134. številka. »boto novemb Trsi«, ▼ soboto »jutnI dne 7. novembra ItN.) Tečaj XXI. lakaja po trikrat na todoa v Uitlk ia-danjih ob torkih, Aatvlklh In MbolMh. Zjatraaj« iadanj« iz* haja ob S. uri zjutraj, vnćerno p« ob 7. ■ri »«*er. — Obojno iadaaja »tane: ■a JtdinntMe . t. 1.—, isvaa Avatrt)« t. 1.30 •a tri mesao. . „ 8.— * • • M p«l lata . . . 6.— . • i » TA* Uto . . » t2.— . • NartisiM j« plačevati aaprvj m larrih« bral priložen« naročnin« M uprava a« •ura. Foaaouin« itevilko •• dobivaj« » piv dajalniofch tobak« v lr«*w p« » nT«, izteu Tri t a }• O a»i. EDINOST Glasilo slovenskega po lltiftno«« dpy*t»« i« Pi»im Oflaai M raAaaa pa tarifa t potita; i» aaalor« s dabaliaai irkaai m pl&iaja proator, kolikor obaafa navadaik vrati«. Poslana, »anartni«« ia java« aahTolo, do-at^i oflaai itd.«« rataaajo po pogodbi. Tal dopUi aaj «a poiiljajo nrednHt™ aliea Giiernk it. 18. V«akO piano mara biti frankovano, kar aofraakovana «« d« •projamajo. Rokopiai s« na TraAaio. OParaiaino, roklanaoije in oglaao apre-jena upravniitvo ulica Molino ru-aolo hit. 3, II. nadit. Naroinino in ogla*« ja plaiofati lo«o Tr«t. Odprto rekla«* eii« ao proat« poštnin«, • Piko. BILO na Javni narodni shod, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost" ' gostilni tfospoda Andreja Čoka v LonJ v nedeljo dne 8. novembra 1896. ob 3. uri popoludne IPU Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prečitanje zapisnika zadnjega shoda Da Prošeka. 3. Utemeljevanje resolucije radi osnntfa okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 4. Eventuvelni predlogi. Triaiki in akalikuski Slaven«!! w Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaie občine, in po tem takem tndi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mn je na srcu. Politično društvo .Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem itevila udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, ksyti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost". Javni shod polit, druitva , Edinost* dna I. novsmbra 1896. pri • v. Ivanu. (Zvriotek.) O resoluciji KamuUiftevi je spregovoril predsednik Uandid: Mi smo jedini narod v Avstriji, ki potrebuje pripravnic za prestop v srednje dole. Ne treba zgubljati mnogo besed, kaj pomeni jedno leto v človeškem življenja. In naši otroci morajo zgubljati po jedno celo leto, ker je uredba šolstva taka, da otrok ne more prestopiti iz ljudske sole naravnost v srednjo šolo. Saj bi Človek nič ne rekel, ako bi povsodi tako postopali z nami; ako bi nam rekali — kadar treba plačati davke: ne vzamemo, ker ete prešibki za to; '.rMflr treba pošiljati sinove v vojake: ostanite doma, vi niste sa to I (Hrupna in splošna veselost.) Ali to nas mora boleti, da le v šoli nismo za to. To je huda krivica. Pri sedanjih okoliščinah pa je resolucija Kamuščičeva popolnoma opravičena in vam priporočaš, da jo vsprejmete. Resolucija je bila vspre- jeta soglasno. Za Mandičem se je oglasil za besedo g. dr. Otokar R y b a i: Jedna najvažnejih pravic prebivalstva v kon- stitucijonelnih državah je ta, da Be more udele- PODLISTEK. » Prijatelj Lom. Črtita po reBnici. — Spisal A u gnat Čonoa. Prevel C—i „Torej niču ? iztisnil je Lcvro iz sebe bled kakor smrt. „Žalibog, nič, tužni prijatelj moj. Ali ns izgubite nade. Učite se prava, postanite uradnikom ! Skrbel bodem za vas*1. „Hvala, gospod grof, a ne morem". „A zakaj ne" ? „Oprostite, da vam zopet govorim odkritosrčno". • Govorite svobodno"! •Pobegnil sem iz semenišča, da se dokupljeni do svobode. Nisem imel toliko moči, da bi bil mogel prebiti nekoliko let v neuii samoti. Sedaj pa naj bi se vezal za vse svoje življenje. Opaže-val sem tu životarenje več let. Pa vi ste blagi in pravični, toda je tudi drugačnih glavarjev. Ne morem, gospod grof, ne morem. Tudi najbolja služba bi bila mojemu duhu, kar je bila Herkulu Nessova ževati na zakonodaji, to je, da si prebivalstvo samo daje zakone potom svojih poslancev. Volimo si poslancev v deželni in driavni zbor. Tako pra-vico imate tudi vi okoličani. Tržaška okolica si voli 6 poslancev ali svetovalcev v deželni oziroma mestni zbor. Ali na žalost je ta pravica pri nas jako dvomljive vrednosti. Kqti vaši poslanci morejo govoriti še tako lepo in prepričevalno, morejo navajati še tako kričečih izgledov in dokazov — vse ne pomaga nič, vse bob ob steno. Kadar se oglašajo oni, da bi kakor zakonito izvoljeni zastopniki po svoji dolžnosti zagovarjali vaše ko-Visti, tedaj se gospodje svetovalci iz večine raz-govarjajo brezbrižno, a gori na galeriji zbrano občinstvo pa tuli in razgraja. Do sedaj so puščali vaše zastopnike, da so mogli vsaj mirno sedeti v zbornici, ali pa govoriti — med tuljenjem. V seji mestnega sveta minolega četrtka pa se je dogodil škandal, kakoršen ne bi bil mogoč nikjer drugje. In to na goli podlagi poročila jednega podrejenih orgonov. Povsodi na svetu je navada, da najprej zaslišijo obtoženca in potem ga še-le sodijo; tu •o pa kar sodili in obsodili, ne da bi bili zaslišali obtoženo stranko in so kar dali nekako klofuto spoštovanemu členu zbornice, gosp. Goriupu, tako, da je bil ta poslednji prisiljen zapustiti dvorano haljiua. In sedaj tem bolj, ko me je prevarila lepa nada". •Kaj namerujete torej, prijatelj" ? vKaj ? Ali vem to jaz sam ? Vest, ki sem jo čul ravnokar, zadela me je kakor grom iz vedrega neba. Nimam moči niti da bi mislil, ali samo to vem, da ne postanem uradnikom". aOhrabrite se prijatelj. Vi 2nate mnogo jezikov, vi poznate raznih književnostij. Postanite u-čiteljem. Kaj pravite k temu ? „Pravo ste rekli, gospod grofi Sila mi se bliža. Da, postati hočem učiteljem za vse, kar sem bil tudi vašemu sinu. Obrniti hočem svojo delavno silo v to strujo, in če že mi ni dano, da postanem celim človekos, pa hočem vsaj vzgajati celih ljudi ju. .Dobro! Napišite takoj prošnjo na minister-stvo! Sam jo pudprem, da se vam podeli državni štipendij*. Kakor je rekel grof, tako je storil. Trebalo je čakati. Lovro se je bavil pisanjem književnih slovanskih razprav. Minoli so trije meseci, in še ni bilo odgovora. Grof se je čudil temu. Zdravje in odložiti mandat. Zakaj to nasilje, ta krivica? Zato, ker je o neki osebi rekel, da je — židl Tako torej (povzdignenim glasom): pri nas se sme napadati svobodno duhovnike, uradnike, škofe, procesije in zasmehovati cel6 čestilce Matere božje ; vse se sme napadati in zasmehovati, le židu ae ne sma rači, da je — žid 1 (Po teh besedah ja zaorilo med poslušalci, da se je tresla vsa dvorana.) Res ne vemo že mi Slovenci, ali nam je dovoljeno — dihati. Mi moramo protestovati zoper tako nasi\je. Ne, na tej zemlji nam ne smejo klicati : ftiora i ščavi 1 kajti (povzdignenim glasom) tu tmo mi „gospodarji in Bog in naši caiji"! (Frenetično ploskanje in vsklikanje). Ako nastopimo odločno sopar vsako žaljenje, potem le>le bode drugače. Pokažimo, da nismo in da nočemo biti ščavi. Ako hočejo videti resničnih ščavov, naj gredo v Abesinijo 1 Iz navedenih razlogov predlagam, da damo zadoščenja žaljenemu poslancu Goriupu. Gosp. Goriup sicer ni zastopnik tega okraja, toda v takih sinčkih se moramo kazati zložne in solidarne, kajti ona klofuta je zadela nas vseh. Zato nam je dolžnost, da protestnjeao v a i 1 Predlagam torej resolucijo: »Javni shod tretjega okraja tržaške okolice protestoje odločno zoper postopanje večine mestnega zbora proti bivšemu poslancu, gosp. Ivanu tioriapu 1" Na vprašanje predsednikovo, kdo da je za ta predlog, dvignili so zborovalci roko kakor jeden mož in po dvorani je bilo čuti raznih vsklikov srčne ogorčenosti. Predsednik: Za besedo se je oglasil gospod Ivan G o r i u p 1 Zborovalci, začuvši to objavo, so priredili gosp. Goriupu prisrčno ovacijo, trajajočo par minut. Gosp. Goriup je rekel: Ker se že govori in se je toliko pisalo o meni, dovolite mi le par besed. Žaljenje je bilo res hudo, ali dobil Bem že zadoščenja v tem, da se nasprotniki sami ž« sramujejo svojega čina. Ko so videli, kaka je stvar, ne bi bili niti glasovali za oni predlog Spadonijev, da se niso nekako zavezali že poprej. Niso vedeli, kako bi se rešili iz zadrege. Najbolji dokaz pa, kako so sodili o stvari vsi pošteni in trezni ljudje, imamo v tem, da člena ita- mu je bilo slabo. Preobrat se je pripravljal po vsej državi. Grof je sklenil zapustiti službo ter oditi za leto dnij na potovanje po Italiji, po Švici. Lovro je bil primoran iti domov, ni se mu dalo, da bi živel brez posla na tuji hrani. Stara sta čuta, kako da postane profesorjem, stara ita bila zadovoljna; samo tedaj pa tedaj se je starki izvila solza iz očesa. »Vse to bode dobro", tako jo je tolažil oče. Mar ni rekel sam predsednik, da je Lovro pošten, vreden in učen človek, a tak človek mora postati velikim gospodom. Lovro je pripovedoval, kako da bode moral ostati na Dunaju cela tri leta. Stara sta se mu čudila. Naš Lovro se bode učil v samem cesarskem gradu. Mladeniču je postajalo že težko to čakanje. Oviralo mu je uSeuje. Kaj naj bi s filozofijo, z vsemi evropskimi jeziki v mali kolibi sredi pustega kamenja? Kaj ti hasne bogatstvo, ako ga ne moreš trositi ? Po J cel« dneve se je dolgočasil po goli strmini, čitaje sedaj Byrona, sedaj Berangera, sedaj Gothea. Ali I kakova mu je bila korist od takega čitanja? Bil je nemiren, zamišljen. (Pride še.) lijanske večine, Dompieri in Geiringer, se_ nista ( zadovoljila le a letu, da sta glasovala zoper o m glasoviti predi o ;g, ampak sta hotela, da se to konstatuje tudi v zapisniku. S tem sta hotela očevidno povdariti, da obsojata oni predlog in tudi onega, ki je svojim postopačem provzročil vso stvar. Zahvaljujem gosp. dra. Rybara in vse zborovalce na tem lepem dokazu sočustvovanja. (Živio-klici.) Resolucija Rybafeva se je sprejela soglasno. Gosp. K a m u i č i č bi hotel vedeti, kje leži prošnja za slovensko Solo v Trstu ? — Al a n d i ć: Tega menda ne ve nobeden izmed nas. (Veselost.) Naša krivda ni, da ne vemo. Kamuščič: Pač, jaz sem čul, da vsa stvar leži na magistratu. Gosp. J. N e g o d e omenja, kolika škoda je, da se okrajno glavarstvo za okolico ni osnovalo že leta 1869. Na prihodnjem javnem shoda naj bi se pojasnilo okoličanom, koliko škode so trpeli od takrat do danes. — Dr. Rybar pritrja temu »enenju. — Predsednik M a n d i d izjavlja, da prodsedništvo jemlje na znanje to željo. G. A loj sij G o r i u p bi želel izustiti še jedno opazko o aferi Ivana Goriup«. Včeraj je slišal od nasprotne strani, da beseda .Žid- znači v slovenščini psovko. To ni tako. Žid znači v nas iz-raelca in se glasi ce!6 lepše nego Jud*. Žid označuje le vero. in ne žaljenja v osebnem pogledu. To je hotel konatatovati, da g. Ivan Gorinp ni hotel žaliti nikogar. Mandid: Še premalo je rekel. Saj je Rasco-vich v isti seji psoval Slovence z ljubitelji teme, verig in palic! (Ploskanje.) Ali še kdo želi besede ? — Ker se ni nikdo več prijavil za besedo, skle-para današnji shod. Danes sicer nismo prišli, da govorimo o kandidatu za prihodnje volitve, vendar pa upam, da današnji shod ne ostane brez vapeha tudi v tem pogledu. Pred vratmi imamo volitve za deželni in državni zbor. Poslednje bodo letos posebno važne, ker bode prvikrat volila V. kurija, v kateri bodemo volili vsi. Prve se bodo vršile volitve za mestni ibor in upam, da boste tudi to pot poslušali nasvete društva »Edinost«, kakor ste vsikdar do sedq. (Hočemot Hočemo!) Prosim vas, držite se discipline! Nikar ne glejte na osebnosti, prVa stvar je, da vas bode zastopal poten mož. A nikar ne mislite, da hočemo sklepati brez vas. Te pravice nimamo. Dogovoriti se hočemo z vami, oziroma z vašimi veljaki. Nadejam se, da boste postopali zložno in soglasno. Naš položaj Je res težaven, ali mi sledimo zvezdi*voditeljici, katera nas gotovo privede ua boljšo pot. Ta zvezda-danicaje naš premilostni vladar in najviši gospodar, ki hoče imeti le zadovoljnih podanikov in ki note videti nI robov ni tiranov in ki nam je ustvaril podlago, na kateri se moremo zbirati. Temu našemu gospodarju vs-kliknite z mano trikratni .živio"! — Temu pozivu so se navdušeno odzvali zborovalci. Po zborovanju smo ostali še dlje časa v prijateljskih pogovorih in ob pevanjn lepih slovenskih pesmi. G. predsednik Mandič je napil občinstvu, gospica Čargova je deklamovala Gregorčičev „Narodni dom" in nabrala se je lepa svota za družbo sv. Cirila in Metoda. Ta prijateljska zabava se je vredno zaključila s presrčno ovacijo, ki jo je občinstvo še enkrat priredilo g. svetovalcu in posl. Goriupu. To je bil vreden \n dostojen protest proti onim, ki bi nam hoteli odrekati državljanska in človeška prava. Novi zakon o domovinskem pravu. Pred dvemi leti je predložila avstrijska vlada državnemu zboru zakonski načrt, s kojim se spreminjajo nekatera določila zakona od dne 3. dec. 1863. o domovinskem pravu ali o spremembi obstoječega zakona o domovinstvu. Ta načrt se je zavlačeval dolgi 2 leti po mizah upravnega odseka, dokler ni došel dne IS. minolega meseca v razpravo pred poslansko zbornico. Glavuo določilo vladnega načrta odreja, da so občine dolžne podeljati douiovinstvo ali vspre-jemati v občinsko zvezo vse one osebe, ki stanujejo v občini, ako so iste zadovoljile nekaterim pogojem. Tako se mora podeliti domovinstvo onemu: 1) ki je nepretržno skozi 5 let bival v občini in je v tem času točno plačeval izravni ali direktni davek ; ki je uej>retržno skozi 10 let bival občini, ne glede na'to, ali je plačeval ali ni plačeval omenjenega davka. Povrh tega določa vladni načrt, da ne le pojedinec ima pravico zahtevati, da se mu pod gornjimi pogoji podeli domovinstvo v oni občini, v kateri prebiva, ampak se ta pravica podeljuje tudi dosedanji občini njegovi. Pravo do domovinstva zgubi oni, ki dve leti sem ne stanuje v svojem rednem bivališču. Prošnje za podeljenje domovinstva rešuje občina nadalje v dobi 6 mesecev. Ako občina ne bi storila tega v tej dobi, potem reši prošnjo politična oblast. Take prošnje so oproščene vsake pristojbine (takse). iBtotako ne sme občina zahtevati nikake pristojbine od onih, ki zahtevajo domovinstvo in ki so zadovoljili omenjenim pogojem. Konečno odreja vladni načrt, da ta zakon stopi v veljavo oni dan, ko bode razglašen, in da gornja dva pogoja (bivanje v občini skozi 5 oziroma lOlet) ne moreta zapričeti prej, nego stopF ta zakon v >... y ■ Odbor pOBttnska zbornice, ki jertzprivljal I tem načrtu, je premeniL .določbo o 6 in 10 letilk v tem zmislu, da1 Tfrti" Vtffck oseba, MAnUN? plačevanje dafvka, f ravfeo. dojdŽtoovittfra 1 v o o* občini, v kateri stui^je nepretržno skozi fOjet, a doba da ima zapričeti s p r v i m j a n u v a r j e m 1891. Mimo tega bile bi po predlogu odseka dolini plačati neko pristojbino one osebe, ki sopiidobile domovinsko pravo in ki niso toli siromašne, da bi ne mogle plačati. Po dosedanjem zakonu so odločale občine same o podeljevanju domovinstva. Zoper njih odlok ni bilo rekurza. O vsprejemanju v domovinstvo so odločevali navadno gospodarski ali finančni, a neredko tudi politični razlogi. Pr»i so vsakako važ-neji in premišljeneji. Občina namreč, ki je tujca vsprejela v svoje domovinstvo, ni smela izgnati istega, a poleg tega je bila dolžna skrbeti zanj in za njegovo družino, ako je osiromašil. Politični razlogi pa so odločevali o vsprejemu ali nevspre-jemu v domovinstvo v takih občinah, sosebno mestnih, v katerih se je bala vladajoča narodnost prirastka tujega elementa. Tako dobiva n. pr. v Trstu domovinstvo vsaki italijanski državljan laglje in hitreje, nego-li avstrijski državljan slovenske narodnosti. Neprestanim priseljevanjem tujcev v trgovinska in industrijska mesta naraslo je sčasoma veliko število brezdomovincev. Isti so se večinoma stalno namestili v dotičnem mestu, ustvarili si tu družino, plačujejo tu razne davke, a v slučaju kake nesreče padajo tndi njih družine na pleča pristojnih jim občin, katere neredko niti ne vedo, da imajo v tujem mestu svojih občinarjev. Istotako so se dogajale velike krivice pristojnim občinam, sosebno kmečkim, s tem, da so morale plačevati bolniške stroške za one svoje domovince, ki so morda vso svojo dobo preživeli v tujini. V vseh većih mestih te polovice monarhije je brezdomovincev vsaj od 55 do 85 od sto vsega prebivalstva. Je torej več tujincev, nego pa domo-vincev. V slučaju nesreče so vsi tujci padali na rame kmečkih občin, katere navadno niso imele nikakakih koristi od takih svojih pristojnikov. Radi tega so si prizadevale kmečke občine, da se rešijo teh neredko neznosnih stroškov, ki so jih morale nositi za svoje pristojnike, bivajoče v tujini. Te občine pokrivajo komaj že svoje potrebe, a morale so poleg tega, vzemi kjer hočeš, skrbeti tudi za svoje občane, živeče v tujini. To je tudi razlog, da so se zastopniki kmečkih ebčin v državnem zboru odločno zavzeli za premerabo zakona o domovinstvu, dočim so bili zoper tako premembo mnogi zastopniki trgovskih in industrijalnih mest, češ, da se s tem načrtom poseza v avtonomijo občin, in ker se s tem načrtom ni predložil še drugi načrt, po katerem naj bi država in dežele nosile del stroškov, ki jih nosijo sedaj občine za uboge itd., kar pa spada v delokrog deželnih zborov. Vladni načrt se je vendar, vzlic vsemu na-sprotstvu zastopnikov mest in premožnejih razredov, vsprejel, in sicer le z malimi spremembami. Ta načrt postane skoro zakon. Mi pozdravljamo z veseljem ta zakon, ker se po istem naše kmečke občine osvobode neprimernih stroškov za siromake in bolnike, živeče po tujih mestih, in ker se po istem v mnogih občinah pride v okom samovolji vladajoče narodnosti, ki je poznala druge narodnosti le tedaj, kadar je trebalo plačevati davke bodisi v denarju ali v krvi. Poglejmo le mesto tržaško ! Tu živi na tisoče Slovencev v vseh razredih družbe: veleposestnikov, trgovcev, obrtnikov, uradnikov, delavcev in težakov. Vsi ti pospešujejo promet in blaginjo mesta ali delom svoje glave ali svojih rok in plačujejo na leto — poleg direktnih davkov — na tisoče in tisoče indirektnega davka. Tu preživljajo svojo dobo, kakor koristni členi občine, tu puščajo svoje moči, tu se starajo, a vzlic vsemu ostajajo do svoje •■rti — brezdomovnici. In ako jih je zadela nesreča, ali so obnemogli pod težo let, živeti rnoraje ob miloščini svoje občine — katera mnogokrat niti slutila ni o njih ekzistenciji —: na jezo do* tičnih icak siromašnih občanov in na svojo — sramoto. Poleg tega je tu v Trstu prevelike važnosti narodni moment. Ko zadobe vsi ti naši bataljoni domovinsko pravo v tem mestu, zadobi tudi ▼se drugačno veljavo naš živelj. To so razlogi, radi katerih se h veselimo na označeni premeŽbi Jak ona o domovinstvu. O klic volilcem za dopolnilno 'tolitev etu ga poslanca v dr-Sami zbor iz pkuppte tneti in trgov ter kupčijske in obrtnijske zbofrnice goriške. V torek dne 10. novembra bo treba stopiti volilcem iz skupine mest in trgov zopet na volišče, da si izberejo za čas, dokler bo sedauji državni zbor skupaj, poslanca v ta zastop. Dasi imajo v tej volilni skupini goriški Italijani in prebivalci ▼ Furlaniji zdatno večino, vendar ne kaže, da bi se slovenski volilci izognili volitvi. Goriški Italijani so si postavili kandidata, odvetnika dr. Fr. Maranija, čegar mišljenje o našem narodu je dobro znano, ker je je večkrat izjavil v mestnem zastopu goriškem. Temu kandidatu ne more dati glasu noben Slovenec, ki ljubi svoj narod in ki ima iskrico narodnega pono»a v svojem srcu. Furlani so si isbrali moža iz svoje srede, ki pozna njih deželo in potrebe, viteza Edvarda Bujatti-ja, ki ni Slovencev nikoli žalil. V takem položaju je slovenskim volilcem izbiranje jako olajšano, posebno, ako pomislimo, da vitez Bi\jatti je bil vedno odločen pristaš predel-ske železnice in da sedanja volitev daje priliko složnemu postopanju dveh narodov v deželi, Slovencev in Furlanov, kar od nekdaj želimo in do česar mora priti, ako hočemo doseči prepotrebni mir v deželi in znosne oduošaje v deželnem zboru. Zato priporočata podpisana, naj se slovenski volilci prav gotovo udeležijo volitve dne 10. novembra in naj zapišejo na svoj volilni listek ime kandidata: Edvard vitez Bujatti. Volilci! Poslušajte najin glas in bodite prepričani, da se ne boste kesali. V Gorici, 4. novembra 1896. Dr. Anton Grogorči6 — Alfred grof Coronini, državna in deielna poslanca. Politlike vesti. V TRSTU, dne 6. novembra 18M. Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je rešil včeraj proračun ministerstva za poljedelstva in je jel razpravljati o proračunu ministerstva nauka in bogosloyja. Volitve v Dolenji Avstriji. Veliki German Schonerer smatra samega sebe polubogom. Gorje njemu, ki ne veruje v svoje zvelicanje v vsenem-škem raju 1 V svoji domišljavosti se je zmagoza-vestno pripravljal na volilni boj. Na vso srečo pa so bili njegovi vspehi v obratnem razmerju z njegovimi visokoletečimi pangermanskimi željami. Ker pa polubogovi le teško prenašajo poraze in neprijetna iznenađenja, ni Čudno, da so se pristaši Sohone-rerjevi odškodovali na doživelem porazu s pretepanjem krščanskih sooijalistov. Današnje vesti javljajo namreč o raznih napadih prusjakov na krščanske socijaliste. Danes se vrše ožje volitve v okraju Leopol-dovem in je na Dunaju vse radovedno, kako izpade ta volitev, kajti ta okraj je bil do sed^j vedno Eldarado židovskih liberalcev. Vlada in poraz liberalcev. Glasilo grofa Badenija, „Reichswehr", piše o izhodu volitev ▼ Dolenji Avstriji na način, iz katerega moramo sklepati, da se je tudi vlada spoprijaznila s kr- čansko-socijalnim gibanjem in da si ne jemlje preveč k srcu poraza liberalcev. Omenjeni list piše : .Ova momenta označujeta ta volilni dan: hitri vspeli socijalno politiških kandidatur v prvem okraju in pa popolno propadanje staro liberalne stranke tam, kjer je imela do sedaj zanesljiv volilen materijal. Iti ravno iz teb dveh momentov zadobi prihodnje politično življenje svojo obliko in podobo. V teh spremembah ne vidimo ničesar nezdravega, kar bi motali obžalovati, ampak opazujemo ta prenavljanja polnim zaupanjem in objektivno. Nismo toliko občntni, da bi jadikovali na poruienju onega, kar se je preživelo, premalo sentimentalni smo, da bi radi pada posamičnih, četudi skušenih činiteljev prezirali ono, kar je za življenje Zmožnega v vsakem preosnovljajočem gibanju: stojimo tam, kjer bi bilo že pred 10 leti moralo stati javno liberalno menenje". To se pravi bolj po domače: padec liberalcev nas ne peče ni malo, in z novim gibanjem hočemo računati. In tako bode tudi res najbolj pametno. O vztočnem vprašanja poročajo iz Rima: O posvetovanjih, ki so se vršila poslednje dni med velesilami, pokazala se je baje gledč rešitve vstoč-nega vprašanja jednakost nazorov med Angleško, Francosko in Italijo. Posvetovanja so se. yršila v prvi vrsti gledč tega, kako rešiti vztočno)^»vprašanje, ne da bi se dotaknili integritete (celokupnosti) Turčije. Politiški krogi se nadejajo, da se Avstrija pridruži tem trem državam in baš tako da stori Rusija, ako se je ne bode motilo v izvajanja nje programa na skrajnem Vztoku. Kar pa se dostaje Nemčije, je izjavila ista že večkrat, da nima direktnih interesov na Vztoku in da torej odobruje vsaki korak, ki ga store velesile sporazumno med seboj. — Italija v Afriki. Bimskemu listu „Osserva-tore Romano" je došlo iz Kaira zanesljivih vestij, ki povsem potrjujejo to, kar je bila sporočila „Tribuna" o gibanja Menelikove vojske in čemur so oficijozi oporekali tako energično. Te vesti potrjujejo namreč, da je Menelik poslal vojsko »0.000 mdž k jezeru Ašangi, ker so Italijani v tamošnjih krajih skušali pridobiti na svojo stran nekatere .ras". „Oaservatore Romano" dodaje še, da se pogajanja za mir med Italijo in Abesinijo ne vršč v Rimu in v obče ne v Italiji, ampak — v Peter-burgu. Naloga, ki jo ima izvršiti Menelikov tajnik, mudeči se v Peterburgu, je mnogo važniša, nego si domišlja italijanska diplomacija. — Italijanska vlada deinentuje v listu „Opinione" vse to, kar je objavila „Tribuna". Poslednja pa le zatrjuje popolno resničnost svojih vestij in pravi, da bi se ji demontiranje vladino videlo smešno, ako predmet ne bi bil tako resnoben. Različne vesti. 80 voliloev je Izpuščenih iz volilnih list v selih Barkovlje in Bazovica. Po tem lahko sodimo, kako da so postopali po vsej okolici. Taki so torej ti prijatelji okoličanov, ki jim hote kratiti cel6 najvažneje državljansko pravo. No, na okoličanih je sedaj, da se pokažejo može in zavedne državljane s tem, da si ne dajo kratiti svojega prava, ampak da potom reklamacije zahtevajo, kar jim gre. Iz notice, objavljene na drugem mestu, je razvidno, da se je radi reklamac^i obrniti — v katerem okraju že biva kdo — do dra. Pretnerja, oziroma dra. Rybara in dra. Gregoriua. Toda oglasiti s e je najkasneje v nedeljo, dne 8. t. m., kajti v ponedeljek je zadnji dan za ulaganje reklamacij. Za volitve. Slovenskim volilcem v mestu in okolici naznanjamo, da se jim je radi reklamacij obrniti: za VI. in IV. okraj (Rojan, Greta, Barkovlje, Koatovelj, Pro»ek in sv. Križ) do odvetnika dra. Gustava Gregor ina, Via Molin piccolo št. 3 ; 111. m V. okraj (Vrdela sv. Ivan, Škor-klja, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dr. Mateja Protnerja, Corso, piazzetta S. Giacomo št.. 1; za I. in i;. (Skedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spanja, Rocol, Kjadin, Loujer Katinara) do odveinika dra. O t o k a r j a R y b a r a, Via S. Spiridioiie št. 3; za mesto pa po abecednem redu in sicer od A—G do odv. dr. Gustava Gregorina; od H—P do odv. dr. Mateja Pretnerja in od R—Z do odv. dr. Otokarja Ribara. Brezvestna agitacija. Iz P a d r i č naui je došlo zopet več protestov z lastnoročnimi podpisi od takih mož, katerim je capovilla izvabil podpise z zatrdilom, da gre sedaj za to, ali ostane okolica pod Trstom, ali pa da pride pod Sežano. Zadnjič smo že dokazali, da to govoričenje ne le da nima nobene podlage, ampak da je tudi skrajno neumno, ker je to — nemogoče. Tako neumni pa nismo, da bi hoteli dosezati, kar je nemogoče. Podobni bi bili onemu, ki mlati prazno slamo. Iz prazne slame pa ni nikoli zrnja, a mi hočemo zrnja, mi hočemo vspehov. Včeraj smo izvedeli Še nekaj, kar prav drastično označuje — tako, da se lahko prime z roko — pripomočke, katerih se poslužujejo nasprotniki, da bi zavajali okoličane v borbo proti koristim okoličanov. Izvedeli smo namreč, da je v onem protestu izražena tudi pohvala znanemu' komisarju Vidusso na njega postopanju proti poslanca Goriupu. Ta pohvala govori cele knjige o tem, kakd mestna go-sp6da ljubijo okoličane in kako vneti so za materijalne koristi poslednjih — da ne govorimo o duševnih in narodnih koristih. Da prav razumemo pohvalo, katero naj bi okoličani naklonili rečenemu komisarju, treba, da se prepiričanio najprej, zakaj je na Prošeku priilo do spopada med komisarjem in g. Goriupom, oziroma z vsem shodom. Gospod Goriup ni govoril tedaj, ko ga je ustavil komisar, ni o narodnosti, ni o jezika, ni o borbi med Italijani in Slovenci, ampak govoril je o škodi, ki jo Jo provzročila poronoopora po naši okolici in je obžaloval, da mestni magistrat ni storil svoje dolžnosti v ta namen, da bi oo odpisali davki odško-dovanim posestnikom, kakor skrbe politične oblasti po drugih krajih o takih prilikah. Gosp. Goriup je torej govoril o rani, ki peče okoličinske posestnike in je zahteval pripomočkov, da ta rana ne bode pekla preveč. In v hipu, ko se je gosp. Goriup potezal za iivljensko materijalno korist o-količanov, mu je zamašil usta g. komisar. To si treba zapomniti. Sedaj pa naj bi okoličani hvalili komisarja in grajali Goriupal Ali ne bi bili okoličani sovražniki sami sebi, ako bi šli na to lima-nico nasprotnikov ? 1 Kaj takega more zahtevati od pametnih ljudi le najdrzneja agitacija, ki se na sramuje nikakega sredstva in ki meni, da so okoličani sami otroci brez lastne sodbe in brez fcmi-sla za svojo lastno korist! Mi menimo, da sleherni okoličan, ako le zna šteti 'do pet, mora sprevideti, kam ga zavajajo tisti poznani agitatorji. V označenje postopanja že prevečkrat imenovanega komisarja pa nam služi najbolje okolnost, da nista hotela glasovati za pohvalo najpoštenejša člena laške večine: Dompieri in Geirtager 1 S tem sta tudi ta dva moža, dasi sta Italijana od pete do glave, izrekla svojo sodbo o Vidussu. In istega Vidusso naj bi sedaj hvalili slovenski okoličani! To je res hud tobak! Sicer pa bi vprašali one agitatorje, ki po tujem nalogu lazijo okolu ljudi v obleki „prijateljev", zakaj ne pridejo na naše shode, da si povemo vsak svojo lice v lice ?! Le tako bi moglo ljudstvo soditi med nami in njimi I Mi seveda vemo, zakaj si ne npajo z nami na piano. Vedo namreč, da bi pogoreli prav do tal. Zato jim ne ostaja druge poti, nego zahrbtna zvijačna agitacija. Vse one, ki so dali svoje podpise, svabljeni v to na zvijačen način, prosimo, da bi poslali jednega zaupnika do nas, ker menimo, da bi trebalo napraviti drugih korakov proti taki agitaciji 1 Na adrooo tržaških „katolikov" je objavil „Slovenec" od minolega četrtka izboreu članek, katerega si ti „katoliki" izvestno ne shranijo za zrcalo. Tem raje ga priobčimo mi v svojem listu čim preje. Kajti boljšega dokaza si ni bilo želeti za našo trditev, da so dotični namišljeni zakupniki katoličanstva v Trstu res le klika, kateri se krči število somišljenikov kakor beli sneg na pom-ladanjem solncu, je obsodba s take strani. Klika se ne poboljša, to vemo, ali za vse one dobričine naše krvi, ki še vedno milostno sodijo to kliko, bil bi omenjeni članek v jako koristno berilo. A ker imamo že namočeno pero, omenimo naj tu, kako tudi zadnja „Naša Sloga" poštedo pere slavitelje framasouskih slavnostij : 0os|>. P. R. V Trt tu: Hvala Vam na vesti; mi ne čitamo onega ( lista Hoteli so torej zopet otrti svoje pobožno-rdeče šlape ob našo „liberalno" suknjo. Slabo jim ide ta posel. Prav pravite, da jim treba oprostiti, ker ne vedo, kaj delajo. Mi jim radi opraSčamo vse njih besne navale na naS« narodne svetinje in na naš list, ker vemo, da jim je zagrinjalo strasti zastrlo še ono malo možganov, kar jih še imajo. N« čudite se, da to!i .pobožni" in „sveti" toli prostaški govore in pišejo proti nam. Zaslepljeni po strasti, dajejo prednost latinizmu ptad vero samo in zveličanjem milijonov duš. Ne zamerimo jim, da nas pošiljajo v norišnico, ker nas drugače ne morejo pobiti, ker bi hoteli, da zginemo in da bi oni mogli potem svobodno in nekažnjeno širiti — pod krinko katoličanstva — italijanstvo in s tem irredentizem. Pošiljajoči nas v norišnico pozabljajo, siromaki, kako žalostno je življenje za one nesrečnike, ki morajo bivati tam. Vsaj nekateri teh katolikov bi morali vedeti, kako jim jo bilo, ko so bili v svoji Mladosti — v norišnici, ko jih je bil dosegel prst božji za njih slaba dela. Pomilujte jih in molite Boga, da jih zopet ne zadene taka nesreča. Sicer pa je vedeti, da sodi dajejo od sebe to, kar imajo v sebi". Za družbo ov. Cirila in Metoda. Na vseh vehah duš dan je nabral v gostilni Mahorčičevi v kro-karski družbi g. Ferdo Lah iz Dutovelj 1 krono SO stotink za sežansko podružnico. Bog živi zavedne in narodne Dutovce! Odstopajoči zdravniki. Nekateri ptuji zdravniki in sekundariji tukajšnje mestne bolnišnice so dali svojo ostavko s pismeno prijavo na zdravniški kolegij. Vzroka temu odstopu je iskati v interpelaciji svetovalca Morpurga v poslednji seji mestnega svftta. Narodnoot v vojoki. Povodom generalnega raporta (zborovanja rezervnih častnikov) v Pragi dnć 6 t. m. je neki polkovnik generalnega štaba nagovoril zbor v imenu vojnega ministra. Rekel je, da gojenje narodnih čutov v zasebnem življenju nikakor ni v nasprotju z vojaškimi dolžnosti. Vabilo na vooollco o plotom, ki jo priredd rodoljubi na Greti v nedeljo dn6 8. novembra 1896 v prostorih gostilne „Gospodarskega društva* 8 blagohotnim sodelovanjem pevskega društva „Adri-ja". Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Vspored : 1. Fr. S. Vilhar: „Slovenac i Eivat", zbor. 2. Iv. pl. Zaje ,Tam gdje stoji", (brač solo s spremljevanjem glasovira, izvršujeta gg. Ivanski in Bazovsky). 3. Rad. Silvester: »Slovenka sem", delklamuje gč. Irma Kariž. 4. A. Hladnik: „Pozdrav", poje zbor s6 samospevom baritona. 5. Karol Gorlitz: „Popolna žena", veseloigra v enem dejanji. 6. Iv. Škroup (brač solo s spremljevanjem glasovirja, izvršujeta gg. Ivanovič in Skalovič. 7. Fr. S, Vilhar : „Mornar", (samospev baritona spremljevanjem glasovirja, poje g. Miroslav, spremlja g. Jaroslav. 8. m\ „Plave odi", (mazurka poje zbor s spremljevanjem orkestra). 9. Dr. Vošnjak: .Oreh", prizor na kmetih. 10. Ples. K plesu in med posameznimi točkami svira kvintet. Pričetek točno ob 6. uri popoludne. Vstopnina na veselico za osebo 20 nč., sedeži 10 nč., na ples za gospode 40 nč., za gospice 20. Radodarnosti se ne stavijo meje. Odbor. Družbi ov. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 4. okt. do 1. novembra 1896: Veleč, g. A. S. Tolminec 10 gld. kot mesečni prispevek za oktober in november t. 1.; si. generalni zastop banke „Siavije" v Ljubljani 100 gld. kot darilo veleslav. generalnega ravnateljstva v Pragi; gospa Krist. Fajdiga, blagajničarica ženske podružnice v Kamniku, 37 gld., letnine; gdč. Krist. Divjaknva, trgovska pomočnica, 6 gld., katere je med seboj nabralo nekaj Trbovljčank in Trbovljčanov in sicer večinoma kot kazni za tuje besede, po nepotrebnem, med slovenskim pogovorom izgovorjene; moška podružnica v Trstu 200 gld.; g. Rad. Silvester blagajnik podružnice v Vipavi, 22 gld. 36 nč. letnine in 2 gld. iz nabiralnika pri g. Perhavcu; podružnica Apače po g. prvomestniku Ant. Božič 20 gld. 60 nč. letnine; g. Juli Južna pri sv. Jurija ob Taboru iz nabiralnika v gostilni pri „Pošti* 5 gld. 80 nč.; g. c. kr. notar J. Plantan kot tolilo pokojne gospe Marije Jemc-eve po odšteti dedni pristojbini 90 gld.; g. Fr. Fajdiga iz Sodrašice 59 kron in sieer: 45 kron 28 nč. dar SodražanoV kot čisti dohodek kegljanja na dobitke in 13 kron 22 nč. iz gostilniškega nabiralnika; ženska podružnica v Logatcu 100 gld. pokroviteljnjne; gdč. Lgudm, Roblekova iz Litije povodom otvoritve TMikovike iole 100 gld. katere so zložile tamoinje čeetilke in čestilei naiega ilavnega pesaika Simona Gregorčiča v ta namen, da ae ta nal in eelega aloveaokega naroda ljabljenee vpiše kot pokrovitelj pri Litijski podrvinici. (Zvrčetek pride.) Trtelk« obrtno drnitvo zt dovažanja gmlia •asnanja, da bode imelo pri Sv. Ivann v gostilni „Pri pošti* v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. ari predp. svoj L občai zbor, na katerem se priobčijo pravila, potrjena od c. kr. trgovsko-pornorskega sodišča. Na to zborovanje so vabljeni tndi okoličan-ski razumniki. Predsednik : Krpan. Tamboraiki zbor „Tržaškega Sokola" osnuje nov tečaj za tamburaše-začetnike. Kdor želi vstopiti, naj se prijavi v soboto dne 7. ali pa v ponedeljek dne 9. t. a. «d 8^—10. nre zvečer pri vodstvo v prostorih si. ,Delalskega podpornega društva* v ulici Molin piccolo št. 1. I. nadstropje. Ob ene« poživlja vodstvo voe staro tamburaše. da se udeleže redno tamburaških vaj, ki so ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8V>—10. ure zvečer v gori navedenih prostorih. Nooadoa smrt. V vojašnici na Campo Marzio je zadela včeraj k&p na srcu 221etnega rezervista 97. pešpolka, Roberta Fodransberga z Dunaja. Truplo ao prepeljali v Mrtvašnico vojaške bolnišnice. Hrvatske oliko na Danokom. Tajnik mednarodne umetnijske razstave, ki bode prihodnje leto v Kodanju, profesor Klein, pisal je hrvatskemu umetnika M e d o v i 6 u pismo, v katerem ga poživlja, da uaj se z drugimi hrvatskimi umetniki vred udeleži te razstave. Profesor Klein zatijqje, da so mu slike hrvatskih umetnikov, islošene v Budimpešti, ugnale izredno ter javlja, da bode na razstavi v Kodanju posebna dvorana rezervirana hrvatskim umetnikom. Ogoaj. Predvčerajšnjem popoludne jelo je goreti v sen jaku, nahajajočem se poleg elektrotehniškega zavoda pri Sv. Mar. M. Spodnji. Osobje zavoda je kmalu zadušilo ogenj, predno so prihiteli gasilci. Pogorelo je kakih 19 kvintalov sena in pa streha je hudo poškodovana. Ogenj je nastal bržkone vsled tega, ker je iz dimnika pala v seno koja iskra. Prevaljena flnanca. V nekem mestecu severne Madjarske dogodila ae je naslednja naviha-uost. Neki Žid, trgovec žitom, imel je mnogo koruze, katero je bilo treba premotati, prekidati, da ne bi se skvarila. Toda po nobeni ceni ni mogel dobiti dninarjev, ker je bilo na vseh straneh mnogo posla, ter so bili vsi težaki že najeti. Žid je bil ves obupan, kajti bal se je ogromne škode. A v skrajni stiski se je domislil rešitve. Spomnil se je, da so mu pred dvemi meseci ogerski finančni organi očitali nepoštenost v trgovini. Žid se je bil pritožil na komisarijatu, toda tam so mu grdili njegovo vero, namesto da bi mu dali zaže-Ijenega zadoščenja. To je pobožnega Žida peklo v dušo in sklenil je zajedno pomagati sebi iz zadrege in maščevati se nad finančnimi stražniki. Napisal je sam proti sebi ovadbo na finančno oblast, češ, da je pod koruzo tega in tega Žida skritega mnogo utihotapijenega duhana. To ovadbo je poslal po pošti na komisarijat. Par dni pozneje je prišlo k židu par finančnih stražnikov pod poveljstvom jeduega uradoika. Pokasali so mu ukaz, glasom katerega morajo preiskati skladišče koraze. Žid se je delal, kakor da se jako čudi, toda skrivaj se je smejal v pest. Finančni stražniki jeli so premetavati koruzo, da so se potili in jo premetali tako, da niti jedno zrno ni ostalo nedotakneno. Slednjič so se prepričali, da dnhana le ni in uradnik je prav uljudno prosil Žida, da naj oprosti to „nadlegovanje". Seveda je Žid „odpustil" iz srca rad, kajti koruza je bila premetana, ne da bi bil potrošil pol novčića za to, a komesar ga je po vrhu še prosil oproščenja. Zvit uradnik. Nek uradnik je prosil svojega predstojnika 48 ur dopusta. Le-ta mu je dovolil zaželjeni dopust. Uraduik pa je prišel v pisarno se-le po preteku 8 dnij. Komaj ga je zagledal predstojnik, pozval ga je k sebi in zarežal nanj : „Ali je bilo to 48 ur dopusta ? Več ko jeden teden Vas ni bilo !" Uradnik je odgovoril povsem mirno : „Gospod ravnatelj, oprostite: jaz sem bil res prosil 48 ur dopusta in 48 uradnih ur sem izostal. Delam v pisarni po šest ur na dan. Torej osemkrat šest je oseminštirdeset*. Ravnatelj je molčal, ker ni vedel česa odgovoriti. Velikodušnost moko vlado. „Neue Fr. Presse" javlja iz Aten, da je (lasom trditve glasila „Astyu sklenila ruska vlada opustiti polovico dolga, ki ga ima plačati Turčija na vojni odškodnini. Kje pa hoče Turčija vseti to „polovico", tega „Asty" sevl ne zna povedati. Baratlori ponesrečil ? Korespondenčni urad javlja iz Arka povsem na kratko, da si je Bara-tieri zlomil desno nogo. Kje in kak6 se je to zgodilo, o tem ni nikakoršnega poročila. Ropanja doklot v Stari Srbiji. Neki premožen mohamedanec v Mitrovici je te dni silom ugrabil neko krščansko dekle. Vse prizadevanje nje roditeljev, da jo vdobć nazaj, bilo je brezvspešno; ropar se niti ni adal ukaza oblasti, češ, da je dekle prostovoljno prestopilo k mohamedanski veri. Minoli mesec dogodilo se je 12 takih nasilstov, ne da bi se bile ganile oblasti. Li-Hung-Čang kaznovan. „Office Reuter* javlja iz Pekinga, da je kitajski cesar kaznoval podkralja Li-Hung-Čanga radi tega, ker je njegovo potovanje po Evropi ostalo skoro povsem brez-vspešne. Li-Hung-Čang ostane leto dnij brez plače, a cesaijevi svetovalci so bili celo predložili, naj mu cesar odvzame vse časti. Sodnijoko. 201etni krojaški pomočnik A. S. je bil dnš 19. sept. t. I. v župni cerkvi rojanski. Tam je nasproti nekaterim svojik tovarišev izrazil svojo kritiko, zakaj v cerkvi razobešeni program sa procesijo Matere Božje ni objavljen poleg italijanskega tudi v slovenskem jeziku, da bi i Slovenci kaj znali o alavnoati, ki se pripravlja. To komentovanje je čul iapnik don Jurca in je dal aretovati S. Ko sta ga stražarja prijela, zval je St. ljudstvo v pomoč. Včeraj g* jo obsodilo sodišče na 14 dnij zapora. 241etni težak Bvgen Toscano iz Trsta je dobil zaradi telesnega poškodovanja meoec dnij zapora. Spri se je bil namreč sč svojim očetom ter mu priložil tako močno zaušnico, da je i zbil starcu jedini njegov zob. Kolodar. Danos (7.): Engelbert, škof. — Jutri (8.): XXIV. pobinkoštna nedelja. Bogomir, škof. — V ponedeljek (9.): Božidar (Teodor), muč.; Orest, mučenec. — Mlaj. — Solnce izide ob 6. nri 51 min., zatoni ob 4. nrl 35 min. — Toplota včeraj: ob 7. uii zjutraj 10al stop., ob 2 pop. 13-4 stop. C. __ _ Najnovcjie vesti. Ounaj 6. Poslanska zbornica je razpravljala o nujnem predlogu posl. Pacika za uravnavo jezikovnega vprašanja. Ministerski predsednik se je skliceval na svoje opetovane splošne izjave glede tega vprašan i a * ("vđlr« n» niVd»r fajila jednakopravnosti in jednakoveljavnosti obeh narodnosti ter hoče zadovoljiti opravičenim zahtevam v kolikor se iste strinjajo z državnimi koristmi. Od tedaj se ni zgodilo ničesar, kar bi sililo vlado, da premeni svoje meneuje. Vlada hoče doseči mir med narodnostmi in ravno radi tega hoče varovati opravičene narodne koristi. V tem zmisla si uredi tudi svoje bodoče postopanje, izreči pa se mora proti vsakemu prenagljenemu postopanju. Atone 6. V grški občini v Solunu je veliko razburjenje proti metropolitu, provzročeno po uredbi uprave. Bati se je izgredov. Pričakuje se 8 francoskih parni kov. Meran 6. Vojvoda Viljem Virtemberški je u-mrl nagle smrti. Žadela ga je k&p. Daa*j«hn bo Tr^ovinik« bnojavk« in veatl. inmmplJtPjenio* je*on —*— —'— i «f»ic(i ■pomlad 1 SOS 7.92 do 7 91 bres spomlad fi'80—« 81 K* 2» spomlad6 80 6 81 Komna /a maj-juni 1897. 4.11'i.lfe rtnnini nov«> od Ml. ' 7 85 -- 7 90 .id 79 kilo. 7.90—8--.. o-' * O kil. 1. 800—805 od Ki. kil. t'. 8'05 0-15 . H kil. fn- .--.—. iM-nH« 5M0- 8-— j.roi.o 5 16 5 30. Pienioa: Majhne ponudbe, omejeno povpraševanje. Prodaja 1000 met. »iot.2 in pol iiotč, ceneje. Druge vrste žita nespremenjene. Vreme : lepe. trapu. ^oriiniiimni »lutikor >or. 13'10, norembor-daeember 12 17 mirno. Havrft. Kuvh -SHiito« *oi»il »rir,-.«« /n november 68'75 7» mare tS4.25. mlačno. Pr.tRK O litri fuga I novi, po«tHvljnn » Trm > v tri bo rreH otfpoiil jute* prooe; (. 34' —•— Cnnon««. |fi'--•—Ootvorm 3«'—• — V fflatnh »o.lili 37 50 -'— HarobtirK. Sunm* ^mhI itvdr^p november —.— *u deo. 63-25. za maro 1897. f. 53.60, Ka juli 54.—. Driavai dolg v papirja t t T »rebra avstrijska mu v iia