v
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
L.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— poluletna . . „ 2*— četrtletna . .	„	1*—
Posamezna št. „ 0*10
Št. 20.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1911.
Leto VI.
Ljubljana, 14. aprila 1911.
Letošnjo Veliko noč porabi avstrijsko krščanskosocialno delavstvo za agitacijo. Tako je namreč sklenilo vodstvo avstrijskih krščanskih strokovnih društev in naročilo vsem članom svojih strokovnih društev, naj letošnje velikonočne praznike porabijo za najodločnejšo agitacijo, za pridobivanje novih članov strokovnim društvom.
Tudi slovensko krščanskosocialno delavstvo naj zdaj ob velikonočnih praznikih in zadnje dni meseca aprila porabi za to, da pridobe naša strokovna društva novih članov. Agitira naj povsod zaveden delavec, vsaka zavedna delavka, da se pomnoži v naših strokovnih društvih združena armada.
To je zelo, zelo potrebno. Mi živimo v zelo resnih časih, v časih, ko se združujejo podjetniki v mogočne svoje zveze, v društva, v kartele in truste. Njih združevanje ima namen, da kolikor le morejo pritiskajo na delavstvo. Druge poti ni, kakor da se tudi delavstvo vedno trdnejše združuje po svojih strokovnih društvih.
Veliko noč porabite tudi za to, da pomnožile število naročnikov našemu listu. Skrbite, da pridobi list novih naročnikov! Delavci! Delavke! »Naša Moč« je vaša moč. Čimveč naročnikov ji pridobite, timboljša bo. Mi, ki urejamo »Našo Moč« in delamo za list, ki nam je mil in drag in ljub, prav dobro znamo, da list ni še tak, kakršen bi lahko bil in kakršen bi moral biti. Krivi nismo mi, kriva je le mlačnost tistih naših ljudi, ki mislijo, da bodo šli v konkurz, če naroče »Našo Moč«. Od števila listovih naročnikov je odvisno, kako velik da je lahko list. in »Naši Moči« ne manjka nič drugega kakor večji prostor, da postane taka, kakršno si želimo in kakršna bi odgovarjala popolnoma potrebam slovenske krščansko-' socialne delavske organizacije.
Zdaj ob Veliki noči se potrkajte na svoje prsi in vpi ašajte se, ali sem storil, ali sem storila v popolni meri svojo dolžnost nasproti listu našega delavstva Malokdo bo, ki bo mogel reči, da, storil šem jo Večina bo imorala pripoznati, ne, svoje dolžnosti nisem storil.
Zato vsak naš delavec in vsaka naša delavka: ,Zdaj ob Veliki noči in ostale dni
Velikonočno darilo.
Ravnokar je izšel nov zvezek »Leposlovne knjižice« od Charlesa Dickensa. S tem nam poda podjetna »Katoliška Bukvar-na« velikonočno darilo, kot si lepšega ne moremo želeti.
Dickens (1812—1870) je tako znamenita prikazen \ svetovni slovstveni zgodovini, da smo ga le predolgo pogrešali v sloven-skem prevodu. Z njim je dosegel anološki roman svoj klasiški vrhunec. Dickens je izvrsten poznavatelj ogromnega mesta Londona, vseh skrivnosti njegovih najzakotnej-ših ulic, življenja in značaja najnižjih ljudskih slojev — prednosti, vsled katerih so njegovi spisi med Angleži zelo hitro zasloveli. Dickens popisuje navadno preproste, vsakdanje ljudi, pa s toliko duhovitostjo] dovtipnostjo, s tako človekoljubno dobrosrčnostjo, da so njegovi junaki postali v svetovnem slovstvu dobro znani in priljubljeni tipi. Najznamenitejši njegovi romani te vrste so: »Pickwickovci«, »Oliver Tvvist« in »David Copperfield«.
meseca aprila agitirajte med svojimi prijatelji in znanci, ki še nimajo »Naše Moči«, da se naroče na njo. Vsak naš naročnik, vsaka naša naročnica smatraj za svojo častno dolžnost, da pridobi vsaj enega stalnega naročnika, naročnico »Naši Moči«. Veliko noč porabite za agitacijo. Pridobivajte novih članov svojim strokovnim društvom, pridobivajte^ naročnikov »Naši Moči«. Če boste to storili, boste lahkega srca veseli lahko zapeli veselo pesem »Aleluja«, mirna vam bo vest, ker boste lahko trdili: Storili smo svojo dolžnost in sodelovali smo ob prerojen ju naše krščanskosocialne delavske organizacije!
Na agitacijo za čast in moč slovenske krščanskosocialne delavske organizacije!
Ljubljanska krščansko socialna organizaciia.
Shod volivcev Slovenske Ljudske Stranke se vrši na velikonočni ponedeljek ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani. Poročajo: voditelji Slovenske Ljudske Stranke in kandidatje S. L. S. za ljubljanske občinske volitve. Volilci, prihitite vsi na »hod, pokažite, da hočemo, da zmaga pravica tildi na mestnem magistratu ljubljanskem! Agitirajte povsod za veliko udeležbo.
Shod volivk in somišljenic Slovenske Ljudske Stranke se bo vršil na velikonočni ponedeljek ob peti uri popoldne v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani. Poročajo voditelji Slovenske Ljudske Stranke. Krščanske žene slovenske! Prihitite na shod vse, ker gre se za to, da pri občinskih volitvah zmaga stranka, ki hoče, da bodi Ljubljana poštena, res bela. 'Proč z ljudmi, ki govore, da bodo podrli spovednice, in ki pišejo, da hočejo pri nas uvesti ločitev zakona, protiversko šolo in portugalske razmere! Proč s starim magistratom, na katerem je mogel liberalni policijski svetnik Podgoršek kupčevati z ubogimi dekleti! Proč s tistimi, ki se v svojih listih norčujejo iz ženske časti! Agitirajte povsod za veliko udeležbo! Na velikonočni ponedeljek popoldne vse v »Union«!
V	prvem in drugem oddelku cigaret srno imeli skozi celo leto silen mraz Termometer je včasih kazal do 11 stopinj C. Zmerom se čujejo pritožbe da bolniškemu zakladu denarja primanjkuje, da je treba vsako leto več podpore izdati, to je sicer resnica, res je pa tudi, da bi bilo veliko manj bolnikov in bi se tudi manj podpore splačalo, ako bi se odpravili razni nedostatki v tovarni, ki so večkrat krivi, da ljudje zbole. Tako je že nešteto delavk zbolelo vsled prehlajenja v mrzlih prostorih. 'Peči imamo take, da komaj svoje ime zaslužijo. Tisto gorkoto, ki od njih prihaja, pa razžene burja, ki vleče skozi vedno odprta dvigala. Velikokrat smo že prosile okrog uradnikov, da naj se temu mrazu enkrat konec napravi pa vse zamanj. Da slabokrvno delavstvo, in tako je v tob. tovarni, ne more v takih mrzlih prostorih brez škode na zdravju delati, je jasno. Napravi naj se centralna kurjava za tovarno in bo vsem pomagano.
Krščanska ali rdeča strokovna društva.
Na socialnodemokraškem strankarskem shodu v Kolinu leta 1893 se je izjavilo:
»Nasprotuje popolnoma načelom socialne demokracije, da se napake sedanje družbe odstran'jo v sedanji družbi.« (Zapisnih shoda, stran 155.) Socialni demokrati torej ne nameravajo gospodarskega stanja delavstva resno izboljšati'toliko časa, dokler obstoja sedanji družabni red, ker to nasprotuje temeljnim načelom socialne demokracije.
Socialni demokrati nočejo nobene reforme, marveč hočejo, da se razbije sedanji družabni red, da na razvalinah sedanje družbe zgrade svojo megleno bodočo državo.
Tudi socialnodemokraška strokovna društva temelje na načelih socialne demokracije. Na, neki deželni konferenci social-nodemokraških strokovnih društev na Moravskem (15. in 16. avgusta 1908 v Brnu) se je namreč sklenila resolucija, ki med drugim izvaja: »Peta deželna konferenca moravska izjavlja, da stoji prepričano na so-
V	»Povesti o dveh mestih« je Dickens poizkusil z zgodovinskim romanom in je, dasi je izbral dobo, ki dela zgodovinskemu romanopiscu največ preglavic, obdelal snov tako spretno, da najdemo v tej knjigi vse odlične lastnosti Dickensovih povesti iz življenja in celo nekatere nove. »Povest o dveh mestih« je zgodovina francoske revolucije, tako živa, tako resnična v svoji razumljivosti in v svoji krivičnosti, da stoji bravec v duhu čisto neposredno pred njo, pred Ba-s til jo, ki jo revolucionarna jacquerija naskakuje, pred divjanjem sodrge po pariških ulicah in v sodni dvorani, pred giljotino in drugimi strahotami tistega pohabljenega časa.
In vendar je znal Dickens tudi vrešče-če disharmonije te dobe spraviti v sklad in s stališča pravičnosti 'se ni premeknil niti za trenutek. Takrat, ko je tiranska samo hotnost vladarjev in odličnikov na vrhu in ljudstvo v blatu, takrat ne najde dovolj krepkih besed in ne dovolj zaničljivega posmeha za krivice visokih slojev. (Vzor take žgoče ironije je na primer poglavje »Mon-
seigneur v mestu«.) Takrat pa, kadar se v pobesnelem ljudstvu razpasejo divje revolucionarne strasti, krutost, nebrzdana maščevalnost, krvoločnost, tedaj zavihti nad njim bič in ga krepko bije. Kakor je Dickens dosegel s »Pickwickowci«, da so se izboljšale angleške ječe, in z »Davidom Copperfieldom«, da je vlada reformirala ljudsko šolstvo, tako gre tudi v »Povesti o dveh mestih« očividno za nravnimi in socialnimi cilji; da se meščanka Lucija Manete in markiz Evrčmonde po žrtvah združita v srečnem zakonu, ni le slučajen dogodek, marveč tudi simbol slojne spravljivosti in ljubezni.
Nekaj čisto svojega je Dickensov humor. Z njim poživi vsak prizor in najvsak-danjejši dogodek ter se ga ne odreče niti v najresnobnejših trenutkih. Giljotino popisuje n. pr. tako-le: »Bila je najboljše zdravilo za glavobol, nezmotno je varovala sivih las, dajala je obličju nenavadno nežnost, bila je narodna britev, ki je gladko brila; kdor je poljubil giljotino, je pogledal skozi malo okence in kihnil v vrečo. Bila
cialnodeinckraških načelih.« Daši socialni demokrati po svojih načelih nočejo odstraniti napak 'sedanjega družabnega reda, so se le polastili strokovnih društev, ki zasledujejo soc'alnodemokraškemu načelu nasprotno smer. Je li morejo poštena social-nodemokraška društva pošteno izvajati namene, ki jih imajo stanovska strokovna društva? Ne in nikdar ne! Istočasno se ne more graditi in podirati, ne more se reformirati in odpravljati napak.
Socialni demokrati nimajo resne volje, da po strokovnih društvih izboljšajo gospodarsko stanje delavstva. Po strokovnih društvih hočejo marveč le dovesti nove množice socialni demokraciji. Za socialno demokracijo ne pomenjajo strokovna društva nič drugega kot najboljšo in najmočnejšo strankarsko organizacijo, ki zbira množice zato, da ž njimi dovede do silovitega preobrata sedanjega družabnega reda.
Velikanska hinavščina je zato, če socialni demokrati izjavljajo, da hočejo izboljšati po svojih strokovnih društvih gospodarsko stanje delavskega stanu.
Drugačno je stališče, ki ga zavzemajo krščanska strokovna društva. Krščanska strokovna društva iso moderne organizacije, ki se ne zanašajo na slučajnosti kake bodoče države. Nasprotno, hočejo sedanje žalostno stanje delavskega stanu izboljšati, s temeljito preosnovo hočejo urediti plačilne in delovne razmere delavskega stanu, ga gospodarsko dvigniti in ojačiti.
V	tistih krajih, kjer večina delavcev o socialni demokraciji noče ničesar čuti, izjavljajo socialni demokrati, da so njih strokovna društva nepolitična in da nimajo nič skupnega « socialnodemokraško stranko. Te trditve so navadna laž in hinavščina. Glavni tajnik avstrijskih socialnodemokra-ških strokovnih društev v Avstriji, sodrug Ilueber, je izjavil na skupnem shodu dunajske socialnodemokraške komisije leta 1905: »Če se strokovna društva tudi potrojijo ali počveterijo, ne bo med socialnodemokraško stranko in strokovnimi društvi nič na-sprotstva.« Na peti konferenci deželnih strokovnih društev v Brnu leta 1908 se je sklenilo: »Deželna konferenca nalaga članom strokovnih organ'zacij dolžnost, da mesečno prispevajo političnemu deželnemu vodstvu dva vinarja.« Navedene izjave dokazujejo, da so socialnodemokraška strokovna druištva dejansko strankarska organizacija. Še več! »Socialnodemokraška zveza lesnih delavcev je n. pr. sklenila, da se sme} o poslati na Zvezi no skupščno le taki člani, ki so tudi obenem člani politične organizacije. Tudi malone vse druge socialnodemokraške zveze so napravile enake sklepe. Nesocialnodemokraški delavec ne more v socialnodemokraški organizaciji postati niti zaupnik. Trpe ga, da plačuje prispevke, ne smatrajo ga pa za enakovrednega.
Tudi denar njih strokovnih organizacij se mnogokrat porabi za politične namene. Zdaj se bije v socialnodemokraški strokovni organizaciji bratomorni boj med dunajskimi osrednjimi zvezami in med češkimi socialnimi demokrati, ki so ustanovili narodne strokovne zveze. Ves spor je povzročilo dejstvo ker so vodstva dunajskih zvez za volivne namene porabila denar »Zvez«, niso pa hoteli nič šteti češk’m volivnim okrajem.
je znamenje prerojenja človeškega rodu. Nadomestila je križ. Nosili so njene majhne podobe na prsih s katerih so bili odložili knž, ter se priklanjali pred njo in verovali vanjo, ker so bili zatajili križ « Ta humor ni tak, da bi dražil bravca h krčevitemu smehu; ne, to je le duhovita ironija ali dov-tipna dobrovoljnost, kateri se človek tiho nasmehne, da se potem zamisli. Veselega razpoloženja so vse strani »Povesti o dveh mestih« polne, glavna predstavnika tega razpoloženja pa sta gospod Jerry Cruncher, groboskrunec, ki se ima za poštenega rokodelca, in zvesta guvernanta gospodična Pross — dve postavi klasične komičnosti.
Dickensu oč tajo. da je kompozicija nekaterih njegovih romanov slaba. »Povesti o dveh mestih« tega ni mogoče očitati. Nasprotno; ta roman je vzor vestne izdelave: prva stran meri že na zadnjo in zadnja se nanaša na prvo dogodki so skrbno pripravljeni in zadostno utemeljeni, vse delo obseva enotna luč človekoljubnosti in krščanske spravljivosti. Dickens ima še neko tehnično spretnost, ki sicer ni tako pogost-
Socialnodemokraška strokovna društva so torej dejansko zgolj čiste strankarske organizacije in izdajajo denar v namene sc-cialnodemokraške stranke. Tistim, ki niso socialni demokrati, je zaprta pot do vsih za upniških služb. Kak nesocialnodemokra-ški delavec, ki pristopi socialnodemokra-škim strokovnim društvom, je izdajalec svojega prepričanja, ker s svojim članstvom podpira stremljenja socialnodemokraške stranke.
Krščanska strokovna društva so nasproti socialnodemokraškim dejansko nepolitična in ne žrtvujejo niti vinarja kaki stranki. Denar krščanskih strokovnih društev se porabi izključno zgolj za strokovne namene, za to, da sc vodijo delavski boji, za podpore itd.
Nemogoče je, da bi postal član socialnodemokraških strokovnih društev delavec, ki je prepričan kristjan. Bebel, znani voditelj socialnih demokratov v Nemčiji, piše v isvojem delu: »Krščanstvo in socializem« (stran 16. »Christentum und Sozialismus«): »Krščanstvo in socializem si nasprotujeta kakor ogenj in voda.« V znanstvenem rdečem listu »Sozialistische Monatshefte« leta 1902, stran 130., pa piše socialnodemokraški pisatelj Losinsiky: »Biti socialist pomenja biti antikrist. Končna zmaga socializma je le mogoča, če se končno premaga krščanstvo.« Kakor uče socialnodemokraški učenjaki, tako pišejo tudi socialnodemokraška strokovna glasila. Glasilo črevljarjev »Neues Schuhmaeher Fachblatt« piše v svoji prvi številki leta 1910 v članku: »Vzroki brezverstva med proletarci« po dobesedni prestavi med drugim:
»Če bi se pustil delavec pritegniti, veri tistega Boga, o katerem čuje v svoji okolici govoriti, ne da se za to najmanj zmeni, bi moral pričeti s tem, da dvomi o njegovi pravičnosti, iki mu ne donaša drugega, kot delo in bedo. Ogorčeno bi se obrnil od njega, sovražil bi ga in predstavljal bi si ga v podobi izkoriščujočega buržoa, kakor to delajo črni isužnji po kolonijah, ki monjjo, Bog je bel. kakor njih gospodarji.«
Taka podla bogokletstva, takih prostaških napadov na vero mrgoli malone v vsaki številki raznih socialnodemokraških strokovnih glasil. A to ni dovolj. Celo denar strokovnih društev razmetavajo za izrecno protiverske namenel Tako je n. pr. sklenila socialnodemokraška zveza kemičnih in po-pirnih delavcev v svoji seji 16. novembra, da daruje »Svobodni šoli« 50 kron. Znano je, da ima »Svobodna šola« namen delati na to, da postanejo naše šole protikrščanske.
Ali je torej mogoče, da pristopi kak krščansko misleči delavec socialnodemokraški strokovni organizaciji. Ne in zopet ne! Socialnodemokraška društva so naslonjena na načela socialne demokracije in delajo na to, da postanejo njih člani popolni brezverci. Po listih in na shodih socialnodemokraških strokovnih društev se vera ne-čuveno blati in denar rdeč'h strokovnih društev se razmetava za protiverske namene. Ali more krščanski delavec, krščanska delavka pristopiti takim strokovnim društvom, ne da bi trpelo njih versko prepričanje? Ali morete zagovarjati pred Bogom in svojo vestjo, pridružiti se takim strokovnim društvom, ki tako nesramno in brezobzirno napadajo in sramote krščanstvo? Gotovo
na: spretnost krepko končati poglavje. V zadnjih vrsticah se obzorje vedno razmakne, posamezni dogodki in predmeti dobe neko splošno, pomembno znamenje in puste čitatelja kakor v ekstazi. Toda to so lepote, ki se odkrijejo umnemu čita,telju šele tedaj, kadar bere knjigo drugič ali tretjič, in »Povest o dveh mestih« je vredna tega truda.
Skratka: Zadnji zvezek »Leposlovne knjižice« nam prinaša ene&a izmed največjih romanov svetovne književnosti; v slovenskem jeziku ni še izšlo zelo veliko podobnih del. Kakor pretežna večina resničnih umetnin je sicer tudi ta knjiga taka, da je otroci in napolodrasli mladeniči ne bodo razumeli in ne brali. To je knjiga močnih duhov. Njim bo pa resničen užitek in najlepše velikonočno darilo.
Prestava, ki jo je oskrbel Izidor Cankar, je klasična, cena krasno opremljenemu in zelo obširnemu delu prav nizka; knjiga velja namreč nevezana 5 K 50 vin., vezana 6 K 50 vin.	<
boste pritrdili: »Tega ne sme krščanski delavec, krščanska delavka nikdar storiti!«
Krščanska strokovna društva se ne pečajo z verskimi vprašanji. To morajo delati verska delavska dru/štva, a zavzemajo se za načela krščanskega svetovnega nazira-nja in potem uravnavajo svoje celo delovanje. Prostor krščanskih delavcev in delavlc je zato zgolj in edino le v krščanskih strokovnih društvih.	«
Socialni demokrati nečuveno obrekujejo krščanska strokovna društva, da odvrnejo od njih krščansko misleče delavstvo. Lažejo, da. so krščanska strokovna društva organizacije podjetnikov, takozvane rumene organizacije, trde in lažejo, da drže krščanska strokovna društva s podjetniki in da zato ne morejo izboljšati položaja delavskega stanu. To je seveda nizkotno obrekovanje. Socialnodemokraški poslanec Seitz je bil prisiljen, da je v nižjeavstrijskem deželnem zboru dne 21. januarja 1910 to-le izjavil:	»Nemškonarodna večina v Dunaj-
skem Novem mestu vzgaja to, kar se mora smatrati za najpogubnejše — v tem se strinjajo kršč. socialci in socialni demokrati — rumena strokovna društva.« Kako li naj pospešujejo krščanski delavci stremljenja rumenih organizacij, če rdeči nemški Zajc (Seitz se namreč, kakor znano, slovensko čita Zajc) sam pripozna, da sovražimo rumeno organizacijo, ker jo smatramo, da je pogubna delavstvu.
Delavci bodo začudeno vprašali, če je •sploh mogoče tako lagati in obrekovati, kakor to delajo socialni demokrati. Kautsky, ki pripada najvplivnejšim socialnodemokraškim voditeljem v Nemčiji in ki ga smatrajo za velikega rdečega učenjaka, piše v svojem listu (»Neue Zeit«, 22. letnik, 1. zv., stran 5.):	»Najvažnejše	nravno načelo je
dolžnost, da si odkritosrčen nasproti svojim somišljenikom. Nasproti sovražniku le dolžnosti n'smo nikdar pripoznali.« To »nravno« načelo so dozdaj dejansko izvajali v vseh socialnodemokraških strankah vseh -dežela, da so izpodkopavali ugled nasprotnikom in ob tej priliki sami pridobili člane. Socialni demokrat je »nravno dolžan«, da obrekuje nasprotnike.« Če bi socialni demokrati vedno resnično govorili, bi bilo za njih organizacijo zelo slabo in delavstvo bi se bilo že zdavnaj zbralo pod krščanskosocialnim delavskim praporjem.
Delavci, ki jim je res za to, da se izboljša stanje delavstva, ki nočejo biti hlapci socialnodemokraške stranke, ki nočejo, da se blati njih versko prepričanje delavci, ki nočejo, da bi se njih krvavi žulji kot prispevki izrabljali za socialnodemokraške in protiverske namene, smejo edino pristopiti krščanskim strokovnim društvom!
Med brati in sestrami.
Naše slovenske predilnice. Po naših slovenskih predilnicah je zavelo novo, veselo življenje, življenje, ki jo je še ojačila zmaga ljubljanskega predilniškega delavstva ob zadnji svoji stavki. Boj je bil kratek in časten njega uspeh za naše vrlo ljubljansko predilniško delavstvo. Posledice se kažejo ne zgolj v tem, da je zmagujoče delavstvo zadovoljno, marveč tudi v tem, ker se množi v ljubljanski predilnici število naročnikov našega lista in ker se je popolnoma pre-osnovala organizacija delavstva ljubljanski, predilnice. Po zmagi se je čul med delavstvom ljubljanske predilnice en sam glas: pristopiti hočemo Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Ta glas ni ostal zgolj prazna obljuba, marveč ljubljansko J)rediiniško delavstvo je tudi držalo svojo besedo. Čast mu za to. Storilo je radikalen korak. Razpustilo je svoje tvorniško strokovno društvo tako, da so njega člani in članice pristopile »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«, ki se je ob zadnji stavki tako krepko potegnila za nje. Prav je delavstvo storilo. Naši časi so resni in zato je potrebno, da je zbrana mogočna delavska armada v »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«. Predilniško delavstvo na našem slovanskem jugu se krepko in samozavestno oklepa »Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Skupina »Jugoslovanske Strokovne Zveze« v litijski predilnici je močna, krepka, že danes gospodar litijske predilnice. Prireja se vsako sredo, prosimo, vsak teden, poučno predavanje. Delavstvo se vzbuja, združuje in vedno bolj zaveda svojih dolžnosti. Ko je bil zadnjič Čobal v Litiji, ga je prišlo poslušat le nekaj ljudi, a še ti
Ste li bolni? Imate revmatizem, protin, glavobol, zobobol? Bolehate morebiti vsled prepiha ali prehlajenja? Poizkusite vendar bolečine uteSujoči, zdravilni, krepilni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Ta je zares dober! To ni samo reklama! Dvanajstorica za poizkušajo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elz n trg št. 264 (Hrvaško).
le bolj iz firbca, kakor pa iz kakega drugega razloga. Čobal danes v litijski predilnici mč ne pomeni, delavstvo ni pozabilo in nikdar ne bo, kako je Čobal nastopal ob zadnji stavki, ki jo je sam povzročil, a tudi po nekaj dneh spodil delavstvo na delo, češ da socialna demokracija nima nič denarja za stavkujočc litijsko delavstvo v svoji kasi. Litijsko predilniško delavstvo je zdaj organizirano v »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«, pristopajo vedno novi člani. Samo to bi bilo glede na litijsko predilniško delavstvo želeti,- da se pomnoži število naročnic in naročnikov »Naše Moči«, da zavzame list tisto postojanko ki mu v Litiji gre. Lepo napreduje tudi skupina »Jugoslovanske Strokovne Zveze« v našem gorenjskem Tržiču. Mirno, tiho. odločno deluje in napreduje. In kar nas najbolj veseli, je to, da se je izpolnila tudi želja mladih, tistih dni, ko smo iz vse svoje mlade, dela željne duše želeli mogočne strokovne delavske organizacije v predilnici v Ajdovščini. Takratna naša goreča želja se je danes uresničila. Minulo nedeljo smo se prepričali, da mlada skupina »Jugoslovanske Strokovne Zveze« Šturje—Ajdovščina lepo napreduje, se lepo razvija in da hoče tudi ajdovsko predilniško delavstvo delovati skupno na stanov-sko-strokovnem polju s svojimi ljubljanskimi, litijskimi in tržiškimi delavskimi sotrpini Mi bi zgolj želeli, da se tako v Tržiču kakor tudi med šturijansko-ajdovškim predilniškim delavstvom močno in mogočno razširi delavsko glasilo »Naša Moč«, ki ne pozna drugih ozirov, kakor da piše tako, kakor je prav in kakor zahtevajo koristi slovenskega krščansko socialnega delavstva. Lepa slika bodočnosti slovenskega krščansko socialnega delavstva se nam odpira ob letošnji vigredi. Predilniško naše delavstvo se krepko združuje. To je vesel pojav, ki bo koristil v prvi vrsti predilni-škemu delavstvo, a ki bo tudi dvignil moč in ugled slovenske krščansko socialne delavske organizacije sploh.
Iz Idrije. 4. aprila je bil iza naše liberalce slab dan, ker so kar pri dveh tožbah pogoreli, namreč pri pritožbi proti črtanemu proračunu in pri odškodnini stroškov za zgradbo čitalnice. O poslednji trdijo, da bodo sedaj nastopili pot pri okrajnem sodišču, ta pot bo namreč edino prava dosedanja m bila za nič. Izgovarjajo se namreč, da so hoteli zidati Mestni dom in ne Čitalnice, ko vendar vsak ve da se ni šlo za drugo kakor čitalnici pod drugim imenom prostore povečati m razun liberalcev bi bil v njih samo še Kristan (pa brez mokraških delavcev) gospodaril, vsi drugi bi bili izključeni. Ako prečitamo občinski red, uvidimo takoj spredaj, da za take namene občinski denarji niso dovoljeni; ceste, zdravstvo, šolstvo in ognjegastvo so glavni stebri pravilne mestne uprave, ne pa zabavišča, m naj se imenujejo Čitalnica, Mestni dom ali pa Javna knjižnica. Tako »socialno delo« je naši zadolženi občini tako malo potrebno, kakor stroški za razne podpore, pristojbine in nagrade, katere je deželni odbor opravičeno črtal, kajti naša realka je za mesto tako veliko breme, da za visoko-šolce, ki so se sedem let na občinske stroške v Idriji šolali, nobenih podpor ni treba. Se manj je potreba stroškov za službene pristojbine, katere povsodi vsak sam plača, saj ima občma itak 3358 K nepotrebnih zaostankov, ■ ker se je izplačala profesorjem mesečnina za zadnje četrtletje 1909, katero pa še niso povrnili, dasiravno jim je od države nakazana plača že davno izplačana in so torej za ta čas dvojno plačo prejeli. Sedaj naj piide pa še službena pristojbina povrhu! Isto velja, o izdatkih za nakup zemljišč, ki so tudi iz proračuna črtani; naše prepričanje je namreč, da bi liberalci radi delali roko v roko s stavbinsko zadrugo v Grapi, ker bi se bilo sicer povedalo, kaj se kupiti namerava. Kako so ti ljudje za regulacijo mesta vneti, razvidi vsak, ako pomisli, da v Rožni ulici še sedaj niso promet ovirajoče stavbe odstranili, dasi je tam mnogo prostora za zgradbe in bi dobili široko, ravno ulico sredi mesta, ne pa gori v Rižah. Kakor delajo sedaj, kjer je svet strm, senčen in popolnoma na periferiji. Na •strani 12. mestnih računov tudi čitamo o obrestih prehodnih posojil v znesku 167 K 66 h. Naši liberalci imajo namreč pri Stav-
binski zadrugi tekoči račun, kakor ga je imel Bolčev Pepe iz Ljubljane pri Glavni. Mi smo molčali, dokler j.e bila realka še občinska, ker mesečne profesorske plače niso smele izostati in občinske doklade ni bilo mogoče takoj dobiti. Dandanes pa profesorje država plačuje, doklade se pa tudi pričetkom leta lahko na račun dobe, in je torej tisto izposojanje in vračanje popolnoma nepotrebno, ker požre veliko vsakoletnih obresti in ni v smislu rednega občinskega gospodarstva, ki mora v mejah proračuna z doklado izhajati in ne tuj denar iz blagajne v blagajno prekladati, kakor mačka mlado. iZa tako postopanje je našim vzor-gospodar-jem španska vas; mi pa smo na te številke že sedaj opozorili, da se svoječasno proti njim primerno ukrene.
Zahvala. Dne 22. oktobra 1909 bil sem na postaji Velika Loka pri delu tako nesrečen, da mi je železniški voziček tri pi’ste na desni roki občutno poškodoval. Po enoletnem zdravljenju mi je zavarovalnica za nezgode na Dunaju prisedila mesečno rento 5 K 80 h. K sreči sem bil član »Prometne zveze« in kot tak imel pravico do brezplačnega pravnega varstva, katerega mi je osrednje vodstvo na Dunaju po priporočilu vodstva plačilnice v Zatičini tudi privolilo, ter celo zadevo izročila g. dr. Robertu Kli-meschu, dvornemu in sodnemu advokatu na Dunaju. Gospod dr. Klimcsch je dvignil tožbo za zvišanje rente in je to reč tako spretno vodil in zagovarjal, da je pri upravnem sodišču na Dunaju dne 28. marca t.. 1. šel sodni dvor nad mnenje izvedencev ter je bila zavarovalnica za nezgode primorana meni zvišati rento skoraj za polovico in mi vse do sedaj premalo izplačane rente takoj izplačala. Zato si štejem v dolžnost tem potom slavnemu osrednjemu vodstvu »Prometne zveze« na Dunaju za brezplačno pravno varstvo; blagorodnemu g. dr. Robertu Klimeschu, dvornemu in sodnemu advokatu na Dunaju, za spretno postopanje pri sodnijski razpravi, kakor tudi vodstvu plačilnice za trud in naklonjenost, najpri-srčnejše zahvaliti in obenem pravovarstve-no in podporno društvo »Promelna zveza« vsakemu železničarju najtoplejše priporočiti. — Josip Barle, prožni delavec v pokoju.
Sava. iZopet so pokazali sociji, koliko je njim posamezen delavec. Po tovarni vpijejo, mi smo edina delavska stranka, delamo za delavstvo, kdor je naš, se mu ni treba Dati, da bi bil brez dela. Pa s tem so pokazali, da se res le širokoustijo in lažejo. So-drug Mlakar je vse svoje moči žrtvoval za socije, a postal je res žrtev, brez dela je. Danes se sociji ne brigajo zanj Pred časom so mu rekli le postavi se, stranka ti bo službo preskrbela. Sedaj je pa odpuščen od tovarne, a rdeča stranka mu ne da službe. Govori se, da bo Mlakar postal hud klerikalec. ko od socijev nič ne dobi. mu bodo pa dobri klerikalci; že prosjači okrog njih. Radovedni smo. kaj bode »Naprej«, ki je dobil ime rumenjakar, pisal. Sodrugi že govore po tovarni, da je bil Mlakar alkoholist. Rumenjakar bo pa v kratkem poročal, da je bil Mlakar črnuh. Jeseniško delavstvo, kedaj bodeš spoznalo te rdeče sleparje, dokler delavec plačuje jim je dober, ko je brez dela, je pa alkoholist.
Jesenice. Za enkrat so zopet, gorenjski liberalci Ilumerja malo podprli. Ker so jeseniški hudi nanj, so prišli že drugi na pomoč. Gostilničarsko društvo je imelo občni zbor in jesen ški gostilničarji so sklenili, da ne bodo le Humra futrali. Ene podnlate je strgal, da je toliko svojih nevednežev skupaj spravil da je ostal načelnik gostilničarske zadruge ter da je člani niso razbili Moral je pa isli dan opravljati tudi službo policaja v veži. Ko je prišla kaka njemu ne-' ljuba oseba, jo je zavrnil: »Jaz' sem za to postavljen, vas ne pusRm na občni zbor « Očitali so mu sedaj ko je zadruga so dobili nekateri po tri konces'je, tudi pri tebi je bila prej kavarna, sedaj pa kot se zdi, imaš gostilno, saj ga pijemo kotv gostilni. Ko bi ne bilo zadruge, bi bilo pivo gotovo po 22 h vrček, sedaj je pa po 20 h, saj ne moremo živeti. Oglasi se nekaj birtov Humrovega kalibra: Prepoceni je pivo. podražiti ga moramo. — Mi delavci pa vam rečemo: Dokler bodete organizirani po liberalnem kopitu ter bodete plačevali Humru mesečno po 20
kron, ne bode nič iz tega. Še predrago je pivo, ker imate še toliko dobička, da s tem Ilumra živite. Na Jesenicah bo pivo po 20 h; če ga hočete dražje prodajati, pijte ga sami, mi ga ne bomo.
Iz Tržiča. Zadnja dva dopisa sta zelo razburila naše rdečkarje, najbolj seveda njih voditelja Jazbeca, kateremu delavci »pajac« pravimo. Saj ima pa tudi mnogo 'opraviti z agitacijo za rdečkarje. Ko bi njegov gospodar vedel, kako zna ta možic zabavljati čez kapitaliste, duhovnike, katerih tako ne hodi poslušat v cerkev, ker se Boga boji, gotovo bi ga pohvalil s tem, da bi mu dal »laufpos«. Delavci, mnogo nas je, ki ne maramo ničesar slišati o socialni demokraciji, stopimo neustrašeno v jugoslovansko strokovno organizacijo, ki je najbolj razširjena med Slovenci. Če ne more naročiti si vsak zase »Našo Moč«, naj se jih zbere več skupaj in naroči. Posnemajmo delavce po drugih krajih. Naj bi bil praznik Vstajenja Gospodovega tudi za nas praznik, da bomo vstali in se združili v močno krščansko organizacijo, v strah rdečkarjem, katerih delovanje obstoji edinole v zabavljanju zoper vero, cerkev in duhovnike.
Vevče. Ko so v naši tovarni brali zadnjič »Našo Moč«, je marsikomu postajalo vroče. Pretečene dni smo imeli občni zbor naše bolniške blagajne, ki je bil jako duhovit. V lanskem letu se je pokazal primanjkljaj. Raditega je hotelo vodstvo znižati bolniško podporo, ki je bila dosedaj skozi eno leto, na 20 tednov. To bi bil velik udarec za delavstvo. Delegati so se temu predlogu odločno uprli. Stavil se je predlog, naj se doneski k bolniški blagajni zvišajo od 2V2% na 3%, kar se je v veliko žalost vodstva enoglasno sprejelo od strani delavstva. Delavstvo je tu pokazalo, da je solidarno, da je dobro organizirano. Prišle so tudi na dan razne nepravilnosti, ki so se godile v bolniški blagajni, radi katerih je bila precej huda debata. — Pokazali so gospodje, koliko jim je za blagostanje delavstva. Pokazalo je ludi delavstvo, da se zaveda svojih pravic. Zlasti je bila huda debata radi tovarniškega zdravnika dr. Drča, ki je brez vednosti delavstva prišel do te službe, katero pa po naročilu tov. vodstva izrablja v škodo delavstva,. Odločno se je zahtevalo, da naj se dr. Drč pošlje, odkoder je prišel; ker ga odbor ni sprejel v službo, sc ga sploh ne prizna kot tovarniškega zdravnika. Mislimo, da je s tem dovolj rečeno in da bo gosp. dr. Drč vedel, kaj mu je storiti, ako ima kaj časti v sebi. Pomni pa naj, da bomo vse njegove slavne čine obelodanili..
Okno v svet.
Zavarovalnice zoper nezgode. Vse avstrijske zavarovalnice zoper nezgode so pasivne razen graške. V letu 1908. so imele 5,973.914 kron primanjkljaja. Za pokritje vseh rent. katere vlečejo zavarovanci, manjka 80,093 688 kron kapitala. V letu 1908. je bilo zavarovanih 2,222.221 delavcev, ki so delali v 122 331 podjetjih. Naznanjenih je bilo za to leto 128 435 poškodovanih .delavcev, a od teh je dobilo odškodnino samo 35 221. Izmed teh se je smrtno ponesrečilo 1207, medtem ko so postali drugi več ali menj za delo nesposobni. Koncem leta 1908. je vleklo 104.974 oseb svoje rente v znesku 20 273 282 kron. Med temi jd bilo 82.543 po-polnih ali delnih invalidov, 9477 udov in 12.833 otrok onih, ki so vsled poškodb umrli. Vsi upravni stroški so pa znašali nič manj kakor 4.691 842 kron. Ta upravni.apa-rat je na vsak način predrag.
Avstrijske bolniške blagajne. Bolniške blagajne za razne delavske uslužbence so se ustanovile leta 1889. Do leta 1908. so imele 883 milijonov kron dohodkov in 831 milijonov kron stroškov. Za bolniško podporo se je izdalo 429 milijonov, za zdravniško pomoč 132 milijonov, za zdravila 96 mil., za stroške v bolnišnicah 49 mil. in za posmrtnino 20 mil. kron. V letu 1908. je bilo v Avstriji 3346 bolniških blagajn, v katerih je bilo zavarovanih 3.240.127 oseb. Na ysakih 100 članov pride 22 žensk. Premoženja so imele blagajne leta 1908. okoli 58 milijonov kron.
ssssa
Hniftoližp, nnisigurnejža priiiKO za Stedenie!
n«
čez 831
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudshn
posojilnica
reilstr. zadrusa z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih ^®_|/ O/ brez obrestuje	/fi	kakega
po	"	1	U	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran Povše, vodja, graščak, drž. in •dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg priBorovn.; Karol KailSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. In obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; f ran Leskovic, hišni posestnik in blag. ^Ljudske I posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
č&cctniJti, c/km*?riho "Materi telijo <ii>bru. po ceni in jrusnesl/iiH?potovali na/ se e>bme/o
rSimon^c/fjJhetepCa.
v JijubJ/ttrit' Ifčbfočvorshe ulice '3&aAxMirs/hšJ !7^yasnHcs Ayt> m bmpikičnc.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „S^ovens^e Stražeu!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
1
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg. št. 13.
Trpina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
$
i
fi. Hi
Ljubljana
Pred škofijo 19.
s:
Predtiskanje in vezenje monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
1
i
imCCU rrTrr niUm ritllllt Mlllinn
Gričar &IY1ejač
Ljubljana
Prešernova ulica št. 9
priporočata suoio najoefiio zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
__ novosti __________
d konfekciji za dame.
timu ii inrrrrTJ^nrrmr r.mir c
Lelama „PM KRONI" Ml Ph. BOKA
v Ljubljani, na vogalu Bleiweisove in Rimske ceste
priporoCa sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi po-spešuioČe sredstvo, steklenica 4u vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic ‘J kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
„Sladln“ za otroke.
Oblit za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 3o vin.
Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
no£, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica l krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 7o vin.
Tinktura za želodec, odva-j^Jno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., H steklenic 1 krono.
Tinktura za lase,steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica 2 kr. čO vin., in 4 kr. 8i> vin.
Zeleznatekrogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika I krčno 60 vin.
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čndnn
urarju In trgovcu v Ljubljani
delničar in zas-opnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Dežnike in 1 solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
l tovarna dežnihov, Ljiibliana
i st. 19. Storitvi 4. Prešernova ulica št. 4. |
Popravila se izvršujejo točno in ceno. g iaaziaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaatiaaaaa Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti šf. 1
• II V
IPIII
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov, delavska družtva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manuiakturni trgovini
JANKO ČESNIK
V LJUBLJMJfl W
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje. ----—
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stsf3.Il
Edina in najjkrajSa črta d Hmeriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HAVBE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko lin jo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
_____________ ed.	šmarda	-----------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši „ KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri „FIGOVCU".
llfHN JHX ih SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta St. 17
priporočata suoio bogato zalogo raznourstnih
nožnih koles in šinalnib strojen
li za rodbino in obrt. Bil
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.