245. številka. Ljubljana, v torek 27. oktobra. XXIV. leto, 1891. SLOMŠKI MOD. Izhaja vsak dan mvecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemau za avstro-oge rake dežele za vse leto lf> gld., za pol leta « gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — OredniStvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah 't. 12. U P r a v n i 61 v ti naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Isterske volitve. Poslanci Peric, Pfeifer in tovarifii prijavili so v današnji seji poslanske zbornice do minister-skega predsednika kot voditelja vnanjemu minister-stvu naslednjo Interpelacijo: Iz poročila legitimaeiJBkega odseka z dne 1. junija 1891 (priloga 159.) o volitvi dr. Vergottinija, katero volitev je odHek po jednoglasoeui sklepu razveljaviti predlagal, je razvidno, kako nezaslišanih protizakonitostij so se posluževale volilne komisije, da ho pridobile italijanskemu kandidatu večino j ed-nega glasu in to v navzočnosti vladnega zastopnika) deloma celo ž njegovo pomočjo. Ker ni bilo nikakega sredstva poklicati v državni zbor slovanskega kandidata, za katerega je bila evidentna večina volilnih mož, moralo je stanovništvo vnovič stopiti na volišče, kar je vselej združeno s težavami in razburjenjem. Vlada je imela dolžnost poskrbeti vse kar treba, da se bodo potrebne volitve vršile zakonito in v to svrho morala je izročiti vodstvo volitev bolj zanesljivim organom, nego so bili oni, ki so fuok-cijouovali pri prvi volitvi. To se pa ni zgodilo. Dočim so se pri volitvi na spomlad vršile nezakonitosti šele pri volitvi poslanca, začela je Bedaj italijanska stranka, da si zagotovi uspeh, že pri volitvi volilnih mož nezakonito postopati. V veliko korist jej je pri tem anomalija, da je mnogo občin, katerih načelniki prebivajo v mestih, in često v knietfikih občinah nimajo niti volilne pravice, tako na pr. v 1'oreču, Miljah, Kopru itd. Vzlie temu sodelujejo ti pri volitvah, sestavljajo zapisnike prvotnih volilcev, nadzorujejo pregled teh imenikov in oddajajo reklamacije političnim ohlaHtvom. To je uzrok, da imajo italijanski tunkcijonarji na volitve volilnih mož silen upliv in valed tega izpostavljeni so tudi kmetski volila uprav nezaslišanim šikanam italijanskih mestjanov. Zadnja volitev pokazala je potrebo, da se naj vrše prvotne volitve v kakem kraju občine a ne v mestu. To ae tudi ta pot ni zgodilo, samo v kmetski občini Potnjau določil se je kot volišče velike te občine kraj Oažon, vsled čonai je kmetskim volilcem mnogo težje udeležiti LISTEK. Slovensko gledališče. Nekaterniki, ki se zanimajo za razvoj slovenskega gledališča, ugovarjajo upravi, ker nam spravlja Časih igre na oder, ki večini publike niso vseskozi umevne, kajti predstavljajo nam društvene razmere, katere so nam tuje in zatorej ne dovolj zanimive. Ta ugovor ni povsem neosnovan, ali kdor uvažuje velike težave, s katerimi se ima, sestavljajo reper-toir, boriti naše Dramatično društvo, pritegnil bode radovoljno, da drugače niti mogoče ni. lies, da se nam nemške igre vidijo nekako bolj domače, a le za to, ker so nam Nemci itak razjedi i vse naše društveno življenje; toda i nemški komadi bo taji, in ako nam je že poseči po tujem blagu, potem je tisoč razlogov, ki velevajo: bolje je, da bi izposojamo od Francozov nego od Nemcev. Slovensko gledališče Se ni narodno gledališče in to v današnjih okoliščinah niti biti ne more. Saj celo nemško gledališče ni narodno in tudi italijansko je še pred kratkim živelo zgol in jedino od francoske ,dra- se volitev, pač pa je omogočeno s tem italijanskim nevolilcem iz Kopra in Buj, da pridejo na lice mesta. Najnovejša poročila nam javljajo, da je bilo dne 23. t. m. v Pomjanu izvoljenih 13 italijanskih volilnih mož z večino 4 glasov, Pri tej volitvi glasovali so tudi nevolilci in je na licu mesta navzočno meščanstvo z nečuvenim terorizmom uplivalo na volitev V Poreču, kjer se sedež še izza volitve Vergottinija znanega okrajnega glavarja Eluschegga, vršila se je prvotna volitev dne 19. t. m. Ob 2. uri popoludne, ko je bilo oddanih vsega vkupe 315 glasov, imeli so hrvatski volilni možje 213 glasov. Komisija poklicala je Rtauovnike Poreške, ki niti volilne pravice nimajo, in ti so glasovali. Glasom došlih poročil, volilo ;e tudi 7 dečkov, ki se 15 let niso stari, iu 7 nevolilcev volilo je tri-najskrat. Ko so na ta način dobili Italijani večino 2 glasov, proglasila je komisija volitev za končano. Italijani so pa uvideli, da so zašli predaleč, zakaj oddalo se je celo več glasov, nego je po volilnem zapisniku sploh volilcev. Okrajni glavar EluBchegg javil je uamestuištvu v Trst, da se je komisija pri števil j en ji glasov zmotila in prosil, naj se nova volitev določi na dan 2G. t. m. Smoter je bil s tem dosežen, volitev, ki je kazala dobro za Slovane, se je onemogočila, volilci izpostavljeni so novi in srditi volilni borbi. Takisto godilo Be je tudi pri volitvi v Vzaru V Miljah godile so se velike nereduosti. Ob dveh bila je volitev hrvatskih volilnih mož gotova. Mestna sodrga, ki je pridrvila v volilni lokal, na-pala je Hrvate Vladni komisar Lukes prigovarjal je volilcem, naj ne bodo .nehvaležni" in naj volijo Italijane. KomiBiju odklanjala je volilce, ki plačujejo do 50 gld. davka iu na ta način dobili so italijanski kandidati jeden glas večine. Z ozirom na vse to, stavljaju podpisanei uprašanje : 1. ) Ali so slavni vladi znane te dogodbe, ki so se pripetile pri uadomostilni volitvi državno-zborskega poslanca za zajiadne občine istrske; 2. ) ali hoče prvotne volitve, kjer so se vršile nezakonito, razveljaviti, razpisati nove volitve ter matike. Kadar bodemo v Ljubljani brez konkurencije, kadar bodo dohodki presegali troške, da bode mogoče vzdrževati pravo dramatično šolo in žrtvovati kaj za vzgojo gledališkega naraščaja, kadar bodemo imeli za igralce penzijski zaklad, potem bodemo mogli gojiti dramatiko kot umetnost iu potem se bode rodila tudi izvirna, narodua dramatična literatura. Najprej popolno gledališče, potem literatura Tako je bilo tudi pri Rimljanih, pri Fraucozih, Italijanih, Nemcih, iiusih itd ; vsak je jemal pri drugih na posodo, dokler ni mogel .statil-i na lastnih nogah. V nedeljo predstavljani Hennequinovi, igri „Trije klobuki" se ne more reči, da ni primerna za nas. Težka je, težka, a vzlic temu prikladna in prav veseli smo bili, da se je izbrala, uspeh je pa pokazal, da je bilo zadovoljno tudi občinstvo. Kar se navadno očita francoskim komedijam, velja tudi o igri „Trije klobuki" ; pisatelj je časih površen, časih pretirava, dolgočasen pa ni nikdar. Dejanje igri je gladko in kolikor toliko naravno, zapreke nameščene so s spretno roko iu tudi pravočasno odstranjene, situvacije bo vselej humoristične in gftblljajo brez ponehanja pozornost gledalčevo. preložiti eventuelno glavno volitev za nekaj časa ; in 9 ) ali hoče z vso energijo delati na to, da se ne bodo pri tej volitvi vršile nezakonitosti in izgredi ? Na Dunaji, dne 26. oktobra 1891. Državni zbor. Na Dunaji 24. oktobra. Posl. W o banka zahteva k 1. točki češko uradno glasilo, kakeršno imajo i drugi narodi: Poljaki imajo „Gazeto Lvovsko", italijanski Dalmatinci „L1 Avisatore*, primorski Italijani „LAdria". Točka 3. in 4. se vsprejmeta in pride se k razpravi točke 5. o disjiozicijekem zakladu. Posl Spindler označuje sedanjo vlado s svojo centralistiško tendencijo in nemško-liberalnimi zavezniki kot škodljivo državi, ker zatira Slovaue. <\'hki narod ne bode nikdar prizual veljave tej zbornici in akopram je bez zaveznikov, ne plaši se nikakega boja. Vladine in nemških liberalcev namene osvetljuje (Jarnerijeva brzojavna čestitka Plenerju, ki slove: „Kdor želi nemško Avstrijo, Vam daueB čestita." Posl Bareuther pravio dispozicijskeiu zakladu, «la je popolnoma uemoialuo glasovati zanj iu bi bilo bolje da se ne glasuje; posl. Lan g pa izjavi, da za liste, platane iz tega zaklada, ki Cehe napadajo, glasovati ne more. Grof Taaffe povzame besedo in pravi, da vsprejetje lispuzirijskega zaklada zanj ni uprašanja zaupnosti. Sicer se pa vlada inače kot v listih braniti ne more. Vlada stoji na podlagi ustave in sporazumi jenia z Ogersko in prosi, da se vsprejme predloga, četudi bez zaupani a Pob). P le ne r ue obrača proti nemškim na-cijouaicem iu jim skuša dokazati, da niso dosledni v svojem postopanji. Mladočehom pravi, da nikakor ne bodo zmagali. Kes je, da so Cehi razljučeui, a oni segajo predaleč; njihovih zahtev država odobravati ne sme in nemška stranka najiela bode vae modi, da jim to ubrani. Posl. II ero Id pravi, da bo Cehi res razlju-čeni, kakor pravi Plener, in če vlada ne hode iz* premeni In svoje taktike — nevarno bode to za po- Suov vsej igri |e seveda, kakor sploh moderni dramatični literaturi, šesta zapoved božja ; — marsikdo bi sodil, da človeštvo že več ne greši proti drugim napovedim, nego Be je omejilo na to jedino, tako pogostoma se razpravlja na odru Glede predstave same bodi nam dovoljeno i2-pregovoritl nekaj splošnih besed, zlasti ker smo bili v to provocirani. Dupraillon pel je namreč nekaj ]>rav banalnih in nespretno skrpanih kupletov in končno z velikim naudušenjem udaril po kritiki, češ, da je nepravična. Čudno, da se je to pelo v slovenskem gledališču (taki izgredi pojedinih domišljavih igralcev so sicer navadni samo v „tingl-tangC'Uih), tembolj čudno, ker je to očitanje neosnovano. V svesti smo si, da ugovarjamo le tedaj, kadar je treba, a kadar, vršuje svojo novinarsko dolžnost, grajamo katerega koli glumca, navajamo v to tudi razloge. Kaj in koliko smemo — oziraje se vedno na jireklaverne naše razmere — zahtovati od slovenskih glumčev P Da igrajo hitro in eksaktno, da govore točno in gladko, du je v eusuiuble-u igra precizna In da >h konča vsako I janje kauor tableau. To je najmanje kar zahtevamo, a od toga np bo- ložaj države. Levic« lahko govori, ker ima vlado v Bvojih rokah. A zapamti naj ai, da leto 1867. ni pokoptlo zgodovinskega državnega prava češkega. Zadovoljnoat ljudstva je prvi pogoj državnega obstanka. Vlada ae ravna po zmedenih načelih — in to je uzrok, da je položaj na Češkem tako žalosten. Tudi Cehi hočejo mogočno, veliko Avstrijo, a priznati se jim mora tudi njihovo pravo. Posl. Kajzl pravi, da je nesmiael, imenovati Cehe sovražnike državi. Će ao Ćehi sovražniki državi, potem velja to tudi o Hohenvvartu in njegovem klubu. Čehi imajo alavao zgodovino in sramovali bi se, ko bi se zadovoljili z manjšo ulogo, nego jim gre. Dunajske punktacije ne bodo pomirile naroda. Levica naj se ravna kot oni — in sprava bode se izvršila. Posl. Steinwender pobija Planerja in polaga vladi na srce, naj ne vsprejme nikakih strankarskih članov več mej se, ker bi to le slabilo nje ugled in oviralo nje delovanje. Po sklepu govora se dispozicijski zaklad vsprejme in seja zatvori. Seje, ki so doslej trajale po 4 ure, in se že podaljšale na 6 ur, se množe i po številu v tednu. Vidi se: budget se hoče na vsak način rešiti. Res, rešil se bode in za našo idejo je zopet jedno zasedanje izgubljeno. Levica prirasla je vladi na srce in jedina gospoduje. Slovani pa bo na stališči, na kakoršnem duslej še niso bili. Lehkosrčni Poljaki unemajo se, kakor vedno, za osebne svojo zadeve in za tlačenje Malorusov, katerim ne privoščijo niti trohice dobrega. Ti si seveda pomagati ne morejo. Jugoslovani, vezani v kartelu, zrO nemo v svoj položaj in se lahko verno drže konservativne svoje zveze, ki pa v svojih ustanovnikib samih vedno bolj zgublja svoj ugled in se manjša dan za dnevom. Le MladoČehi delujejo neumorno. Neprestano dvigajo se 8 sedežev svojih in neustrašeno povedo, kar jim veli srce in kar jim veli narod — naj si bode uspešne ali ne. Vender upanja niso izgubili, kajti isti narod, ki zahteva, tudi deluje zanje, ker ga verno zastopajo. Še svare vlado, da odjenja, ker je čas. Vender pa, kadar nastane položaj neznosen, kadar ugasne zadnji up — tedaj odido iz zbornice .... Na Dnnaji, 25. oktobra. Govor ministerskega predsednika v osmi jesenski seji vzbudil ni v nobeni stranki čutov zadovoljstva. Proračun se bode sicer vsprejel, ker se je tako sklenilo, a vse stranke skušajo se osvoboditi zveze z vlado. Istina je, kar se piše, da je vse mirno postalo, kajti k večjemu 60 poslancev poseda po zbornici in to bo večinoma pristaši slučajno govorečega, torej navadno MladoČehi, ali nemški liberalci. Ostali pridejo le k glasovanju, ako jim pa že določeni izid ne prija, zdrže se glasovanja, kajti prosto glasovati prepoveduje jim častna beseda. Zagovor vlade in budgeta je tedaj nasproti silnim in utemeljenim tožbam Mladočebov do cela mlačen. Časi, v katerih so se valed prevelikega števila oglašenih govornikov volili glavni govorniki, so po vsem izginili. Govori se le na videz in ugovarja napadom na vlado, da se obrani nekaka »veta, udomačena navada, ki ja prav za prav dolžnost vladnih priatasev. Ob početka včerajšnje eeje odgovoril je poljedelski minister grof Falkenhavn interpelaciji posl. Kichterja in drogov o podaljšanji prepovedi uvoza trt in izjavil, da je aadevo iaročil osrednji komisiji za zadeva o trtni oJI in da bodo državni nasadi na Dolenjem Avstrijskem, na Štajerskem ia na Kranjskem spomladi oddaji okolo 960.000 raznih in 43.000 koreninskih trt, mej tirni boda okolo 800 000 riparij, 73.000 solonij in 19 rupestrij. Na dnevnem redu bila je obravnava o 6. točki budgeta, namreč o ministeratvu za notraje zadeve. Mladočeški posl. Adamek, govoreč k tej točki, pritožuje se o imenovanji namestnika na Češkem, ki niti deželnega jezika zmožen ni — to je pač po vladinih mialih izraz ravnopravnosti. In v takem položaji govore isti Nemci, ki niso hoteli posetiti deželne razstave, da se Čehom nič zaleg« ne stori, da oni sami (Nemci) drže kar križem roke, odkar se je o spravi pogajati jelo. Seveda češke manjšine po nemških mestih so v dobrih rokah, kajti njihovi člani niso po ulicah niti varni napadov nemške stranke. Vlada skrbi za Cehe, kajti nemška Tolstojeva . Kreutzer sonate" sme se prodajati, češka prestava pa se konfiskuje. Adamek zahteva, da Be otme pogina češki deželni arhiv, ki je neizmerne zgodovinske važnosti in naj se preseli na Karlov tyn. Iiumunu L u p u 1 u ae iz daljne Bukovine vidi, da so MladoČehi nasproti Nemcem preoboli in radi tega meni, da bi morale obe stranki jednako prijazno in vzajemno delovati na spravo, kakor bo je zasnovala. Ponavlja svojo željo, da se pomnože kar najhitrejše glavarstva v vojvodini bukovinski. Posl. Reicber govori o pomanjkanja zdravnikov po deželi in trdi, da Štajerski deželni zbor ne bode VBprejel vladne predloge o zdravstvenem zakonu, na kar mu vladni zastopnik E r b odgovarja, da so jednake zakone vsprejele že vse dežele razveo 5, in da se je število umrlih v zadnjih treh letih vsled dobrega upliva teh zakonov pomanjšalo. Posl. KozlovfBki kritikuje v dolgem govoru vnanjo trgovinsko politiko. Angleška ima nam prijazne smotre, a nepovoljne razmerje ž njo zakrivil so naši prijatelji in zavezniki Ogri. Posl. Oberndorfer govori o škodi po živinski kugi na parkljih in zahteva, da se pomnoži število Živinozdravečih ljudij in da se v tem oziru kaj stori zakonodajskim potem. Vladni zastopnik naznani, da bi se bila vladna predloga nove postave že predložila, da se ni bilo v isti zadevi diploma-matiškim potem pogajati z sosedno Nemčijo. Posl. pl. Hofmann-Wellenhof osvetljuje avancement državnih uradnikov v področji ministra notranjih zadev ter ga karakterizuje kot „adelige GUnatlingBwirtbschafta. Radi tega ni se čuditi, če izgube neplemeniti uradniki veselje do svojega posla, če plemiči dospd v 8—10 letih do iste službe, kot oni v 20. Nekdanji podložniki postanejo tako predniki in to na vsled svoje izredne BpoBobnosti, nego radi pokolenja svojega. Govornik želi, da se obdači spekulacija ne borzi in da se z dohodki tega davka poboljšajo plače uradnikov. Posl. Schaup želi znižanje tarifa premij pri zavarovalnicah in kolikor možno upoštevanje malih obrtnikov, kakor tudi podaljšanje oglasila« dobav ava kar me vladai aanteanik obljubi, da ae bode po motnosti oziralo na izrečene želje. Po nekaterih apraianjih posl. Kounic, Kajzl in Dvoiak aa vsprejmo obravnavane točke proračuna in ae potem aeja zaključi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 26. oktobra. Im dršavnega »bora. Včeraj zboroval je proračunski odsek, da se posvetuje o onih delih naučne uprave proračuna, ki so mu odkazani. V zbornici nadaljevala se bode proračunska rasprava v vseh sejah, kar jih bode, namreč v torek, četrtek, petek in soboto. Vlada leli, da se kolikor mogoče dožene proračunska razprava še pred dnem 9. novembra, ker ee ta dan snidejo delegacije. Čeiki klerikalci. Odkar je fevdalna stranka češka vsled propada Staročehov izgubila ves svoj dosedanji upliv na narodne zastopnike, prizadeva si na vse kriplje ustanoviti neko klerikalno-fevdalno stranko, in bojeviti knez Švarcenberg skušal je že večkrat dobiti tej ideji privržencev. Doslej mu je ta namera vselej splavala po vodi, zakaj v Čehih je narodna zavest preveč razvita, da bi mogle take ideje koga privabiti v tabor tiste brezdomovinske sodrge, ki se v nas tako košato šopiri, ki pa nima na češkem skoro nobenih priatasev. Dunajski jezuitski list „Va-terland" kvasil je te dni nekaj o katoliško-slovanskem središči, katero bi imela biti zlata matuška Praga. To eo limanice, a — slava Bogu — tako nerodno postavljene, da se nanje ne bode ujel nihče. Kdor je Slovan, je brat Slovanu, naj je katolik ali kar ai bodi. Koofesijonalna uprašanja nimajo z narodnostjo ničesar opraviti. 1» Hrvatske. Hrvatski deželni zbor sklican je na dan 18. novembra in kakor Bodimo iz različnih okoliščin, bodo hude debate. — Madjari namerjajo baje imenovati bana hrvatskega grofa Khuena Hedervarvja za guvernerja Reke. — Srbski cerkveni kongres v srera-skih Karlovcih začel se bode te dni. Vladni komisar Nikolić prišel je že na lice mesta. Vitanje države. Oiers in Rudini. Bruseljski list „Norda, o katerem je noto-rično, da je v zvezi z vlado, govovi o senzaciji, ki jo je vzbudil sestanek Giersa in Rudinija ter pravi, da je imel zgol in izključno mirovne namene, zlasti ker je sijajni uspeh novega ruskega posojila imel tolik moralni efekt v političnem svetu, da je Rusija dospela na višek svojega upliva in to tem bolj, ker je zdaj osvobojena definitivno berolinskega finan-cijelnega jarma. Turčija in Čmagora. Vsled vednih mejnih prepirov mej Albanci in Črnogorci nastalo je bilo že zdavno nekaka neugodno razmerje mej sosednima državama. Zdaj imenovala je Turčija za guvernerja albanskega odličnega vojskovodjo in državnika Abdui-Kiamil pašo, kar je poroštvo, da bodo zavladali mej Črnogoro in Turčijo zoova boljše sporazumljenje. To imenovanja je izvestno v zvezi z najnovejšimi dogovori Rusije in Turčije. Židje na Ruskem, Vlada ruska izdala je ukaz, s katerim se prepoveduje maki m zidom udeleževati se dajanj rži ia pšenice za vojsko, izdelovati in prodajati žganje, izvzemši žganje, ki je namenjeno za izvoz. V mestu S taro dub bili ao pred kratkim večji izgredi proti ondotnim zidom. Francoska »bomica razpravlja sedaj državni proračun, ki je jako ugoden, tako da je finančni minister rekel: Napredek in ugodno sedanje naše finančno stanje, more biti vsakemu Francozu v ponos. Generalna razprava vršila se je zelo dostojno. Dopisi. U Trata 26. oktobra. [Izv. dop.] (Iste rs ko volitve.) Zmaga! Sijajna zmaga! Kamor prideš, čuješ veseli ta klic, v vseh narodnih krogih je zavladalo veliko naudušenje in veselje, kajti tu ne poznamo nobenega razločka, Slovenci in Hrvatje vseh političnih barv postopali so složno, zato pa so tudi zmagali sijajno. Že do včeranjih volitev, ki bo bile odločilne, stala je stvar za naj precej dobro. Prevarili so nas sicer Italijani v Pomjanu in Vršarji 8 skrajnim naailstvom in nam odvzeli tako 20 glaBov, podrli pa smo dozdaj silno trdnjavo italijansko v Oprti ji, kjer smo pridobili 11 glasov. Izola, Buzet, Dolina, Dekani, Matovun, Višnjan, Vodojan in Barban volili bo vsi naše može, katerih je skupaj 97. Koper, Piran, Milje, Ro6, demo odstopili ni za las. Nadarjen igralec, kateri | zmatra svoj poklic resno, trudil se bode vrh tega, da bode tudi mimika in kretanje njegovo kolikor mogoče naravno in pristno, da bode strastim in čustvom dajal veren izraz, skratka, skušal bode uživiti značaj, kakor ga je pisatelj zasnoval, k čemur je pa treba ozirati se na sto in sto podrobnosti. A v to, kar smo zdaj naveli, treba posebne nadarjenosti in zato mi tega ne zahtevamo od slovenskega igralca, vsaj sedaj še ne. Kdor se je komaj naučil veslati s čolnom po ribniku, še ni sposoben voditi fregato na morji. Za to, kar pa zahtevamo od slovenskih predstav, ni potrebno nobene nadarjenosti, v to je dovolj, da je režija skrbna in pazna, igralec pa marljiv in vesten. Žal, da slovenske predstave — z nekaterimi častnimi izjemami — celo tem preoskromnim zahtevam le redkokdaj zadoščajo, in to je jako žalostno. Kadar smo grajali kako stvar, opozarjali Brno igralce vselej le na res velike hibe, manjše makari tudi prav čutne, zamolčali smo dobrohotno, in. vender jih je cela dolga vrsta, in sicer takih, katere se dado odpraviti brez posebnega napora. Ne bodemo jih navajali, le dve hočemo omeniti, ker jih je v prvi vrsti kriva režija. Glavna hiba je pač ta, da se igra veliko preveč drastično; uspehi takega igranja so zelo efer-merne vrednosti in za glumca jako škodljivi; o ka-rakterizaciji značajev še ne govorimo, saj se še prepričali nismo, dali razlikujejo vsi naši slovenski umetniki pojma afektacija in karakterizacija, le izgovor in naglaševanje bodi še omenjeno. Na našem odru se čujejo različna narečja, Živa in izmišljena. V igri „V Ljubljano jo dajmo" govorili le jeden „Ljubljana", drugi .Leblana*, tretji celo .Iblana"!! Tacih in jednacib zelo važnih stvarij navedli bi lahko Še sila mnogo in vse te svedočijo, da naši igralci in režija ne izvršujejo vselej točno in vestno svojih, dolžnostij tako kakor znajo, in za to nadaljevali bodemo tudi kritike svoje, ne zmeneč se, je-li naša sodba komu čez voljo ali ne. Da ni mogoče vsem ustreči, je samo ob sebi umevno. Kritika naša, Če že druzega upliva ne bode imela, ovirala bode vsaj, da se ne ugnezdijo razmere, kakor jih je že pred 100 leti ožigosal Piron s klasičnimi stihi: Griphon, rimailleur aubalterne. Vante Siphon le Baubouilleur, Et Siphon, peiatro de taverno, Vante Griphon le rimailleur. M* Vilenada, Umag, Buje, Gritojan, Bitomilj il Pulj volili ao 90 italijančanov. Včeraj pa je imel voliti okraj Poreč 10 fiduci-jarjev, Kaafanar 6, St. Viucauti 6, Vale 5 m Milje se jed nega. Akopram v trenotka ko Vam pisem Se nemamo poročila o izidu volitve v Poreču, je zmaga oaša brez tega gotova. Voljeno je v Kanfanaru 6 naših, v S t Vincent u, kjer je bila huda borba in amo imeli le malo nade na zmago, prodrlo je 6 naših in tudi v Miljah, kjer ao zadnjič zmagali Italijani, voljen je jeden naš mož. Brez Poreča imamo torej mi Slovani 110 glasov, Italijani pa 95. Če pa je zmaga naša tudi v Poreču, imamo 120 glasov, torej znatno večino. A tudi za neverojetni slučaj, da smo izgubili vsled znanih nasprotnih manevrov Poreč, je Še vedno na naši strar.i pet glasov večine namreč 110 proti 105 italijanskim. Tako stoji volilna bilanca. Sedaj pričakujemo, kaj bodejo še počenjali Italijani pod geslom „oBar tutto", da bode morda izvoljen a la Vergottini vsaj provizorično marki Polesini. To sicer ni verojetno a od naših nasprotnikov se je nadejati vsega. Vender bi tu prav energično položili na srce vladnim organom, naj pazijo na to, da se ne bode nadalje več izzival solvanski živelj, kajti „ svaka sila do vremena". Naj pazijo, da se Že jedenkrat vrnejo v našo probujeno Istro normalni odnošaji kakor se spodobijo za civilizovauo državo na konci 19. stoletja. Konec bi utegnilo biti prej ali slej slovanske potrpežljivosti in zle posledice pripisati bi si imeli le izzivači in zaničevalci zakona in pravice. V trdni nadi, da zmagimo tudi pri glavni volitvi kličemo: Živela naša Istra! Živio naš poslanec dr. Laginja! Domače stvrari. — (Najvišje darilo.) Nj. Vel. cesar podaril je tilijalni cerkvi v Ponikvah za popravo cerkve vsoto 200 gld. iz zasebne svoje blagajnice. — (II o h e n w a r t o v klub.) Izza kulis se čuje, da je mej člani Hohenwartovega kluba zavladala velika nezadovoljnost. Poslanci iz Predarlske so že izstopili, a tudi dalmatinskim Hrvatom ni več mogoče ostati, kajti glasovali so za Romanczukov predlog in proti klubovemu sklepu, kateremu so Be naši poslanci tako ponižno udali. To je veselo znamenje; dal Bog in sreča junaška, da bi vsi jugoslovanski poslanci skoro izstopili iz tega kluba, — saj je že skrajni čas zato! — (Osobne vesti.) K okr. sodišču v Idriji poslan je kot njega voditelj gosp. dr. Fr. G ros s, dež. sod. pristav v Ljubljani. Avskultantoma za Kranjsko imenovana sta gg. A. Zebre in J. J a-godic, dosedaj avskultanta za Koroško Pravni praktikant g. J. Rek ar imenovan je avskultanlom za Kranjsko. — (Konservativno obrtno društvo) tukaj imelo je včeraj prvi občni shod. Dasi je g. H e-g a 1 i bobual pri vseh mokarjih in branjevcih in tudi pri nekaterih obrtnikih, ter jim zatrjeval, da letos ni treba plačati goldinarčka nego Šele drugo leto, ali kadar jim bode drago, ker bo bodo stroški že pokrili po podpornihjudib, ni mogel goap. Regali spraviti vkupe več kakor kakih dvajset jako čudnih obrtnikov. Propovedovalo se je na shodu o vsem mogočnem in nemogočnem; Gg. Regali, dr. Šušter-šič, neizogibni Kalan, klerikalne stranke „Madchen fUr Alles" krojač Šturm govorili so naudušeno in Šturm je obetal, da se bodo znižali davki. Šturm je eicer jako vesten mož, zlasti kadar ceni zar ubijene stvari ubogih obrtnikov, na katoliških shodih pa pridiguje, kako hoče ubogemu obrtnemu stanu skupno z gosp. Regalijem pomagati, kako se morajo davki znižati, ko vender ve, da, ako ni visokih davkov, tudi ni rubežni in tudi za sodnega cenitelja Štur m a nič zaslužka pri revnih obrtnikih. Na shodu se je sklenilo, odposlati deputacijo do deželnega odbora, naj bi se v prisilni delavnici več obrtne Btvari ne izdelavale. To je zgolj goap. Regalita pesek v oči obrtnikom, kajti kranjsko obrtno društvo je ae pred leti uložilo dobro utemeljeno prošnjo na deželni zbor kranjski, katero je prav izvrstno podpiral poslanec Klein, žal da je imela prošnja le malo nspeha. Gosp. Regali pogreva zdaj staro kašo; v svesti si je sicer, da ne opravi ničesar, a njemu je samo za to, da bi mogel o priliki trditi: .Storili Brno to in ono za Ljubljansko obrtništvo J* Ker pa gosp. Regali tako zatrjuje, kako izvrstno hoče on ' delovati za uboge obrtnike,* bodemo v kratkem priobčili njegov lastnoročno pisani račun ,o loteriji Marijine bratovščine", da se bralci in obrtniki oeve> dočijo, kakšen mož je gosp. Regali! — (Za učiteljske izpite,) ki se bodo vršili v kratkem, oglasilo se je Že do zdaj nad 40 učiteljskih kandidatov in kandidatinj, nekoliko pa se jih bode gotovo ie oglasilo do konca meseca. — (Tamburaška društvo iz Mitro-vice) priredi po svojem povratku z Gorenjskega, kjer koncertuje v Kamniku, v K r a n j i in v Loki na željo nekaterih prijateljev in prijateljic jugoslovanske glasbe iz okofice Ljubljanske še dva koncerta v slovo v steklenem salonu čitalnice in sicer v četrtek 29. in v petek 30. t. m. Prvi teh koncertov bode ob jednem benefica gosp. Nikolaja Kerčeviča, tenorista tega društva. V soboto 31. t. m. koncertovalo bode društvo na Vrhniki. — (Cvet in sad.) Iz Višnje gore poBlal nam je danes g. župan Stepic šopek dozorelih jagod in češpljevo vejico, ki ima dvojni cvet in dvojni mali pričeti sad. — (Klesarska šola) odprla se je v Na-brežini ter šteje že 70 učencev. — (Prisilna delavnica na Štajerskem.) Deželni odbor štajerski dobil je v zadnjem zasedanji dež. zbora štajerskega nalog, da izdela načrte in preudarek stroškov za prisilno delavnico, ki se ima zgraditi ter Be pogajati zaradi državnega prispevka z vlado in tudi s sosednimi deželnimi odbori. Ker pa te obravnave dozdaj neso imele nikakega uspeha, ne bode mogel deželni odbor staviti uobenega predloga dež. zboru in ne torej prisilna delavnica še ne bode gradila. — („Popotnik",) glasilo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev*, ima v 20. Štev. nastopno vsebino: I. Deželna učiteljska konferencija v Ljubljani. — II. Nove tiskovine k uradnim spisom ljudskih šol na Primorskem. — III. Pedagogiški razgled. — IV. Društveni vestnik. — V. Dopisi in druge vesti. — VI. Raznoteruosti. — VII. Natečaji in iaserati. — (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v K o t mar i v e s u vršil Be je prav sijajno. — Navzlic slabemu vremenu prišlo je dosti udov in rodoljubov iz okolice in iz Celovca. Celovški in Kotmirski pevci bo prav izborno. Ogla-sili so se štirje govorniki iz Celovca, katerih besede so bile navdušeno vsprejete. Prejšnji odborniki so se vsi zopet izvolili. Narodna stranka vidno napreduje v tamošnji okolici. Da bi tudi drugod po Koroškem bilo tako! — (Nova železnica na Koroškem.) Načrt železnice iz Podkloštra v Št. Mohor je že izdelan in se je odposlal trgovinskemu ministerstvu. — (Na Koroškem) ni letos dosti sadja, kakor poroča „Mir", na Štajerskem pa ga je obilo, a kupcev ni. Slovenci morali bi se bolj poprijeti izdelovanja sadnega mošta, ki bi donašal lep dobiček. — (Zaradi zvonika v Poreča h,) ki se je nedavno podrl, kakor znano, bila je obravnava pred okrajnim sodiščem v Celovci. Obdolžena sta bila zidarska mojstra Fuchs in Misaoni, da sta kriva, da se je podrl zvonik, ker nesta pravilno zidala. Zaslišalo se je več prič in veščakov ter sta bila slednjič oproščena oba zatoženca. Zdaj bode pa prišel na vrsto fle tamošnji župan. — (Nova posojilnica.) V Tolminu snujejo novo posojilnico, katera bode baje začela poslovati v kratkem. Naj bi se snovale povsod na Slovenskem take posojilnice, kjer jih še ni, ker njih velika korist je oči vidna. — (O zmagi pri isterskih volitvah) poroča obširneje naš Tržaški dopisnik. O izidu volitve v Poreču nam do zaključka lista ni došlo nobeno poročilo, vender se nadejamo, da Be je tudi tam izvršilo vse dobro. — (Brata umoril.) V Kondriču v Dja-kovskem okraji sprla sta se brata Gjuro in Luka Lovrič zarad delitve pridelanega žita. Gjuro potegnil je nož in umoril brata, potem pa se je ovadil sam sodišču. — (Nepristna dalmatinska vina.) Zaderski „Nar. list" ae pritožuje, da mnogi Reški vinski trgovci kupujejo bela vina v Rumuniji, na Grškem in Turškem ter jih prodajajo za dalmatinska. Tudi v Trstu potvarjajo se dalmatinska vina s turško kiselico. Opozarjajo se torej vsi, ki kupujejo dalmatinska vina, naj pazijo, kje jih kupujejo, da ne dobe nepristnega blaga, mestu poštene kapljice. Telegrami „Slovenekemu Narodi!": St.Peter na Krasu, 27.oktobra. Gleda postopanja slovenskih poslancev izjavljamo, da smo v popolnem soglasji z izjavo Slo venskega Naroda4'. Skrajni čas je, da narod sam prote-stuje proti taki neslovanski politiki svojih poslancev. Slava vrlim Mladočehom, našim zagovornikom ! Pivški volilci. Žalec 27. oktobra. Star sotrudnik čestita na izvrstnem včerajšnjem uvodnem članka in stopa s tem zopet v krog Vaših dopisnikov. Mozirski Lipold. Zader 26. oktobra. Nj. Vel. cesar poklonil iz zasebne svoje blagajnice 9000 gld. za poškodovance po povodnjih na otokih Le-sin in Brač. Budimpešta 26. oktobra. Potovanja romunskega kralja v Berolin in na Dunaj se ne pripisuje nikakeršna politična važnost in se je zmatra le za goli čin uljudnosti, Rim 26. oktobra. Italija namerava zvišati carino na lesovje. To je jeden izmej uzro-kov, zaradi katerih se je zakasnil sklep pogodbe z Avstrijo. Carigrad 26. oktobra. Cesar Franc Jožef poslal je sultanu svoj portret. Berolin 25. oktobra. Berolinski „Tag-lilatt" naznanja, da bode država (avstrijska) že početkom bodočega junija prevzela promet na južni železnici. Pariz 26. oktobra. V zbornici odgovoril itibot pri obravnavi o budgetu, da je bila udeležba francoske vlade pri slavnostih v Nizzi opravičena. Dalje rekel minister, da razburjenost v Italiji ni bila v razmeri z dogodki 3. oktobra. Ker pa je dogodek imel mej naroden značaj, morala je vlada izdati okrožnico na škofe, katero je papež sam pripoznal kot opravičeno. Nikdo ne bode tajil, da škofi morajo spoštovati vlado. Francija izrekla je svoje obžalovanje, da se je pri izjavah zaradi dogodkov 3. oktobra napadala Francoska. Dunaj 27. oktobra. Minister vnanjih zadev f. m. 1. grof K al no k v imenovan je generalom konjištva. Dunaj 27. oktobra. Jutranji buletiu o zdrav ji nad vojvodi nje Margarete: Noč primerno mirna, proti jutru kratko spanje z lahko transpiracijo, temperatura groznice malo manja. Trip še precej nagel. Dunaj 27. oktobra. Vojvoda A-brecht Wurttemberg došcl, da naznani ^zasedanje prestola po novem kralji. Na kolodvoru ga vspre-jeli nadvojvoda Albreht in načelniki oblastev. Jutri odpotuje z jednako misijo v Peterburg. Razne vesti. * (Mirovni kongres) sešel se bode dne 3. novembra v navzočnosti župana Rimskega v veliki dvorani Kapitola iu bode trajal 6 duij. Navzočnih bode 357 italjanskih senatorjev in pa 310 vuanjih udeležnikov, namreč 17 nemških, 32 avstrijskih, 12 ouerskib, 30 angleških, 00 francoskih, 16 švicarskih, 35 španjskih, po 3 portugalski, norveški iu belgijski, po 6 švedskih iu nizozemskih, 56 ru-munskib, 5 grških in 2 danska poslanca. * (Iz Kijeva) se poroča, da so vse vesti o zatvoritvi tamošnjega vseučilišča, o konsignaciji vojakov v vojašnicah in o tem, da so zaprli več sto dijakov, popolnoma izmišljene. Res je samo toiiko, da so se zasledila nibilistična zbirališča v Kijevu, Moskvi in v Poltavi. * (Izvažanje sadja na Nemško.) Na gornjem in spodnjem Avstrijskem je leto« bila izredno dobra letina za sadje. Izvozilo se je doslej nad 5000 vagonov sadja, večinoma jabolk. Za izvožnje je pripravljenih še za kakih 7000 vagonov sadja. Glavno vodstvo državnih železnic moralo je prirediti posebne tovorne vlake za izvažanje sadja na Nemško, da more ustreči silnemu prometu " (1' o v o d n j i na Augleške m.) Vsled silnega deževja nastale so v mnogih krajih Angleške velike povodnji. Temza izstopila je in preplavila vse bližnje pokrajine. Prebivalci beže, mnogo hiš je podkopanih in več oseb je utonilo. Tudi na morji razsajali so budi viharji in je morje napravilo v Doveru in Sandgatu, kjer je izstopilo, veliko škode. * (Konec oderuha.) V Parizu umorili so te dni neznani zločinci necega samotarsko živečega oderuha Ollivierja. Ker ga sosedje ves daa neso videli iziti iz hiše, dali bo proti večeru odpreti . vrata in bo našli Ollivierja na tleh ležega Imel je roke in noge zvezane in je še sopel prav slabotno, okolu vratu pa je imel svojo svilnato ruto, katero bo mu zadrgnili zločinci, ki so odnesli ves denar in druge dragocenosti. Ljudsko sredstvo. Moli-ovo n Francosko l^unji" daje ravnu tako uspešno kakor ceno sredstvo pri protinskih in revmatiftnih boleznih, rabah in ulesih. — Cena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni aaloinik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—14) Tlljcl: ——— U6. oktobra. Pri Malici : Scholi iz Gradca. — Eckerl iz Gorice. — Thoman, Prapor li Kočevja. — Schwarz, Averone, Stii-ler z Dunaja. — (Iriibler, Griinbergor iz Brna. — Adam iz Celovca. Pri slonu : \Voltncr, Eulo z Dunaja. — Lovšin. Vifinikar, Klun iz Kihnico. — Hosselbargor iz M.makova — Franko iz Milana. — Lehncr, Brandstadter iz Trsta. — Ovin iz Kranja. — Koiltnan t Ogerskefra. — Kussl, Schwab iz Urna. Pri iiimirsUcin dvora : Cegler iz Mnribora. — S.-11 m i m. s Dnnaja. Pri | uzo vin kolodvoru: Volta, Mally iz Idrije. — Fostl 7, Jesenic. — Maldoner iz Trsta. — Trpine, Grin-tal iz Starega trga. Umrle .so »■ I jiibljaiil: V 11 i ■ >. r I ii i bolnici: '23. oktobra: llulena Malnar, dnlavčeva žena, fif! let, starost. telodci. 24. oktobra: Marija Cigoj, gostija, 5T> lot, rak v Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. ■ Tem- j Ve-peratura i trovi Nebo Mo-krina v mm. 26. okt. 7. zjutraj 2. popoi. B. zvečer 731T> mm. 730-9 mm. 7320 mm. 12-2U C j brezv. ltt-0« C il, vzh. 11-4° C si. vzh. obl. d. jas jasno | 0 50 m. dežja. 1 I I Sred uja temperatura 13"9", za nad normaloui. Izkaz avstro-ogerske banke I dne 23 oktobra 1891. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 451,174.000 gld. (— 3,438.000 gld.) Zaklad v gotovini . 847,404.000 „ ( + 191.000 „ ) Portfelj.....IH7,985.000 . (— 811.000 „ ) Lombard..... 95,087.000 „ (+ 809.000 H ) Davka prosta ban- kovčna resorva . 8,616*000 r XD-cLXia^si3:a, borza dno 27 oktobra t. 1. i Izvirno r.nlografiAiio poročilo.) vcoraj Papirna, rotila.....tfl4 OgLT«ka i!at.a renta 4°/0 . OgorBka papirna renta P." „ Dunava mg. areeke 5* „ . . Zemlj. obe. avatr 4' ,", „ tinti Kreditne ireoke Uudolfo\e Štedite .... Akcije singlo-avtiir banke rrauiway-dru»t. volj. 170 g|tJ. 9145 91 30 10910 lol 45 1003 — 878 25 ' i 7-25 9*89 :57 57 68»/i »60 gld. 100 . 1O0 gld. listi . IO0 gl.l 1<> „ ii»o . 134 181 103 100 120 116 184 l S 148 223 OHiim 91-40 91 15 , 108*90 . 101-70 , 1003 -. 275 75 . 117 35 9*32 V, 5-59 57-70 gld. 50 kr. - 50 . , 85 „ . 85 , l 50 ] . 25 . n 50 , . 96 . Velika zbirka nagrobnih vencev in I venčnih trakov ^5S v vseh barvah m vsake ilrokostl od 30 kr naprej. Najnovejše: ) žalui trakovi iz krćpa. Napisi za venčne trake, lepi m trpežni, dobivajo ae aauio pri ERNESTU STOCKL-nu v Ljubljani. Konfekcijsko blago za dame in otroke: (878-3) Elegantni jopiči s svilnatim podSivom dežni plafil...... uiauteleil...... „ zavoji paletotl ..... od gld. 5. . . 10* . i 10* ■ - 15' - „ 10 Novosti) v veliki izberi In po najnižji eenl. Naročila po meri skrbno in točno. ERI> m STOCKL v Lj ubij eni. jvajEirsss ©a; C £3 puškar v It o i o v l j u h (Fcrlach) nu lioronktin izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pnftke in revolverje ter vMe lovske priprave* patrone ter drugo streljivo po najnižjih cenah. — Puško so vse pre-NkuAeue na cca. kr. izku3avaliS6i ter zazuameuovanu z znamko tega zavoda. (175—titi) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno. = Kašlja ni već! = Ntaro i u prelsknAeno domače zdravilu ho pristni —rT^e^eVl ki presenetljivo hitro uplivajo proti knžlju, hrlpavostl, sasll-zenjn i t. d Že izborna sestava mojih bonbonov je porok ga uspeh. Paziti je torej natančno na ime j j o.r *,■**»• TietKt* in na ,,«~ef>arfj>o *nawkn**, ker W prodajajo poauetki, ki so brez vrednosti ali uelo Akodljlvi. — V zvežnjln a 20 iu lo kr. C*Iaviut zaloga: l.eUar F. Križan, Kromerlž. Zaloge pri vsoh lekarjih iu trgovcih s špecerijskim blagom. V Ljabljanl pri: V. pl. Trnkocsy-|n, leksrju in I.. =t=I=t=1 Pri Karolu Till-u v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. VSO (45H—32) šolske potrebščine za pisanje, risanje in slikanje, za vse sole po naročilu gg. profesorjev. Velika izbera risalnih skladnikov, risal itd. SIEMENS & HALSKE na Đunaji. Tovarna: lil., Apostel^asse 12. Instalacijski zavod in zaloga uzorcev; 1., Albrerktplata 1. Naprave za električko razsvetljavo žarniAno in oboduifino. Prenos elektriške sile z največjim užitkom. Izborni akumulatori. Žarnične svetilke in ogljeniki lastnega proizvoda. Svinčeni kabelji in isoiirane prevodne žice za vsak namen. Brzojavi, telt-foni, mikrofoni in signalne priprave vsake vrste. Elektriške kontrolne ure za paznike in priprave za naznanjovanje požarov. Kazala za stanje vode. (696 4) Generalni zastopnik za Istro, Goriško, Gradiško in Kranjsko: I litijo t>«x~oii . oktobra 1891. Vin. Ntepie. (980- n • ^V*" Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene nagrobne križe priporoča po nlzklli cenitli ANDREJ ORUŠK0VIĆ trgovec z železnino V Ijj-ULlDlJeinl, !L*£e©trLl trgr lO. in cenik franko. H»4-7) iidajiitelj in odgovorni urudnik: Joafp Nnlli. Laeiuiui tu fJ ' • „Narodue Tiskarne'. 1