mogel povedati njegovim tisočim prijateljem med delavci in delavkami, zakaj ne more pri ti več med! nje s svojo ljubeznivo, živo in vedno tako prijateljsko besedo. Na Svečnico popoldne sva se vsedla k okrogli mizi, Božo je sam nalil topel čaj, skozi okno je pronikala tišina zimskega dne in sva kramljala. Najprej sem ga jaz spraševal to in ono, po- tem pa mi je moral Teply pripovedovati: »Kakor veš, sem delal za »Cankarjevo druii.-bo«, urejeval »Koledar« in prevajal tuje poljudne znanstvene spise, pa so nam očitali; da izdajamo preveč prevodov. Sam sem zgodovinar, predaval sem sto- in stokrat ljudem in pri tem grebel po naši socialni in gospodarski Zgodovini. V svetu pa še pričela zamirati svobodna beseda, tako da že res nisem vedel, o čem naj bi ljudem govoril, da se ne bi zaple-tlel v paragrafe, ko je že itak nek »kulturni« človek kar na sodišču z denuncijantskim pr-stmo kazal na moja predavanja. Pretehtal sem torej, da bom vsaj začasno za našo slovensko stvar koristneje naložil svojo energijo in pero, če »grem v sebe« in napišem to, .kar se mi je hotelo že leta in leta ter obdelam snov, s katero sem se bavil pri študiranju, na predavanjih in in kadar sem se udajal premišljevanju. Odločil sem se končno, da nadaljujem' pri Valvazorju, ko so Turki zapustili naše kraje in napišem od takrat naprej, torej nekako od polovice 17. stoletja gospodarsko in socialno zgodovino Slovencev. To ‘bo res ogromno delo, toda je nujno potrebno, ker zlasti v slovenskem jeziku nimamo skoro ničesar tega napisanega. Poglej, na mizi imam naložene knjige, ki pišejo o zgodovini našega naroda po Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem. Pred štiri in pol leti sem začel in sem doslej izčrpal 233 takšnih knjig. Vsako leto napišem okrog dvatisoč takšnih listov na četrtinski poli, popisanih na obeh straneh. Toda tu imam zbran šele mate-rijal ter zabeležene vire in še bom moral na tem delati najmanj tri leta, predlno pridem do kpnea, to je do začetka svetovne vojne, s katero doho bom svoje delo zaključil. Na podlagi teh virov'in izpiskov bom' potem spisal zgodovino, katero bom razdelil nekako v pet glavnih razdobij, tako da bo izšlo pet knjig, Vsako leto po ena. Mislim, da bo delo založila »Slovenska Matica«. »Sicer sem sedaj še *drav in krepek, tudi mladosti je v meni še polno, saj mi je koitnflfr štirideset let, toda če bi me le prej pobrala, moj trud ne bo šel v zgubo. Vsi listi so lep* urejeni po številkah, povsod je točno zapisa» naslov predmeta, knjiga, iz katere sem črpal snov, stran in tako bo lahko tudi za menoj vsak strokovnjak na podlagi teh zapiskov nadaljeval. Sicer so pa o tem že slišali na univerzi in me prosili, da jim materijal odstopim, kadar bom delo končal.« .»»•Ali pa se ne bojiš, da bi omagal spričo te ogromne naloge, sajj se ti bo delo vedno bolj kopičilo, čim dalje boš prišel v novejši čas, ko je že narasla kultura in se pojavljali časopisi ter revije?«« Žive oči Teplega so še jasnejše, četudi jiii vidim le skozi cigaretni dim, in prepričeval®« mi govori: »Kaj .še! Do pol šeste ure popoldne imafla šolo, potem grem v kavarno in tami delam do večerje dve uri, potem pa še zvečer doma,, vsaj dve uri, seve, če me ne čakajo na miao šolski zvezki, ki jih je treba popraviti. Ob rier deljah in praznikih pa delam ves dan, to 7* potem moj najlepši dan v tednu.« =»»Vsak kulturnejši narod' bi znal ceniti takšno veliko kulturno delo in požrtvovalnost idealnega profesorja, pa bi mu rekli: ,IJi vsaj za eno ali dve leti na dopust1, da nam boš to dragoceno zgodovino lahko v miru in še boljf napisal, saj se bo s tem postavil ves narod pred izobraženim svetom.«« . „ »Da, dragi moj, ko bi imel tafto-le vsaj pol leta dopusta«, je zasanjal naš Božo, ki tudi počitnice žrtvuje za svoje delo. Potem sva pregledovala zaprašane >Cana-thije« in zalogo ovitkov, v katerih so : lože ni tisoči belih popisanih listkov, za katere je bj-lo treba brskati tudi po starih urbarjih in kdo ve kje po zaprašenih knjižnicah. Teply mi govori o razvoju poljedelstva, od pašnikov ovčjereje dalje do poljedelske revolucije, v kateri je igralo važno vlogo sejianje detelje, o lesenih in železnih plugih in strojih, kakor bi poslušal profesorja kmetijske šole; pa že hiti dalje in pripoveduje o cestah, denarništva, graščinskih sodnijah, o razvoju cerkvenega imetja, kmetskem proletarijatu, o fužinah is rudnikih, vodnih cestah, gozdarstvu, tudi tf štrajkih bomo črtali že v 17. stoletju, o prvih delavskih bitkah v trboveljskih revirjih, o vsem, kar jie preživljal slovenski narod v zadnjih štirih stoletjih; spoznali bomo njegovo resnično življenje na polju, v gozdovih, v delavnicah, po kočah na deželi in po mestih. Vse to bo oživelo v debelih petih knjigah Teplega »Gospodarske in socijalne zgodovine na Slovenskem«. Vidite in zato profesor Božo Teply nima več fasa za predavanja, čeprav bi tako rad prijel med sodruge in sodružice, kajti Teply je ostal in ostane naš, kakršen je bil in kakršnega ste spoznali pred leti na predavanjih po zakajenih gostilnicah in hladnih dvoranah »Delavskih domov«. Dr. Avgust Reismau. Delavski pravni svetovalec Naročilo slik (Nazarje). Vprašanje: Pri potniku neke zagrebške tvrdke sem naročil povečanje slik ter sem_ se zaveza) plačati delo v obrokih. Tvrdka mi je nato poslala slike po povzetju za celo vsoto ter mi je zaračunajta še poštnino, radi česar sem prevzem odklonil. Sedaj mi njen odvetnik grozi s tožbo. Ali bom moral plačati? Odgovor; Merodajna je pismena naročilna pogodba, ki ste jo gotovo s tvrdko sklenili, j Na njej je verjetno napisano, da se pošljejo! slike po povzetju in da nosite'Vi tudi poštne’ stroške. Zato bo najbrže tvrdka uspela s tožbo proti Vam. Ločitev zakon (Maribor) Vpreianje: Moja žena, ki je v dragem stanu, se hoče od mene ločiti, pravi, da ne bo zahtevala ničesar več, niti zase niti za otroka, ako ji plačam določen znesek. Ali se lahko na to zanesem in kako naj sc ločiva, da bo n.i|-cenejše? Odgovor: Ako sta oba sporazumna radi ločitve zakona, razdelitve imovine in vzdrževanja Vaše žene, se ločita najceneje, če stavita pri okrajnem sodišču pismeno ali na zapisnik sporazumen predlog radi ločitve zakona. Vaša žena pa se lahko odreče le svojim vzdrževalnim zahtevkom, ne pa vzdrževalnim zahtevkom otroka, katerega bodete Vi po zakonu vedno dolžni vzdrževati, kolikor bo potreben in se tega ne morete oprostiti s plačilom določene vsote Vaši ženi. V pogodba sklenjena po pooblaščencu (Ljubljana) Vprašanje: Dva svoja sorodnika sem pooblastil, da prodata v mojem imenu moj gozd. in sicer skupno. Le eden od njiju je sklenil z ne.