Štev. 175. V Trstu, v soboto* dno 25. ;ullJo 1914 Letnik XX Izhaja vsak d£n, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Uhca Sv. Frančiška Asiškega it 20, L nadstr. — Val def^i naj se pofiđfak) uredništvu lista. Nefrankirtna pisma se n« tpr«}«nMio in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni nvednik Štefan Godi**. LaafcrtA konsorcIJ lista .Buinosti". — Ti»k tiskarne .EdijK^!', vpisale zadruge z omejenim poroiHom v Trste, uiica Sv. Frančifli j AsTCkegi St. 20. Teiefrn udrittn »n npemrt itev. 11-57. Naročnina znaia: Za celo leto.......K 24'— za poMeta................. 12-— za tri mesece........................6*— Za nedeljsko Izdajo za celo leto........5*20 za pol leta................. P o s a rh^tta e §t< \ * O g I as4l.se »ratu« levilke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. 'računajo na milimetre v šlrokosti ene kolone : -^Št^1 trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. & * ....... zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- društva V9EdlnostiCi za Primorsko „V edinosti je moč!" v siroKosu ene Cene: Osmrtnj vcdovV,.'..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"— vsaka nadaljna vrsta............a 2*_ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi »Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun Št. 841.652. anes pade odločitev o Avstrija zahteva, da sprejme Srbija brezpogojno vse njene zahteve. Baron Giessl že pripravljen, da zapusti Beigrad. - Strahovito razburjenja in zmešnjave v Beigradu. - Srbski ministrski svet v per maneiKl. - Popolna negotovost o ukrepu Srbija. - Položaj velekriticen. DUNAJ 24. (Izv.) Zunanji minister grof Berchtold se poda jutri zjutraj v Išl in ostane tam ves dan. Urejeno Je, da dobi cesar o odgovoru srbske vlade na avstrijsko noto direktno obvestilo potom avstrijskega poslaništva v Beigradu. V slučaju, če bo srbski odgovor negativen ali pa nezadovoljiv, izide jutri zvečer poseben cesarjev manifest, ki bo poživljal rezerviste pod orožje in razložil avstrijskim narodom vzroke, ki vedejo Avstrijo v boj proti Srbiji. Avstrijski poslanik baron Giessl je že dobil ukaz. da v slučaju, če Srbija do jutri, v soboto, ob 6 zvečer, ne ugodi brezpogojno vsema vstrijskim zahtevam, takoj odpotuje z vsem poslaniškim osob-jem iz Belgrada. BELGRAD 24. (Izv.) Natančno vsebino avstrijske note je zvedelo tukajšnje prebivalstvo šele okoli poldne. Zjutraj so namreč listi samo konstatirali, da se je izvršila de marša. Vsebina note in njen ultimativni značaj je napravil na vse prebivalstvo kolosalen vtisk in povzročil silno konsternacijo. 2e snoči se vršila pod predsedstvom prestolonaslednika - regenta seja ministrskega sveta, ki je trajala pozno v noč. Ministrski predsednik Pašić, ki je bil o vsebini note telegrafično obveščen, je takoj prekinil svoje agitacijsko potovanje in prispel zjutraj ob 5 v Beigrad. Ob 10 dopoldne se je vršila nato pod njegovim predsedstvom seja ministrskega sveta, ki je trajala do 12 in bila nato prekinjena s Pašičevim naznanilom, da morajo biti ministri pripravljeni v permanenci. Vsi artnadni poveljniki so b»li trroja vnim potom pozvani v Beigrad. Tekom dneva je Pašič ponovno konieriral tudi s poslovodjo ruskega poslaništva in pa francoskim poslanikom. Oba sta mu priporočala, naj stori Srbija vse, da se izogne grozečemu krvavemu konfliktu. Belgrajski listi konstatira jo, da obvarovala hladno Srbija vojne ne želi, pripravljena pa je sprejeti vrženo rokavico. DUNAJ 24. (Izv.) V političnih krogih se danes razpravlja samo o vprašanju, kak bo odgovor Srbije. Večina mnenj soglaša v tem. da bo srbski odgovor negativen. bodo omilile. Situacija je taka, da velja za Avstrijo danes aut — aut. Avstrija nima osvojevalnih načrtov, če pa bo tokrat mobilizirala, bo stvar kruto rešena. BUDIMPEŠTA 24. (Izv.) Kakor se poroča iz Bukarešte, je uvedena na Romunskem stroga cenzura. Listi so dobili poziv, da ne smejo priobčevati nikakršnih vojaških vesti. DUNAJ 24. (Izv.) Kakor poročajo iz Belgrada. Srbija mrzlično mobilizira. Vrše se veliki transporti čet. Ves dopoldan so se vršila ministrska posvetovanja. Pašič je opetovano konferiral s prestolonaslednikom. Vrše se neprestano vojaške konference pod predsedstvom šefa generalnega štaba vojvode Putnika. DUNAJ 24. (Izv.) Opoldne se oficijozno razglaša: Ce odgovori Srbija nezadovoljivo, potem avstro - ogrska diplomacija nima ničesar več govoriti. Glasovi dunajskih listov o avstrijski noti DUNAJ 24. (Kor.) Listi konstatirajo soglasno, da je nota, ki jo je poslala Avstrija Srbiji, pričetek obrambe, ne pa napada in kaže dobro voljo ter ne zahteva od Srbije ničesar drugega kot to, kar bi bila morala storiti Srbija iz proste volje že davno v obrambo ugleda pred Evropo. Vsi listi izražajo upanje, da bo odvrnila Srbija vsak sum skupnosti z morilci s tem, da bo nemudoma sprejela zahteve Avstro-Ogr-ske in bo toliko previdna, da ne bo pustila, da bi prišlo do vojne, marveč bo pokazala, da želi mir. DUNAJ 24. (Kor.) Trdna odločnost, katero je pokazala avstro-ogrska vlada pri včerajšnji demarši v Beigradu je našla kakor poročajo večerni listi po celi monarhiji odobravanje in soglasje. Iz provin-_______________________ce prihajajo poročila, ki pravijo, da bo naje Srbija v vojni vedno pravil ta korak konec mučnemu razpolo-io kri In izjavljajo, da ž?nju, ki je zavladalo po celi monarhiji, posebno po sarajevskem atentatu. DUNAJ 24. (Izv.) Politični krogi ozna-čuiejo kot enega najtežjih pogojev točko peto, katere posledica bi bila, da bi imela Avstro-Ogrska za vso bodočnost pravico etablirati v Srbiji svojo politično policijo. ker se v noti nahajajo tudi take zahteve, kl bi*a kompetentna za vso Srbijo. Dru-ki so naperjene proti samostojnosti Srbije. Z? najtežja zahteva je. da naj kralj vsebino note v posebnem dnevnem povelju naznani armadi. Poleg teh so še težavne točke prva, ki sistira srbski tiskovni za- *\nogo resnih krogov upa. da se bo Srbija Končno vendarle uklonila in to iz oportunisti čnih razlogov, ker sedaj ne more računati na pomoč Rusije, splošno pa se n^alaša, da bi bilo eventualno vojno težko lokalizirati. ZEMUN 24. (Izv.I Semkaj je prispela iz Belgrada cela vrsta žen in otrok tamkajšnje avstrijske kolonije. DUNAJ 24. (Izv.) Cesar se je napram neki osebnosti, ki je bila danes pri njem v avdijenci, izrazil: »Upam, da se izognemo krvavemu konfliktu, toda besedo ima sedaj Srbija«. DUNAJ 24. (Izv.) Neka tukajšnja korespondenca poroča iz Belgrada: V mestu vlada strahovito razburjenje. Diplomatični krogi izjavljajo, da je vojna neizogibna. rrdi se celo, da Srbija na avstrijski ultimatum sploh ue bo odgovorila. Belgrajska gsrniziia baje že zapušča mesto in se umika v notranjost dežele, kjer se koncentrirajo srbske čete. Srbi da hočejo prepustiti Beigrad brez vsakega odpora in se obrniti nato na velesile s prošnjo za intervencijo. petrograd 24. (Izv.) V Pe*-rhofu se je vršila danes seja ruskega kronskega sveta, kjer je poročal zunanji minister Sa-zonov o avstrijsko-srbski krizi. V političnih krogih se zatrjuje, da išče Sazonov formulo, po kateri bi bilo mogoče vojno lokalizirati. DUNAJ 24. (Izv.) Će izbruhne vojna, se cesar takoj vrne iz Iš!a na Dunaj. 1>L 24. i Izv.) O današnji avdijenci notranjega ministra barona lieinolda se zatrjuje. da si je baron Heinold izposloval od cesarja pooblastilo za razne odredbe, ki bi bile v slučaju voine neobhodno potrebne na jugu monarhije. BELORAD 24. (Izv.) Francoski poslanik in poslovodja ruskega poslaništva sta popoldne posetila avstrijskega poslanika fearc::a Giessla in komerirala ž njim dalje časa. DUNAJ 24. (Izv.) Oficijozno se danes zatrjuje, da računa avstrijska vlada na to, da se bo Srbija udala. Ce se Srbija ne uda, nastopi Avstrija z vso energijo. Stavljeni rok se ne podaljša. Pogajanja se ne Lr>do vršila. Vmešavanje kake tretje velesile bo Avstrija zavrnila. Zahteve se ne kon, druga, ki zahteva reformo društvenega prava, in tretja, v kateri si Avstro-Ogrska pridržuje pravico, naznaniti osebe, katere hoče suspendirati iz srbske državne službe. Nemški glasovi o avstrijski noti. BEROL1N 24. (Kor.) »Lokalanzeiger« piše: Na Dunaju vedo, kaj hočejo. Nazaj ne gre več. Ves nemški narod se veseii. da se bodo končno uredile razmere na Balkanu. Narod čestita zaveznici k moškemu sklepu in bo pokazal dokaze svoje zvestobe in pomoči tudi v teških časih, katerim se mogoče bliža. — »Berliner Tageblatt« poudarja neomajno odobravanje avstro-ogrskih zahtev in izjavlja, da želi vsak dobro hoteč človek mir. Kljub temu pa Avstrija ni mogla drugače ravnati in računa lahko najmanj vsaj pri svojih zaveznikih na polno moralično in dejansko pomoč. — »Vossische Zeitung« pa poudarja, da izgine vsak obzir do Srbije, ker je prva dolžnost Avstro-Ogrske. da varuje sama sebe. — »Lokalanzeiger« piše dalie: Splošni vtisk, ki ga je naredila nota. se pove v dveh besedah: »Ostra, pravična <. O situaciji, ki jo je napravila nota, piše: Nazaj ne gre več, in umekniti se ne more več niti podonavska monarhija, ki je stavila po tehtnem preudarku svoje zahteve, niti se ne morejo umekniti oni. ki so odločeni izpolniti v resnem slučaju svoie zavezniške dolžnosti. Mislimo, da bo ta obtožnica, ki temelji na dokazanih dejstvih, vzbudila zgražanje o srbskem hudodelstvu in njegovih povzročiteljih, tudi na onih mesiih, ki so bili preje pripravljeni to maio balkansko državo izigrati politično proti veliki sosedni državi. In zato upamo, da ne bodo dobili Srbi tudi na onih mestih nobene pomoči, niti mora-lične niti materijalne. Srbija bo ali izpolnila avstro-ogrske zahteve, ali pa bo poginila. — »Tagliche Rundschau« pravi o stališču Nemčije, da Nemčije ne prizadene ta spor prav nič, dokler se bo pustilo Avstro-Ogrsko in Srbijo v sporu sami. Prizadeta pa bi bila Nemčija, kakor hitro bi se to ne zgodilo. — »Vossische Zeitung« pravi: Kar je storila Avstrija, je bila primorana storiti in sicer z ozirom na svoj obstoj. Kdor bi se pa hotel brez sile vmešavati, ta bi izvršil največji zločin na svojih in na vseh narodih Evrope. — Ostali listi pišejo večinoma vsi v tem smislu in trde, da nemški narod v slučaju sile in potrebe ne bo zapustil zaveznice in si ne bo premišljal stopiti ž njo ramo ob rami na bojišče. Glasovi italijanskih listov o avstrijski noti. RIM 24. (Kor.) »Tribuna« in »Giornaie d' Italia« poudarjata izredno resnost av-stro-ogrske note. »Giornaie d' Italia« se boji, da nastane težka mednarodna kriza, ki zna postati nevarna evropskemu miru. Mi želimo, da bi ne prišlo do tega. Na vlado morajo napraviti specificirane in natančno navedene obtožbe proti belgrad-ski politiki zelo resen vtisk. Srbija ne more in ne sme zahtev svoie mogočne sosede kratkomalo in kategorično zavrniti in to že z ozirom na narodno čast, na blagor svojega ljudstva, na jamstvo doseženih uspehov in napredka in z ozirom na blagodejni mir. »Tribuna« piše: Z ozirom na trditev nekega nemškega lista, da je bila avstrijska nota že pred izročitvijo odobrena izvemo, da to ni res, marveč je bila naznanjena nota evropskim kabinetom danes dopoldne. Dalje pravi list: Ponavlja se sedaj situacija lanskega leta, toda še resnejšega značaja. Lansko leto sta zabranili konflikt med Avstrijo in Srbijo pred vsemi Anglija in Italija. Tudi letos je Italija aktivno intervenirala v Beigradu in je priporočala spravljivo zadržanje. Podobne korake je napravila tudi v Petrogradu in na Dunaju. Itaiija se je tudi potrudila, da pregovori Romunsko, da tudi ta svetuje v Beigradu za mir. Italijansko mnenje prizna, da tvori velikosrbska propaganda za Avstrijo težko nevarnost in uvidi za prav, da mora dati Srbija pomirljive zatrditve. Glasovi angleških listov. LONDON 24. (Kor.) »Pali Mal Gazette« piše: Dolžnost srbske vlade je, da se ne vzdrži samo sama zarot, marveč da jim odreka tudi varstvo njih jurisdikcije. Av-stro-Ogrska je upravičena, da zahteva točno izpolnitev te zahteve in mi pričakujemo, da bo pokazal odgovor na to zahtevo dobrovoljno in častno pripravljenost, oprati deželo te obtožbe. »Westmin-ster Gazette« piše: Ne moremo verjeti, da bi bila Srbija tako neprevidna, da bi ne obravnavala predloženo obtožbo z velikim spoštovanjem in z vso resnostjo. Sicer pa ne trdimo s tem, da se morajo obtožbe ravno priznati. Pravimo le, da mora vsebovati srbski odgovor resne zavrnitve na celo vrsto težkih obtožb. Ce morejo biti obdolžitve, ki so navedene v obtožbi substantirane, mislimo, da bo Rusija odločno ugovarjala proti temu, da bi se Srbijo prisililo, da da Avstriji zadoščenje. LONDON 24. (Izv.) Angleški listi presojajo položaj kot silno resen. Mislijo pa, da bi se dal najti kompromis. Oficijozna »Morningpost« nasvetuje Srbiji, da naj ustreže pametnim željam Avstro-Ogrske brez odloga. Srbski ministrski predsednik Pašić v Beigradu. BELGRAD 24. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Ministrski predsednik Pašič je prekinil svoje potovanje po deželi in se je vrnil danes zjutraj ob 5 v Beigrad. Notranji minister Heinold v Išlu. IŠL 24. (Kor.) Notranji minister dr. baron Heinold se je pripeljal sem danes zjutraj ob 7, in se je nastanil v hotelu »Cesarica Elizabeta«. Spremlja ga okrajni glavar dr. vitez Tarnoczy. JŠL 24. (Kor.) Minister Heinold je obiskal generalnega adjutanta grofa Paara in kabinetnega ravnatelja barona Schies-sla. Ob 11 ga je sprejel cesar v avdijenci, ki je trajala skoraj eno uro. Naznanilo velesilam o avstrijski noti DUNAJ 24. (Kor.) C. in kr. poslaništva v Nemčiji, na Francoskem, na Angleškem, v Italiji, na Ruskem in v Turčiji so dobila danes sledeče okrožno naznanilo z nalogom, da ga še tekom današnjega dneva« sporoče vladam omenjenih velesil: C. in kr. vlada se je čntila prisiljeno vložiti pri srbski vladi po svojem poslaniku . v Beigradu v četrtek, dne 23. t. m., sledečo ; noto. (Sledi besedilo note, katero smo že včeraj zjutraj objavili.) Obenem z noto morajo poslaniki obja viti vladam sledeče: »Dne 31. marca 1908. je podala srbska vlada Avstro-Ogrski izjavo, ki je omenjena v zgoraj navedeni avstrijski noti. Komaj en dan po tej izjavi se je obrnila politična smer v Srbiji na pota, ki so dovedle do tega, da so se začele gojiti pri srbskih državljanih v Avstro-Ogrski subverzivne ideje, ki so imele namen, pripraviti pot za odtrganje onih ozemelj od Avstro-Ogrske. Srbi, ki žive ob srbski meji, so bili pravo torišče hudodelske agitacije. Ustanovila so se društva in zedinjenja, ki so imela namen, bodisi javen, bodisi prikrit, pripravljati na avstrijskem ozemlju nemire. Člani teh društev in zedinjenj so bili med drugimi tudi generali in diplomati, državni uradniki in sodniki, z eno besedo vodilne osebe oficijelne in neoficijelne Srbije. Skoro vsi srbski listi služijo tej proti Avstro-Ogrski naperjeni propagandi in skoro ne mine dan, da bi srbski listi ne hujskali k sovraštvu in zaničevanju sosedne monarhije ali k atentatom, ki so naperjeni več ali manj javno proti njeni varnosti in integriteti. Veliko število agentov se peča s tem, da podpirajo agitacijo proti Avstro-Ogrski z vsemi sredstvi in zapeljujejo mladino, ki živi ob meji srbski na avstro-ogrskem ozemlju. Zarotniški duh, ki obvladuje politične kroge Srbije in ki pušča v srbskih analih krvavo sled, je od zadnje balkanske krize vedno jačji. Člani raznih čet, ki so bili zaposleni dosedaj v Macedoniji, so se udinjali teroristični propagandi proti Avstro-Ogrski. Srbska vlada se ni čutila dolžno, da bi na en ali na drug način nastopila proti tem spletkam, katerim je izpostavljena Avstro-Ogrska že več let. Kraljeva srbska vlada torej ni zadostila slovesni izjavi z dne 31. marca 1908. in je prišla v nasprotstvo med voljo Evrope in Avstro-Ogrske in med svojimi obvezami. Potrpežljivost, s katero je prenašala Avstro-Ogrska to izzivalno početje Srbije, se pojasnjuje s tem, da je bila nesebična v teritorijalnem oziru in je vedno upala, da bo srbska vlada končno vendar le enkrat prav cenila prijateljstvo Avstro-Ogr-ske. C. in kr. vlada je upala, da bo dobrohotno zadržanje Avstrije napram srbskim interesom pripravilo srbsko vlado končno tudi do enakega postopanja. Tako evolucijo v srbskih političnih idejah je pričakovala Avstro-Ogrska posebno po dogodkih I. 1912, ko je omogočila c. in kr. vlada s svojim desinteresiranim, vsake zlovolje prostim zadržanjem toliko povečanje Srbije. Toda ta sosedni državi izkazana dobrohotnost ni spremenila prav nič postopanja kraljestva, ki je še nadalje mirno trpelo na svojem ozemlju propagando, katere žalostne posledice so se pokazaJe vsemu svetu dne 28. junija 1914., na dan, ko sta padla prestolonaslednik monarhije in njegova soproga kot žrtvi v Beigradu zasnovane zasnovane zarote. Vsled tega položaja se je čutila c. in kr. vlada primorano, da podvzame nov nujen korak v Beigradu, da pripravi na ta način srbsko vlado do tega, da ustavi gibanje, ki ogroža varnosti in integriteto Avstro-Ogrske. C. in kr. vlada je prepričana, da je, ko je podvzela ta korak, storila to v polnem sporazumu s čustvi vseh civiliziranih narodov, ki ne morejo pritrditi, da bi postal umor kralja orožje, katerega bi se lahko posluževalo v političnem boju brez kazni in da bi bil mir Evrope neprestano kaljen od spletk, ki prihajajo iz Belgrada. V podkrepilo navedenih trditev ima c. in kr. vlada pripravljene dokaze, ki pojasnjujejo srbsko propagando in njeno zvezo z umorom dne 28. junija. Voja Tangosič in Milan Ciganovič. DUNAJ 24. (Izv.) Listi poročajo o obeh kompromitiranih oficijalnili srbskih osebah sledeče: Maior Tangosič se nahaja v srbski armadi pod imenom Vojislav. L. 19.12. je bil pri 12. pešpolku v Kruševcu kot stotnik in je avanziral za majorja šele po ba"nnskih vojnah. Milan Ciganovič je nraunik državnih -eleznic. Bil je poprej L.acijoniran v Beigradu, toda sedaj je izginil, izpremenil svoje ime in se nah/ja v notranjosti dežele. Finančni minister BHinski pri cesarju. TŠL 24. (Kor.) Ob 3.45 popoldne je spremi cevar v avdijenci skupnega finančnega mojstra Bilinskegn. Avdijenca je trajali celo uro. Cesar Viljem prekine svoje potovanje. BERI IN 24. (Izv.) Cesar Viljem bo r^-Iiinil svoje potovanje na sever- in se \ rne v Berolin. Na -dopustu se nahajajoči nemški častniki so dobili poziv, naj se nemudoma vrnejo domovw, OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. BUDIMPEŠTA /4. (Kor.) Po otvoritvi seje je spprodt grof Tisza zbornici, da je bila izročena snoči demarša v Beigradu in je poudarjal v svojem tozadevnem govoru, da nas ne more nikdo dolžiti, da iščemo vojno. V zavesti pa, da zastopamo naše pravice in da gre za eksistenčne interese naše monarhije, bomo vedeli nositi tudi vse konsekvence. V imenu cele opozicije je govoril nato grof Andrassy, ki je tudi odobraval nastop vlade in poudarjal, da bo kljub velikim nasprotstvom med opozicijo in vlado izpolnil vsak Oger svojo dolžnost. Obenem predlaga z ozirom na resnost položaja , da se seje odgode. Predlog ni obveljal. Nadaljevala se je specijalna debata o pristojbinski noveli. PREDSEDNIK POINCARE NA RUSKEM Poslovilne napitnice. PETROGRAD 24. (Kor.) Po včerajšnem pregledu čet sta se vrnila predsednik Poincare in car Nikolaj v Petrov dvor, zvečer pa sta se odpeljala od tod z jahto »Aleksandrija« v Kronstadt, kjer se je vršil na oklopni križarki »France« sveča-nostni dine, pri katerem je govoril predsednik Poincare sledečo napitnico: Sire! Ne morem zapustiti tega mesta, dokler ne zagotovim V. Veličanstvo ponovno, kako globoko me je ganila ljubeznivost, katero ste mi izkazovali cel čas mojega bivanja in kako me je razveselil srčen sprejem, ki mi ga je priredilo rusko ljudstvo. Moja dežela bo videla v znakih te pozornosti, ki ste mi jo v toliki meri posvečali, novo zagotovilo čustev, ki ste jih vedno gojili do nas in očividno posvetitev ne-razdružne alijance, ki veže Rusijo in Francijo. V vseh vprašanjih, ki so bila stavljena obema vladama in ki so zahtevala skupno delo diplomatov, je vladal do sedaj med nami najlepši sporazum in se bo tako vršilo tudi v naprej in to tem lažje, ker sta že večkrat videli obe deželi koristi, ki jih je donašalo tako skupno delo in zaradi tega, ker imata obe deželi iste ideale: Mir, oprt na moč, čast in dostojnost. Pijem na zdravje V. Veličanstva, na zdravje carice Marije Fedorovne velikega kneza prestolonaslednika in cele carske rodbine! Pijem na čast in slavo ruskega carstva! Car Nikolaj mu je odgovoril s sledečo napitnico: Gospod predsednik! Zahvaljujem se Vam za vaše ljubeznive besede in poudarjam še enkrat kako veliko veselje ste nam pripravili z vašim obiskom. Pri vaši povrnitvi izročite dobrohotno vaši lepi deželi izraze zvestega prijateljstva in prisrčnih simpatij cele Rusije. Skupno in sporazumno delo naših diplomatov, bratstvo med našimi silami na suhem in na morju, nam bo olajšalo naloge naše vlade, ki sta poklicani, čuvati nad interesi zavez-nih narodov sledeč ideji miru, katerega želita obe deželi, zavedajoč se svoje moči. Na krovu te lepe ladje, ki nosi slavno ime »France«, polagam važnost vplesti v moje želje prav posebno hrabro francosko mornarico, dvignem kozarec na vaše zdravje gospod predsednik na čast, slavo in dobrobit Francije. Stipo Radič pomiloščen. DUNAJ 24. (Izv.) Hrvatski poslanec Stipo Radič je bil od cesarja pomiloščen. Proces Caillaux. PARIZ 24. (Kor.) Zasliševanje prič se nadaljuje. Bivši ministrski predsednik Barthou je izrekel visoko spoštovanje napram obtoženki, kljub temu srčno obžaluje smrt svojega prijatelja Calmetteja, katerega je visoko čislal in cenil. Ko je prišla v dvorano zopet ga. Gueydan je zahteval zagovornik Labori, da naj se izloči iz akta 5 pisem, ki nimajo s procesom nobenega stika. Tri pisma pa, ki jih je pisal Caillaux pa naj se javno prebere. Državni pravdnik pa je zahteval, da se morajo porotniki o vsem podučiti. Tudi ga. Guey-dan je zahtevala, da naj se prebero vsa pisma ali pa nobeno. Po dolgem prerekanju in posvetovanju se je končno sklenilo, da se izrpče rrovizorično Laboriju in Chenuju. Dr. Calmeite, ravnatelj Pa-steurjeve^a instituta je izjavil, da je našel oni večer, ko je bil njegov brat umorjen v njegovi lisici dva spisa, ki sta tvorila to, kar se je imenovalo pozneje »zeleni dokument«. < Trom na važnost teh spisov jih je izročil predsedniku PoincT.vju, ki se mu je toplo zahvalil, da jih ni oT . Stran IL »EDINOST« št 175. V Trstu, dne 25. julija 1914. Delavsko gibanje na Ruskem. NIKOLAJEV 23. (Kor.) V Nikolajevski ladjedelnici je pričelo stavkati 8000 delavcev. Stavkujoči so hodili po ulicah, nosili rdeče Zi stave in peli revolucionarne pesmi. Na več krajih je prišlo do spopada s policijo in vojaštvom. Več oseb je bilo ranjenih. PETROGRAD 24. (Kor.) Po oficijelnih poročilih je stavkalo včeraj čez 150.000 delavcev. Na več krajih je prišlo do spopadov. Kozaki so streljali v več oken, iz katerih je letelo na nje kamenje. Več oseb je bilo ranjenih, čez 60 oseb so aretirali. Škode vsled viharjev. REKA 23. (Kor.) Škoda, ki jo je napravil vihar v mestu, je veliko večja, kot se je prvotno zdelo. Poškodovane so vse kavarne. Na več hišah, kakor na palači pomorske vlade in drugih so razbite skoro vse šipe. Več čolnov, ki so se sušili na o-brežju je dvignil vihar, kot bi bili iz papirja, visoko v zrak in jih vrgel več sto metrov daleč zopet na zemljo, ivjer so se razbili. Skoro v vseh delih mesta je odnesel vihar več hiš, v več nasadih pa je iz-ruval cela drevesa. Na višini Turkovo je prekucnil vihar neko jadrnico. Trije mornarji so se rešili, eden pa je utonil. Jadrnico so privlekli po viharju v pristanišče. BUDIMPEŠTA 23. (Kor.) Skoda, ki jo je napravil vihar, je ogromna. Cenijo jo na več milijonov. Na Donavi ni ostala skoro nobena ladja nepoškodovana. Poleg je mrtvih 7 oseb in 39 smrtnonevar-r.o poškodovanih. — Tudi iz drugih podonavskih krajev prihajajo poročila o strahovitih škodah, ki jih je napravil vihar. HomotuToAllionlli. Zastopniki velesil ne bodo odgovorili na noto vstašev. DRAĆ 24. (Kor.) Na včerajšno noto vstašev, ki vsebuje žalitve kneza in grožnjo, da spremene vstaši mesto v klavnico, če se ne ugodi njihovim željam, če se ne odstrani knez in ne preda mesto so sklenili zastopniki velesil da sploh ne odgovore. S tem so pogajanja z vstaši popolnoma končana. Knez gre v Valono. DRAĆ 23. (Kor.) Avstrijska križarka *St. Georg« in angleška križarka »De-fence« sta se približali mestu. Knez Viljem bo šel te dni v Valono, da se informira o položaju mesta. Vstaši zahtevajo predajo Drača. — Položaj v mestu. DRAČ 23. (Kor.) Vstaši so izjavili v svojem odgovoru zastopnikom velesil, da zahtevajo drug vladni sistem v Draču. Ce se ne ugodi tej njihovi odločni zahtevi, se ne bodo ustrašili tudi prelivanja krvi, da dobe v last mesto, katero se jim mora predati. Kaj bodo odgovorili zastopniki velesil vstašem, se bo še le danes sklenilo. DRAČ 23. (Kor.) Povodom začetka praznika „Ramandan" so izstrelili Miriditi in Ma-lisori v mestu več strelov. Med prebivalstvom, ki ni vedelo zakaj streljajo, je nastalo po prvih strelih veliko razburjenje. DRAČ 23. (Kor.) (zveč.) Položaj v mestu je nespremenjen. Med prebivalstvom vlada mučno razpoloženje, ker se vsak čas pričakuje napada vstašev, ki se hočejo polastiti na vsak način mesta. Danes so prišli v mesto nemški zastopnik grof Zech in avstro-ogrski in italijanski ataše iz Cetinja. Guverner v Valonl odstopil. DRAČ 22. (Kor.) Iz Valone je prišlo zanesljivo poročilo, da je odstopil tamošnji g vcrner in sicer zaradi tega, ker ni zadovoljen z vlogo, katero hoče igrati v mestu ismail Kemal. Romunski predlog glede pacifikacije Albanije. LONDON 23. (lzv.) Kakor se poroča, je Romunija obvestila velesile, da je pripravljena pacificirati Albanijo, a le pod dvema pogojema: 1) Vse velesile morajo privoliti v ta predlog. 2) Vsaka velesila se mora udeležiti pacifikacije vsaj z manjšim od- delkom vojaštva. — V londonskih krogih se zatrjuje, da tripleententa odklanja to idejo. PODLISTEK Rdeii mlin. Roman. • Spisal X«vicr de Deset lestencev iz benečanskega kristala je \iselo na stropu iz poslikanega platna, ki se je zdel ena sama velika slika, slikana na presno. Tlak dvorane je tvoril veliko elegantnej-ši parket, kakor pa so ga navadno uporabljali pri velikih plesih v Operi. Neštevilni svečniki, ki so bili v kratkih presldkih porazmeščeni ob stenah, so združevali svojo sijasno luč z lučjo lestencev, da je bila razsvetljena naravnost čarobno. Skupina mogočnih dreves s košatim vejam je tvorila sedež za godbo in valovi violinske harmonije so očarujoč valovili iz zelene listnate krošnje. Skratka, vse je združevalo, da je ta lahna in slabotna stavba kazala čim ve- Bča«tnejšo in čarobnejšo sliko. • * • Ura je odbila dve zjutraj. Gospa d' Heurovillova je plesala z grofom de Rieu\o«i. Njima nasproti pa je bila Matilda, ki je s čarom svojega dra/estne-ga obraza in milino svojih kretenj obrača'a nase pozornost vseh navzočih. Slovenskim separatistom v razmišljanje. Karakteristično in ob enem žalostno je, da se ravno v sedanjih časih, ko se je ves sovražni nam svet mobiliziral proti misli narodnega ujedinjenja nas Jugoslovanov v okvirju monarhije, pojavljajo tu pa tam med slovenskimi naobraženci glasovi po slovenskem ekskluzivizmu in seperatiz-mu, češ: kaj nam dajo Hrvatje, kaj Srbi — sami delajmo in samo za-se! Ce bi se ti čudni ljudje hoteli malce poglobiti v stvar, bi jih moralo v prvi vrsti zanimati vprašanje o vzrokih, zakaj so sovražniki tako silovito vzrojili ravno proti kleli našega ujedinjenja v okvirju monarhije, zakaj kličejo nebo in peklo in avstrijske državne pravnike in avstrijske kanone nad njo? V tem vprašanju je jedro stvari. Mari bi bili zdivjali tako, da je ta ideja le utopija. da je neizvedljiva, ker se jim torej ne treba — bati se je?! Tako domnevanje bi govorilo proti vsaki logiki in proti Človeškemu razumu. Podivjali so, ker ta ideja stopa v stadij aktualnosti, ker vedo, ne le, da je izvedljiva, ampak da se mora tudi udejstviti, ako naj se sploh srečno reši avstrijski problem!! Zato jih ta ideja straši, zato divjajo! In čim se je naši sovražniki tako neznansko boje, je to menda najzanesljiveji znak, da bi bilo nje uresničenje v našo korist, da bi nam zagotovilo primerno pozicijo, moč in veljavo v monarhiji!! Vsem tistim, ki menijo, da bi se mi vspešneje borili za svojo bodočnost, ako bi bili sami, brez zaveznikov, brez oslona, in vsled tega seveda tudi, to je ravno argument teh separatistov — brez dolžnosti in obvez napram drugim: vsem tem priporočamo v pazno čitanje Članek »Jeremija in Jugoslovani«, ki ga je priobčil Slovenec Albin Ogris (Praga) v zadnjem zvezku »Jugoslavije«. Piše med drugim: »Jugoslovanski program se je razvijal doslej na zdravi podlagi (spored-nosti idejnega in materijelnega razvoja) Osamljeni smo nič in ne bomo nič, ne mi Slovenci, ne Hrvati, ne Srbi! Proletarci bi ostali med narodi, ki nas božajo, ko nas mislijo porabiti, in bati bi se morali vsakega mednarodnega vetrčka, da nas ne izbriše raz narodopisni zemljevid. A propos! Lažiproroki pravijo: Zjedinjenje bi pomenilo prodajo obmejnih Slovencev. Res, ideja edinstva na meji nima kurzne veljave. Toda .... kako se hočemo zanesti na brate onstran Karavank, ko vidimo dan za dnevom, kako brezmočni, kako boječi, nemarni in ponižni smo v lastni hiši in da si ne moremo pomagati sebi samim! Kaj hočemo? Zasiguran obstanek ter materijalno in duševno hrano. Prešibki smo, da bi si mogli zasigurati to vsak posebej. In če ne bi prišli danes na idejo ožje narodne organizacije, bi bil to nerazumljiv čudež. Samo ob sebi se razume, da mora vsakdo, ko vstopa v kakšno organizacijo, oddati nekaj svoje individualnosti, nekaj svoje solipsistične (samosvoje) glorije skupnemu procvitu. Brez tega ni prav nobene organizacije. A ta izgubljena komponenta se ne razprši v nič. Osvobojena energija ojači skupinsko zavest. Kdor torej preliva solze nad žrtvijo, katero bi morali položiti Srbom in Hrvatom na oltar, je kakor cmeravo dete, ki je izgubilo na cesti bonbon. Bože, ne hvalimo se s svojo slovensko kulturo, katero bi baje pokopali. Ce je v nji kaj izrednega, postane to skupni jugoslovanski patrimonij, ponarejeni dragulji in kulturna nečimurnost so nas osmešili tako že dostikrat. Domišljujemo si, d je naš kulturni inventar kvalitativno bogatejši, nego bi bili inventarji eventuelnih sodružni-kov. Ne, mi se ne domišljujemo, ampak slovenski solipsisti, ki bi radi, da ostane bajtar. Slep je, kdor ne vidi, da bi morala ostati samoslovenska kultura v sedanjih razmerah, katerih bi sami ne premagali nikdar, klavern večni fragment, neprestano začenjanje, Sisifovo delo. Ta naša kultura bi cincala neprestano med življenjem in smrtjo kakor dosedaj. In ker jo hočemo imeti, ker hočemo rešiti, kar smo si pridobili z mnogoletnim trudom, zato moramo razširiti meje naše narodno-kul- Hektor je bil. kakor rečeno, Pavlinin plesalec, toda vkljub svoji izborni galant-nosti je bil vendar očividno raztresen in se je mnogo manje zanimal za svojo plesalko, nego za mlado deklico, ki je plesala njemu nasproti. Njegove oči so neprestano iskale Matildinih in lice mu je zažarelo same radosti, če je odkril na ustnicah lepe deklice smehljaj, ki je veljal njemu. Markizi ni ušla njegova raztresenost niti njegovi zaljubljeni pogledi. Vendar pa ni bila zato niti najmanje užaljena v svojem samoljublju, kakor bi bila pač marsikatera druga ženska; pač pa jo je ravno nasprotno celo veselilo vse to. — Torej jo zelo ljubite, gospod groir — je nenadoma Pavlina smehljaje vprašala svojega plesalca. Mladi mož se je prestrašil. Par trenutkov je bil ves zmeden, kajti besede markize d" Herouvillove so kazale, kako oči-vidna je bila njegova raztresenost. Vendar pa sta mu dokazovala ton, v katerem je govorila mlada gospa, in predvsem pogled v njeno lice, da ni užaljena. Zato je odgovoril ognjevito: — Vprašujete me, ali jo ljubim, gospa markiza? O! Kako bi bilo mogoče, da nc bi ljubil tega angela, da bi ga ne oboževal! Pa, ljubim jo z vso močjo svoje duše. V svojem duhu nimam druge misli, m-cx> samo le zanjo, nikakih želja, katerih V turne zavesti, dokler seže zavest vsake i Navaja to le kot izgled, kako daleč sega posamezne m skupne jugoslovanske na- podivjanost v nemškem časopisju. Mi pa rodne zavesti... Koliko takšnih proble- opravimo, da sta pobalinstvo in podivjanost mov je stavila zgodovina že najraznovr- preblagi besedi. To je lopovščina nemških stnejšim narodnim skupinam v veliko-kompliciranejsi obliki! bi mi imamo sijajne rezultate pred seboj. Zakaj bi se nam ne posrečilo taisto v manjši meri? In to je vse, kar hočemo. Ne Jeremije, vaš trud je izgubljeno dek>. Vi nas lahko obsodite, ampak sodili nas bodo upravičeno le bodoči rodovi. Vaša prorokovanja nas ne strašijo. Lahko, da se nam tokrat vse ponesreči; da se ponesreči še dvakrat, desetkrat in večkrat, naša zavest je, da moramo zmagati z delom!« Slovenci, ki iščete rešitve v separatizmu, razmišljajte! Dnevne vesti. Reci dvakrat, pa bo res! Tako si misli menda tisti dr. Roioff, ki je svoj razgovor s srbskim ministrskim predsednikom Pa-šičem zlorabil v to, da je temu poslednjemu podtaknil izjave, ki jih Pašič ni po-dal.Pašić je dal oficijelno in odločno de-mentirati ta podtikanja, po katerih so bili padli nemški listi kakor lačni psi na kost. Posebno je naglašal Pašič, da to ni bil ni-kak interview, ampak le navaden razgovor, ter da je oni poročevalec to in ono ali slabo razumel, ali pasi potem slabo zapomnil. In ker Pašiča prijatelj in sovražnik priznavata kot resnega človeka in diplomata, ki se v polni meri zaveda svoje velike odovornosti za vsako besedo, ki jo izpušča v javnosti, je izključeno, da bi rizkiral trditve, ki ne odgovarjajo resnici, in da bi se stem postavljal v nevarnost, da ga postavijo na laž. Zato je izjava Pa-šićeva napravila velik utis v javnosti in je seveda kompromitirati tistega dr.a Ro-loffa. Ali ta je — korajžen žurnalist, ki se ne da pognati v kozji rog po kakem Pa-šiču. Znano pa mu je tudi tisto pravilo, ki se ga drže oni, ki — lažejo. Reci dvakrat... Brzojavlja namreč svojemu listu, da vztraja pri tem, kar je poročal, po besedi in smislu. Trdi namreč, da si je takoj v ministrstvu vse zabeležil in da ni imel razloga, da bi kaj vzvračal in zasukaval. Pred vsem mora zaigrati malicijozen nasmeh vsakomur okolo ust, ako nemški žurnalist trdi, da nima povoda, dabi kaj zasukaval, ko gre na to, da bi Srbiji škodilo! Lahko zatrdi to tudi desetkrat, mi mu vendar ne bomo verovali. Pa tudi, če je res, da je takoj beležil, to še vendar ne ovrača Pašičeve trditve, da ga je izpraševalec ali slabo razumel, ali pa hotel slabo razumeti! Imamo pač zopet en zgled, kako nemška žurnalistika tendencijozno in zlobno porablja vsako priliko, da le še veča napetost in splošno nervoznost ter da zastruplja razmerje med obema državama! Domoie vesti. Poroka. Danes se poroči g. Vasilij M i r k, ugledni naš glasbenik in profesor na slovenski trgovski šoli, z gco. L e 1 o Obrsnelovo, hčerko znane tržaške narodne rodbine. Novoporočencema naše najiskrenejše čestitke! Peklenska zlobnost nemških klevetnf-kov. V Iglavi na Moravskem izhajajoča »Deutsche Volkswehr« je priobčila te dni tako-le neverjetno infamijo: »Čehi •pripravljajo revolucijo. Vsi listi hujskajo proti prestolonasledniku nadvojvodi Karlu Francu Jožefu, ker so mnenja, da v deželah »češke krone« ni nadvojvoda Kari Franc Jožef upravičen prestolonaslednik, marveč najstarejši sin umorjenega prestolonaslednika, knez Maksimiljan Hohen-berški. Kaj da Čehi namerujejo s takimi članki, je na dlani. Božanje avstrijskih Slovanov se začenja strašno maščevati. Srbi so umorili nadvojvodo Franca Ferdinanda. Čehi pripravljajo revolucijo. Stojimo ob groznem propadu. Ali se Avstrija še pravočasno vzdrami? Ali pride k zavesti, ali ubere končno edino pot, ki dovede do nje rešitve in ozdravljenja?« — Seveda ni noben češki list pisal kaj takega, kar se tu podtika! Saj bi bilo preneumno. Tudi ga ni Čeha, ki bi bil tako blazen, da bi mislil na revolucijo. Nemci vedo to prav dobro, pač pa žele, da bi se Čehi in sploh Slovani izpozabili v kake neumnosti. Zato žalijo, zato klevečejo, zato ščuvajo. Praška »Union« pravi, da se noče ponižati s tem, da bi odgovarjala na taka pobalinstva. tudi ona ne bila deležna. Oospica d' He-rouvillova je moja prva ljubezen in ostane tudi moja edina. — Potemtakem ste prepričan, da bi o-srečil Matildo, če bi postala vaša soproga? — je nadaljevala markiza. — Če bi mi Matilda dala svojo roko, — je odgovoril Hektor živahno. — bi jej s svojo ljubeznijo pretvoril življenje v eno samo dolgo veselico. Zgradil bi zanjo srečo brez oblakov in brez zemlje, kakor jo obljublja bog svojim izvoljencem v raju in upam, da bi se mi posrečilo to, kajti volja je vsemogočna, če jo podpira ljubezen! Po kratkem prestanku je grof nadaljeval: — Vi ste dobra, milostiva gospa markiza. Lepota vaša odseva iz vašega lica. Vem. da razumete, kako kruto bi bilo, ko bi danes vzbujala v meni upanje, ki bi se ne dalo izpolniti. Gospod marki d'Herou-ville ve za mojo ljubezen do njegove se- ; stre____tudi vi, milostiva gospa, veste "zanjo in je niste zavrnila takoj, ker ste me počastila tako zelo, da ste mi odprla svojo hišo in me uvedla v svoj rodbinski1 krog, brez dvoma, da se prepričate, kake garancije bi vam mogla dati moja inteligenca in moje srce. V tein smislu sem vsaj umeval izkazano mi naklonjenost. Ali» 1 sem se motil, milostiva gospa? 1 -političnih razbojnikov. Ker le ljudje brez vsake vesti in vsakega čuta pristojnosti morejo v političnem boju posegati po takih gnusnih sredstvih. Perfidni in idioti. Tržaški dopisnik »Gra-zer Tagblatta« poroča, da so tržaški slovenski pekje sklenili, da se bodo odslej posluževali posredovalnice narodne delavske organizacije in vidi v tem — pan-slavistična rovarenja. Če torej kak slovenski delavec pripada slovenski organizaciji, je to — panslavizem! Iako hoče nemški — oslizem! — Dalje poročajo istemu listu: V Voloskem - Opatiji ima tržaška N. d. o. svojo podružnico. Iz vsega poteka letnega zborovanja te podružnice da izhaja, da je »hetzverein«, ki hoče prihodnje še živahneje razvijati svoje delovanje (Policija — kje si?!) Znak za to vidi v dejstvu, da je dosedanji predsednik odložil to čast, ker nameruje nameščence — panslavistično organizirati!! Če je torej kdo organiziran v N. d. o., torej pri organizaciji, ki je oblastveno dovoljena, ki ima po oblastih potrjena pravila, ki torej zakonito obstoji, in če je to slučajno slovenska organizacija, ki jej pristopa slovenski delavec, je — panslavistično organiziran in nemški tepec že kriči po državnem pravdniku! Res je: to ni samo zlobno, ampak je tudi neumno idijotsko! »Sokol« v Barkovljah ima dne 2. avgusta svoj II. javni nastop, pri katerem hoče pokazati, koliko je napredoval v dveh letih vztrajne vadbe od zadnjega nastopa. Na sporedu so proste vaje, orodna telovadba in igre naraščaja, orodna telovadba in proste vaje članov. Posebno zanimiv obeta biti nastop vzorne vrste na drogu in krogih. Po dovršenem sporedu se bo vršila na veseličnem prostoru prosta zabava s petjem in godbo. Vrtelo se bo tudi kolo sreče. Za jedila in pijače bo dobro preskrbljeno. Da bo prireditev dostopna vsakomur, se je določila kolikor mogoče nizka vstopnina: 50 vin. za odrastle, otroci v spremstvu staršev prosti, sedeži po 50 vin. Tudi ne bo nikakega drugega ta-kozvanega odiranja, ki pogostoma odvrača ljudi z naših narodnih prireditev. Ker bo vse v režiji in v korist »Sokola«, se darila za paviljon in za kolo sreče hvaležno sprejemajo. — V slučaju slabega vremena se bo vršila prireditev teden kasneje, dne 9. avgusta. Vsak Slovenec, ki čuti narodno, naj prihiti dne 2. avgusta t. L v Skedenj k četrtemu sokolskemu nastopu, kjer bo preskrbljeno za vsakovrstno zabavo. Posebno se obračamo do zavednih Škedenj-cev, da pripomorejo z darovi za kolo sreče in paviljon in s tem zagotovijo tem boljši materijalen uspeh. Darove sprejema sestra Marija Godina - Ban, Skedenj 377. To pa ne! Dunajska »Information« obžaluje, da se z ozirom na narodne prireditve ne izvajajo strogo tista načela, ki jih je dala vlada razglasiti v »Fremdenblat-tu«. To bi bilo prav. Ni pa prav, kar sledi potem: »Kjer je kaka narodna prireditev izzvala kako kljubovalno slavnost, naj se prepovesti — obe!! To pa ne! V prvo ne bi bilo to niti v soglasju z načeli v »Frem-denblattu«, ker tam je bilo izrecno rečeno, da vlada priznava vsakemu pravico do svobodnega kulturnosocijalnega uve-ljavljenja in njena naloga da je le ta, da prireditve prostorno ločuje, da ne prihaja do spopadov. V drugo pa pomenja rečena zahteva najhujo krivico, ki so jo vlade delale doslej, da so — vsaj pri nas — v takih slučajih rade prepovedovale obe slavnosti. S tem je krivičnikom, ki ne dado drugemu živeti, dana možnost, da prepre-ča temu poslednjemu vsako svobodno gibanje. Ne treba mu druzega, nego da napove svojo kljubovalno slavnost in dosegel je, kar je hotel: ona druga slavnost se ne more vršiti! Ne, s takimi metodami se ne ščitijo državljanske pravice državljanov!! Edina prava in ravna pot je ta, da se prireditve ne prepovedujejo, a oblasti dolžnost je, da z bogatim aparatom, ki jim je na razpolago, preprečijo vsako motenje od strani zlohotnežev! Le na ta način pridejo do uveljavljanja tista načela, ki jih je vlada dala razglasiti v »Fremden-blattu«! Podružnica sv. Cirila in Metoda v Skednju. V nedelju, dne 26. julija priredi, kakor že javljeno, podružnica sv. Cirila in Metoda v Sednju veliko vrtno veselico s koncertom in plesom. — Ob tej priliki moramo z veseljem beležiti požrtvovalnost našega ljudstva, ki dan za dnem pošilja svoje darove za srečolov in za kolo sreče. Naj bi jih vsi tisti, ki morejo, posnemali, da bo čim veči dohodek naše veselice v prilog našemu otroškemu vrtcu, ki je štel to ieto preko 220 gojencev in gojenk. Na veselici sodelujejo pevsko društvo Slava od Marije Magdalene, pevsko društvo »Velesila« in domača godba. Morda se priglasiti za soudeležbo še bratski pevski društvi od Sv. Jakoba. Veselica se začne točno ob 5. uri popoldne in bo trajala do 9. ure zvečer. Vstopnina samo 40 vinarjev za osebo. Otroci v spremstvu starišev so prosti vsake vstopnine. — Po veselici bo žrebanje šaljivega srečolova s krasnimi dobitki, potem pa ples. Vstopnina k plesu znaša K 1 za moške in 80 vin. za ženske. Po težkem tedenskem delu si vsak želi malo razvedrila; naj ga torej ne išče drugod, naj pride na našo veselico! Posebni vlaki v Postojno. Dne 2. avgusta, povodom velike poletne veselice v Postojnski jami, bodo vozili posebni vlaki za polovično ceno iz Ljubljane. Gorenjske, Trsta, Reke. Celovca, Pule, Beljaka in Kr-tnina ter posebni parniki v zvezi z omenjenimi vlaki iz Benetk in Portorose v Postojno. Iz Kolonje. Dne 15. t. m. je zaključil naš šolski vrtec svoje prvo šolsko leto. Vpisanih je bilo 45 otrok, kar je za naše razmere gotovo prav lepo število. V zadnjih mesecih se je delila otrokom tudi hrana, kar je gotovo pripomoglo k lepemu vspe-hu. Upajmo, da bo naš vrtec tudi v bodoče vspeval tako lepo in da se bo število otrok -še pomnožilo. Ob tej priliki se zahvaljujejo Kolonjčani naši blagi družbi sv. C. in M., ki je zopet rešila lepo število naših otrok narodne smrti, godbi NDO, ki nam gre ob vsaki priliki radovoljno na roko, pevskima društvoma Svetoivanske mu in »Kolu <, ki vedno drage volje sodelujeta pri naših prireditvah in vsem dobrotnikom, ki so pripomogli do tako lepega vspeha. Podružnica priredi v nedeljo, 2. avgusta veselico na Konkonelu, kjer bo obilo zabave in veselja. Prosimo slavno občinstvo, da nas gotovo obišče in upamo, da nam narodna društva, kakor vedno, pojdejo na roko. Čisti dobiček je namenjen šolski kuhinji vrtca. Podrobnosti se objavijo pravočasno. Služba postrežnice. Magdalenska podružnica CMD razpisuje službo postrežnice za magdalenski otroški vrtec. Pogoji so sledeči: 1. Srednja starost. 2. Brez otrok. 3. Krepkega zdravja in ako je poročena — da je inož tudi pri zdravju in s: stalnim delom. Pismene ponudbe naj se pošljejo na blagajnika podružnice gosp. Matijo Antončiča, Sv. Marija Magdalena zgornja štev. 151 ( poleg otroškega vrtca) do 15. avgusta t.l. Odbor. »Matica Slovenska« izda za leto 1914. te-le knjige: 1. Slike z dežele; spisal Fr. Ks. Meško, 2. Izvirni roman »Pertinčar-jevo pomlajevanje«, spisal E. Kristan, 3. Izvirni roman »Njeno življenje« (motiv: matrinsko trpljenje), spisala Zofka Kve-der, 4. Slov, narodne pesmi, 5. Hrv. srbske narodne pesmi (lirske), 6. Shakespeare : t> Sen kresne noči in »Komedija zmešnjav«, prevel O. Zupančič, 7. Korespondenca dr. Jos. Vošnjaka, 1. del uredil Ur. D. Lončar. — Prosimo lepo gg. poverjenike in člane, naj nemudoma pošljejo uJ-nino za tekoče leto. Vabimo uljudno vse tiste, ki do zdaj še niso Matičarji, naj blagovolijo pristopiti. Članarina znaša letno 4 K, ustanovnina 100 K. Pazite na sleparja. Prišel je v naše uredništvo slovenski trgovec, ki nam je povedal, da se je te dni oglasil pri njem neki približno 25 let star človek, ki se mu je predstavil pod imenom Jurčiča in mu predložil nekako polo, s katero je nabiral podporo. Na poli je imel pečate raznih narodnih društev in podjetij, med temi »Glasbene Matice« v Ljubljani s sopodpi-som »predsednika G. M., prof. Jurčiča« (predsednik »Glasbene Matice« je koncertni mojster Hubad in prof. Jurčič sploh ne eksistira) in tudi »Tiskarne Edinosti«. Izjavljamo, da je pečat naše tiskarne na oni poli ponarejen in da naša tiskarna ni dala nikomur kake take podpore, kakor je zabeleženo na oni poli. Nabiralec je navaden slepar, ki je v resnici tudi že ociganil nekaj naših ljudi za večje ali manjše zneske. Dotični trgovec je spoznal v njem potepuha, ki je pred kakimi tremi leti skušal na enak način pod imenom Susteršiča sle-pariti ljudi in nabirati prispevke za svoj žep. Kdor zaloti torej tega tička. da bi zopet skušal oslepariti koga, naj ga izroči policiji. Novostni večer v Cliarlesovem cirkusu. Na sporedu današnje večerne prestave v Cliarlesovem cirkusu bo nekaj izrednih novosti. Predvsem nastopi ravnatelj Charles prvikrat sam osebno pred tržaškim občinstvom s svojo veliko skupino velekomično dresiranih belili medvedov. Na novo nastopi tudi skupina 10 akrobatov »Far West Novelty Acrobats«. Kot nove dresurne točke naj omenimo slona, ki se vozi na kolesu in kenguruja, ki se boksa. Na neosedlanih konjih nastopita brata Fratellinija kot atleta. Poleg tega nastopi cela vrsta novih klovnov in Avgustov z novimi dovtipi in intermezzi. Benoit Aklers pokaže s svojimi dresurami konj nove sujete in skupine, dočim ostanejo skupine levov in tigrov, kakor doslej, tudi odslej stalno na sporedu. Seveda tudi nastopi ruska skupina 9 Proserpov. Konec sporeda tvori divjeromantična pan-tomina »Prerejski maščevalci«. — Cirkus ostane le še štiri dni v Trstu. Danes, v soboto, v nedeljo in ponedeljek boste po dve predstavi, v ponedeljek bo napovedana dobrodelna predstava v korist »Previ-denzi«, v torek popoldne ob 3.30 pa nepreklicno zadnja predstava kot zahvalna in poslovilna predstava. jutri ob 5 popoldne javni nastop Sokola na Prošeku. Iz koroškega vilajeta. Neki Tržaean je nameraval voziti se iz Celovca v Bruck o. M. po državni železnici. Bilo je to dne 22. julija. Na državnem kolodvoru je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku, ki je baje še pripoznan deželni jezik na Koroškem. Vprašal je gospico-uradnico prav uljudno: »Prosim listek drugega razreda poštnega vlaka do Brucka«. Ali mesto zahtevanega listka je dobil suh odgovor: »Verstehe nicht«. Naš potnik je ponovil slovensko prošnjo prav uljudno. Gospića pa na to: »Aber sagen sie, wohin sie uollen«! Tega veselja, da bi jo nemški prosil, jej ni hotel storiti! Ker pa je moral hiteti na vlak, je poskusil — italijanski! In zadeva je bila rešena! Takoj je bil pravi listek tu z nemško napovedbo cene. Ta dogodek kaže, da na koroških državnih železnicah radi ustrezajo vsem — samo in edino Slovencem ne ukljtib dejstvu, da tvorijo ti v deželi tretjino prebivalstva! Tem ne pripoznava sfanatiziraiio drž^- " "radništvo niti take jrimitiv- V Trste, dne 25. julija 1914. »EDINOST« št 11S. Stran III. ncje pravice, kakor je zahtevanje voznih listkov na državnih železnicah v svojem jeziku!! — Pa da nismo parije, raja, v tem koroškem vilajetu! Pred kratkim so rogovi lili na nekem celovškem shodu radi tajne naredbe njHtistrstva za železnice, ki baie zahteva znanje slovenščine od uradnikov na celovškem kolodvoru. Po gornjem dogodku bi bilo sklepati, da seje vlada že ustrašila nemškega krika in da je umaknila svojo naredbo!! Ali se moramo res definitivno odpovedati nadi, da bi bilo kedaj v tej deželi le mrvice — pravice!! O teh liutih krivicah naj bi raje govorili slovenski govorniki iz Kranjske! Svarilo. Neki delavec, ki je odšel pred kratkim v Ameriko in sicer v Kanado, je Pisal svojim tovarišem med drugim sledeče: Veliko jih gre v Ameriko v nadi, da si bodo tam zboljšali svoj položaj. Toda bridko se varajo. Na tisoče jih je tukaj, ki hodijo okrog brez dela in kruha in stradajo in umirajo gladu. Obvestite o tem vse znance in tovariše. Potrebno bi bilo, da bi se v vsakem večjem kraju svarilo ljudi pred izselitvijo v Ameriko, da ne bi tukaj gimli ti ubogi preslepljenci s svojimi nedolžnimi družinami vred. Nobene človeške žrtve ni torej zahtevala predvčerajšnja nevihta, kajti tudi miljska ribiča Steie, oče in sin, o katerih se je mislilo, da sta izgubila življenje na morju, ko je izbruhnila nevihta, sta se rešila na neki parnik in se potem vrnila domov. Samomorilni poskus. 391etni mizar Pavel Predonzan, stanujoč v ulici Sv. Marka št. 39, se ie včeraj zjutraj ob polupetih ustrelil z revolverjem v desno sence ter ce težko ranil. Zdravnik z zdravniške postaje ga ie dal prepeljati v mestno bolnišnico. Bitka med ženskami. 261etna Antonija Nanelj in 391etna Antonija Marincič, stanujoči v ulici della Madonnina št. 27, sta se včeraj spravili nad Ivanko Bertossa, glede katere sta bili — ne vemo če upravičeno ali ne. — ljubosumni. Ena je pograbila poleno, druga kladivo in ste Ančko tako pošteno naklestili. da je dvakrat padla v nezavest. Da je Ančko rešil, je moral priti redar, ki je obe Tončki aretiral. Samomor. Včeraj predpoldne ob 10 si je 45letni kmetovalec Josip Jakopič, stanujoč v Roianu št. 589, izstrelil krogljo iz revolverja v srce. Zdravnik z zdravniške postaje ni mogel druzega. nego konstatirati, da je nesrečnež že mrtev. — Vzroki, ki so nesrečneža gnali v smrt, so neznani. Renjikolo, ki hoče po sili živeti v Trstu. Včeraj je bil aretiran 3/letni Jakob Dessinausirio, doma iz Rio Claro v Italiji, ki je tu stanoval v ulici di Crosada št. 12. dasiravno je izgnan ne le iz Trsta, ampak sploh iz Avstrije. Policijski lov. Predsnočnjim je policija izvršila orgniziran obisk mnogih krčem, gostilen in drugih pivskih lokalov. Namen temu obisku je bil: naiti ranitelja lastnika krčme »Alla Gloria«. Ob tej priliki je bilo aretiranih večje število tacih, ki so izgnani iz Trsta, in tacih, ki so pod posebnim policijskim nadzorstvom in bi morali biti že ob devetih zvečer v postelji. Umrli so: Prijavljeni dne 24. t. m. na mestnem iizikatu: Caranzulla Viktor, 7 let. ul. deli" Acquedotto št. 23; Zenker Henrik. 52 let. ul. del Monte št. 20; Gulič Ivanka. 54 let, ul. Giulia št. 61; Grižon Roman, 2 leti, ul. Pondares št. 4. — V mestni bolnišnici dne 22. t. m.: VVeidenberg Angela, 53 let: Gallo Josip, leto dni; Zor-zin Katarina. .34 let; Skrlavaj Peter. 29 let; S vab Anton, 61 let; Gerjan Uršula. 77 let: Chesini Josip, 37 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariii Magdaleni dne 22. t. m.: Felluga Virginija, 21 let. Društvene vesti. Narodno • socijalna mladinska organizacija naznanja, da se udeleži v nedeljo veselice NDO. Zbirališče članov do 2.30 pop. v dvorani NDO. odkoder skupen pohod k Sv. Ivanu. narodna delavska organizacija. »Grazer Tagblattu < ni všeč, da naša podružnica v Voloskeni-Opatiji tako lepo napreduje. Svoji nezadovoljnosti je dal izraza v posebni »brzojavki«, v kateri govori o občnem zboru omenjene podružnice in — seveda — o panslavističnih načrtih naše — po :>Grazer Tagblattu < — virdišerske« organizacije. Posebno nezadovoljnost pa kaže ta denuncijantski list nad tem. da so v Voloskem-Opatiji u-službenci električne železnice organizirani v naši organizaciji. Umevamo prav dobro njegov?« razburjenost. Mu je pač hudo. da tudi električna železnica v Voloskem-Opatiji ni zasedena s samimi nemškimi uslužbenci. Saj se je ta list pred nekolikimi meseci povzpel v nekem članku celo do predrznosti, da je nesramno napada! vodstva električne železnice — čeprav je ta žt'eznica v rokah hrvatske občine — in rr-testiral proti izdanemu ukrepu vodstva, da se morajo nemški uslužbenci železnice naučiti tudi hrvatskega jezika. — Nato pa je seveda pozabil, da morajo vsi na■•■ sobica se odda po ceni mladeniču neuiimna ali gospodu. Izključ ne ženske. — Ulica Stare mi1 niče nad. desno, vrata 9. (Barriera vecchia) št 27, L 917 Z monufoktnrlsta rr^"«^© sfS/Ea^! vešča slovenskega in nemškega jezika, v govoru in pisavi Italijanskega jezika zmož i in vojaščine p osti imajo prednost Ponudbe pod „Prva na Ins. odd. Edinosti št. 858. moč 858 lflnhnro dunajske se dobe sveže vsako sredo lllUUllSI! in soboto edino le pri Jvanu Suban, buffet v ulici San Sebastiano št. 6. 788 se takoj prostor na vogalu Via delle Scuole 22 C»mpo S. Giacomo 7. Za pojasnila vprašati v ulici delle Poste št. 16 v mlekarni HruŠica. 854» postelji vzmeti, nove iimnicc K 86.— Popolna spalna soba z iimnicami K 290.— V. Fonderia 12, L 2316 Dve Prenofl&e - gostilna -buffet Hlnko V*«!! Trst uL Uarradori 15. Vedno na razpolago liUMl gorke in mnle jedi, kakor tudi pristno domače sveto-rižko vino, teran in druge vrste vina. kakor tudi Dreherjevo pivo. Za obilen obisk se pri -oroča H. Kosič. 21*33 Dobrotdoča Kovnrno, lo ief<2 ječa v Trstu, v sredini mesta, v najlepš in najživahneji ulici, proda se, aH da i najem (proti kavciji), radi preobilnega dela. Pojasnila pri Inseratnem oddelku Edinosti. 987 i Trst, ul. Giosuft Carducci 21. Izbera obuvala vsake vrste, najboljših, tu- in inozemskih tovaren po najzmer- Lnejših cenah. Blago prve vrste. - Mo- j derne oblike. Delo solidno in perfektno I ■ limHBHIII IIBMBBIIBH Mirodilnica in diinvornica JOSIP PET0MĆ Trst: Centrala I. teleta 19. teL 23-69 Podružnici: Via Lazzarefo vcofcio IL 32, Via Apiari št. 4 in Via lutorsno (tojan) 2. - Zakp na Meh V. Lazzantto vecdm H Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe (direktni uvoz) jgT J^ G U ITI j Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frerea. Specijaliteta higijeničnih potreb*čin. Dva-najs erica K 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti pošiljatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorce). — Tajne pošiljatve. iTLE"JEVA MOKA 2A OTROKE Poskuse polije na zahtevo popolnoma zastonj. Hestle, Dunaj l, Blterstrasse II K. IIIHHHffiHIII == SVOJI K SVOJIM 1 s== i Ferdinand GonM | | Trst, ulica Kolin a vesto (Boeol) 251 SI priporoča cenj. občinstvu svojo — 1 trfioolno lestuh:: in I I Kolonialnega: Masa | SS kakor tudi ŽGANJARNO. = Šivalni stroj se proda. Vprašati pri A. Omana, Barriera vecchia št. 17, IV. nad. 85« H H dc L Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne. r: Ženitbeni posredovalni zavod „SREČA" v Zagrebu Marovska ulica 30, a n., kot strogo diskreten in oblastveno dovoljen Vam hitro in gotovo doprinese do mrtno družinsko srečo, ako se obrnete do njega, ter mu dopoSljete stot. v znamkah V tem zavodu so na vpogled slike zabeleženih partij obojnega spola, vsakega veroizpovedanja, počenši od obrtnih pa do najimovitejših krogov. Vsled tega se U zavod toplo priporoča gospodičnam, ki želijo stopiti v zakonski s an, ter jamči za strogo tajnost in točen odgovor na vsako vprašanje. Pisma naslovljati na Ženitbeni posredovalni zavod „Sreča" Zagreb. Razne vesti. Viharji in neurja. V četrtek je divjal na Reki strašen vihar, ki je napravil v pristanišču in v mestu veliko škode. Odnesel je več streh raz hiš, prevrgel nebroj dimnikov in potrgal zastore pred kavarnami in trgovinami. V pristanišču se je prekucnilo več večjih in manjših čolnov. Ponesrečil se ni nobeden. Poškodovane so brzojavne in telefonske zveze. 1'udi telefonska centrala je poškodovana. V mestu je vrgel vihar na cesti ob tla nekega moža, ki se je nevarno poškodoval. Odpeljati so ga morali v bolnišnico. — V Budimpešti je nekaj minut po 4 začel razsajati nad mestom strašen vihar. Strela je udarila v neposredni bližini parlamenta. Zračni pritisk je bil tako močan, da so se potrle šipe in so se močno zamajali veliki svetilniki v dvorani in na hodnikih. Poslanci so zapustili zbornico in zbežali na hodnike. Na koridorih so pokale šipe in treskala vrata. Več oseb je bilo lahko ranjenih. Poslanca Rakovskyja je vrgel veter na tla, ostai pa je nepoškodovan. S stolpa basilike je odtrgal vihar velik del bakrene strehe in jo je vrgel na VVaiczenško obrežje, kjer je bii vsled tega popolnoma ustavljen promet. Z veliko težavo so po večurnem delu razložili cgromno streho in spraviii kose s ceste. Po celem mestu je bilo polno opeke, kamenja, šip, skoro v vseh parkih je iz-ruvd vir ar več dreves. Razbitih je nebroj oken. polomljeni«! neštevilno dimnikov, odneslo je veliko streh. Več oseb je bilo lahko poškodovanih. Na Donavi se je potopil en propeller več čolnov pa se je prekucnil.*. Tudi v skladiščih in na obrežnih stavbah je napravil vihar veliko škodo. Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Pe-čuliu je obsodilo na smrt kmeta Dušana Popoviča iz Velike, ker je zastrupil svojo ženo. Potop parnika. V bližini štetinskega pri- |5jr;«|« stanišča ie trčil parnik »Berlin* v tovorni' JiUJU/U Trgovina in gospodarstvo. BORZNO POMOČILO. dne 24. julija 1914. Efektna borza. Puna j. 3.40 pop. Avstrijska renta papir 7!).— avstrijska srebrna renta 79.05 avstrijska kronska rent;i 79.20 ogrska kronska renta 77.—, kre-ditke 568 50. Anglobanka 319.—, Union 51 i. , T>anderbank 452.—. Bankverein 487.— drž. žel. »>18 —. Lombardi 70.25. alpinke 787 '<0, turške srečke 2ol£0 Napoleoni 19 24. marke papir 118.10, London kratko 24.19. Pariz 96- 5. Mlačno Trst, mrad.) Francija 96 »»5 - S'6.30, Nemčija 118 -118.30, It. 95 90 -»5.85, London 24.20-24.28, 20 frankov 19.20-19.26. 20 mark 29.4S - .3.54, so-vereign 24.1<»- 24.17 nemški papir 118. -118.3'», it-dijanski papir 95 tiO - 96. , avstr zlata_ renta U9.5; • 1»9 avstrijska kronska renta 79.M > - 79.9 , ogrska zla*a renta 93 9 • -94 3-ogrska kronska renta . 7. 77.60, turške srečke 20«> -2u6 - diskont za menice do 3 mesecev 3»/, • 4'///., nad 3 mesece 4l/. - 4 W Blagovna borza. Budimpešta, 24. ju ija P S e n i c a za april ._, m j—.—, okt. 13 89, r ž za april —. okt. 9 2'; okt. 9 84; oves za april--. oktober 8.21 koruza za maj 7 25 juli 7 avg 7.5 J Ponudbe perice srednj<\ povpraševanje -labo. — Tendenca trdna. Prodaje IđOO1* q. T r s t, 2 . julija Kava. Santos good average z maj ---.—, za juli —. —.—- s ptember 54.50,55 50, december »6--56.75, marec >6 5 , 57.75. maj 57.50, 58 25 Tendenca mirna Good Rio za maj - -.— juli —.---.—, sept. cemHpr —-- .—, maj —-— - TOVARNA hi LUD0V1K HKIIH Ulica Moreri 72 TKST-K04A^ ----— telefon 29-14 ■■ Izdeluje jeklene kakor tudi lesene ROULB Ima v zalegi vae petrebSčiae z« leseno ta £e Jezne R«»r»F^VX. —.----.—, de- ss NA U OGIHS 2 a» 3 as □□ LiO □□ se računajo po 4 st>-t. besedo-Mastno ti kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 4" stoiink. : □□ DO Dsma&i hrana se takoj dobi v ulici Loschetto št. 40. vr, 2 900 s 4 prostori, vrt in dvor.šče *e takoj proda blizu postaje Vrdela. Naslov pove In-er i pod št. 845. 845 H1Š& o« J Ed n sti pod r-MtflfVlfl 80 uk°j nove kletkb z* ptiče, in pli- rlUutfJU nov štedilnik. Ura pipa in luč L lica Farneto 43, II. nad, vr. 16. 961 .«•« mala st .u- vauju, l'uja>niiu v iijarut ulica Geppa »t, 16. 862 scrlca - Gosroska al. (& Carducci) 14f u lastni MSI. Prva in največja slovenska zaloga in tovarna z=z= pohištva na Primorskem. == 0 zalogi Ima mm nad 50 mjernih jedilnih In spnlnin sod. Cene od 300 do 3000 K soba. Edina slovenska delavnica tapatarij« s Veliko Izbera slik, stollc kakor tudi železnega poiittfta. Sprejema naročila za opreme II, hotelov I. t- d.